Posamezna Številka 30 Vfiittje*. Slev. 244. f umni, » srcih, ne n. mm 19& Lelo XLVI ■i Valja pa paltii tm M oei» Isto naprej.. K 60-n ea ohn „ .. „ 4JM sa flemčljo celoletno. „ 15*— n ostalo IsoaematTo. „ M-- V Ljubljani na dom la oelo lato aapraj.. K sassaeaoo „ ..K 4w I spravi mlinu bmišri ,, 3-M B Sobotna izdaja: ea Ia oelo loto.....K 10-. n Beračijo oeloletno. „ 13-— so ostalo lsosasutro. „ 15— 5W Oradnlštro Jo t Kopltarjarl nllol »!ot. »/m. Rokopisi so no rračajo; nafranklrana pisma ae so sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 50. ca g." j'M Inseratli___ Enostolpna psUtvrsta tU« mm llroka Is 3 mm visoka ali »|» prostor) sa enkrat . . . . po 30» ia dva- Is večkrat . „ 43 prt večjih naročilih primeru popust po dodovoru. Oh sobotah dvo|n! ura P , 1» Poslano: K—na Enostolpas patltmta K I-lakaja vsak dan liitemil aa-dalje Is praznike, oh I. nrl pop, Badaa lotsa priloga tosb! rad Političen Ust za slovenski narod. Vpravalitro Jo t Kopitarja*! allol M. 1 - Kaču poštna hranilnica avstrijske St. 24.797, ogrska 28.511, boas.-haro. št 7583. — Dprarnlškoga teleiona št. 50. Nova orSentatffa kranjskega deželnega odbora. Pred nami leži uradno poročilo o včerajšnji seji deželnega odbora. Dolgo je kljuboval deželni odbor kranjski razvoju dogodkov, ki so se vršili tekom zadnjega leta, toda silna teža današnjih dogodkov, Id rušijo pod sabo sto- in stoletne stavbe, ae ozirajoč se na stare, okamenele tradicije, je do dna pretresla tudi našo najvišjo deželno institucijo ter izpodnesla zadnjo desko, na katero se je še opirala večina deželnega odbora. Česar se je deželni odbor dolgo branil storiti, to je izvršil včeraj. Izjavil se je soglasno za naš narodni program, začrtan ne v majniški deklaraciji — ta je stopila v ozadje — temveč v manifestu Narodnega Veča. In drugo, kar Je storil, je to, da je izvajal posledice iz •voje politične osamelosti. Večina deželnega odbora mora reprezentirati večinsko stranko v deželi. Sedanji predstavitelji pa 00 že davno izgubili zaupanje večinske •tranke, za seboj so imeli le maloštevilne pristaše, zato niso imeli več v deželnem odboru prave opore. Deželni glavar je odložil najvažnejše referate, namestnik dež. Jlavarja msgr. dr. Lampe je odstopil in eželni odbor se ne čuti več kompetent-nega izvrševati katerekoli politične posle, temveč se smatra le kot nekak prehoden nrad, ki nima nobene politične barve, temveč samo nalogo čuvati in upravljati 'deželno premoženje, dokler ga ne izroči »lovi legitimni oblasti, ( Dasi vsi vemo, da se je preobrat v deželnem dvorcu izvršil predvsem pod težo sedanjega političnega položaja, vendar ta labudji spev deželnega odbora kranjskega registriramo z velikim zadovoljstvom in zadoščenjem. Zadnji dokaz, da je bila takrat, ko smo ob velikih težavah, toda z močno roko in z železno doslednostjo preuredili ustroj S. L. S. ter jo tudi de facto prilagodili demokratičnemu naziranju današnjega časa, naša kalkulacija z ozirom na mišljenje našega ljudstva pa tudi z ozirom na svetovni položaj prava in nepo-grešena, popolnoma napačna pa kalkulacija deželnega odbora in njegovih somišljenikov. In kakor je danes šel voz časa neusmiljeno čez stare tradicije deželnega odbora ter ga zdrobil, tako bi šel danes voz časa čez celo našo stranko ter jo zdrobil. In danes moramo z velikim zadoščenjem ugotoviti: s svojim doslednim nastopom pred letom dni smo rešili S. L. S. in, kar je glavno, mišljenje našega ljudstva. Dali pa smo s tem tudi narodnim težnjam slovenskega naroda tako velik poudarek, da danes nihče ne more iti preko njih. Danes bi bilo to prepozno, kakor je prepozno za predstavitelje večine deželnega odbora. Potrebno je, da to pribijemo, pri tem pa nimamo nobenih maščevalnih misli v svojem srcu. Polovičarsko pa bi bilo, ko bi ostali na pol pota, samo pri konsekvencah deželnega odbora. Če je deželni odbor spoznal svojo zmoto, naj jo lojalno spoznajo tudi dosedanji somišljeniki deželnega odbora. Med obema strujama, ki sta se pred leti pojavili v našem taboru, danes ni več faktične razlike. V kulturnem oziru smo bili itak vedno istih misli, v narodnem oziru smo si danes tudi čisto na jasnem, glede taktike pa tudi danes, ko priznava dr. Šusteršič Narodno Veče kot našo vrhovno politično instanco, ne more biti bistvenih razlik. Pač pa je na drugi strani neobhodna potreba današnjega časa, da smo vsi, ki smo istega kulturnega prepričanja, kot en ' Zakaj stvari, za katere bo šlo v naj- bližji prihodnosti, so največje važnosti in predalekosežnega pomena. Pri tem pa moramo že sedaj izjaviti: Kakor bi nam bilo ljubo, da smo vsi eno, ravnotako pa je jasno, da s tistimi, ki so bili odgovorni činitelji in voditelji v nasprotni struji, ne moremo imeti nič skupnega. Zakaj nihče ne more od nas zahtevati, da bi se prištevali S. L. S. oni, ki so odgovorni za vse dosedanje politične in gospodarske grehe dr. Šusteršičeve frakcije. Preveč so se zajedle te krivice v dušo našega naroda, da bi jih mogel pozabiti. Iz sala dsžeine^a odbora kranjskega v Liubliani dne 22. oktobra 191S. Predsednik: deželni glavar dr. Ivan Šusteršič, prisedniki deželni odborniki: msgr. dr. Evgen Lampe, dr. Vladislav Pegan, dr. Karel Triller in dr. Ivan Zajec. Deželni glavar otvori sejo, kon-štatuje sklepčnost in izvaja: Velecenjeni gospodje! Odkar sem zadnjikrat imel čast pred-; sedovati seji deželnega odbora, so se od-| igrali veliki, zgodovinski dogodki, ki so po-| polnoma novo situacijo ustvarili. S to situacijo mora računiti tudi kranj-i ski deželni odbor in iz nje izvajati vse re-alno-politične posledice. Deželni odbor je politična korporaci-ja, ker je izšel iz političnih volitev, V današnji situaciji pa, ki jc prehodnega značaja, ne more izvršiti nobenega političnega čina več, izvzemši enega samega: da pozdravi proglas Narodnega veča SHS. z dne 19. oktobra 1918 izražajoč na- do, da se v 12. uri doseže sporazum med narodom in našim vladarjem. Prvo je naša narodna, drugo naša dinastična dolžnost. V ostalem pa se ima deželni odbor odslej smatrati le še kot neke vrste negoti-orum gestor. Opravljati ima tekoče posle strogo objektivno, brez vsake politične barve, varovati v svojem ustavnem delokrogu interese dežele in vsega njenega prebivalstva, hraniti deželno imetje in vse pripraviti, da izroči svoje posle v doglednem času novi legitimni oblasti. V poslednjem oziru je povdariti, da v kolikor pride v poštev naša dežela, prevideva novo državno oblast, odnosno novo državno življenje ne le naš narodni program, ki je bil prvotno izražen v deklaraciji z clne 30. maja 1917 in je sedaj začrtan v proglasu Narodnega veča, temveč tudi manifest našega vladarja z dne 17, t, m. Nahajamo se tedaj z označenim svojim postopanjem v popolnem soglasju z merod.ajnimi ustavnimi in narodnimi faktorji. Moji formelni predlogi se glase: I. Deželni odbor kranjske vojvedine pozdravlja proglas Narodnega veča SHS. z dne 19. oktobra 1918, se mu imenom slovenske dežele v celoti pridružuje in sledeč pozivu proglasa, stopa v »nerazdružljivo narodno kolo, kateremu je pred očmi samo veliki ideal narodnega ujedinjenja, svobode in neodvisnosti«. II. Deželni odbor se odslej ne smatra več kompetentnim izvrševati katerekoli politične posle, temveč hoče le opravljati in izvrševati strogo stvarno tekoče posle v okviru svojega ustavnega delokroga, varovati deželno imetje in pripraviti izročitev svojih agend bodoči legitimni državni oblasti. Od deželnega glavarja stavljeni formalni predlogi se sprejmo soglasno. Deželni glavar potem naznanja, da je msgr, dr, Lampe odložil namestništvo deželnega glavarja, in sicer: izvajajoč posledice iz novega političnega položaja pa tudi radi svojega rahlega zdravja, Deželni glavar imenuje na to svojim namestnikom dež, odbornika dr, Karel T r i 11 e r j a , ki izjavi, da s tem ne rprej-me nobene odgovornosti za dosedanje sklepe in ukrepe, ki so se izvršili proti njegovemu glasu aii brez njegove vednosti. Deželni glavar izjavi, da je to samoobsebi umevno. Deželni glavar na to, glede na novi položaj, porazdeli na novo referate. O novi razdelitvi referatov in drugih podrobnostih seje e..- ••'.da poseben komunike. LISTEK. P. Tako pomembni in zgodovinski dogodki šumijo nad nami, da smo skoraj preslišali zvon, ki je zvonil v slovo skromnemu redovniku in svetovnemu učenjaku z goriške Kostanjevice, beguncu in gostu bele Ljubljane in prijaznega frančiškanskega samostana — prvemu in največjemu slovenistu — patru Stanislavu Š k r a b c u. P. Stanislav Škrabec je skoraj edini starejši slavist, ki je pisal z nekaj izjemami vse svoje spise v slovenskem jeziku. o svoji učenjaški velikosti pa je vreden vrstnik evropskih kapacitet: Kopitarja, Miklošiča, Štreklja in Oblaka. Jagič in ruski slavisti so mu bili prijatelji in so cenili njegoveB spise. Ni užil tistih odlik, ki so si jih priborili vsi ti možje, 011 sam in oni so računali z njegovo stanovsko preprostostjo in z veliko velikim učenjakom lastno osebno skromnostjo, ali častili so ga kot gostje njegovi in kot tovariši, ko so mu pošiljali v zameno za »Cvetje« spominske izvode svojih del in uporabljali zase njegove jezikovne pridobitve. Da ni J živci brez nasprotnikov, kdo bi se čudil. Posegel je tolikrat v najbolj pereča in pre-porna poglavja slovenske slovnicc in pra- vopisa, ugotovil je vselej svoj prav tako odločno, da je moral vznemiriti samoljub-no in vase zaljubljeno kritiko površno di-Ietantskih »strokovnjakov«, dedičev ob-živele slovničarske obrti v dobi »Novic«. Tako doma, v tujini pa je bil avtoritativen mentor v vseh točkah slovenistike. Danes stoji, da je bil Škrabec poleg Štreklja najboljši poznavalec slov. historične slovnice in za Valjavcem prvi slovenski akcentolog. Bogastvo njegovih del bo odkrila zbirka njegovih zbranih spisov v knjigah »Leonove družbe«, njegove pridobitve je v šoli in narodu praktično porabil Škrabčev prijatelj in slovničar dr. A. Breznik v svoji »Slovenski slovnici«. Smer in način znanstvenega pisateljevanja si je ustvaril Škrabec sam in samostojno. Skromno je uporabljal ceneni prostor platnic v Cvetju« za neprisiljene esejske slovniške spise. Zdaj je razpravljal o pravopisu, zdaj o metriki, zdaj o jeziku slov. novitete, zdaj o kritiki svojih spisov. Obširno je pisal o »glasu in naglasu našega književnega jezika«, o izgovarjavi slov. sred. 1-a. Ku-riozno rariteto ic zamislil v sestavkih o svoji fonetični stenografiji in svojem csperantu — »e vi al i ji«. Vsebinsko knjig ni ocenjeval, a zato slovnično tem bolj strokovno. Pisal jc v svojem pravopisu," dosleden sebi: v jeziku, ki ga je vedel pravega, v obliki, ki jo je 1 neovržno dokazal, O priliki abstinenčnih gorečnikov je posegel z Mahničevo odločnostjo v debato in užil za svoj mirni in trezni prav preziranje abstinentov in velikih nevednežev in slavicis: »prevzela ga je slava njegovih (Škrabčevih) jezikoslovnih igrač«. Ali ga je to bolelo, ne vem. Zdi se mi, da ne preveč, ker jc bil dovolj I skromen pa tudi dovolj šegav in Hostniki I in Lamurski i. dr. so mu bili utrdili kožo in osebnost, ki se čudovito zrcali v ostrem nasprotju z drugimi znanstveniki iz vseh njegovih spisov. Morda mu je bilo v veliko zadoščenje, ko se je poslavljal in videl, da mladi in stari slov. slavisti upoštevajo njegove osebne note in da so izumrli ljudje, ki so mu oporekali, ljudje svojih osebeih not, častitljive korifeje, ki bodo ostale ovekove-j čene v njegovih kritikah in obrambah. Ljubezniva, učenjaška samostojna osebnost je umrla v Škrabcu. Morda jc velika njegova korespondenca. Pravočasno naj se zbero črtice iz njegovega tihega življenja, Njegovo posmrtno življenje v nebesih je stolček ob sv. Hijeronimu i, dr. Njegov prostor na zemlji bo vseučiliška in seminarska knjižnica. In prostore slovenskega vseučilišča v Ljubljani bo krasilo njegovo mramorno oprsje, njegovo ime pa bodo citirali slovenisti in slavisti od Moskve do Pariz^ ^nJ Varšave do Sredca ia šc dali. Dr. I. Pregelj, Zadnji dnevi avstrijskega državnega zbora. Seja 22. oktobra. Predsednik se je s toplimi besedami spominjal umrlega posl. Grafingerja, — Nato so prečitali dopis ministrskega predsednika, da je dal zunanji minister 1 noto 19. t. m. pobudo, naj bi parlament ustanovil odsek, ki bi bil s pooblaščenci, ki pojdejo na mirovna pogajanja, v stalni zve-* zi. (Medklici pri Čehih in socialnih demokratih.) Odsek bi izvrševal analogne funkcije kakor glavni odsek nemškega državnega zbora. Ministrski predsednik prosi za obvestilo, ali je poslanska zbornica pripravljena izvoliti tak odsek. Za ta slučaj bi priporočal izvolitev 25č!anskega odseka, ki naj bi se potem izpopolnil s primernim številom gosposkozborničnih članov. Predsednik je izjavil, da mora prepustiti strankam, da morebiti stavijo ored-log za volitve takega odseka. Ministrski predsednik baron p!. Hussarek je izvajal: Menim, da morem zaenkrat o Wilsonovem odgovoru reči, da nam ne daje povoda, da bi započeto izmenjavo misli smatrali kot pretrgano. Nasprotno bomo po skrbni presoji momentov, ki jih vsebuje odgovor, svojo mirovno akcijo nadaljevali in sestavili odgovor. — O cesarjevem manifestu je rekel med drugim: Velika in nova je vsebina tega slovesnega programa. Vendar ni v njem ničesar, kar bi pomenja-lo prelom z dosedanjim razvojem. Načela, na katera smo se postavili, niro zanešena vanj kot nekaj tujega, marveč jih vidimo polagoma prodirati v naši zgodovini. Vsaka faza te zgodovine je pripravljalna etapa za njih uresničenje. Jasno je, cla cesarjev manifest ne more vsebovati konstitutivnega manifesta samega, ki bi oživotvo-ril posamezne države. Zakonita kontinuiteta marveč zahteva, da se nova uredba izvrši postavnim potoni. Do uresničenja političnih misli vodita dve poti: pol. sile in pot sporazuma. Pri nas se bo pač komaj kdo našel, ki bi se na poprišču nove ured-j bc naših notranjih razmer hotel izjaviti za nasilno maksimo. Vse sili na to, cia se ustvari organizacija, ki bo v načelnih in interesnih nasprotstvih, katera bi se utegnila pokazati med raznimi državami, za-jamčila zanesljivo, mirno poravnavo. Tej misli v okviru naših notranjih odnošajev pač ne smemo odreči veljave. Za našo novo ureditev nam torej ostane samo pot poravnave, v kateri se bedo narodi sporazumeli o obmejitvi njihovih političnih pravic in ureditvi njihovih medsebojnih odnošajev. Zato se morajo nemudoma začeti pogovori od naroda do naroda, (Posl. Zenker: To bi bili morali preje storiti!) V teh pogovorih naj narodi svobodno določijo pravice posameznih držav za svobodni narodni in kulturni razvoj, kakor tudi tiste zadeve, katerih skupnost zahteva zgodovinska in gospodarska potreba. Delo narodnih svetov bo vlada čim odločnejše podpirala; zlasti bo našla hvaležno vlogo posredovalca in poravnalca v pogajanjih med raznimi narodi. Dokler Et; ne ustvarijo nove uredbe, bodo morale dosedanje ostati v veljavi, da ne nastane vakuum. Domovini sc mora prihraniti, da bi šla ii enega reda v drugega skozi kaos, Trdi in resni čas zahteva, cla ostane delovanje uprave brezpogojno zanesljivo. V najlartnejšem interesu vseh avstrijskih narodov je, da v prehodni dobi z razumevanjem in požrtvovalnostjo podpirajo dosedanje ustanove. Govornik opozarja dalje na ogromne naloge, ki jih bc zahteval prehod iz vojnega v mirovno go-soodarstvo. Zašli bi v katastrofo, ako bi nad političnimi vprašanji tc naloge zanemarili. — O prehrani pravi govornik, da se ob vrnitvi vojakov s fronte nikakor ne bo izboljšala. Vrednost denarja je tako na-dla, ker se ni pravočasno skrbelo za zdravo fundiranje in pokritje vojnih stroškov, Nujno potrebno jc, da se državi v njenem finančnem položaju odločno odppmore. Brez tega bomo morda mogli osnovati posamezne narodne države, ki bi nn biie bolj grob preteklosti nego zibel bodočnosti. Marsikai se ie v oblikah stare Avstrije preživelo, nerazrušljivo pa ostane njeno bistvo, njeno zgodovinsko poslanstvo, njen visoki cilj, da aaje v ajej združenim narodom možnost za krepak življenjski razvoj. Posl. Lodgmannje izjavil, da bi bila vsaka vlada dolžna, opozoriti krono, da je danes vprašanje, aH bodo narodi sploh šc pripravljeni stopiti v kako skupnost. — Nemški narod najodločnejše ugovarja mnenju ogrske vlade o samoodločbeni pravici. Ta pravica mora tudi za madjarski narod veljati samo v tistem obsegu, kakor za vse druge narode t. j. v obsegu naselbinskega ozemlja madjarskega naroda. Nemci so pripravljeni, da se pogajajo z zastopniki ogrskega naroda, ne dovolijo pa, da bi govoril v imenu naroda kak politik, ki nima nikogar za seboj. Ni res, da bi bila nasilna vlada, ki se je izvrševala v tej državi, nemška. Kot narod z narodom se bomo mogli veliko boljše pogovoriti med seboj, nego 'če bd stal med nami stari posredovalec: avstrijska vlada. (Živahno odobravanje in ©loakanje pri nemških nacionalcih.) Posl. R e n n e r naglaša, da pri pogajanjih med Ukrajinci in Rumuni v Bukovi-bi nemški faitereei v črnovicah ne smejo priti pod kolo. Posl. U d r ž a 1 izjavlja, da se moti, kdor miali, da bo na Češkem prišlo do ne* mirov. Pač pa se bo ustanovila samostojna, suverena, češkoslovaška država, brez ozira na spletke visokega češk. plemstva. S tem je bil predmet izčrpan. Prihodnja seja v petek z nadaljevanjem današnjega dnevnega reda in poročilom justičnega ministra o izpremembi kazensko-pravdne-ga reda. Interpelacij«. V današnji seji je vložil posl. B e n -k o v i č interpelacijo o političnem preganjanju trboveljskih rudniških nastavljen-cev. Posl. dr. KoroSec in Stanek sta interpelirala glede premestitve Jugoslovanov in Čeho-Slovakov ter poljskih regimentov v njih domovino, glede odpoklica av-6trijskih-ogrskih divizij z zapadne fronte, glede premestitve bolnih vojakov po bolnišnicah v njih domovino, glede ustavitve vseh novih vpoklicev, glede razpusta delavskih etotnij in končno glede abolicije proti mornarjem v Kotoru. Za mornarje ▼ Kotoru. Dunaj, 23. oktobra. Posl. dr. Korošec in tovariši so vložili včeraj interpelacijo na ministrskega predsednika in domobranskega ministra zaradi anulacije kazenskega postopanja proti mornarjem v Kotoru, fjroti katerim postopanje še ni bilo ustav-jeno. Pri sestavi milostnega akta cesarja so izvršili sestavitelji tega akta nekaj nepravilnega, ker so vplivali na obsodbe poljskega sodišča, Onih 31 mornarjev, ki so bili izvzeti od milostnega akta, se označujejo v tem dokumentu kot glavni krivci. Od vojaških sodnikov je komaj pričakovati, da se ne bodo pridružili tej sodbi. Zdi se torej s stališča pravičnosti potrebno, da sledi še druga beseda milosti. Vlada, ki se je izrekla proti pomiloščenju, kakor je to povedal domobranski minister, je dala cesarju slab nasvet. Vprašajo, ali je vlada pripravljena predlagati kroni pomiloščenje še pod obtožbo stoječih 31 mornarjev v Kotoru. Hrvatska enodušn v Jugoslaviji. Zagreb, 23. okt. 1918. Včeraj dopoldne ob 10. uri se je vršila na vseučilišču skupščina akademične omladine, ki je navdušeno pozdravila Narodno Veče in izjavila, da mu je v vsakem oziru na razpolago. Nato so jugoslovanski akademiki prvič razvili zastavo Jugoslavije: na modrem polju leži trikot, v njem pa trije lipovi listi kot simbol troimenega naroda. Pred gledališčem se je zbralo pod /slovenskimi, hrvatskimi in srbskimi zastavami nad 50.000 manifestantov. Navzoči so bili tudi člani Narodnega Veča. Ljudstvo je navdušeno klicalo Jugoslaviji, Trumbiču, Wilsonu, osvoboditelju naroda itd. Lep vtis je napravil prihod več sto srbskih ujetnikov, ki so se udeležili manifestacij. Pred gledališčem je prvi pozdravil manifestante neki akademik, nato vodja soc. demokratov Bukšek. Dr. Pavelič je pozdravil navzoče v imenu Narodnega Veča in jih pozval, naj se NV. v vsem pokore. Nadalje je govoril še Korač, poslanec Radič, ki je poudarjal, da je Wilson premagal silnega Viljema, in dr. Angje-iinovič. Pevajoč je nato šla silna množica po zagrebških ulicah, klicala dr. Korošcu, Jugoslovanskemu klubu, svobodi, Jugoslaviji itd. Ta sprevod po mestu je bil nekaj krasnega. Spredaj so nosili zastavonoše zastave troimenega naroda, nato so šli člani Narodnega Veča, zastopniki di-jaštva in delavstva, vsi politiki, zagrebški podžupan, za temi pa manifestanti. Vse ulice so bile polne ljudstva, ki je manifestante burno pozdravljalo in jih obsipavalo « cvetjem. Točno ob 12. uri je prišlo okoli 60 tisoč manifestantov na Markov trg pred hrvatski sabor. Na. balkonu sabora je bil zbran osrednji odbor Narodnega Veča, pred saborom pa je stal kordon hrvatskih častnikov. Prvi je pozdravil manifestante podpredsednik »Narodnega Veča« posl. Pri-bičevič, ki je poudarjal boj troimenega naroda za narodno svobodo in samostojnost in se spominjal boja Čeho-Slovakov in Poljakov, s katerimi smo združeni na življenje in smrt. Burno pozdravljen je govoril za njim glavni urednik »Slovenca« dr. Izidor Cankar. Rekel je, da prinaša pozdrave iz bele Ljubljane, da čutimo Slovenci vsi eno in da smo združeni v skupnem boju, kakor bomo v bodoče, za vedno. Za njim je govoril dr. Drinkovič, ki je povedal, da so oe srbski vojaki borili in se bore za našo svobodo, Govorila sta še posl. Spinčič in dr. Novak. Nato je Bukšek pozval manifestante, naj se raz-idejo in gredo zopet na delo. Manifestanti so se razšli. Hrvatski ban pl. Mihalovič je izdal oklic na ljudstvo, v katerem pravi: Veliki sedanji dogodki so dali povod za manifestacije. On to razume, toda manifestacije naj se vrše v dostojnih mejah, ker u j s i so resni. Javni red m mir nai se ne motita, osebna varnost nai bo vsakemu Mirovno gibanje. -mpH ■immii* 9 sveta, Vsi naj mislijo na to, da se državno-pravna vprašanja ne dajo rešiti čez noč, pač pa naj trdno zaupajo, da se bodo re-šia v popolno korist ljudstva. Manifestacije na Hrvatskem. Zagreb, 23. oktobra 1918. j Ko so na Hrvatskem zvedeli o odgo-toru Wilsona Avstriji-Ogrski, je prišlo po mestih do velikih manifestacij. Navdušeno ljudstvo je manifestiralo v Brodu na Savi, Požegi, Bjelovaru. Varaždinu, Križevcih, Koprivnici, Sisku itd. — V Osjeku so manifestanti navdušeno klicali Wilsonu, Jugoslaviji, svobodi itd. Velike manifestacije so se ponovile pred vojašnico hrvatskih ■domobrancev. Vojaštvo je navdušeno pozdravljalo manifestante. Narodno veče Čehoslovakom in Poljakom. Zagreb, 23. oktobra 1918. Narodno veče je poslalo češko-slova-škemu narodu sledeči brzojavni pozdrav: Narodni vybor, Praga. Narod SHS. o priliki konstituiranja Narodnega veča obnavlja slovesno prisego skupnega boja naših narodov za dosego skupnih idealov — čehoslovaške in jugoslovanske svobodne države. Z,Vami smo ene misli v delu in ciljih! Živel čehoslova-ški narod! Podoben pozdrav je poslalo Narodno veče tudi Poljakom. Narodno veče SHS. Zagreb, 23. oktobra 1918. ^ Narodno veče se je razdelilo v več sekcij. Sekciji za organizacijo in agitacijo predseduje dr. Angjelinovič, za finance Narodnega veča pa Srdjan Budisavljevič. Osrednji odbor Narodnega veča je ko-opitiral državnega in deželnega poslanca dr. Tresiča-Pavičiča. Profesorski zbor velike gornjegradske gimnazije je pozdravil Narodno veče in izjavil, da se mu v vsakem oziru pokorava. Narodnemu veču. Zagreb, 23. oktobra 1918. Zagrebška »Narodna banka« je darovala Narodnemu veču 10.000 K, nekateri njeni člani, med njimi grof Bombelles, pa več tisoč ameriških dolarjev. Za javno varnost. Zagreb, 23. oktobra 1918. Zagrebška trgovsko-obrtna zbornica se je obrnila na pristojno vojaško oblast s prošnjo, naj poskrbi za javno varnost. Vojaška oblast je tej prošnji ugodila. Proč s tujstvom. Zagreb, 23. oktobra 1918. Manifestanti so včeraj odstranili na državnem kolodvoru vse mažarske napise. V kinematografu, kjer imajo nemške napise, so prenehali igrati, ravnotako tudi v orfeju, kjer je bilo vse nemško. Mažari se selijo. Zagreb, 23. oktobra. Mažari so odvlekli s Hrvaškega že skoro vse železniške vozove in lokomotive. Ugotovilo se je, da so odpeljali na Ogrsko 6000 železniških voz in 800 lokomotiv, tako da ie vsak promet skoro nemogoč. Avstrija-Ogrska Wilsonu odgovori Dunaj, 22, Avstrijska-ogrska vlada namerava hitro odgovoriti na. Wilsonovo noto posebno ie zato, ker Wilson ni odgovoril na vprašanje, pod katerimi pogoji so mogoča mirovna pogajanja. Wilson bo Nemčiji precej odgovoriL Geni, 22. »Times« javljajo iz Newyor-ka: Senatni odsek so sklicali na sejo v torek zjutraj, ker se pričakuje odgovor Nemčije. V tej seji namerava Lansing naznaniti Wilsonov odgovor na novo notar potrebujete in kar more dati ljudi, sredstev in srčnosti. V razpravi je pritrjeval govornik centra poslancc H c r o 1 d kanclerjevim izvajanjem. Socialni demokrat Ebert je rekel, da je vstop socialno demokracije potegnil debelo črto med prejšnjo in sedanjo vladno oblast. . Izogniti se moramo polomu nemškega ljudstva. Če hočejo nasprotniki mir, bo to dobro za nje in za nas. Ako pa hočejo ostati naši nasprotniki in postopati z nami kot z izvrZkom človeštva in kot z krivimi hlapci, jim kličemo: Pazite, hlapčevstvo se tudi svojčas konča! Hočemo le trajnega miru, če pa doživimo razočaranje, nc bomo obupali. Zaupamo našemu ljudstvu, /, njim zvesto držimo. N a u m a n n je rekel, da naroda dela in misli, kakršen je nemški, ni mogoče ubiti, To ne gre. Gre pa, da žive z nami v mirti, če nasprotniki !e hočejo. Stresemann je odobraval mirovni korak vlade. Odločitev je zdaj pri \Vil-sonu. Neukrotljivo stremljenje se še ni končalo, Grof W e s t a r p (velenemški konservativce) seveda ni zadovoljen z razvojem dogodkov. Rekel jc: Konservativci odklanjajo posledice sedanjega razvoja, se ne udeležujejo dola za spremembo ustave, mirovna ponudba se jim no ;:di primerna in odklanjajo nečuvene zahteve Poljakov do nedotakljivega nemškega ozemlja. Končal je: Nemško ljudstvo noče in mu ni potrebna kapitulacija in tudi ne, da sprejme sra-j motni mir, Razpravo so odgodili na jutri, ko je j Se naznanil predsednik, da so predlagali | napredna ljudska stranka, centrum in na-i rodni liberalci resolucijo, s katero se izjav-] lja kanclerju zaupanje državnega zbora. padalni poskusi so omagali v našem ognju* V kotlini Aisno smo preprečili ihni^n^kf poizvedovalne poskuse, Na Balkanu« AVSTRIJSKO URADNO POBOrll/li 4/ Dunaj, 22. oktobra. Uradno; S Ob Mora v j smo odbili napade. PocP jetje nemških čet jih je privedlo v sevrai« no postojanko. Pri Zaječarju > sovražnik pridobival tal. NEMŠKO URADNO POROČILO. f. Beriin, 22. oktobra. Uradno: > > r ♦ Sevemovzhodno od Kruševca in na Bukoviku so omagali nasprotnikovi napadi. Uspešna lastna podjetja smo i/^atoli pri Trtibarevu in južno ocl Morave. JP» Utrujena Turčija sklepa mir. f^P Dunaj, 22. oktobra, Nevtralni diploi matski krogi poročajo, da dela turška vi a« da na tc, da 3e hitro sporazume z entento. London in Pariz sta že res-, ustavila Jjpj proti Turčiji; tudi napade so ustavili. Carigrad. 20. okt. (Afence Milli. K. u.] Zunanji minister je izjavil, da niso resničn^ poročila, po katerih jc valijuv Smimi MJfi? čeno, da vodi mirovna pogajanja. Carigrad, 19, oktobra. (K. u,) Novi ka-f j binet se je redstav.il d .mer. zbornici. Veliki' i vezir Iraat pasa je prebral pro^ramatič^i ; govor: Vlada je sprejela oblast v najkritič-I Hcjšem trenutku naSe zged«vi«e, v kat«' | rem čakajo ria&o «le2ek> strasne težave v notranjost« in zunanje nevarnosti, Eaveda sc težkih nalog, ki jo čakaj« in velike odgovornosti, o katerih bo izrekla zgodovina svoj« sodb«. Organizem d«m«vine, ki je v zadnjih osmih letih pretrpel netranje m zunanje pretresljaje, potrebuje končno miru, Požrtvovalni narod, ki je sprejel naj bol. cenejša pomanjkanja nase, kakršnih bi tzlah, ka ne prenesel v sedanji strašni štirileta^ vojski noben narod, čuti končno potrebo, da se izpočije. edina dolžnost je zdaj, da ustrežen?« tej potrebi. Da izpolnimo t* svojf> dolžnost', bomo s pomočjo Vser enega izrabili vsa naša stremljenja in,. našo gorečnost. • .. T nents NEMŠKO URADNO Berlin, 22. oktobra. POROČILO Uradno; V Vojna skupi n a kralje v i čn i ' .ffižd Rupreta. ljudstva. in delujočega i jeza javnega mnenja. Pečati se pa moramo možnostjo z vsemi njenimi Fomedia bi /. njo tudi posledicami: drugo Naše včerajšnje poročilo o zborovanju j nemškega narodnega zbora izpopolnjujemo naslednje: i Socialnodemokratsčna izjava, ki jo je ! podal dr. A d 1 e r, posebno povaarja mi-se!, da mora biti bodoča Nc-mška Avstrija i demokratična, prava ljudska država, njena. oblika bodi demokratična republika. S c h r a f f 1 se nemškega ljudstva nc smemo slepo ^ oditi k razpravlialm miz;. Zdaj sc mu hoče jas- ( i nostš. Da, gospodje! Gre za sklep silne da- | ; Ickosežnosti. Nič več naj bi ne veljalo, kar j sami vzdržujemo, marveč to, kar sc v pre- j ; stem razgovoru z našimi nasprotniki pri- skega življa, na kar spominjajo mnoga ; d = > pravica< Težko * premagan je Vštric Gradca ob ogrski ! , . ' - • ■ • • •>- ljudstva, ki je ponosno in navajeno, da zmaguje. Pravno vprašanje se namreč ne ustavi pred našimi deželnimi mejami, ki jih prostovoljno nc bomo nikdar odprli sili. tudi j i. več strani se rni je očitalo, da po- j meni sprejem Wilsonovih pogojev, da sc i podvržemo Nemcem sovražnemu tribuna- j krajevna imena, železnici je postaja z imenom Sludencc.il. Da, Gradec sam je slovenskega izvora, kakor glasno pove njegovo ime. In če 1JV VU1„„ greš po graških ulicah, se moraš čuditi i gtavki,' Tater^smo "spreSeH." se tičejo obilici slovenskih imen. Po nekaterih uh- | razmCl. v državi. cah je število slovenskih imen skoraj več- ' •" ..... |e kakor nemških. Ali so to imena slovenskih priseljencev in ponemčencev iz novejšega časa, ali so imena prvotnih sla-novnikov, mi ni znano. Da naj gre meja po Štajerskem vsaj v tej višini, za to govori tudi ta razlog, ker na Ogrskem segajo Slovenci še više proti severu. Tudi Čehi ne mislijo dovoliti, da bi se njih dežela delila. Nemci se radi sklicujejo na zgodovinsko pravo, Naj jim bo! Če češki želodcc prenese toliko Nemcev, - jih bo tudi naš nekaj. Če bodo pri nas ugodnejše finančne razmere kakor v nemški Avstriji, se najbrž nc bodo branili biti v Jugoslaviji. Neki koroški Nemec se jc že izrazil, cla se bo sprijaznil z Jugoslavijo, »če bo le kaj jesti«, ln menda 'no takih še več. Saj menda mi nc bomo plačevali stroškov vojske, ki je bila nam lc vsiljena! Da se bo Nemcem v Jugoslaviji, dobro godilo, jim je zajamčeno. Dali jim bomo, kakor jc bilo žc v državnem zboru obljubljeno. Omeniti jc potrebno šc, da — kakor smo izvedeli od beneško-slovenskcga duhovnika — beneški Slovenci o Jugoslaviji še nič nc vedo, o Avstriji pa no- . ... čejo nič slišati. Po vsem tem. kar so zacl- ; gi bo sodelovalo nemško ljudstvo nje leto doživeli, jc lo popolnoma umljivo. 1 stvarno resnostjo in vestnostjo Ko bi danes prišlo na glasovanje, bi vsi v" J s ' J" t-~*' glasovali zh Italijo. Treba jih je č i m-prej seznaniti r. Jugoslavijo! To o;;>j vzame v vednost naš Narodni svet. ; P osi. acnratn se je v imenu Krščanskih socialcev izjavil /.a monarhično I vladno obliko, vendar naj se zakonodaja i j in uprava demokratizirata. Krščansko-so-< cialna stranka je pripravljena, skleniti z drugimi avstrijskimi narodi zvezno državo. Posl, P a n L z izjavi v imenu nemške neodvisnostne stranke, da odklanja pri- j stop v zvezno državo avstrijskih narodov. Kakor drugi narodi zahtevajo tudi Nemci, da sc združijo v samostojni nemško - avstrijski državi vsi deli nemškega naroda, tudi tisti v deželah ogrske krone. Nova nemško - avstrijska država naj se najtesneje nasloni na nemško državo, ki bodi za vse čase opora in središče evropskega nemštva. Uprava nove države bodi de- * Ob Lysi in Želdi boji infantcrijc. So« vražnik je večkrat poskušal z manjšimi ir močnejšimi oddelki prekoračiti reki. Se-verovzhoda« od Kortryka j« prediral ?. oklopnimi vozovi, jugovzhodno »d Kortr« ka pa z močnimi silami proti našim črtanj Povsod smo ga odbil: z izgubami za njega-Namestni stražmojster Mtiller 9. baterij* poljskega, artilerijskega »cika. št. 22! je ok tej priliki uničil šest »klopniii voz. An-) ;4ležj so zasedli s strojnicami cerkven« stolpe St, Amanda. katerim sm« mi prj| zanašali. Nasprotnik tm obeh straneh So« iesmesa in Lc Cateaueja ni obnovil svojih napadov. V nočnih delnih bojih so mu ostala poslopja Amervala. >V «j n a skupina nemškega c e s a r i e v i c a. lu, ki bo odločeval o pravnem vprašanju ; niokratična in enotna, lc z vidika lastnih interesov, Ce bi biio temu tako, zakaj se ravno ekstremni politiki sile v ententi izogibajo razpravne sobe, kakor krivec sodišču? Jedro vsega Wilsonovega programa je zveza narodov, ki pa ni mogoča, če sc vsi narodi ne odločijo za samozatajcvanjc. Realizacija pravne skupnosti zahteva, da se odpovemo in opustimo de), brezpogojne samostojnosti, ki je bila do zdaj znamenje državne^ suve-rcnitete, tako mi, kakor ludi drugi. Za vso Posl. O f n e r se jc v imenu nemške svobodomiselne zveze istotako izrekel za demokratični ustroj nove nemško-avstrij-j ske države. Posl. K n i r s c h je v imenu narodno-socialističnc stranke izjavil, da nemško i delavstvo v naprej odklanja pristop v , zvezno državo z nonmi slovanskimi drža* i vami in zahteva, naj se Nemška Avstrija državnopravno pripoji Nemčiji. Posl. Steiwender je izjavil, da je Odbili smo francoske napatie, ki so( i izbruhnili zjutraj sevenio od Serre, popol-; dne pa na široki fronti med Ois« in Scrr^ , proti našim črtam. Severovzhodno ; brecourta so izvedle Slezijske čete uspe« j ne protinapade. Na Aisnefikih -vtSin« i vzhodno od Vouzlersa trajali silni boj« 1 Wiirtemberški polki s« iztrgali skupno jj 1 pruskimi in bavarskimi bataljoni nasproti niku z uspešnimi protinapadi zopet viSinai vzhodno od Vanavja, med Ballavem Chestresom in severno od Falaise ter s^ jih držali proti močnim r.&sprotnikoviin protinapadom, Vzhodno od Olvzija je omagal nasprotnikov delni napad. Vojna skupina generala p L G a 11 w i t z a. Po silnem artiljerijskeni obstreljeval našo bodočnost bo odločilnega pomena, v , ......... ............ - kakšnem duhu sledimo potrebnemu razvo- ; zveza nemskonactonalnth strank slej ko J njtt jc napadel Američan severno od Som-ju. Če vztrajamo v notranjosti na temelju "" 1 -«-' narodnega egoizma, ki je bil še pred krat- kim časom gospodujoča sila v življenju ljudstva, ni za nas nobenega dviga in obnovitve več, ostalo bo čuvstvo grenkobe, vsled katere bomo skozi rodove ostali brez moči. Če pa uvidimo, da jc smisel sedanje strašne vojske predvsem zmaga ideje pravičnosti in če tej ideji nc nasprotujemo, ako se ji uklonimo brez notranjih pridržkov, marveč popolnoma prostovoljno, dobimo v njej zdravilo ranam sedanjosti in nalogo za moči bodočnosti. Pri tej nalo- 7. VSO Ne dvomim o tem, da bomo kos nalogam vojske in miru Ic, če izvedemo program vlade in zapustimo stari sistem, (Živahno odobravanje na levici.) • prej za ustavno monarhično vtadno obli-i ko. Svoje razmerje do nemške države in drugim narodom bo uredila nemško - avstrijska država po lastni svobodni odločitvi. Zahteva jamstev, da ljudstvo ne izgubi svojih prihrankov, ki jih je zaupalo clržavi, in da. invalidi in svojci padlih hranijo tjpto, kar jim je stara država obljubila. Boji z Statični. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 22. oktobra. Uradno: Sovražniku se jc včeraj posrečilo, da i ic v najranejših jutranjih urah začasno ■ vdrl na Monte Si»emolu v naš« jarke. S i protisunkoia smo ga .vrgli., i^adalkii merance in v široki fronti na obeh straneh Bantberrille. V ognju in protisunku so omagali nasprotnikovi napadi. Posebna v ognju naših strojnic in naših infanterij-skih topov je imel Američan zopet visok« izgube. Iz voja približno osmih sovražnih le* tal, ki je napadel kraje v Lahinski dolini smo izslrelili štiri letala. Poročnik Vclt. jens je priboril svojo 36. zračno zmago. Nemško večerno poročilo. Berlin, 22. zvečer. Uradno: Z močni« mi napadi v Flandriji, jugozahod, od Dein-ze in vzhodno od Kortryka je pridobil sovražnik le krajevno omejene uspehe na »zemlju. Na vzhodnem brefn Aisne, *a obeli straneh Vozisre^a ia vahodaa sa Atrviii io oaaftli alni nstttii Izgube Angležev. Curih, 21. oktobra. »Ziiricher Mor-genzeitung« poroča: Dozdaj je nad 2 milijona Angležev ohromljenih, blaznih in neozdravljivih. Angleži so torej izgubili z mrtveci nad 3 milijone ljudi. Angleži pričakujejo bitke z nemško mornarico. Manchester Guardian« sporoča: General Beatty je nedavno odgovoril na vprašanje, če misli, da pride do boja z nemško mornarico: Samo ob sebi umljivo je, da pride nemška mornarica vun z namenom, da se bo bojevala. odložilnih trenutkih. Seja 22, oktobra. Posl. grof K a r o 1 y i utemeljuje predlog, naj se takoj otvori razprava o njegovem zakonskem načrtu za ustanovitev samostojne Ogrske. Ostro govori proti vladi in večini, ki zadnjih deset dni počivata 7. rokami v naročju. Zahteva, naj vlada nemudoma odstopi in prepusti svoje mesto demokratični vladi; takoj naj se sklene mir, ogrs' i polki pošljejo domov, zveza z Nemčijo razdre in izvoz živil prepove. Govornik konča: »Zganite se, drugače se bom jaz odločii za to!« (Viharno odobravanje pri Karolyievcih.) Ministrski predsednik dr. Wekerle Izjavi, da s Karolyijem popolnoma soglaša v tem, da treba delati; pripominja le, da že delajo. (Ugovori na skrajni levici.) O zvezi z Nemčijo pravi govornik: Tisti, ki zahteva, naj se brezpogojno ločimo od Nemčije, miru slabo siuži. (Hrup na levici.) Ne sklicujem se na zavezniško zvestobo, marveč na dejstva. Še sedaj smo odvisni od varstva nemških armad. (Velik hrup.) Nemške čete so na nevarnejših točkah, na srbski in rumunski fronti, kjer hočemo varovati integriteto dežele. Zato ne smemo tako lahkomiselno govoriti o teh stvareh. V odgovoru Avstrije-Ogrske Wilsonu bomo vsekakor povdarili, da ne poznamo češko-slovaškega nasprotnika. Češko-slo-vaške zveze sploh ne poznamo, marveč le češko zvezo. (Klici: V Avstriji tega ne spoštujejo!) Kaj posameznj narodni sveti v Avstriji spoštujejo ali rie, ne spada v moj delokrog. Mi imamo opraviti samo z našim vladarjem in najodločnejše morem izjaviti, da kralj to v najpopolnejši meri spoštuje. (Odobravanje na desni.) Jugoslovansko vprašanje. Govornik izjavlja, da ogrska vlada nima nič proti združitvi v deželah ogrske krone živečih Jugoslovanov. Med te dežele spada tudi Dalmacija. Ko je nedavno obravnaval s Hrvati, jih je pozval, naj mu naznanijo svoje nadaljnje želje glede gospodarske in finančne samostojnosti. Tega pa ne more opustiti, da so to dežele ogrske krone. (Karolyjevec Balla: Na ta način vzbujamo tam sovraštvo do Ogrske.) Kajti mi stojimo na zakonitem stališču in moramo to stališče tako dolgo varovati, dokler pravno obstoja. Ravno to je glavno v jugoslovanskem vprašanju in v našem narodnostnem vprašanju, da svojega stališča ne smemo dati oslabiti. Zato se ravno nočemo ukloniti terorizmu in razrednemu boju, ki ga tu uganjajo gospodje dan za dnevom. (Viharno odobravanje na desnici in v centrumu.) Posl, F e n y e s : Tudi sedaj laže! Vsaka njegova beseda je laž! Zbornica sklene s pretežno večino glasov, da se posl. Fenyes izroči imunitetnemu odseku. Zbornica odkloni z veliko večino predlog, da bi takoj postavila na dnevni red Karolyijev zakonski načrt. Ob 4. uri popoldne so sejo nadaljevali (na dnevnem redu je razprava o proračunu). Posl. H u s z a r (ljudska stranka^ je izjavil, da nočejo biti Nemcem, s katerimi so se skupaj bojevali na Scdmograškem, nezvesti, toda samomorilci pa tudi nočemo biti, ker so se naši zavezniki v presoji položaja zmotili. Naše edino upanje je naš kralj; vladarski prestol pri nas ni omajan kakor v drugih državah. O ultimatu Srbiji. Posl. P 1 a 11 h y odklanja proračunsko predlogo že zato, ker vsebuje tudi skupne postavke. Kakor hitro je vsled notranjih razmer v Avstriji postala nagodba iz leta 1867. nevzdržljiva, za Ogre ni moglo biti drugega stališča nego neodvisnost dežele. Nasproti tozadevni trditvi grofa Mihaela Karolyija v zadnji seji delegacijskega odseka ugotavlja govornik, da se je besedilo ultimata z dne 19. julija 1914 določilo v skupni konferenci, katere se ni udeležil noben činite'j nemške države. (Balla: Tudi v Potsdamu ne?) Tudi tam ne in nikjer na svetu. Na altlep, da se ultimat odpošlje in na njejia sestavo ni imel nihče drugi odločilnega vpliva kakor v to poklicani avstrijski. ourski in skuuni uinileiii. Posl. grof T i s z a : Odločilni ministrski svet je sklenil, da z akcijo proti Srbiji niso združeni nikaki osvojevalni načrti za monarhijo, ki noče razen iz vojaških ozi-rov potrebnih poprav meje anektirati nobenega kosa Srbije. Govornik opozarja na opetovane brezuspešne mirovne ponudbe osrednjih velesil in nadaljuje: Nazadnje smo izrečno sprejeli 14 Wilsonovih točk kot podlago. Odgovor, ki smo ga včeraj prpj^li, daje na eni strani dokaz kakšne uspahe morejo doseči naši notranji sovražniki s svojim obrekovanjem, na drugi strani pa nam dokazuje, kako nujno potrebno je za nas, da začnemo neposredne pogovore z našimi sovražniki. Govornik povdar-ja končno potrebo koncentracije ali vsaj kooperacije strank. Nato so razpravo prekinili; prihodnja seja 23. t. m. Politične novice. rt- Sporazum z Jugoslovani. Včerajšnja »Tagespost« razmotri^ v uvodnem članku dejstvo, da se je treba spoprijazniti z \Vilsonovim manifestom glede Čeho-Slovakov in Jugoslovanov, ki so postali samostojni. Na razvalinah stare Avstrije nastajajo štiri države in treba se bo na kak način z njimi razumeti. Kakor Jugoslavija ne bo mogla izhajati brez nemških industrijskih izdelkov, tako alpski Nemci ne bodo mogli živeti brez jugoslovanskih pridelkov, Iz tega sledi, da se bo treba z Jugoslovani lepo pogovoriti. Jugoslovanski narodni svet stoji v svojem manifestu na Jugoslovane na stališču sporazuma .ter zagotavlja vsem manjšinam, toraj tudi Nemcem, svoboden razvoj in obljublja sosednim državam, torej tudi nemški Avstriji, prosto iu neovirano pot do Jadrana. Roko ponujajo, treba je le, da sežemo po njej. Seveda je naša nemška meščanska politika popolnoma iz drugačne šole in se je težko preučiti, toda naši politiki se morajo preučiti, če nočejo biti za staro šaro. Zato bi bila nesreča za nemško ljudstvo, če bi na stari trmi vztrajali, ker potem se bo odločalo ne z nami, ampak brez nas in proti nam. Zastarela črnožolta vladna umetnost je dosedaj izigravala erio ljudstvo proti drugemu, kam je to dovedlo, smo z grozo doživeli. Pojdimo skupno novo pot v jutranjo zarjo, pot sporazuma z Jugoslovani, pot, ki jo moramo hoditi. + Čehi in Jugoslovani ne poslušajo Hussareka. Ko je ministrski predsednik Hussarek začel govoriti v državni zbornici, so češki in jugoslovanski poslanci demonstrativno zapustili zbornico. -f Za premestitev slovanskih polkov v domovino. Poslanci dr. Korošec, Stanek in tovariši so vložili interpelacijo za premestitev jugoslovanskih, čehoslovaških in poljskih polkov v domače dežele. Besedila interpelacije ne smemo priobčiti. -f- Nemško-češka država. Dunaj, dne 23. oktobra. Nemški poslanci s Češkega so sestavili odsek, ki pripravlja proklami-ranje lastne nemško-češke države, kakor hitro bo proklamirana češka država. Nemško-češka država zahteva zase svojo avtonomijo in svojo upravo. -f Mažari se pogajajo zaradi Čeho-Slovakov. Praga, 23. oktobra. Ogrski poslanec grof Karolyi je dospel v Prago ter je konferiral z dr. Kramarem v njegovi vili na Hradčanih. Posvetovanje je veljalo slovaškemu vprašanju ter je prišlo baje do zbližanja. Grof Karolyi je izjavil, da so Mažari pripravljeni prepustiti čeho-slova-ški državi štiri komitate. Grof Karolyi se odpelje naprej v Švico. -f Klofač zahteva, naj se povzročitelji vojske kaznujejo. Preden je odpotoval poslanec Klofač v Švico, je govoril govor, v katerem je zahteval, da se morajo kaznovati tisti, ki so povzročili vojsko. Glavni krivec je Tisza, ki se zdaj izjavlja za Wil-sonova načela. Čehi morajo nastopiti proti varanju Mažarov. Zabraniti moramo, da tisti, ki se vrnejo iz Rusije, povzroče take grozote socialne bede, kakršne je doživela Rusija. -f- Preobrat v Češki se izvede mirnim potom. Praga, 22, okt. Iz č«šk:h krogov sc ie širilo danes to-le poročilo: V zvezi i f-nancijelnimi pogajanji, ki jih vodi češki narodni svet v Parizu z entento, so izjavili češki voditelji ameriškim bankirjem; Bodoča češka vlada bo z vsemi močmi skrbela za to, da se bodo uredile nove razmere v Češki brez izgredov in po-gromov, -f Giinther se poteguje za mesto avstrijskega ministrskega predsednika. V parlamentarnih krogih se trdi, da se poteguje za mesto avstrijskega ministrskega predsednika predsednik avstrijske družbe orožnih tvornic Jurij Giinther. Podpira ga baron pl. Pantz, ki se je pogajal s soc,-detn. poslancem dr. Rennerjem, da pritrde social. demokrati Giintherjevi kandidaturi. + Črnovice zasedli ukrajinski legijo-naši. Dunaj, 22. oktobra. Sociainodemo-kratični poslanci so trdili danes v posla-niški zbornici državnega zbora, da ?o že pred dnevi zasedli ukrajinski legjjjg^ši mesto črnovice. " ■■ -f Ustanovitev poljske vlade. Varšava, 22. okt. Na posvetu zastopnikov iz vseh treh delov razdeljene PŠljske so sklenili, da se ustanovi demokratična vlada. Avstrijski in pruski Poljaki odpošljejo po tri, Litva enega, kraljevina Poljska osem zastopnikov v vlado. Ko izvedejo v kraljevini začasne volitve, se zbere v Varšavi narodna skupščina, ki ji pripadajo tudi v Galiciji po načelih splošne in enake volilne pravice izvoljeni poslanci in odposlanci iz pruske Poljske. Govori se, da vstopijo v novi poljski kabinet iz Galicije poslanci Globinski, Tertil in Witos. -f- Lammasch o WiIsonovi noti. Dvorni svetovalec Lammasch je izjavil o Wil-sonovi noti: Ne presojam Wilsonove note tako neugodno, kakor sc splošno sodi o njej. Wilson zahteva, naj se Čeho-Slovaki in Jugoslovani sami poslovijo za sodnike o izpolnitvi njihovih narodnih zahtev in izključuje pogajanja o zadovoljitvi njih narodnih zahtev z mednarodnega kongresa, kar je važno in nam v korist. Pričakujemo z gotovostjo, da se bo bodoči \ViIsonov odgovor monarhiji bolj ugodno glasil, kakor hitro se prično pogajanja, ki jih on želi. Na \Vilsonovo noto naj se z naše strani prej ko mogoče odgovori v taki obliki, da se bodo pogajanja lahko brez izgube časa nadaljevala. Želeti je, da odpotujejo zastopniki nemškega ljudstva v Avstriji, ki imajo zveze z Ameriko, na Nizozemsko in v Švico, kjer naj dobe stika z ameriškimi politiki, kar so slovanski politiki že zdavnaj storili. + Pomilostitev Liebknechta. Berlin, 22. Bivšega državnega poslanca Liebknechta so danes izpustili iz zapora in se je že pripeljal v Berlin. + Nikolaj Nikolajevič živi. Moskva, 21. (K. u.) Veliki knez Nikolaj Nikolajevič, o katerem so poročali, da so ga usmrtili, živi v Kijevu. DstOTff® novic©« — Iz Idrije. 2 5 - 1 e t n i c a katoliške delavske družbe, V nedeljo, 27. okt. praznuje naša kat. delav. družba 25-letnico svojega obstanka. V mestni župni cerkvi bo v ta namen slovesna božja služba s primernim govorom ob 10. uri. Zvečer pa bo v Didičevi dvorani veselica. Društveni pevci bodo proizvajali nekaj pesmi za moški in mešani zbor, sledil bo kratek govor o izobrazbi in delu v družbi, nato dr. Krekova igra »Ob vojski«, ki je že zadnjič tako zelo ugajala; nazadnje burka »V dobi nahrbtnikov«. Vabijo se člani in sploh prijatelji zdrave zabave k obema prireditvama. — Odbor. — Z Jesenic. V najlepših letih je umrla 18. oktobra g. Angela Torkar, soproga livarskega mojstra g. Franca Tor-kar. Bila je blaga žena in ena izmed onih, kg; kilogram stane 8 K. Zgubila se je danes dopoldne na trgu broška v podobi rtfla z železnimi kamenčki. Kdor jo je našel, naj jo proti nagradi prinese v naše uredništvo. Zgubil se je v nedeljo zlat prstan z križcem. Pošten najditelj se prosi, naj ga odda proti nagradi Gradišče 12, pritličje. Usnjate nabitke priporoča Peter Kozina & C o., trgovina čevljev, L j u b-ljana, Breg 2 0, Sprejme se več zanesljivih nMopen takoj v trajno službo proti dobri plači. — Zglasiti se je pri Mestnem pogrebnem zavodu v Ljubljani, Prečna ulica 2/II. Zahvala* Za premnoge dokaze tolažilnega sočutja v bolezni in ob smrti našega ljubega soproga in očeta w Valentina Zuna ter za mnogobrojno spremstvo na njegovem zadnjem potu kakor tudi za darovano cvetje — izrekamo tem potom našo najiskrenejšo zahvalo. V Ljubljani, 22. oktobra 1918. PRODA SE še dobro ohranjen GLASOVIH (»Bosendorfer«). Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod št. 4046, ako znamka za odgovor. Za trgovce na deželi in krošnjarje ugodna prilika za nakup 4048 riiAiaiM«iita Ljubljana, Marije Terezije cesta 13, p, 16. s staro pnevmatiko, žensko kolo popolnoma novo, SE PRODA v LJUBLJANI, Marije Terezije cesta 13, p. 16. 4047 Cukrčki, karamele in drugi finefš! bonboni se dobivajo na debelo pri E. KAUČIČ, LJUBLJANA, Wollova ulica 6. 4053 Rodbina Žunova. 4065 Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da je naš preljubljeni soprog, oziroma oče, brat itd., gospod Mihael Sevnik, posestnik dne 16. oktobra nenadoma preminul. — Pogreb se je vršil v petek dne 18. t m. iz hiše žalosti v Zupelevcih, na pokopališče v Kapele. — Obenem se iskreno zahvaljujemo za vse dokaze sočutja kakor tudi za obilno udeležbo pri pogrebu. Zupelevec, 19. okt. 1918. Žalujoča rodbina Sevnikova. so došii v večjem številu. Cenj. naročniki, ki jih potrebujejo, naj sc blagovolijo takoj k meni potruditi; bodo zelo dobro in primerno ceno postreženi. Tudi imam nn-kaj malo rabljenih na prodaj, ki so seveda mnogo ceneji kot novi. Tudi druge potrebščine se dobijo pri meni. 4052 LOVRO REBOLJ :: KRANJ. Lepe, neme-žane, dobro KUMNO, VOSEK, BRINJEVO OLJE kupi po najvišjih cenah M. Rant, KraitJ. Prodaja BRINJEVEC, SLIVOVKO, SADJEVEC, VINO letine 1917 v vsaki množini po zmernih cenah. 3416 SPREJME SE: 4056 Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša dobra mamica, stara mamici gospa Eliza Vivod roj. Razievšek v soboto dne 19. t. m. v Sevnici po dolgi mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere mirno preminula. Pogreb nepozabne se je vršil v pondeljek dne 21, t. m. v Sevnici. I.jubliana-Sevnica, 23. oktobra 1918. SlOfeElSO fi ostali. /.a vse izraženo iskreno sočutje ob bolezni in smrti moje prcrauo umrle dobre soproge in skrbne matere, gospe izrekamo tem potom preč. duhovščini, sorodnikom prijateljem in znancem ter gg. tovarišem c. kr. poduraclnikom za udeležbo pri pogrebu svojo najtoplejšo zahvalo. Bog poplačaj vsem vso ljubavt Idrija, dno 20. oktobra 1918. Ivan Brus, c. kr. rud. podurodnik. Tužnim srcem naznanjamo, da je Rog vsemogočni k Sebi v boljše življenje poklical našo iskreno ljubljeno mater, gospo 4064 SPREJME se krepak v n — — proti dobri te- denski plači Ivan N. Adamič, vivarna, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 81. Izjava. Podpisana obžalujem, ker sem govorila neresnične besede proli gospe LUJIZI BARTOL, gostiluičarki, Podpreska, ter b« jI obenem zahvalim, ker je odstopila od sodnijske tožbe. 4059 Kupite namesto drazih federmadracev dobro izdelane z lesenim okvirjem (dratmadraci) vseh velikosti po zmerni ceni. Zaloga pohištva, Marije Terezije cesta 13, Ljubljana (Kolizej). 4058 &B0&7** A I! B >7 1 Pl B švicarske pasme sta naprodaj na ZELENI POTI C, poleg kopališča »Koleziia". < 4068 ▼ špecerijsko in kolonijalno trgovino KARLA PLANINŠEK, V LJUBLJANI, Dunajska cesta. RADI OPUSTITVE~TRGO^INE se od četrtka 24. do sobote 26. oktobra prostovoljno ceno proda več novih in rabljenih ŠIVALNIH STROJEV, DVOKOLES, GRAMOFONOV, orkestrion - avtomat, ORODJE, ŠTELA ŽE in razro blago. LJUBLJANA, Stari trg št. 28. KUrUJEM zmedene ženske lase ŠTEFAN STRMOLI, LJUBLJANA, POD TRANČO 1. Pozor! Zaradi vpoklica v V0ja5'š0 službovanje je trgovina odprta Ic ob delavnikih, in sicer samo od 9. jSf- ure doooldne do ool 1. Dopoldne, ran, ki je dne 20. t. m. po kratki in mučni bolezni zatisnila svoje trudno oči, prejemši sv. zakramente za umirajoče. Pogreb naše ljubljene matere je bil danes 22. t. m, ob U. uri dopoldan iz hišo žalosti k sv. Martinu pod Uoštanjcm, Nepozabno ljubo mater priporočamo v pobožen spomin. VEL. MLAČEVO, dne 22. oktobra 1018. Ignncfj Travnih, soprog, Ivan, sedaj vojak.