104. MIRO. v munjom, f lelello 6. moja MZl Leto LUL Izhafa vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje ta praznika. •nseratl: do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večji lasera« petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklic! petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — InseratnI davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloft mamic* za odgovor. Prravnistvo „Slov. Naroda14 ta „Naredna tlaki oiica St 5, pritlično. — Telefon it, 304. Mareda^ Knaflova ulica it S, L nadatropia Telefon 44ev. 34. Dopise sprejema le podpisane In zadostno lraskovane. Rokopisov ao no vrsča. ~99 Posamezne Številka: v Jugoslaviji vse dni po Oin %•— inozemstvu navadne dni Din f 9 nedelje Oin 1*25 Poštnina platana v gotovini. „Slovenski Narod4* velja: V ttozetDstro v Ljubljani po Din 120-— Din 144'— Din 21 tv— 60"— ■ 72'— . 10S-- 3 ....... 30*— 36' — . 54-- ■ ■ • ».,.» . 10'- ■ 12 — • lir— --------------- ^ ----9—---------j----------------r------- Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno vjSjy" po nakaznici, Na samo pismena naroČila brez poslatve denarja se moremo ozirati. Oržava in opozicija. Nočemo govoriti o razmerju opozicije do države same, do državne ideje. Revizijonistični blok na pr. je ob različnih prilikah označil svoje stališče napram državni uredbi. Zastopa pač neko oddvojeno mišljenje, ki bi lahko bilo samoakademično, strokovno in parlamentarno borbeno. Toda vemo, da se ta blok ni omejil na teoretično razlaganje svojih državnopravnih in tudi ple-rncnskonacijonalnih idej, temveč da je v bistvu napadal državno tvorbo kot tako in moril državljanski zanos v masah. S tem dejstvom se že približujemo vprašanju, ki si ga stavljamo v naslovu. Govoriti hočemo o razmerju, ki naj obstoja med opozicijo in državo. Vsaka opozicija ima pravice, pa tudi dolžnosti. Narodi ne bodo nikdar politično, strankarsko enotni. Toda opozicija mora najti pravilno in obzirno pot strankarskega udejstvovanja. Ta pot pelje v parlament, v narodno skupščino. V strokovnosti, v umirjenosti, v poštenosti parlamentarnega boja se zrcali patrijo-t&na vdanost opozlcrjonalnlh skupin. V borbi proti vladni stranki se ne sme pozabiti na državo, na državno avtoriteto, na ugled javne oblasti. Nad opozicijo in vladno stranko se namreč vzdiguje državna zgradba ni osebe, ki so poklicane, da jo vodijo. Saj o tem ne more biti dvoma, da bodi vsakemu državljanu država in njen narod, vojska in vrhovna reprezentanca največja dobrina javnega življenja. Kdor zna v svoji notranjosti občutiti doživljaj nacijonalne svobode in državne samostojnosti, ta bo tudi cenil državo kot njeno obrambeno telo. Tega notranjega čustva smo Jugo-sloveni deležni šele pet let Ali pa more državni organizem živeti, če naroda ne presnavlja žarka državljanska zavest, če ga ne zanaša močno nacijonalno čustvo, če nove svobode ne ceni, ne spoštuje, če je ne priznava, če se ji v notranjosti odtujuje, če zanjo nima ljubezni? Ne samo moč države, temveč tuđi njena stalnost in obrambe nos t napram tajim sovražnikom, njena kulturna s Ha, gospo* darska podjetnost in socijalno hrepenenje je nemogoče, ako manjka narodu kot takemu notranje dinamike enotne državljanske zavesti, enotnega naoilonal-nega zanosa. Ta nauk državne psihologije potrjuje svetovna zgodovina od takrat, ko je temeljilo rimsko cesarstvo na prešernem vskliku »civis romanus sum« do nacijonalizmov sodobnih držav. S to globoko resnico, z veliko potrebo privzgajanja jugoslovenskega nacionalizma mora razračuniti vsaka opozicija, preden dobi pravico do javnega udejstvovanja. Pred pravicami pa se nahajajo dolžnosti kar velja ne samo za občane, temveč tudi za stranke m opozicijo. Ali ni znano, da so naše stranke, Fr. Z. TOBAK. Moja prizadevanja na ledini javne dobrobiti niso ostala neopažena in se mi je oglasilo odposlanstvo, da prosi mojo malenkost za posredovanje. In ni odposlanstvo nazvalo moje malenkosti malenkost, marveč jo le sam tako nazivljem, kajti sem sploh jako skromne narave. Bili so trije fini gospodje in so si še precej odrgnili črevlje, predno so vstopili, četrtega gospoda pa so naslonili v predsobi, mislil sem, zato, da jim čuva dežnike in klobuke. Vprašal sem jih, ali se ne motijo — narodni poslanec da stanuje naprej okoli vogala onkraj trga na št, 8, ako so namenjeni tja. Pa so Izjavili, Bo« ne daj m da nočejo škodovati stvari — o poslancih, da se še ne ve. ali bodo z vlado ali zoper njo, in potem so mi razodeli, da prihajajo zaradi tobaka. Tobakarjev v obče ne ljubim. Njih početje ni v skladu z javno dobrobitjo. Veda j« neovržno dokazala, da vsebuje tobak jako škodljive bacile, ime jim Je nikotin. Jaz mislim, da so bacili zoper z voditelji in tiskom vred, pozabile na historično dolžnost prekvasenja jugoslovenskega naroda z nacijonalno in državljansko zavestjo in se rajši zagrizle v medsebojne poboje? Takega historičnega poslanstva niso vršile jugosloven-ske stranke. Največ pa so proti njemu grešile opozicije, od stare do najnovejše. Kako malo državljanskega in nacl-jonalnoprosvetnega pouka najdete po stolpcih našega strankarskega Časopisja in kako gostobesedna je njihova kritika vlad, državnih institucij, kako vsesplošno je medsebojno strankarsko pobijanje. Strankarska borba, ki bi morala biti prosvetna, umstvena, akademična. vzgojna, se vodi čisto osebno brez ozira na javnost, na nedozoreli narod. To borbo prenašajo v parlament kjer jo nadaljujejo s poostrenimi metodami, namesto da vršijo kolegijalno, solidarno, strokovno in kritično zakonodajno delo. Taka strankarska borba zavzame javnost tako, da pozabi na državo, da uduši v sebi plemenitejša državljanska čustva. Vpričo mlade države, kot je naša. je vprašanje Življenja aH smrti: da narod čim prej navdihnjemo z državljansko in domovinsko ljubeznijo. Nacijo- nalna ljubezen rodi tekmovanje, rodi kolektivne ambicije naroda, da se meri z ostalimi na popriščih kulturnega in gmotnega ustvarjanja. V tem smislu mora tudi opozicija biti državotvorna. Ona se ne sme zaganjati v vlade, ne sme podpirati vsesplošne mržnje proti državni oblasti, proti državi. Pojdite na bližnjo državno mejo, pojdite v naša sela in mesta, pa boste videli, kako im-pertinentno ravnodušni smo napram državi, kako brez zanosa, brez ljubezni, brez spoštovanja! Današnji strankarski boj, predvsem početje opozicije skrbi dovolj, da se naše nežne drž. institucije, da se naše vlade, naše narodne skupščine, fn preko vsesa tega država sama do golega profanira. V lojalni opoziciji se zrcali globina patriotizma ln njega resničnost. RadičevŠčina. ta zagrizena, strastna, brezobzirna strankarska borbenost, ki se ne zmeni za demoralizu-joče razkrajanje državljanskega in naci-jonalnega čuta. je naše usodno zlo. Opozicija je lahko plemenita, toda vsega obso?anja vredna, kadar za7de namenoma al? nehote po svojih učinkih v radl-čevščlno. O tem naj premišljajo novi opozici-jonalci. Reški problem na konferenci v Rimu. Še par besed! Sedaj, ko imamo novo vlado, bo sklicana znova paritetna komisija, ki bo zborovala v Rimu. Informacija iz Beograda napoveduje to in naznanja se nam zajedno, da se naša delegacija pomnoži z gospodarskimi in finančnimi strokovnjaki. Predsednik naše delegacija ostane dr. Rvbar, sodeloval pa bo tudi naš poslanik v Rimu An-tonijevič. Italijanski tisk stavi vanj veliko zaupanja, kakor da bi bila ž njim paralizirana navzočnost dr. Rvbara v delegaciji in bi šlo v Rimu Italijanom izpod rok vse po njihovi volji, toliko bolj, ker je italijanska vlada zadnji mesec zelo pritisnila na Beograd, povdariaioč nujno potrebno, da se reško vprašanje reši v doslednem času. Seveda si tega ne moremo misliti da bi bila naša vlada kar na kratko strmoglavila stališče, katero je zastopala njena delegacija v Opatiji, misliti pa si tudi ne moremo tega, da bi italijanska vlada brez vsake zadostitve opustila svoje zahteve, pa če so še tako krivične, ker jih je njena delegacija branila doslej s tako silno zgovornostjo. Vladi sta iskali baze. In ker še vedno velja stari pregovor, da kdor išče. najde, sta našli baje potrebno bazo, na kateri se bo nadaljevalo delovanje paritetne komisije. Ko je prišlo v javnost odlikovanje Mussolmija in Contariniia, se je spravilo to takoj v stik z reševanjem reškega vprašanja in neki dan smo čuli iz Beograda informacijo, da se reška zadeva reši celo pravično, spoštovala se bo neodvisnost r-.ške države, katera dobi v svojo upravo vse, kar tej gre, glede prometa po morju in po železnica se ustanovi posebna kontrolna komisija, v kateri bodo trije lugo-sloveni in trije Italijani, Delta in DaroŠ se izpraznita in izročita fugoslovenski suverenosti in upravi. Baje bi se bfji Italijani uklonili pred nekaterimi ugodnostmi, ki jih dobe v trgovski pogodbi z Jugoslavijo! Ali kdo je verjel tej vesti? Kmalu je sledila druga, pripovedujoč, da se je naša vlada že sporazumela z italijansko glede vključenja Baroša in Delte v reški pristaniški konsorcij. Podrobnosti se niso navajale. Nato se je, zopet iz dobro informiranih krogov, sporočilo, da bo paritetna komisija zborovala le malo časa, ker se da reško "Drašanje dognati do konca prav bit**** ^edaj, ko knata vladi že dogovorjen temelj za to. Ko se to delo izvrši, prevzame na Reki oblast mešana komisija, katera razpiše volitve, ki prinesejo Reki njeno zakonito zastopstvo. Potem poide vse gladko in brzo v korist Reke in zadovoljstvo Jugoslavije in Italije. Prav bi bilo tako, ali ne smemo pozabiti, da ima Italija z Reko svoje posebne namene in da je sam Mussolini naglašal v poslanski zbornici, da Reka 5 mora biti italijanska. Italija hoče dobiti nazaj one mili'"one, katere je doslej izplačala za Reko in v svoji odvisnosti hoče držati jugoslovenski pomorski pro- javno dobrobit, iskren državljan bi ne smel imeti stikov z njuni Jaz na primer ne kadim. In kadar sera v družbi kjer kade, v treh vodah se umijem, ko pridem domov, in še mi ima perilo ves mesec bridek vonj po tobačnem dimu in ni treba delati slabih dovtipov, ampak je stvar taka, da se preoblečeni brez obotavljanja, makar sleherni dan, ako mi vzemo staro srajco in polože na stol drugo. In so tobakarji tudi brezobzirni najrajši puhajo dim človeku naravnost v lice in jim sploh nedostaje treznega preudarka: najprej zakade sobo, da ne vidiš pedi daleč, potem pa tožijo, kako se kadi, in zmerjajo krčmarja. Toda ko te brat prosi pozabi krivice, poslušaj brata, in sem poslušal odposlanstvo in so mi razodeJti, da so ob robu obupa. Niso tajili, da so grešniki S to Izjavo so razorožili upravičeno mojo nenaklonjenost in še se mi je roda up, da zopet najdejo pravo pot. Rekli so pa, tobak, s kakršnim jih sedaj biča tobačna uprava, da je ven-dar-le prehuda kazen sa njihove grehe. »O Bosna,« so rekli »o Drina«, o Vardar, reke ponosite! Dale ste tobaku svoja imena — nečast dela vašim imenom! Kje si rasel, tobak, ki ti pravijo tobak? Za katerim plotom, na katerem groblju ti je tekla zibelka? — V vznožju gorenjskih snežnikov leži prijazno mestece, skozi mestece je speljana ozka struga, po strugi se leno pomika mrka moča — »šajspoh« ji pravi vrlo prebivalstvo. To ti sodi ime, o tobak izza plota in z groblja, in ne Bosna in Drina in Vardar!« Razgrnili so pred menoj papir, na papirju je bila siva zmes in sem rekel: »To stvar poznam, to je čaj trikrat prekuhan in trikrat presusen. Tak čaj ni dober!« Vzkliknili so: »Ni čajt Oorje nam, da je tobak!« Razkazovali so mi in pripovedovali da so nekdaj bili časi in je bil tobak podoben tobaka. Kako fino je bil rezan, rahlo s tremi prsti si ga dvignil s kupčka, košat lop ti ga je obvisek) v Ščepu kakor detelja te koselca. Slast je bila cigareto sukati še večja jo kaditi! Sedanji tobak pa komaj da bi ga moral zajemati z Žlico, odspred se ti usiplje iz stročnice in se ti usiplje odvzad, da imaš obleko in usta polna nesnage, srce pa polno bridkosti — to ni prav! met, kar jej obeta vire novih dohod- | kov. Tako v reškem vprašanju ne gre samo za ureditev reške države in njenega pristanišča, marveč za obsežne italijanske interese, ki pa Živo zadevajo Jugoslavijo in ki hočejo Trst obvarovati pred reško konkurenco. Italijansko stališče napram gorenie-rau Jadranu je z raznih čisto Italijanskih vidikov morda res težko, toda Jugoslavija nima ne volje in ne časa. da bi se bavila s temi težkoeami ali bi jih celo vpoštevaia sebi v neprilog. Nam gre za takojšnjo rešitev reškega vprašanja. Opozarjamo italijansko gospodo, da se je pri pogaianjih za rapallsko pogodbo nanašalo, da gre glede reškega pristanišča za c!!:ekien in iskren sporazum med Reko in Juscslavfjo. Takrat ni bilo govora ne o intervenciji Italije in ne <» konsorciju. Vse to so izvarili Italijani pozneje... Sedal počakajmo, kaj nam prinese Rim, ali kaj d a.i kaj sla- bega. Gotovo Te to, da bi bila reška zadela že ztlsvraj ugodno rečena in bi Fe!.a dar.es že cvcte'a. ako bi se ne bila Italija zajedi v nio! Takisto pa bi se Italijani že zdavna udali in izročili Biroš in De!ro, čim bi naša država začela z deli za zgradbo železnice v Baker, odnosno z zgradbo modernega pristanišča v tem mestu. Nekaj onazk (Mnenje uglednega Bog ne daj, da bi se istovetil s tistimi svojimi ožjimi roiaki, ki se tako radi sklicujejo na našo kultumost in tako radi prezirljivo govorijo o balkanizmu! Kot pristen Jugosloven sem bil vedno ponosen na vse, kar se je po pravici proslavljalo na naših srbskih bratih, zlasti pa na njih obče priznano junaštvo. Toda v gotovih stvareh smo mi Slovenci, mislim, vendar le nekoliko pred njimi To ni niti njih krivda, niti ne kaka posebna rtaša zasluga, to so prinesle pač razmere seboj. A kjer je tako, kjer smo mi pred njimi, tam nai ne zahtevajo od nas. da se jim mi približamo, v takih primerih naj raie oni skuša'o. da se ponnejo do nas. Nai nam ne podtika-vajo Švab^tva. kier ni nobenega vzroka za to. Mi bi jim tudi lahko prišli s takimi očitki. Kako neprijetno je nam n. nr. že to. da srečujemo v srbskem uradnem jeziku toliko nemških izrazov! Nas Slovencev je malo in živeli smo stoletja pod naihujšim nemškim pritiskom, toda skrbeli smo z vso vnemo za to, da nam ostane jezik nepokvarjen in čist. Oermanizmov smo se bali kot vrag križa, zato pa nam hodi nemalo neprilično, da se moramo srbskemu uradnemu jeziku na ljubo poprijemati grdih in popolnoma nepotrebnih tujk. Ali bi se mar ne čulo tudi v srbščini lepše »poveljstvo* kot »komanda«, ali »razred« kot »Klasa« itd. itd. — Gotovo moramo neprestano stremiti vsi za tem, da se bolj in bolj približujemo drug drugemu, a geslo nam mora biti pri tem: vsikdar naprej, nikdar nazaj! Enkrat mi za vami, drugikrat vi za nami narod zahteva — napredek! Da je menda sedanja uprava slaba, v tem smo pa. mislim, vsi edini. Vpraša se le, ali so res samo Srbi krivi temu? Nisem živel v Srbiji, ne poznam razmer iz lastnega opazovanja in ne morem torej izreči nobene sodbe. Mnogo se pase. mnogo očita, mnogo govori o beogradski porodici in drugih ftakflh stvareh. Koliko je resnice na tem? Zdaj o centralizmu. kulturnega cktavca.) ^e razpravlja o tem samo po časoolsih. zakaj nc n. pr. v parlamentu, kjer se obdolženec lahko zagovarja, kjer stvari lahko pojasni. S tistimi pavšalnimi su-mničenjl bi mor?.li že enkrat nehati, ker si ž njimi neizmerno škodujemo pred svetom. Kar pa se da dokazati, to naj se neusmiljeno ožigosa in uporabijo naj se vsa sredstva, da se korupcija zatre. Seveda, eno pa je potrebno: kdor se bori proti korupciji mora biti sam čist! Neprijetno je. ako očitaš nasprotniku to in ono, pa ti pove v brk, da si vse to tudi že sam zagrešil! Odpraviti korupcijo, to mora biti najvišji cilj vseh, k! jim je blagor domovine res pri srcu, odstranitev vseh koruptnih elementov iz javne uprave, to je prvi in poglavitni pogoj, brez katerega ni misliti na trajno konsolidacijo naših notranjih razmer in ni upati, da bi si priborili v inozemstvtf kdaj oni ugled, za katerim mora stremeti vsaka država, ako noče, da ji od-reko upravičenost do eksistence. Razni nedostatki v naši upravi so vzrok, da tuje države ne zaupajo našemu gospodarstvu, a to nas stane milijone, da morda milijarde! Do tega spoznanja morajo priti že enkrat pri nas merodajni krogi ker drugače ne bo nikdar konec gospodarske mizerije, v kateri se nahajamo. Da merodajni krogi često ne razumejo, ali tudi nočeio razumeti svoje naloge, so na pr. jasno pokazali z načinom, kako so reševali cela štiri leta uradniško vprašanje. Uradništvo je že stokrat izjavilo: sNe zvišujte nam prejemkov, zastavite raje draginji pot...!« Vse zaman! Draginja gre v enomer kvišku, rekel bi Skoro, kakor sama hoče. Vsakdo nastavlja pri nas cene, kakor se mu ljubi. Nikdo se nc briga, nikdo se ne zmeni za to. Uradništvu se dovoli od časa do e^tsa kak neznaten pribolj-šck, a predno ga je resnično prejel, se je že stegnilo sto pohlepnih rok po njem m končni facit je še veča beda, Še večje pomanjkanje! Potem pa se še čudijo, da Rekel sem gospodom, da za tobak nisem strokovnjak. Mojemu svetovnemu naziranju, da bi ustrezalo najbolje, Ao bi se država sploh ne ukvarjala s tobakom in negovala zavrženih bacilov. In tudi ne morem gospodi prizane-sti očitka — kadar je koncertu konec, v največji gneči si že pahjo cigarete in ogrožajo občinstvu telo in imovino! Dejali so, da oni trije niso tisti in da niti ne vedo, kaj je to: koncert. Na to sem resnici na ljubo priznal, da je tobak, ki so ga razložili pred moje oči. rezan slabo, ko bi bfl lahko dobro. Le poglejmo, sem rekei na primer ljubljanske zeljarje, kako ugledno ta obrt reže zelje in če se primeri in pride med zelje vmes karkoli tudi to je takisto rezano ugledno. »01« so dejali gospodje ki so zamižali uživah" so v mislih in prevzela jih je slast Jaz pa sem se spomnil in sem rekel, ali bi ne kazalo in bi se namignilo tobačni upravi naj da rezati tobak zunaj hiše, morebiti pri naših zel "ar jih. Našim zeljarjcm ni potresena Življenja pot z rožicami radi bodo zaslužili kako paro, kak dinar. f Gospodje so molčali in zrli v tla. To ni bilo vljudno in sem rekei da ni- I sem užaljen, ako štejejo moj predlog za aboten. Ampak, sern rekel, da imam itak pripravljen drug, dokaj pametnej- ! Ši predlog, ta predlog je ta, da kajo i opuste. Obupne so dvignili poglede, v očeh jim je tičala nema prošnja, naj jih ne 1 zavrženi nebogljenih. Pa mi jih je bilo žal in sem rekel, da ne vem, od katere so stranke, in naj mi ne zamerijo odkrite besede. AH i trdno sem uverjen. v blagor jim bo na , tem svetu in na onem. če se odreko tobaku. Tobak sploh ni vžitek. Katekizem ne omenja tobaka ne z besedico. Ako bi bil tobak vžitok, gotovo bi bil v katekizmu prepovedan. In še to naj pre-udarijo, da se nič na svetu ne zgodi brez višje volje. Ako bi nebo hotelo, ni je sile na svetu, katera bi mu ovrla volje: tobak bi bil dober in predober, pa naj bi uprava sadila in goiila, žela in rezala sam samcati osat! Nebo ve, kaj hoče! Le zauoati je treba v njegovo neskončno modrost, pa slabii tobak ne bo I več slab tobak, nego bo prst božji, mig- ' ljaj z nebes. Za ječali so: »Umrli bomo!« Stran 2. j •SLOVENSKI NAKUUt d n c 6 maja Stev. !U4 Je šlo uradništvo pri volitvah z vsakim dragim raje kot onimi, ki stoje vladi na tete! čas je že, da začnejo merodajni krogi temu in še mnogim drugim važnim vprašanjem posvečati ono resnost, brez katere se razmere ne morejo izboljšati. S samimi obljubami se ne da dolgo izhajati. Obljubuje se pri nas sploh vse preveč, samo da se doseže hipni efekt. Toda s tem še več Škoduješ nego koristiš! Tudi v politiki mora biti nekoliko morale in poštenja! Bas" uradniško vprašanje je tudi eno Izmed onih problemov, glede katerih Vladajo, kakor videti, kaj različni nazori Tudi to je ena tistih točk, v katerih mi tu gori ne moremo popustiti. Oni »postranski zaslužek«, ki naj bi pomagal rešiti uradništvo bede, je po našem Baziranju nekaj, kar se absolutno ne da Spraviti v skladje z vzvišenim uradniškim poklicem. Če za koga, velja in mora veljati za uradnika: »Dvema gospodoma ne more nikdo služiti!« Le tedaj more vršiti uradnik vzorno in pravilno svoj posel, ako ni od nikogar drugega odvisen kot od države, kateri je prisegel zvestobo in obljubil, posvetiti ji vse svoje moči Brez primernih ozirov na različne razmere v raznih delih države se centralistično sploh ne da vladati. Jaz sem V principu centralist ker sem še vedno prepričan, da nas bodo naši neposredni sosedje, kakor tudi drugi narodi respektirali in vpoštevali tem bolj, Čim tesneje smo Jugoslovani zvezani med seboj in čim bolj se prezentujemo na zunaj kot ena celota. Toda s tem so združene gotove težkoče, ki jih ne gre kratkomalo fjrezreti. Če hočem imeti enotno zako- nodajo, moram pomisliti, da mora odgovarjati vsak zakon dejanskim potrebam in da ne gre, da bi kak zakon, ki je doslej veljal morda samo v Srbiji, enostavno raztegnil na celo drŽavo. Ako hočem uvesti kak zakon za vso drŽavo, moram poznati natanko ednošaje po vsi državi in sestaviti ga moram potem tako, da se da prilagoditi najrazličnejšim potrebam. To je precej težak problem, ki pa ga je možno ob dobri volji obvladati in tudi povoljno rešiti. Seveda pa dr. H o h n j e c (kler.) je zago- | nih kontraverz med demokrati, radikali lišče predsednika in trdil, da in klerikalci. Med Hohnjecem, Krizrna- Posl var jal stališče odbor ne more razpravljati o osebah, ki niso prisotne.'(Med demokratskimi člani se jc čul protestni vsklik: »Tedaj ne bi mogli sploh razpravljati o vseh onih mandatih, katerih nosilci niso prisotni.«) PosL dr. Križman (dem.) je opozarjal na to, da to vprašanje ne more ostati odprto in je predlagal, da se vsi poslanci, ki niso do sedaj izročili svojih pooblastil narodni skupščini, pozovejo zahteva tako delo mnogo truda in tudi na predložitev in če jih ne bi predložili. več moči Dvomim, da imamo koga, ki bi mu bile razmere po vsi državi enako dobro znane. Zato pa Je jasno, da bi morali pri vseh takih zakonih, ki naj veljajo za vso državo, sodelovati izkušeni pravniki vsaj iz vseh onih pokrajin, ki so imele doslej posebno zakonodajo. Sicer pa se morda prej aH slej pokaže, da bi bilo res enostavneje in bolj praktično, ako se pristane na to, da se smejo sklepati za posamezne pokrajine v okviru za celo državo veljavnih splošnih zakonov specijelni zakoni. V čigavo kompetenco naj spada sklepanje takih špecijelnih zakonov, ali v kompetenco oblastnih skupščin ali pa narodne skupščine, je precej postranska stvar. Poglavitno je. da zakon odgovarja dejanskim razmeram in iaktičnim potrebam prebivalstva onega teritorija, za katerega ima veljati To je, kar se sme po pravici zahtevati in čemur se tudi najbolj prepričan centralist ne bo mogel protiviti, ako noče sam sebi izpodbiti nog. To so oziri, katerim se merodajni krogi ne bodo mogli izogniti. Čim prej se s tem nazi-ranjem sprijaznijo, tem bolje za vse nas in za državo. da se to vprašanje še enkrat razmo-triva. Posl. K o j I ć (rad.) je pripomnil, da se ne more razpravljati o onih pooblastilih, ki niso tu, sploh pa je to vprašanje politično vprašanje, (Ironične pripombe pri demokratih.) Posl. Nasto Petrovič (rad.) je v svojem govoru priznal, da ne morejo uživati poslan ;5ke Imunitete oni poslanci, k! niso položil! prisege. Posl. Pera Markovlč (dem.) le predlagal, da verifikacijski odbor po končanem delu sprejme resolucijo, ki precizira odborovo stališče napram poslancem, ki ne polože prisege, in da se jim odvzame vsa imuniteta. O tem vprašanju je prišlo do živah- nom in VVilderjem se je razvila ljuta debata zaradi Kežmana in njegove misije v Ameriki. Po končani debati je odbor proti 6 glasovom sklenil, da se preide preko te točke na dnevni red in da se rešitev o teh mandatih stori šele tedaj, ko se predlože pooblastila. (Posl. Wil-der je vskliknil veČini: »Čemu pa o tem razora vl.amo? Gotovo ste tako rešili v Vašem protokolu!«) To glasovanje je pokazalo, da složno podpirajo klerikalci In muslimani radikalno vlado. Dogodki v odboru so pokazali, da se radikalna stranka nahaja v zelo delikatnem političnem položaju in v delikatnem razmerju napram Radiću. Seja je b;la zaključena ob 12. in se je nadaljevala ob 16. popoldne. Na popoldanski seji je bila razprava o mandatih, proti katerim so bile vložene pritožbe. Celokupno je bilo vloženih 65 pritožb. Tekom ljute debate je bila večina teh pritožb odklonjena. Pričakovati je, da verifikacijski odbor tekom pri-hodn.ih dni reši ostale pritožbe in da sestavi poročilo na plenum, ki ima obenem voliti definitivno predsedništvo narodne skupščine. Telefonska in brzojavna iioroEHa Uradniško vprašanje in radikalna vlada. Narodna skupščina. ŽIVAHNA DEBATA V VEREFIKACIJS KEM ODBORU O RADICEVIH MANDATIH. — URADNIŠKO VPRAŠANJE. Beograd, 5. maja. (Izv.) Parla- . date iz 25 volilnih okrožij, proti katerim ment se sedaj nahaja v odmoru. Življe- I mandatom ni bilo nobenih pritožb. Med demokrati in radikali pa se je vnela živahna debata: 1. o mandatih poslancev, ki niso predložili narodni skupščini svojih pooblastil in 2. o mandatih, proti katerim so vložene pritožbe. 2e pri glasovanju o mandatih, proti katerim niso bile predložene pritožbe, je bilo opažati bojno razpoloženje. Kompaktno z radikali so muslimani in klerikalci glasovali vedno proti predlogom opozicije. Sprejeti in odobreni so bili mandati Iz 25 volilnih okrožij, med drugimi tudi mandat! mest Beograd, Zagreb !n LJubljana. (Mandat prof. Reis-nerja.) Verifikacijski odbor je za tem prešel na drugo točko dnevnega reda: o volilnih okrožjih, ki niso poslala poslanskih pooblastil. Prečltana so bila Imena vseh poslancev, pripadajočih Radičevl stranki, ki niso poslali pooblastit. Predsednik je predlagl, da se končni odlok o teh mandatih odloži, ker Se ni pooblastit. Posl. VVilder (dem.) je protestiral proti temu, opozarjajoč na abnormalnost takega parlamentarnega pojava, ki je bil že v prejšnji narodni skupščini. Gotovo število poslancev, ki ne priznavajo tega parlamenta in ne izvršujejo poslanskih dolžnosti, se kljub temu poslužuje pravic članov parlamenta, uživajoč posebno pravo Imunitete. Govornik je navajal slučaj posl. Kežmana, ki je pobegnil iz naše države s pomočjo denarja nekega italijanskega oficirja in se sedaj že več kot leto dni nahaja v Ameriki, kjer vodi agitacijo proti državi kot »diplomatski zastopnik Radićev« in se kot tak tudi vedno legitimira napram amerikanskim oblastem. Govornik je zahteval, da se naj razpravlja to vprašanje in da se obenem v volilni zakon stavijo točna določila, ki bodo napravila konec takim abnormalnostim. ide je tekom včerajšnjega dneva po prejšnjem viharju v plenumu poteklo popolnoma mirno. Poslanci posvečajo posebno pažnjo debatam v veriflkacijskem odboru, kamor se je tudi zanesla vsa ljuta borba med radikali in demokrati. Včerajšnji dan je zopet jasno pokazal, da morajo vladati med vladno stranko sa opozlcijonalnimi revizijonlsti zelo tesni stiki f Ker ni plenarnih sej, so povečini vsi poslanci odšli na svoj dom ali pa v Svoje volilne okraje. V klerikalnem klubu vlada popolna tihota, v Beogradu bivata samo dva klerikalna poslanca — Gana verifikacijskega odbora. Zelo ži-yahno p aje življenje v demokratskem klubu, kjer je zbranih zelo mnogo poslancev. Neprestano se razpravljajo in itasmotrivajo parlamentarna vprašanja, jjprevdarja se nadaljna parlamentarna jtaktika in kalkullrajo vsa politična In parlamentarna sredstva, s katerimi naj vodi demokratska stranka odločilno borbo proti radikalom. Demokratski klub je sklenil izdati obširen manifest, Jri bo kronologično navedel vse dogodke v narodni skupščini od decembra lanskega leta dalje do zaključka sedanje krize s sestavo homogene radikalne Vlade. Tudi radikalna stranka ne miruje. Zavedajoč se svojega položaja in zavedajoč se dalekosežnih posledic, ki jih lahko povzroči državna kriza, je začela razmotrivati o delovnem parlamentarcem programu. Vlada, kot reprezentant radikalne stranke, je imela včeraj dve seji, na katerih se je predvsem razpravljalo uradniško vprašanje. Ministrski svet je sklenil, da predloži narodni skupščini čim prej zakon o državnih tttadnikih in javnih nameščencih. Verifikacijski odbor je včeraj delal S polno paro, da Čim prej reši vse pritožbe in vsa formalna vprašanja, ki jih Ima rešiti v smislu poslovnika tekom 7 dnL Verifikacijski odbor je odobril man- — Beograd, 5. maja. (Izv.) Na včerajšnji dopoldanski seji ministrskega sveta je bilo sklenjeno, da se narodni skupščini predloži načrt zakona o državnih uradnikih In Javnih nameščencih oziroma uslužbencih. Ta načrt se predloži kralju v podpis ukaza, da ga ima narodna skupščina čim prej razpravljati. Načrt zakona je v glavnem ostal isti, kakor ga je bila izdelala radikalno demokratska vlada z nekaterimi izpre-membami in amendementi, ki jih je sprejel zakonodajni odbor bivše narodne skupščine. — Beograd, 5. maja. (Izv.) Ministrski svet je na včerajšnji seji razpravljal načrt uradniškega zakona. Ministru za izenačenje zakonov Marku Trifkoviču je naloženo, da po končanih formalnostih predloži ta zakon narodni skupščini. Vsebina zakona je v osnovi ostala Ista, kakor je v načrtu, izdelanem od prejšnje koalicijske vlade, z izpremembo, da se temeljne In položajne plače podvoje. Staremu načrtu so prldeljena tudi dopolnila zakonodajnega odbora In pa dopolnila vlade. IZ SEJE MINISTRSKEGA SVETA. — Beograd, 5. maja. (Izv.) Na včerajšnji seji je ministrski svet razpravljal razna tekoča državna in politična kakor tudi gospodarska vprašanja. Zunanji minister dr. Ninčić je poročal o zunanji politiki, omenjajoč, da je bila 3. t. m. v Atenah podpisana med našo državo in Grško konvencija o svobodni coni v solunskem pristanišču. Ta konvencija nudi naši importni in eksportni trgovini gotove garancije in privilegije, ki omogočajo neoviran in hiter trgovinski promet. V svobodni coni bodo posebna skladišča za Izključno naš import in eksport, blago bodo carinili naši cariniki in olajšan je transport v notranjost države. Minister pravde je poročal o reparacijah, ki jih ima dobiti naša država od Nemčije. Ministrski svet je dalje odobril nekatere kredite, med drugim je tudi dovolil invalidom brezplačno vožnjo na njih kongres, ki se ima vršiti v Splitu. Kritični moment nemško-zaveznlških pogajanj. FRANCOSKA FN BELGIJSKA VLADA ODLOČNO ODBIJATA NEMŠKO PONUDBO. — STAUSCE ANGLEŠKIH LISTOV IN DELAVSKE STRANKE. — NEMČIJA ŠE VEDNO UPA NA SPORAZUM. — Parts, 4. maja. (ffavas.) Kakor smo fe poročali. Je francoski ministrski svet pod predsedstvom Milleranda odločno odklonil nemško ponudbo glede ureditve reparacij-skega vprašanja. Francoska vlada motivira svoj korak s tem. da ne more sprejeti nemškega predloga ker 1 .)Cuno hoče nadaljevat! pasivni odpor v zasedenem ozemlju, zahteva predhodno Izpraznitev tega ozemlja, svoboden obmejni promet In varnostne odredbe: 2.) nezadostno Jamstvo od strani nemške vlade odnosno Javnosti, kakor n. pr. sodelovanje veleindustrije pri izplačilu reparacij. To. kar predlaga nemfika vlada, nikakor ne zadostuje, kajti zaveznik! bi dobili v najboljšem slučaju 30 milijard, dočim mora Nemčija po reparacijskem načrtu iz leta 1921. plačati 132 milijard. Poleg tega pa se še domneva, da bi se utegnila z ozl-rem na sedanji položaj v Nemčiji vsota 30 milijard znižati na 20 milijard. V tem slučaju bi zavezniki dobili kvečjemu 15 milijard. Francija torej kakih 8 milijrd, kajti 5 milijard od skupne svote bi odpadlo na obresti. Zato namerava Poincare sporazumno z belgijsko vlado, ki tudi noče sprejeti Cunove ponudbe, poslati nemški vladi skupen odgovor. O tem odgovoru bo obveščena tudi angleška in italijanska vlada. Francija in Belgija pa boste nadaljevali okupa- cijo Porurja še strožje kakor doslej In sicer tako dolgo, da bo Imela njuna akcija popolen uspeh. — London, 4. maja. (Wolff.) Tudi angleški listi smatrajo, da nemška ponudba ne zadostuje. »Times« piše: Res Je, da ponudba ne bo rešila reparacijskega problema, da Je bedasto stilizirana, da daje samo negotovo Jamstvo in da je tako nespretno predpostavljena, da mora razvneti francosko občutljivost. Pri tem pa se dotik* točk, od katerih bi bilo mogoče storiti neznaten in nesiguren korak v smeri proti končnemu sporazumu. Res je sicer, da je zaupanje v nemške finance omajano s sedanjo francosko politiko prav tako kakor na katerikoli drug način, toda zahteva Nemčije, naj Francija Izprazni Porurje čim prej. Je vendar silno nepraktična. To pomeni ali vse ali pa nič in je samo provokacija, če Nemčija v svoji politiki ne pozna druge alternative nego industrijsko cbstrukcijo.« »Manchester Guardian« meni. da ponudba precenjuje sposobnost Nemčije glede zunanjega posojila, z druge strani pa podcenjuje njeno plačilno sposobnost, ko se bo končno postavila na lastne noge. Inozemski dolg 30 milijard zlatih mark ni tako težko breme, da bi ga Nemčija pri svojem bogastvu ne mogla nositi. Z drugimi liberalnimi listi piše tudi ta, da naj bi plačilno sposobnost Nemčije določila mednarodna komisija. Angleška delavska stranka pa sahteva, da naj zavezniki osvebede Nemčijo iz to-spodarskega robstva in ji priznajo suverenost na njenem ozemlju. Treba je nemudoma določiti nemške reparacijske obvcz.io-sti in dovoliti ji zunanje posjilo. Dalje naj se takoj skii!e izredna seja Društva narodov In sprejme Nemčijo kot enakopravnega člana te mednarodne institucije. Stranka poziva vlada, naj v tem smislu izda deklaracijo In zahteva konferenco prizadetih strank, češ, da Je to edini izhod iz današnjega položaj a> — Berlin, 4. maja. (Izv.) Ne zlede na to, da Je francoska vlada odbila nemški ponudbo, so tukajšnji politični krogi optimističnega naziranja. Upajo namreč, da bo angleška vlada posredovala v toliko, da sa bodo pogajanja še nadaljevala. Nemški predlog je bil sestavljen nalašč brez strogo opredeljenih mej in sicer za to, da bi v svoji gibčnosti pripravil teren za mednarodno posredovanje. Nemška vlada upa. da bo baš ta gibčnost našla razumevanje pri zavezniških državah. Kar se tiče nemške Izjave slede nadaljevanja pasivnega odpora in zahteve, naj se Porurje izprazni, ni treba v tem videti nepobitnih pogojev, kajti tudi v tem slučaju je predlog gibčen in ima edini namen priti do pogajanj. Splošno je treba omeniti, da nemška vlada tudi v tem slučaju definitivnega neuspeha svojega prvega predloga ne misli obupati, marveč bo Iskala drusesa izhcda in bo bržkone postala v svoji ponudbi še bolj gibčna, zlasti kar se tiče reparacijskega plač:la. ANGLEŠKI TRUD ZA SPORAZUM. — London, 4. maja. (Izv.) Lord Cursou Je takoj stopil v stik z drugimi zavezniki, da bi se pričel razgovor o nemški ponudbi kljub francoski odklonitvi nemške note. Obstoja Še nekoliko upanja, da bi vsejedno prišlo do pogajanj In sicer ako se Frandla In Belgija odtegneta, lahko prlčno Amerika, Anglija In Italija direktna pogajanja z Nemčijo na temelju predlogov v noti z namenom, da Jo pripravijo do potrebnih znatnih medifikacij. Tozadevno stremljenje s>e vrši zelo živahno. Angleški ministerijalrti krogi očitajo Nemčiji, da zopet zamuja lepo priliko za sporazum, ker prihaja z spremjellivo zahtevo izpraznitve Ruhra. Gotovo je namreč, da oni. ki bi posodil Nemčiji denar, to Je finančniki v Newyorku in Londonu, bi v prvi vrsti gledali na to, da bi nemško gospodarstvo ne trpelo škode. Nemčija bi morala to razumeti. Vsi uglednejšl angleški listi poudarjajo, da se ne sme nemška ponudba a Hmine odkloniti, marveč da se mora vzeti v poštev in raspravo vse ono, kar Je dobro In kar lahko služi za razgovore In pogajanja. Ta prilika se ne sme zamuditi. Francija naj ne stori nikake usodne napake. »Dailv Heraldc izvaja, da bližnji In dalnji narodi gledajo na Anglijo v trenotku in pričakujejo od nje direktive. Ako se angleška vlada odloči za akcijo, da se končno dožene reparacijska vprašanje, se zbere okoli nle vsa Evropa » potrebnim pritiskom na Francijo In Nemčijo. Ako ne bo take akcije, se pripravlja pogin za Francijo, pa tudi za vso zapadno Evropo. PRED SKLICANJEM PARITETNE KOMISIJE. — Rim, 4. maja. (Izv.) Jugosloven-skl poslanik Antonljevič se je vrnil iz Beograda, kjer se je mudil dlje Časa v glavnem zaradi reškega vprašanja. Takoj je posetil min. predsednika Mussoli-nija, s katerim se je zelo dolgo razgo-varjal, kakor tudi z generalnim tajnikom zunanjega ministrstva senatorjem Con-tarinUem. Paritetna komisija se skliče v kratkem. KNEZ GORCAKOV SOVJETSKI POSLANIK V RIMU. — Rim, 4. maja. (Izv.) Po odhodu Inženerja Vorovskega je prišel kot sovjetski poslanik semkaj princ Oorčakov, nečak slavnega ruskega kancelarja kneza Oorčakova. V razgovoru je rekel Oorčakov, da je prejel rusko zastopstvo v Rimu, ker hoče služiti svoji domovini In svojemu narodu. Lahko bi se tudi drugi ruski izobraženci vrnili domov In stopili v službo domovine. Nekateri so to Že storili. Gorčakov upa, da ustvari med Italijo in Rusijo dobre odnošaje. ■ dejal. »Nebo noče, da nego da živi in se po- »NeI« sem grešnik umre, polisa.« Se so hoteli, da mi jadni zatožijo fežo, v kakršni sedaj tovarne lužijo tobak. Svojčas da je bila krščanska in še malo ruma je bilo vmes ... Pa sem dvignil roko in sem jim ustavil besedo: »Gospoda, nebo tako hoče! N« ustavljajte se njegovi volji!« Zalile so jih solze, skrušeni so stali pred mano in še so povedali, da so pravzaprav štirje. Eden da se ni mogel premagati in si je po poti zapalil cigareto, tega so obšle smrtne težave in so ga morali pustiti v predsobi. Ko sem bil tako prijazen, da sem jih poslušal do konca, naj jim dovolim, da mi pokažejo Še tovariša kot živ zgled, kakšno je to, kar sedaj prodaiajo za tobak. In že sta dva stopila venkaj In sta pod pazduho pripeliala tretjega gospoda, ki je bil zelen, kakor da so ga peti dan potegnili iz vode, in mrzel pot mu je drsel nizdol po licu. Gledal je plašno, krčevito je stiskal blede ustnice. Videl sem ga. nesrečno žrtev tobačnega bacila. Zgrabilo me je, nisem mogel drugače in sem zagrmel: »Bratje moji, nebo vas ljubi, nebo vas svari! Ne prezirajte njegovih znamenj! Spoštujte njegovo voljo!« Tedaj se je zeleni gospod zgenil od nog do temena in je iz njega bruhnilo in mi je oskrunil hlače in črevlje In tla. Težko je sopel in je nekaj časa trajalo, da se je oddehnil. Potem si je obrisal lice in se turobno nasmehljal mojim hlačam In črev-Ijem in mlaki na tleh. »Blagorodje,« je dejal in lovil sapo, »oprostite! Te točke — ni bilo — na mojem programu. U*A Toda — višja sila — božf nrst — volji z nebes se ni bilo — upreti!« Obračal je oči kvišku, hinavec, s prstom ml je skušal žugati Pa ga je tisti hip zadela zaslužena \azen, opasno se mu je kolcnflo, hitro sta ga dva zgrabila pod pazduho in so jo vsi štirje jadrno pobasall skozi duri.. t Oospod je M bolen. Bolniku ne smeš zameriti ničesar. Ne zdi se mi pa umesten način, kako.se je opravičil. Opravičba bi bila boljša, da je sploh ni bilo. Mojih hlač In črevljev in na tleh mlake mu ne bi oponašal — vsi smo ljudje — danes meni. jutri tebi! Ali prav nič ml niso všeč tiste vrste ljud;e: kadar jim zmanjka pameti In razlogov, pa imajo polna usta Boga in božje volje in božjih prstov l Ar h. prof. Kregar Rado: Umetniška razstava. (Bucik - Dolinar.) Ta razstava Je prva. v kateri stopa slovenski umetnik samozavestno pred javnost, ne kot prosilec ki išče mecena, da bi mu ponudil svoja dela za par drobtin iz preobložene mize, temveč kot kulturni delavec ki se zaveda svoje naloge, pa tudi svojih pravic Slovenska upodabljajoča umetnost ki Je z Jakopičem zaplavala v višje sfere ter ni hotela imeti s praktičnim življenjem nobenega stika, se vrača z Dolinar Jem, posebno s Bucikom Is visokega poleta nazaj v realnost Različne običajne »štimunge«, skice m študije ter umetniško filozofiranje je ta do malega izostala Večina portretov in portretnib plastik je produkt tako dolgo zaničevane uporabne umetnosti, ki Jo nekateri umetniki in kritiki smatrajo za rokodelstva Res ja da umetnik v slučaju, ko izvršuje naročeno dela nima one neomejene svobode duha In fantazije, Id je za umotvor tako potrebna. Ker pa Je umetnik del Človeške družbe, ter od nle zahteva, da ga vzdržuje, je neobhodno potrebno, da tudi on žrtvuje del svojega umetniškega ustvarjanja za to družba >a njene praktične potrebe, čeprav to ne odgovarja povsem njegovemu pojmovanju, umetniškega ustvarjanja, S to razstavo sta Bucik In Dolinar dokazala, da so umetniki za človeško družbo, tudi za ono zgornjih par tlsočev, neobhodno potrebni. Umetniki pomagajo njl-hovim poklicnim stremljenjem, z reklamo, plakati, načrti in projekti, jim delajo stanovanja lepa in udobna, ter lim nudijo po delu zabave in razvedrila v gledališčih, v koncertnih dvoranah. Kako mnenje Je imela do zadnjega časa višja družba o slovenskem umetniku podaja najjasnejše definicija, katero je izreke! povsem resno neki slovenski bančni ravnatelj. »Dle Kflnstler slnd e!n notwend!ges Oeslndel, das mann dementsprechend behandeln muss.« Najslabše mesto med slovenskimi umetniki zavzemajo pač Igralci in plesalke, ki nimajo dostopa v te »boljše« kroge. Oblikujoče umetnike pa povabi ta »družba« v svojo sredo le takrat če jih rabi, ter jih po dovršenem delu kolikor mogoče hitro zopet odslovi s par frazami. Starejša generacija si nI znala pridobiti družabnega ugleda, upam pa. da to doseže sigurno mlajši rod. Cas Je, da spoznajo vsi. da Je umetnik enako koristen član človeške družbe, kot advokat, trgovec, politik ali bančni ravnatelj. Umetniki Imajo pravico zahtevati delo In za to pošteno plačilo. Dela le dovolj za vse, zmožnosti Jim ne manjka, občinstvo pa mora uvideti, da more domač umetnik nuditi Isto kot tujec, če ne le boljše ua cenejša Razstava Bucik - Dolinar Je Jasna priča tega mojega naziranja. Portreti g. Bucika so večinoma lzvr-ienJ po naroČilu, aH kljub temu so precejšnje umetniške vrednote, par izmed njih pa brez dvoma dovršeni umotvori. Omenjam portret ge, O. s finim, lepim obrazom, z nekoliko sanjavim pogledom ter s izrazom Čuteče, globoke duše. Portret g. K. karakterizira damo resnične viSJe družbe. V inteligentnem obrazu se izraža skrbna vzgoja, ki ne Uči samo v negovanju telesne lepote. — Portret gospe B. Izraža močan temperament dame zapeljive, nekoliko koketne zunanjosti. Res le, da Je g. Bucik tu In tam napravil kompliment ter Je v nekaterih portretih presladak. V teh portretih pač ni mogel podati onega, kar bi povedal v Izvirnih slikah, v katerih b! predstavil svoj temperament svojo dušo. Dama. ki se pusti portretirati, želi Imeti sebe, svolo mikavno zunanjost čeprav malo Idealizirano, mogoče tudi det svoje duša nikakor pa Bucikova S temi deli Je Bucik pokazal, da Je Izboren damski portretist, da obvlada trhnl-ko (n materijal V par portretih pa Je let tudi preko te meje. Portretu ge. M. I~ d iT mnogo več. To deto kaže, da Je njeeova moč večja. Model ga le resno za nteresi-ral. skušal se Je pogUbiti In razumeti več kot samo nJega zunanjost in to je tudi izrazil. Mnenja sem, da Je njegov najboljši 1 portret stev. 104 SLOVENSKI NAKUUt dne 6. maja Stran 3 KOROŠCEV POLITIČNI REFERAT STJEPANU RADIĆU. — Beograd, 5. maja. (Izv.) V beogradskih političnih krogih so se pričela zopet živahna razmotrivanja o dell-katnem vprašanju, ali bodo radikali, ki skušajo potom oficijelnih izjav in zatrdil prikriti pogajanja z republikanskimi Hrvati, v resnici nadaljevati razgovore s Stjepanom Radićem in v kakšni meri bodo revizijonisti podpirali radikalno vlado. Gotovo je dejstvo, da je revizijo-nistični blok za podporo od vlade zahteval politične koncesije in garancije. — Vprašanje obnove pogajanj z Radićem radikalci zanikajo v oficijelni obliki, toda iz radikalnih vrst prihajajo več ali manj določna poročila, ki potrjujejo, da bodo radikali pričeli razgovore z Radićem. V javnosti so razširjene različne kombinacije. Vsi smatrajo za dejstvo, da vrši dr. Korošec zelo važno posredovalno vlogo med radikali In Radićem. Pogajanja bodo pa najbrž tekla zelo počasi in težavno, ker radikali iz bojazni pred volilci absolutno ne morejo popustiti od svojega volilnega programa. — Beograd, 5. maja. (Izv.) Dr. Korošec je z večernim zagrebškim brzo-vlakom odpotoval v Zagreb, kjer se se« stane z Rad!6em, da ga obvesti o političnem in parlamentarnem položaju v Beogradu. Dr. Korošec ie danes prispel v Zagreb. — Beograd, 5. maja. (Izv.) Zagrebškemu dopisniku »Tribune« je Stjepan Radić dal daljšo izjavo o rešitvi krize. Med drugim je rekel: »Mi smo zadovoljni z rešitvijo krize, kar pomenja, da je v Beogradu zmagala zmerna struja.« Glede sporazuma pa je končno Radić izjavil: »Mi smo pripravljeni na vse! Na vojno m mir! Za svojo osebo sem prepričan, da mora priti do sporazuma. V Beogradu Je g. Korošec, ki ima pooblastilo, da se pogaja z vlado, zaradi česar ne pošljemo nobnega delegata v Beograd, ker lahko g. Korošec vodi pogajanja, če se hoče kdo pogajati« ZAGREBŠKI EKSPORTNI AKADEMIKI V PARIZU. — Pariz, 4. maja. (Izv.) Na svojem Itu* dijskem potovanju so zagrebški eksportni akademiki pod vodstvom profesorjev Boš* njaka in Karlovida včeraj ponoči prispeli v Pariz. Pariška občina jim je priredila ofiel* jelni sprejem. V zbornici mestnega sveta Je pozdravil akademike zbornični generalni taj* ni k Lefevre, naglasu joč iskrene In srčne ve* zi. ki spajajo francoski in jugoslovenskl na* rod. Kralj Peter in kralj Aleksander sta bfla zvesta zaveznika Francije. Mladina jugoslo* venska naj bo v francoski prestolici po* zdravljena. Za iskren sprejem se Je rahvaI0 v imenu akademikov prof. Karlović. Zagreb* g ki akademiki so mestu podarili lep Album o jugoslovenskih deželah, mesto Pariz pa je akademikov Izročilo v spomin album slik Pariza za časa svetovne vojne. Akademiki obiščejo industrijske kraje Llon, St. Etienoe in Creusot. SPOPADI MED SOCIALISTI IN NARODNIMI SOCIALISTI, — Dunaj, 5. maja (IzvJ Narodni tocl-jalist! so v petem okraju suoči priredili Javno zborovanje, na katero ie pa prffio okrog 2000 dobro organiziranih sacijamodemo-kraiičufh delavcev, ki so zborovanje rasv gnali Med narodnimi socijalisti ta soctjal-nimi demokrati ie prišlo do krvavih spopadov. PoHcfla H morala Intervenirati. En soctlalnodemoki atgni delavec je bil tefkv ranjen v trebuh. Pred Delavskim domom v V. okraju Je zopet prflBo do ostrih In krvavih spopadov. Trije delavci in neki policijski uradnik so bil teflro ranjeni — Drmaj, 5. maja ChrvO O |a r**1k spopad* fh med socijalnim! demokrati m narodnimi socijalisti so mutne nekatere podrobnosti. Za sooči so narodni socijalisti napovedali javni shod ▼ neki icetavraclJl y delavskem okrmjn Pavoriten. OostOnlCar ie pred pričetkofn shoda fokai odpovedal. Ha shod pa ?e prišlo okoli 250 mož napadalne vrste Harodnfh sodjalistov, ki so potem lokal zapustili. Na ufict je prfSlo do spopadov med obema ttmalaima skupinami. Neki 4och'aInoderjK>kTatlčnl reditelj Je bU težko ranjen v trebuh. PoifcFJs je aretirala štiri osebe. M ometano Je nastal mir, toda jeza delavskih mas se Je nato obrnila na policijo. Pred delavskim domom Je začelo padati na policijo kamenje od vseh Stranj. Policija Je vdrla v delavski dom ter se Je vnel boj med policijo m delavci. Dele vsi »o Je bilo oboroženo z naJraznovrstneJShn orožjem. Policija je bila prisiljena streljati. Več oseb Je bilo težko ranjenih, med nftnri *udi neki pofIcUski uradnik. 17.252 ITALIJANSKIH ŽELEZNIČARJEV ODPUŠČENIH. — Rim, 4. maja. (Izv.) SvolCas napovedana redukcija železniškega os ob J a se strogo vrši. Od 1. oktobra do 30. aprila te bilo 17.232 ŽelezniSkfli nameščencev izločenih lz službe, do konca leta jih sledi ie 30.000. — Tarif za potnike po Železnicah se zviša. Te dni Je bilo vpokojenih BZ višjih železniških funkcijonarjev, ker so dosegli določeno starost in ker so čakali na ta mesta že drugi nastavljeni tehniki, ld niso imeli doslej skoro nobenega posla. Slabši so njegovi akti, sicer dobro 'delirani, v proporciji nekoliko zgrešeni. Na gledalca učinkujejo trdo. Oljnati portreti so slabši kot pasteh. Več svobode dihajo Dolinarjeva 'dela* On ni delal po naročilu, razven portretov, ki pa so vsi dovršeni umotvori. Dol!nar Je brezdvomno najboljši slovenski kipar portretist Najboljši Je portret g. Hribarja, ki fe namenjen za narodno galerija Tu je g. Hribar podan v karakteristični namesmiški pozi. Zelo dobra sta portreta gdč. Thalerje ve in g. Bucika. Portret gdt ThaJerje-ve je že starejše delo (Izvršil ga Je pred 4 leti), ki pa ne zaostala za njegovimi zadnjimi umotvori. V svojih malih' otročjih plastikah je nežen, čuteč v materi. Nekaj kačjega, demonskega Imajo njegove originalne sfinge. Monumenta!en je v kralja Matjažu in Gubcu. Materijal Ddinarjevlh del je plemenit marmor, bron, les in le deloma mavec Mnogo je treba ljubezni in poguma, da vtakne umetnik v svoje delo vse, kar ima duše in premoženje. V tem se očituje njegovo zaupanj o v samega sebe, njegova neomajna velja do ustvarjanja. Fotografije skic za > Jadransko banko« v Beogradu pridejo, da obvlada tudi monumentalno plastiko kot dekorativni element arhitekture. Upam, da bode tudi ta svoja dela razstavil ter pokazal, da je zmožen prevzeti ie izvršiti tudi deta večjih *-menzij. Od obeh zahteva Rritflca veslih 'det lz trpežnega, pristnega lanene ga sukanca. V prometu so tudi eaake čipke lz bombažaste-ga sukanca (Glaazgarn) na videz lepe a trpe le nekaj let ter zgube po prvem pranju svojo obliko. Te se nikakor ne morejo z našimi primerjati Za slabo biago je vsaka cena pretirana. Dobro blago pa ni nikdar predrago. Čipke se dobe, dokler traja sedanja zaloga sukanca, primeroma še po nizki eetri, zato naj nobena gospoda* ne zamadi prilike ugodnega nakupa. Prodaja se tudi lopo konfekcijsko blago. Gospe m apkarice dobe vse potrebščine za kleklanje In v5rvanje konfekcije po nainižfi ceni. Oddaja se tu4f delo na dom (dober postranski zaslužek). Sprejemajo se tudi naročila se izdelovanje oipk In konfekcije po sad ružnih a& zadrugi izročenih vzorom. Glej tudi da- Politične vesti. = Iz tajništva N. N. S. Včeraj dne 4. maja se je vršila seja organizacijskega odseka. — Memeoto: Mogočna in obširna organizacija, sestavljena tako, da je vsaka kraj. org. del celote, a ne samo po številu, temveč tudi po delu in ki jo preveva načelo: Vsi stanovi za enega in en stan za vse stanove. — Somišljeniki Sirom Slovenije, ki vam bije srce še za pravo resnično naprednost brez kast, zberite se in stopite v boj proti razcepljenosti ter združujte na-prednjaštvo v Narodno napredni stranki. — Seja finančnega odseka N. N. S. se vrši v torek 8. maja t. L ob 19. uri v uredniških prostorih »Slov. Naroda«. Zadeva nujna! Polnoštevilna in točna udeležba potrebna. Tajništvo. = Radikali in revizijonistični blok* »Balkan« poroča: »Iz Zagreba priha* jajo vesti, da bo revizijonistični blok poskušal na novo stopiti v pogajanja z radikali. Pogajanja se bodo vodila v Beogradu, posredoval pa bo dr. Koro* §ec. Za sedaj je glavno vprašanje, ali obstoje dodirne točke med radikali in revizijonisti in na katerem temelju se lahko srečati ti dve skupini. V radi« kalnih krogih o teh pogajanjih ničesar ne vedo* Izjavljajo pa, da radikalna vlada pade v tistem trenutku, ko pride Radićeva skupina v Beograd ali vsaj pošlje enega svojega predstavnika, vstopi v skupščino in položi predpisano prisego. V tem trenutku bi namreč Ra* dićeva skupina priznala naša državo de facto in de hire.« = Francoski ministrski predsednik o Radiću, Francoski ministrski predsed* nik Poincare* se je izrazil, kakor poroča beogradska »Politika«, o znanem Radi* cevem govoru tako*le: »Francosko jav* no mneje ne pripisuje nobene važnosti izjavam, s katerimi stavlja g. Radić, kvalifikujoč Francoze za brezumne zbog tega, ker so zasedli Poruhrje, na« sproti Nemce in Ruse, kakor da so oni edini pametni narod. Izjave g. Radića vsekakor ne odgovarjajo pravim ču* stvom Hrvatov napram narodu, o ka* term vedo, da je le=*a z uspehom svo* jega orožja pripomogel k uresničenju njihovih narodnih idealov. Tvorec teh izjav je edino odgovoren zanje. Enun« cijacije g. Radića bodo brez dvoma raz* veselile sovražnike domovine Srbov, Hrvatov in Slovencev, vendar pa ne bodo mogle omajati zaupanja francoskega naroda v bodočnost lojalnega in hrabrega zaveznika.« = Zgodba o en2m starejšem in dveh mlajših bratih. Z ozirom na poli* tiko Radićeve stranke se je izrazil neki francoski narodni poslanec, ki pripada radika!no*socijalistični stranki, takosle: »Vi Srbi, Hrvati in Slovenci se mi zdite podobni bratom, ki so ostali sami v hiši in se igrajo. Najstarejši izmed njih se je trudil, da bi storil vse, kar bi bilo po volji obema mlajšima. Dovolil jima je, da se zabavata in dal jima je na razpolago vse igrače. Mlajši brat je na* enkrat opazil britev, jo vzel v roke, da se ž njo igra. Starejši brat jc priskočil in mu jo je vzel. To pa je mlajšega brata razsrdilo, jel je plakati ter zmer* jati starejšega, ker mu ni dovolil igre z britvijo. Najmlajši tudi ni hotel raz* umeti starejšega. Tudi on je jel jokati in kričati s prvim. Oba mlajša brata hotela sta v svoji otročji neumnosti za* pustiti starejšega brata in pobegniti is hiše. Htela sta na ulico, kjer so drveli vozovi in avtomobili. Najstarejši jima je zabranil pot. Zaprl je vrata, ostal je ž njima v hiši in jih pustil, da sta se do mile volje razjokala ... Kasneje, ko so bratje dorasli, sta bila mlajša brata vedno hvaležna starejšemu, da jih je rešil, da se nista poškodovala z brit* vijo. Ali niso ti trije bratje podobni Srbom« Hrvatom in Slovencem?« z=3 Zbor narodno * socijalistične stranke bo na binkoštni ponedeljek 21. t. m. v Narodnem domu v Ljubljani Poleg običajnih točk je na dnevnem redu volitev osrednjega izvrševalnega odbora in nadzorstva, na kar bo govoril bivši poslanec Ivan D e r ž i Č o notra* njem in ztmanje*političnem položaju, dr. Ivo Politeo pa o načelih narod* nega socijalizma. Na zborovanje pride« jo, kakor poroča »Nova Pravda«, tudi zastopniki Češke narodne socijalistične stranke. = Prepovedan Hst Ministrstvo notranjih del je prepovedalo uvoz lista »Poslijedne Novosti«, ki izhaja v Parizu in ga urejuje znani profesor Miljukov, ker piše proti interesom naše države. = Jitgoslovensko - italijanska konferenca v Ikmtosi Ministrstvo zunanjih zadev je za jugoslovensko - italijansko konferenco v Ljubljani, ki ima rešiti nekatera davčnopravna vprašanja, zadevajoča zasedeno ozemlje, imenovalo Hilarija Vodopivca, načelnika financ v Dubrovniku. — Podpis solunske konvencije. Po poročilih iz Aten je bila 3. t m. podpisana med Grško in našo kraljevino sklenjena konvencija o svobodnem pasu v solunskom pristanišču. Za Grško jt konvencijo podpisal zunanji minister Alek-sandris, za našo kraljevino naš atenski poslanik 2rvofin Ramgdilft i Razgled po slovanskem svetu. — Češka znanost v Inozemstvu. Do najnovejšega časa so češki znanstveniki, ki so hoteli prodreti s svojimi deli tudi v zunanji svet, pisali večinoma v nemškem jeziku, kar seveda iz političnih razlogov ni imelo vedno zaželjenega uspeha. Značaj nemške izobražene javnosti je pač tak, da presoja tuja, zlasti slovanska dela, z gotovo rezerviranost-jo in nezaupanjem, ne glede na to, da inozemski znanstveniki pogosto m v marsičem ne zaostajajo za nemškimi. V zvezi s povojno politično konstelacijo pa iščejo Češki znanstveni krogi stikov z zapadnoevropskim kulturnim svetom, posebno angleškim in francoskim. V tem oziru so dosegli Čehi v zadnjem času že lepe uspehe. Njihovi znanstveniki in kulturni delavci sodelujejo v francoski »Revne des ćtudes slaves« in angleški »The slavonic review«, urejujejo francosko bibliografijo češkega znanstvenega delovanja, in v istem smislu z uspehom podpirajo angleški list Philologica, Journal of comparative philologv, ki izhaja že eno leto, je sicer last angleške Philological Societv« čije tajnik Whar-ton je sourednik tega lista, toda tudi Cehom pripada pri tem znatno delo. Glavni urednik lista je namreč znani jezikoslovec Karlove univerze prof. Bau-diš, ki izdaja list s pomočjo delne podpore češkoslovaškega ministrstva pro-svete in ga tiska v praški državni tiskarni. Urednikom Usta se je posrečilo že v prvem letniku zbrati okrog sebe mnogo uglednih mednarodnih jezikoslovcev. Poleg angleških znanstvenikov sodelujejo v listu znani jezikoslovci Meillet, Vendrves, Pendersen in Jes-persen. Češke znanstvenike zastopa se-mitolog prof. Ružička, ki piše v arabščini, prof. Lexa. ki je spisal v francoščini zanimivo jezikoslovno razpravo o hc-mitsko - semitskam narečju, in prof. Baudiš, strokovnjak na polju keltologi-Te, ki ima poleg več recenzii rudi obširno delo »Femarks on the Welsh Verb«. V splošnem je treba omeniti, da bodo Čehi tudi v znanstvenem oziru kmalu našli pot v zunanji svet. So pač žilavo in marliivo pleme, ki st zna pomagati i#z vsake stiske. — CeSVo-rttska vz«*iemnost. V Pragi obstoji že dlje časa kulturno društvo »Cesko-ruska vzajemnost«, ki ima namen pripraviti med rusko emigraero tla za bodoče skupno delovarj* obeh narodov. Predsednik društva je dr. J. Polivka. Društvo prireja številna predavanja in literarno-glasbene večere. V zadnjem času se ie začelo pečati tudi z vprašanjem ruščine, ki j> hoče izposlo-vati dostop na češke šole. Tozadeven predlog je bil že sprejet in sedaj bo društvo posredovalo pri vladi, da se upelie ruščina kot obligaten predmet zlasti na srednjih šolah. — Teror Makedoncev. V Sofiji je bil pred kratkim ubit arhitekt Jurkov, vodja makedonskih federalistov, ki so smrtni sovražniki drugih prenapetih glav, takozvanih avtonomistov. Federalisti propagirajo svoje ideje legalno in so pristaši federacije Makedonije z Bolgarijo, avtonomisti pa zahtevajo avtonomijo Makedonije in četniško borbo s SrbL Istočasno z Jurkovim je bil ubit še nek drug Makedonec. Od brezvestnih politikantov najhujskani elementi so ubili tudi predsednika zveze rezervnih častnikov gen. Lazarova, ki je Šel kot poslanec narodno-liberalne stranke v narodno skupščino. Mnogo uglednih makedonskih politikov, med njimi tudi nekateri člani bolgarske vlade so dobili od teroristov grozilna pisma. — Ruska umetniška razstava v Zagrebu. Zagrebško občinstvo je imelo te dni izredno priliko ogledati si slike ruskega umetnika P. Nflusa. Umetnik ima za seboj temeljito šolo realistične upodabljajoče umetnosti in je dovršil ciklus svojega ustvarjanja s tem, da je prvi pirenesel na platno rusko življenje v drugi polovici prošlega stoletja. V njegovih slikah ni jasnih obrisov, točne perspektive in razločnih kontur. Vse je v nekaki skrivnostni megli, napol zasenčeno in vendar popolna dovršenost, izredno lepa harmonija. Človeku, ki gleda to začarano tišino, to spečo zelenjavo, hitečo nad lahnimi oblaki luno, komaj vidno stezico v parku ali verando nad morjem, se zdi da se bo zdaj zdai oglasil mehak in otožni vzdih, da med slikami počiva in prisluškuje nekaj taj-neja, nežnega. 51ike dihajo, žive in delujejo na gledalca s privlačno silo nečesa, kar je že onstran groba. Razstavljeno je bilo 40 slik, med njimi so sc zlasti odlikovale »Zelena noč«, »Koncert«, »V cvetJičniku« m »Svidenje«. Sploh pa je težko povedati katero njegovo delo je boljše. Vsako predstavlja dolgr. epoho ruskega kulturnega življenja, ki ima v glasbi, literaturi in slikarstvu toliko lepih proizvodov. Z istim uspehom je Ni-lns razstavil svoja dela že prej na Dunaju in v Sofiji. Prva razstava v naši državi je bila lanske jeseni v Zagrebu, kjer so bile skoro vse slike prodane. Sledečo razstavo namerava prirediti v Beogradu. u Jugoslovttisko Matico 1 Gospodarstvo. Dr. Fran Bončlna: ADMINISTRACIJA IN TEHNIČNA REORGANIZACIJA JUŽNE ŽELEZNICE V SMISLU SANŽERMENSKE IN TRIANONSKE MIROVNE POGOD3E. m. Kakor 2e rečeno, so bile države jedine, da v financijskem pogledu dosežejo kar najbolj mojroOe dobre uspehe. Zato so tudi skupno nastopale. Mirovna pogodba nima tozadevno podrobnih nobenih določb, m. rodaina je torej mogla biti samo koncevjska listina. Tozadevne listine dolove so za imenovane države, katerih finance so radi vojne v več ali manj v slabem stanju tako težke, da je bilo potrebno najti formulo, po kateri se to breme zniža na znosljivo mero. — Do leta 1914. jc družba rabila za obHsrncrsko službo cirka 60 do 70 milijonov frankov. Ker se ie srkal obratni koeficient pred vojno okoli 60 čisti dobiček okrog 4'i mili ono v K in ker je družba redno dobivala izplačano od držav razne anuitete, posebno eno rd 30 milijonov za prodane itaIi:a^^Ke progo, je mogla nekako odgovarjati svojim dolžnostim, ki jih je imela napram svojim npnil'om, t. j. ime'itci'em njerlh obveznic. D-^avna saraneiia je bita ves čas bolj a.cadetnične? i značaja. Trpeli so samo delničarji, ki kakor že rečzno, od leta 1901. niso dolilizplačane nikake dividende. Po vojni je podrla situacija cisto drujra kakor za družbo, tako za države, za katere podedovana ga ranci ja ni bila več samo na papirju. Dohodki družbe so se tako zmanjšali, da je morala ustaviti vsa plačila na račun obligacijske službe. Na konferenci v Benetkali so vsi zastopniki držav uvideli, da ie v ince-resu vsake države, da se stran problema reši sporazumno. Ne bi bilo v interesu državna ekonomije, ako bi bila morala družba JuTnih železnnic napovedati k< com, posebno še, ako se ozremo na tedaj čisto derutno financijsko stanje av* strijske republike, ki bi tudi v slučaju razsodbe eventuelno ne mogla plačati. Razpoloženje je bilo torej na obeh straneh ugodno za sporazum. Da se obidejo določbe koncesljslcd listine finančne prirode in da se najde formula, po kateri bi se zadostilo do* ločbam mirovne pogodbe v pogledu ađ-mmistativne in tehnične rcorgamizacfje, ki naj bi zajamčila redni promet na vseh' družbenih progah, predložila je italijanska delegacija kot sklicateljica konference, projekt, po katerem države proge Južnih železnic vzamejo v zakup. Predloženi projekt zakupa predstavlja nekak kompliciran sistem, po katerem poleg drugega ostoji tudi možnost, da države lahko še nadalje puste upravo družbi sami. V vsakem slučaju pa države garantirajo zakupno rento. Za fiksiranje zakupne rente so se razvili dolgotrajni pregovori. Ker je bil, kakor že omenjeno, namen vseh prego-varjajočih strank, da se pride do sporazuma, smo se slednjič zjedinili. V tem pogledu je morala družba z upniki vred veliko popustiti. Za osnovo rente smo vzeli kosmate dohodke, od teh bodi 22%% namenjenih za rento. Anuiteta pa v nobenem slučaju ne more biti manjša od 20 milijonov zlatih frankov. Najhujši boj se je bil za minimalno rento, ki bo pri današnjih razmerah za večino držav za več let merodajna. Ako primerjamo odkup italijanskih prog iz leta 1876., kjer je bila odmerjena renta za cirka 2100 km v višini cd približno 30 milijonov zlatih frankov letno, z gori navedeno minimalno rento od 20 milijonov zlatih frankov za cirka 2200 km mrež, vidimo, da so morali družba in upniki pod danimi razmerami mnogo žrtvovati. Ključ, po katerem naj se renta razdeli med posamezne države, smo kompromisnim potom trdili na ta način, da smo upoštevali investirani kapital in kilometrsko dolžino prog v posameznih državah in vzeli aritmetično sredino. Na nas odpade po tem ključu 25.1%, minimalna renta znaša z* to za nas 5,020.000 zlatih frankov. Slučajno so naše proge take. da bi približno isti procent padel na naš račun, ako bi bili vzeli za osnovo samo m vestirani kapital ali pa samo kilometrsko dolžino. —g Pržfrvaa borza dela. Dela isče«o: kovači, kl'ucavnl&irri. monterji, peki, mlinarji, mesarji, natakarji, nataknrice, strojniki, kurjači, tovar, delava, delavke, trgov, sotnadntkl, prodajalke, sluge, pisari, moči, vxffo'iteliice, vajenci, va'etike Itd. V delo m Mwelme*o: gozdni delavci, vrtn.irii. zlatarji usnjarji, loboslikarH, zidat jI, mizirjf, želeiolivarjl, Uvije sa perilo, sodavičar, služkinje kuharice, vajenci itd. Stran 4 5I.OVTN5K ! NANOH« dne 6. maj« iSl^o štev. 101. —C Na zagrebškem vzorčnem semnja It bilo sklenjenih, kakor sodi uprava, kupci] za 300 milijonov dinarjev. Vsled pomanjkanja gotovine se je delalo mnogo na kredit. Rok za menice se giblje med 3—6 meseci. Zlasti so dajale na kredit inozemske tvrdke s slabejšo valuto, dočim so one .6 jako valuto zahtevale gotovino. Zadnji dan je bil obisk zopet zelo Številen. —g Poročilo z žitnega trga. Porast dinarja in dobri izgledi na bodočo žetev so Omajali sredi tega tedna žitne cene v Vojvodini. Pšenica sfc dobi tam po K 1800, koruza pa po K 1030 za 100 kg, kar pomeni padec 20 do 30 kron. Ostale cene se Se drže. V Ljubljani tudi Se ne opažamo tega fradca. — NoTosadska blagovna borza 4. maja. Ko vi Sad. 4. maja. Cene v dinarjih notiralo: Baska pSenica 77/78 kg, 2—3%. po-iudba 450, baSkl ječmen 76/7 kg, 3—3%, fcupL kasa 2 vag. 450, Ječmen 65/6 kg ponudba 310, baški oves ponudba 290. iskanje 285, banatski iskanje 275, baška koruza 12 vag. 255, baška 100% zdrava 2% vag. 360 — 262.50, baška duplikat kasa 4 vag. 175—190, baška okrogla postavno Beograd "I vag. 270, baška 15% defektna 1% vag. 225, baška 4% d upi. kasa, garantirana kvaliteta, 2 vag. 257.50, baškl za ma] 100% 5 ivac 250, banatska postavno Smederevo ponudba 265, moka »0« 1 vag. 675, »0« ponudba 685, moka po vzorcu Stev. »6%« 5 -irag. 475, otrobi v vrečah od jute ponudba 155, v papirnatih vrečah ponudba 150. — Tendenca mlačna. . —- Beogradska blagovna borza, 4. maja. jHbtirajo (denar, blago): nova koruza fran-Jko vagon Beograd 275, 265, nova koruza pariteta Smederevo 277, 270, ječmen 65 kg, franko vlačilec Beograd ponudba 290, banatski otrobi, bruto za neto. franko Beo-fcrad 180, 170. Tendenca živahna, blaga pre-oaj, povpraSevanja malo. g Svinjski semenj v Maribora. Na •vtnjskl semen) dne 4. maja se Je prignalo «528 svinj. Na pričakovano živahnost tega semnja Je zelo vplivala negotovost vremena, ker se je Že na predvečer pripravljalo Lnevihti Izostalo le to pot mnogo vnanjih pcev, vsled česar so bile eene povprečno V okviru zadnjih sejmov. Cene za kg 21 v« teža Se v kronski veljavi: 5 do 6 tednov Stari K 600 do 1100, 7 do 9 tednov 1200 do 1600, 3 do 4 mesece 2000 do 2400, 5—T mesecev 3500 do 4600, 8 do 10 mesecev 4*00 'de 5600, 1 leto 6500 do 7000. Živa teža kg 90 do 100 K, mrtva teža 115 do 120. Kup-Oia Je bila slaba, nad polovico se ni prer 9alo. —g Tvornica »Vesna« Is Kamnika na Zagrebškem Zboru. »Jugoslov. L1oyd« prinaša ▼ eni zadnjih svojih Stevflk pregledna poročila o razstavljalcfh. Med drugimi omenja tudi naSo domačo tvornico »Vesno« fz Kamnika, last tvrdke »Brata Pohlin & drug« ter navaja obenem med drugim sledečo zanimivo konstatacijo: Tvornica fcVesna« je razstavila na Zagr. Zbora svoje ^produkte, kakor n. pr. vlasnice, rinčice !n kljukice za čevlje ter razne kovinske gumno Ih slično drobno orodje za kožarsko m .čevljarsko industrijo etc. Tvornica Je Se malto pognana, ker naSI trgovci raje kupujejo pt naročajo blago na Dunaju alt češkoslo-mSrJ, v nadi, da je tam blago ceneje. Med-pHn so na Zboru razstavile tudi nekatere tvrdke iste predmete kot »Ves-kf pa so po kvaliteti veliko slabSi od Jelkov »Vesne« fn so povrhu tega če se ičtnta transport fn earlna za 15 do 30 .-jtotkov dražji od proizvoda domače tvrd-pe. To je zopet dokaz, kako se pri nas brez potrebe favorizirajo tujci. —g Velesejem v Budimpešti. V Budimpešti se bo vrSil letos XIV. vzorčni sejem od 19. do 28. maja. Prospekti so interesentom ▼ pisarni trgovske in obrtniSke zbornice v LhibllanI Interesentom na vpogled. —Z Vzorčni semenj v PadovL V Pado--Yi se bo vrSil letoSnlf vzorčni semenj od 1. "do 15. junija. Prijavnice za razstavljalce so Interesentom v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom da vpogled. —g Prodaja stare posode le pločevine, fta dan 11. maja 1923 ob 10. url dopoldne se bodo prodajale potom javne licitacije stare posode Iz pločevine (kozarci, ipl:uvalniki, '{Skodelice Itd. itd.) v kasarni Vojvode Milica (prejSnja belgijska voJaSnlca) v Sla-tališču za ratne sanitetne spreme, ob'ekt JOTI. Vhod, vrata v bližini Špediterja Ran-imger Iz VoJaSke ulice. —g Dobava drv. Pri intendanturi Potl-jre divizijske oblasti v Suboticl se bo vr-9Qa dna 11. maja t. 1. ob 11. uri dopoldne druga ofertalna llcltaciia glede dobave 43.160 m* drv. Predmetni oglas je v pisaril trgovske In obrtniSke zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled. —T Moskovska borza. Tečaji. Po po- Slh Iz Moskve ]• vladala 20. aprila na tanji borzi prava panika. Tečaji tujih va-lat so dosegli vratolomne višine. Amerikanski dolar je noti ral 94 milijonov rublje v, funt iterlintov pa 402 milijona rubljev. Dne J2Q» oktobra lanskega leta jt dolar notiraj samo 14,500.000 rubljev. —g Trgovske zbornice v Ameriki za obnovo Evrope. Na letnem zborovanju trgovskih zbornic v Zedinjenfh državah, kf se bo vršil v Newyorku prihodnji mesec, se bo raspravljalo o predlogu, da te skliče med-parodna konferenca v svrho, da se poišče rešitev rtparacijskih problemov. —S Izvoz hrastovih Železniških pragov, sklepa Ekonomsko financijski komite ministrov je z veljavnostjo z dne 27. aprila določil Izvozno carino za Specijalni hrastov stavbeni les (žagane hrastove železniške pragove preko 270 cm dolžine) po 15 Din. na komad. —s Izvoz krmiv. Ckonomsko-flnanclj-skl komitet ministrov je s 30. aprilom t L ukinil prepoved izvoza sena, mu h ara. salte detelje In ovsa ter sveže In suhe krmne pese m suhih rezancev od sladkorne repe V bodoče se bo pobirala za oves In za rezance sladkorne repe prt Izvozu izvozna csrlns 10 dinarjev na 100 kg. medtem ko so našteti predmeti prosti Izvozna ca- Kultura« REPERTOAR NARODNEGA GLEDA USCA V LJUBLJANI. OPERA. Sobota, 5. maja: Gostovanje operne pevke Marte Pospišilove. Carmen. Izven. Nedela, 6. maja: V korist Udruženju vojnih Invalidov. Carostrelec Izven. DRAMA. Sobota, 5. maja: Ob štirih popoldne dijaška predstava po znižanih cenah: Otok io Struga, Izven. Nedelja, 6. maja: Othello. Izven. Ponedeljek, 7. maja: Kar hočete. Red B • • • — št Jakobskl gledališki oder. Sobota 5. maja: MaSkarada. — Gledališke vesti. V soboto, dne 5. maja gostuje v naslovni vlogi opere »Carmen« prva aJtistka zagrebškega gledališča gospodična Marta Ivanova Pospišilove. — Začetek ob pol osmih zvečer. Istega dna ob štirih popoldne bo v dramskem gledališču dijaška predstava po znižanih cenah. Igra se dramatizirana Tavčarjeva novela Otok in struga. V nedeljo na invalidski dan dne 6. maja bo v operi predstava v korist Udruženju vojnih invalidov. Poje se »Carostrelec«. Pred začetkom predstave bo govoril zastopnik udruženja invalidskemu dnevu primeren nagovor. Začetek ob pol osmih. Drama vprizori isti večer »Othella.« — Važna nova knjiga. Te dni Izide v Jugoslovanski knjigarni nova knjiga o gobah, na katero že danes opozarjamo ne samo ljubitelje gobarstva, temveč vse kroge, ki se zanimajo za povzdigo narodnega gospodarstva. Knjigo »Naše gobe« Je spisal znani naš gobar g. Ante Beg. slike v naravnih barvah pa je izvršil priznani strokovnjak g. ravnatelj Dragotin Humek v Mariboru. Knjigo krasi 78 dovršenih slik. To je prva knjiga te stroke ne samo pri Slovencih, temveč v Jugoslaviji sploh. V knjigi Je poljudno opisanih blizu 100 vrst gob. Poleg episov nam podaja avtor tudi praktična navodila, kako razlikujemo užitne gobe od neužitnih in strupenih, kako Je treba gobe nabirati in pripravljati za dom in Izvoz. Dodatek obsega več kuharskih receptov. Knjiga se naroča pri vseh knjigarnah ter velja Din 100. — Naslednik Vlaha Bukovca na praški akademiji Slovenec. Češka umet* niška revija se zavzema za to, da bi po lansko leto umrlem Vlahu Bukovcu izpraznjeno profesorsko mesto na pra* ški akademiji zavzel zopet kak Jugo« sloven. Priporoča Slovenca Ivana V a v* p o t i č a, ki je bil nadarjen dijak prof. Hvnaisa. Revija dostavlja: Ju gosi oveni radi prihajajo v Prago, zato pa bi se jim morale dati posebne koncesije na vseh naših visokih šolah; vsaj eno pro* fesorsko stolico. To bi bilo političnega, gospodarskega in kulturnega pomena. LOUIS LEGER t. Iz Pariza prihaja vest, da je tamkaj preminul naš veliki prijatelj, profesor slovanskih ved na College de France Louis L e g e r. Z njim izgubljamo v pariškem znanstvenem in političnem svetu zvestega zagovornika In odličnega Informatorja. Jugoslovenski dijaki, ki študirajo Francijo in njeno kulturo, pa bodo pogrešali skrbnega učitelja in voditelja, Louis Leger je pripadal k tistim zapadnim znanstvenikom in publicistom, ki so celo svoje življenje posvetili gotovim vzhodnoevropskim narodom, študirali njihovo duševnost in preteklost ter publicistično posegli v njihovo politično osvobodilno delo. Scotus Viator. Louis Leger, Ernest Denis, Auguste Gauvain in dr. spadajo v to vrsto. Morebiti najgorečnejši slavofil od vseh teh pa je bil ravno preminuli Louis Leger. Slučajno znanstvo s češkim romantikom Friczem ga je navdihnilo, da je študiral češki jezik in da je 1. 1864. pose-til Prago. Ta obisk je nanj ostavil tako globok vtis, da je sklenil posvetiti življenje slovanskim narodom In slavistikl. Seznanil se je s tedanjimi češkim prvaki s Palacklm, z Riegrom, z Gregrom in dr. Na podlagi takega znanstva je napisal 1. 1867. znamenito delo »La Boheme historlque, pittoresque et Iltteraire«, ki je v francoski javnosti vzbudila zanimanje za češki narod In njegova politična teženja. Praškemu mestu je pozneje poklonil toplo napisano monografijo v zbirki »Les villes d' art celebres«. Njegova poznejša potovanja so ga zanesla v Rusijo, na Poljsko In tudi Balkan. L. 1883. je obiskal jugoslovensko dežele ter izdal naslednje leto knjigo »La Save, le Danube et le Balkan«, v kateri opisuje svoje vtise po naših krajih. V prvem poglavju pravi, da začenjamo Jugosloveni, ko se Avstrija pretvarja v federalistično državo, igrati resno vlogo In Če se ta drŽava razbije, kakor se večkrat meni, Imajo dovolj moralne energije, da se bodo zoperstavili poizkusom germanske asimilacije. V tej knjigi govori v enem poglavju o francoski vladi v Iliriji. Nepregledno pa le Število Leger je vih strokovnih razprav lz nafraz-ličnejših poprišč slovanskih ved. Ta njegova dela sestavljajo celo knjižnico. Pod vtisom češkega državnega prava fe Leger zastopal pred svetovno vojno federalizacijo avstrijske države. Sele med vojno se je prepričal, da Je Iluzorno misliti na politično in kulturno osamosvojitev avstrijskih Slovanov v okvirju Avstrije. Tedaj je v Parizu obelodanil za jugos!ove*«ko propagando odločilno knjigo »La liouidation de T Autriche Jgg&JgS&JE gfl Ji jNtppf* da se pod Imenom Ilirija zopet upostavi ju-goslovcnska narodnost. V prispevku, ki ga je poslal našemu listu za posebno izdajo o priliki kraljeve poroke, je napisal tudi te-le sklepne stavke: »To je veliko veselje, če se dospe na konec svojega življenja in vidi uresničene sanje pravice, ki si jih je zasanjala mladost. Moje želje in blagoslov spremljajo bodočnost države SHS«. V znak hvaležnosti so ga slovanske akademije v Pragi, Petrogra-du, Zagrebu in Beogradu Imenovale za svojega častnega člana. Leta 1912. je o priliki svečanega odkritja spomenika Palackega bil odlikovan s častno kolajno praškega mesta. Se januarja meseca je dočakal 80. leto popolnoma svež in zdrav. Nenadejana smrt ga je ugrabila za vedno. V četrtek so Legerja spremili v Parizu na pokopališče Montmartra k zadnjemu počitku. Ves pariški znanstveni in politični svet, v prvi vrsti pa tamošnje slovanske kolonije, so izkazale velikemu slavofilu zadnje spoštovanje. Na s cvetlicami zasutem grobu je govoril v imenu slovanskih narodnosti dr. Jelinek in mu izrekel poslednjo zahvalo za 601etno trudapclno In nesebično delo, ki ga je posvetil slovanskim narodom. Slovani bomo ohranili spomin na Louis Legerja, ker je spadal med naša največje može. V prvi vrsti pa med tiste, ki so nas naibolj ljubili in s svojim prijateljstvom cenili. E9 Glasbeni vestnik fr,—>~~rf pe\>skcpa zbira poljskih feh* nfkrrv. SOfernt snomin poliskega bo ta za osvobojenje (1863) so ▼ novembru 1913 Poljaki praznovali tudi na tak način, da so s« vsa poljsko pevska društva sestala ▼ Lvovtj na svoj prvi pevski kongres, ki je trajal tri dni in ki je Imel namen ustano* viti zvezo vseh potiskih glasbenih m pevskih društev. Pripravi i alni odbor, na čelu mu agilni tedanil podpredsednik Dijoniz Toth je priredil ob tej priliki veliko pevsko slav* nost. ki je »'spela nad vse pričakovanje si* jaino. Iz vseh delov Poljske, iz mnogih mest Galicije. Iz Varšave. Berlina, Dunaja Itd. so prišla poljska pevsVra društva in številne deputacije, da hi pokarala svoj pevski raz* roj. Prvi dan ie bil posvečen oratoriju »Jana Kazimira obljuba« konservatorijskega rav* natMia M. Soltvsa. Komtvmist je svoje delo vodil sam v starodavni lvovski katedrali. Delo opeva iz SienVie-vriczevega romana »Po* top« znani dogodek ČenstohovsVega samo* stana in njegove čudotvorne rešitve ob pri* liki Švedskega obleganja. Oratorij Je krasno uspel Kar je bilo ▼ niem no mnenju kritiVe ŠibVeišIh mest, ie M. Soltvs imrrmenil in delo bi prinoročal tudi na*i »Glasbeni M a* tiči«. Drugi l-oncert je bila matineja vs*»h zbranih pevcih zborov v mestnem gledali* 5ču. Nastopala so posamna pevsVa društva iz PrzemvVa fte sem oozneje slišal sam). Krakova. Stanfslavova itd. ter skuono. kot kolosalen pevski zbor nad tisoč grl. Tem* peramentni nevovod'a varšavskega nevskega društva »Lutnia*. Peter M«iszvnsM ie bil izvoljen kot slavnostni dirigent. NaiVras* ne»ša skurma to*Va ie bila skladba nrof Sta* nislava Nievriadomskega — (včera Išnii roč* ni nregrarM 1c*žeio vse nolno tisVovn*h no* mot) — »VTVrngov grob«. Vi ie Izzvala vi* barje enr»*riiazm*. Poslednii koncert, tretji dan, je hfl ^osve^en !vov«Vjm svakim zbo* rom. TT In število udeležencev. Na kasnejše prHave se sploh ne bo oziralo, člani se udeleže izteta v krotn, kdor nfma kroja, se udeleži Izleta v civila s članskim znakom. — Zdravo I — Spomenica o 1. Imrosfovenskem vse-sokolskem zletn v LhiMJant. Izšel Je prvi zvezek »Spomenice« ^ sledečo vsebino: 1.1 Sokol! Zdravo 1 2.) U spomenu brata Oražena. 3.) E. Ganirl: Ob grobu brata Oražna. 4.) dr. Riko Fux: Priprave za zlet. Razven tega prinaša »Srpomenica« številne lepe slike Iz živllenla prvega staroste dr. Oražna In o pripravah za zlet. Vsak brat In sestra bj se moral nabaviti ta prelepi spomin na našo oJImpTado. »Spomenica« izide v 10 zvezkih. Posamnl zvezek stane 34 din. (ne 20 din. kakor Je bilo zadnjič pomotoma poročano) ter se naroči v pisarni Juc. Sokolskega Saveza v Ljubljani, Narodni dom. — »Sokolski Vestnik« fone Lfabljana L Izšla Je prva številka tega Vestnika s sledečo vsebino: I) Poročilo o občnem zboru sokolske župe LJubUana I.: 2.) Skupne vaje za žtrrnl Izlet v Kamniku: 3.) Proste v^Je moškega naraščala: 4.) Proste vaje moške dece; 5.) Vaje s klil za članice — sestavila Anuška Clgoleva; 6.) Vale za ženski narašča' s trlkoti — sestavila Vera Debellakova 7.) Vale za žensko deco — sestavila Mlca Kržetova: 8.) Načrt za tekmo župe LJubljana 1 1923: 9.) Iz župnega starešinstva In T O In poročila Iz okrožll In društev. 10.) Statistični Izkaz župe LjubUana I. za leto 1922, Iz katerega posnemamo, da Ie Imela fupa v preteklem letu skupno 5937 pripadnikov. Zupni zlet se vrši 28. In 29. Junija v Kamniku. 2upnl prednjački tečaj se Je Izvršil v LJubljani v 8 dneh In sicer od 18. do 25. marca. Tečaj js vodil šupni načelnik br. M. Ambrožlč. — Mladinsko akademtjo priredi Sokol L v nedeljo 6. maja 1923 ob 3. uri pop. v veliki dvorani hotela »Un?on« s sledečim vsporedom: 1. ženski naraščaj: Lutke. 2. Moška deca: 2upne vaje. 3. Deklamaciji: a) Moja nevesela pomlad, b) Novi zarod. 4. Moški naraščaj: 2upne vaje. 5. Petje: C Adamič a) Zapihaj južec. b) Tepežnica. 6. Moška deca: Skupinske va'e. 7. Deklamacije: a) Abstinentke. b) Žabe. c) Medved z medom. 8. ženska deca: Ra>a!ne vaie s kiji 0. Moški naraščal: Skupinske vaie. 10. ženski naraščaj: Raialne vale. 11. Petje: C. Adamič a) Uspavanka, b) Slovaške narodne. 12. Moška in ženska deca: KovaC. 13. Moška In ženska deca: KMo. 14. Razdelitev rekmovnlnfh venčkov. K obilni udeležbi vabi odbor. — Mladinska akndem'Ia Sokola 1. v nedello 6. ma'a v Unionu, ob 3. popoldne. Sedeži I. vrst Din 5, II. vrste Din 3, stojišča Din 2 in otroci pod 14 let Din 1. Vstopnice se dobe v predprodaJi pri vodnikih . oddelkov, sicer pa v nedeljo pred začetkom pri blagajni. Preplačila se hvaležno sprejemajo. — Pri Mladinski akademj; Sokola I. v nedelo 6. tm. popoldne nastopi ženska deca z ra;aln;mi vajami s kiii. Malokrat smo videlj dosedaj vaje s kiji. oscblto pa ne deklic od 10 do 12 let, ki bi Izvajale pndnbne vaje. Vežba In izva an;e vaj s kf j ni lahka stvar In zato je tembolj Interesantno gledati te va;e, ki jih bodo Izvajale deklice na nedeljski akademiji. Nadal'e nastopa moška In ženska deca skupno z malo igro, alf nazvalo b: to Igro lahko ra:anje, na pesmico »Poslušam kovača, ko kladvo obrača« . .. Par gibov, skladnih z besednmi lzv3'a'o mali dečki |n deklice med petjem te otroške pesmice. Vsaka posamezna točka sporeda bo nudila vsakomur dovolj zaninrvc-sti. tako n. pr. »Lutke« ženskega naraščala, »Skupinske vale« moške dece itd. Vse točke so nove, povedni sestav} posameznih vodnikov naraščajevih cddelkov. Kdor bo posetil to prireditev, bo zadovoljen odšel, če s! ogledamo spored samo s telovadne strani aH pa celega. Deklamacije, pet:e in telovadba — vse Izvaja samo naraščal, ki Je nekaj mesecev pridno In skra;no disci-pi'nirano vadil za to. da dokaže na akade-ml'i vspehe te večbe. Pričakujemo mnogobrojne udeležbe od strani staršev telovade-čih Soko'fčev In vsnkega dmrega. Sokol-stvu naklonenega občinstva. Zdravo! — Sokol 1. v LiuhlbnL V soboto, dne 5. mala se vrši na Taboru ob 21. url predavani br. C. Petroviča: »Junaštvo v sr-bohrvatski narodni pesmi« (nadaljevan e). Bratje in sestre, udeležite se! Prosvetni od-sek. — »Sokol« Štepanja vas priredi skupno s Sokolom Moste v nedeljo dne 6. t. m. pešizlet v civilu na Fužine — Vevče -Berlčevo In nazaj. Zbirališče Sokcla Stepa-rja vas ob pol 13. url v društveni telovadnici od koder se točno od 13. uri odkoraka na Pužine. kjer se Sokola spojita. Članstvo s svojci in prijatelji Sokolstvs se vabijo k obilni udeležbi. Odbor. — Zdravol —Sokol na Viču priredi v nedeljo, dne 6. maja ob M 20. zvečer v Sokol, domu naraščajev večer. Naši malčki hočelo na ta večer položiti svoj račun o zimskem delu. Na sporedu so mnogo obetaloče točke: kakor deklamacije, otroška patri:otlčna Igrica »Matlaževi haldukl«. lepe telovadne točke Itd. Kdor hoče imeti res užitka poln večer nal ne zamudi te prireditve naših na-raščajnlkov. Vabimo vse prijatelje Sokol-stva, osobito pa starše In nilh deco, da pol-noštevllno posetllo ta večer. Zdravol Mariborsko pismo. Maribor, dne S. maja 1923. Vsi načrti za združenje naprednih elementov, ki so izšli iz dem. tabora, so se ponesrečili. Pokazalo se Je. da voz tiči pregloboko, da bi sedal premakniti le s pomočjo vnanje močne priprege; domača je popolnoma odpovedala. Nevarnost, na katero Je »Slovenski Narod« prvi opozarjal, Je danes preveč očita, da bi se Jo dalo utajiti. Bilo Je namreč ob Času pred zadnjimi volitvami, ko se |e tudi v Mariboru zasidrala NRS. Že tedaj se ie v demokratski stranki opazilo sumljivo gibanje in nagibanje na stranko, ki je bila takrat za Maribor še nova. Tik do volitev je to nagibanje tako naraščalo, da smo v takratnem pismu konstatirali, da je težko uganiti, kdo še ni uskočil v nasprotni tabor. Zadnji dogodki so nam dali v polni meri prav. Sno-ČI še kot član eksekutive v zaupni seji JDS, Jutri že zasede vodilno mesto v NRS. Ta proces se sedaj spričo nove situacije v Beogradu čim dalje bolj širi. Kamen, enkrat sprožen, drvi navzdol. Do sedaj kolikor toliko skupen tabor se razpredeluje: eni gredo na desno pod zastavo Orjme, drugI s okrenill na levo pod zastavo NRS. Ne more biti dolgo In tabor mora biti Izpraznjen — ako namreč ne bo nikogar od zunaj, ki pride in napravi ie z vplivom svoje osebe red. Ponovno smo nasvetovall, naj skušajo vodilni možje pridobiti zase narodno -delavske sloje ter sploh tudi drugo napredno misleče občinstvo. Pričakovali smo, da bodo ta nasvet vsaj skušali Izvesti o priliki prvega maja. Letos Je bila posebno ugodna prilika za to. Narodno delavstvo se že deli časa nahaja v stanju črede brez pravega pastirja. Dr. Koroščeva stranka le to pot prvič Javno potegnila nase svoje strokovne organizacije. Ako demokratska stranka doslej nima takih organizacij, bi bila naj to pot Izrabila priliko, da si Jih vstvari, vsaj pa, da se resno približa v razvoju se nahajajočim samostojnim narodnim organizacijam. Toda zgodilo se ni nič. Vodilni krogi, — kolikor jih je še sigurnih, se preveč zanašajo na organizacijo »Orjuno«. Danes mora videti tudi slepec, da se »O r juna« kot taka ne sme eksponirati zgolj za Interese politične stranke. Za uresničenje Ideje o naprednem bloku manjka tudi glavni pogoj: razumna gospodarska politika. Ta pogoj prihaja tem bolj v poštev. ker se ga ravno v Mariboru dosedaj resno St ni oprijela nobena politična stranka. Čim obupneje postala življenje vsled draginje, tem bol) se politična, socijalna Io gospodarska modrost potaplja v veselju gostilniških družb. Zato nI nikjer več opažati smisla za trezno, usmerjeno realno dela Zato se operira sedaj samo še s frazami, ki pa so že zdavna izgubila vsako privlačno moč. — Tajništvo Narodno napredne nnprclre sfiaiike se r>n>a:a zn"rrn> < Knafijevi ulici štev. 5 1. Tam sc tu ' sprejemao vse pismene in ustmenc P i jave. Uradne ure so: v ponedeljek, torek In sredo od 3.-6. ure popoldne; v četrtek, petek in soboto pa od 9.—12. ur« dopoldne^ štev. 104. •SLOVENSKI NAROD« dne 6 maja 1923. Si an 5. Dnevne vesti. V Liabijcni. dne 5. maja 1923, — Zakaj Jim gre! Do včeraj so bili naši klerikalci najglasnejši v boiu proti radikalom, katere so slikali ljudstvu kot največje škodljivce države, kot ljudi, katerih edini cilj je, da Izkoriščajo in izže-majo uboge Slovence in Hrvate. A danes? Danes se laskajo istim radikalom, xa katere prej niso hneli nobenega dobrega imena, in jim lezejo v želodec. Zakaj ta nenadna sprememba, zakaj bi sedaj naenkrat radi klerikalci prišli vsaj v milost ako že ne morejo zlesti v vlado, tistih, ki so jih še včeraj in predvčerajšnjim predstavljali za najpokvarjenej-se elemente, ki v tem pogledu lahko tekmujejo s samim belcebubom? Ta zagonetka se da prav lahko rešiti! Letos poleti prirede klerikalci v Ljubljani svoj katoliški shod In zlet svoje orlovske armade. Za takšni dve prireditvi, ki jih nameravajo v največjem stilu, pa je dandanes treba mnogo, zelo mnogo denarja. Klerikalci imajo sicer bogate denarne In druge gospodarske zavode, ki razpolagajo z milijardami, toda ti zavodi niso baš odprtin in radodarnih rok in neradi izpuste izpod palca vsako paro, kamoli še tisočake in stotisoČake. Za to so klerikalni kolovodje v nemali zagati In zadregi. Odkod dobiti denarna sredstva za orlovski zlet in katoliški shod? Vlada mora dati, so si domislili, ter ja-drno preokrenili svoj plašč. Najstrupe-nejši sovražniki radikalov so preko noči postali ponižni in krotki kot jagnjeta in se trudijo na vse načine, da bi si pridobili naklonjenost tistih, ki so jih do danes proglašali za izvržek človeštva. Sama špekulacija na vladno blagajno, iz katere bi radi Izprešall nekaj milijonov za svoje protldržavne organizacije — saj bo katoliški shod In orlovski zlet v prvi vrsti naperjen proti državi — namen pa Itak posvečuje sredstva! Povrh pa hočejo, da bi bila zastopana tudi državna oblast, da bi s tem uplivall na ljudske množice. Pred očmi jim lebdi lanski sijajni sokol, zlet v LJubljani, katerega se je udeležil kralj sam In celokupna vlada. Radi bi svojim prireditvam dali tudi tak sijaj, zato so svojo opozicijo vrgli pod klop In snubijo na vse načine radikalce, da bi prišli pri njih v milost. V stvarnosti pa jim seveda ne gre za drugo, kakor da si zagoto-ve vladno stafažo pri katoliškem shodu in orlovskem zletu in Izposlujejo za te prireditve tudi potrebne milijone iz državne blagajne Hinc fllae Jacrimae! Toda dvomimo, da bi se radikali dali vlovitl na te Iimanice, so v zadnjih letih predobro spoznali Jezuitske metode klerikalnih politikov, ki bodo do orlovskega zleta krotki kot ovce, potem pa zopet tuleči volkovi, ki se bodo vezali d roti državi in radikalom, ako treba tudi z vragom. — Zdravniške zbornice. Vlada Je pritrdila predlogu, da se osnujejo zdrav* niske zbornice, katerih naloga je, da zastopajo vobče zdravstvene interese, kakor rudi posebe stanovske interese zdravnikov. Zbornice se imajo osno» vati do meseca septembra. V Sloveniji bo seveda samo ena zdravniška zbor* niča, ki bo imela svoj sedež v Ljubljani. — Prevoz trupla dr. Milenka v Beograd. V razgovoru a Pašičem je kralj Izrekel željo, da se prenese truplo ministrskega predsednika dr. Vesnlča, ki je kakor znano umrl v Parizu, v Beograd. Pašič je Izjavil, da poskrbi, da se to zgodi. — Kongres sodnikov. Včeraj smo priobčili po beogradskih Ustih vest, da se vrši 27. tm. v Beogradu kongres sodnikov iz vse države. Ta vest po Informacijah Iz sodniških krogov ni točna. Dne 27. tm. se namreč vrši v Beogradu samo zbor udruženja srbskih sodnikov. — Krstna slava Udruženja vojnih hrvVldov. vdov In sirot O priliki krstne slave Udruženja vojnih invalidov, vdov in sirot vse naše kraljevine se poje v nedeljo 6. t. m. ob pol 20, v LJubljani v opernem gledališču opera *čarostrelec*. Pred začetkom opere bo g, pisatelj dr. Ivan Lah v kratkem nagovoru pojasnil pomen tega dne. Uljudno vabimo tem potom vse cenjeno občinstvo, naj z obilnim posetom opere pokaže, da ni še pozabilo številnih naših vojnih žrtev, — Vstopnice se dobijo pri blagajni opernega gledališča. — Izvršni odbor Udruženja vojnih invalidov LJubljana. „_ — Zdravstvena predavanja, zdravstveni odsek v L'ubljanl priredi Javna predavanj v Dolskem v nedePo dne 6. ma*a ob 3. url popoldne, na Viču v sredo dne 9. mala ob pol 8. uri zvečer v šolski telovadnici in v Horjulu na praznik dne 10. maja popoldne. Predava g. zdravstveni nadzornik dr. Ivo Pire o »Čuvanju zdravja« a spremljevanlem kinematografskega filma. — Delavska visoka šola. V nedeljo, dne 5. tm. ob 9. dopoldne predava v zbornični dvorani univerze g. Prano Bat, cnnd. phil.: »Razvoj človeštva In gibalne sile tega razvoja«. — Legitimacije trg. potnikov. Ker se no ti'lih trgovskih potnikih vrše velike neustavnosti. Je Izdala Avstrija na zahtevo n?i«ega treov. min. upravičenim trgovskim norčkom Iz Avstrije v nemškem in francoskem Jeziku pisane legitimacije. Oreml) tigovcev opozarja na to vse svoje Člane s pozivom, da od vsakega trgovskega potnika, ki j« prišel iz Avstrije, zahtevajo le- gitimacijo, one, ki se ne morejo Izkazati s to legitimacijo, naj enostavno naženo, ker to niso trg. potniki, ampak zakotni verižniki. Legitimacija Je na vpogled v Greaiijalni pisarni. — Ljubljanski davkoplačevalci se opozarjajo, da je davčna administracija dovršila predpis občne pridobnlne za 1. 1922/23 in davka na poslovni promet za dobo od 1. oktobra 1921 do 31. decembra 1922. Pred-pisni izkazi so razgrnjeni pri davčnem uradu, pri davčni administraciji in pri mestnem magistratu od 2. do 16. maja L L Prizivni rok konča 31. maja L 1. Kakor čujemo, dosega celotni predpis davka na poslovni promet za označeno dobo okoli 9 milijonov dinarjev. Zato naj se vsak trgovec, obrtnik in Industrijalec pravočasno prepriča, koliko se mu Je odmerilo davka, da more, če bi bilo potrebno, varovati svoje pravice In koriš ti. — Smrtna kosa. V LJubljani je danes zjutraj po dolgotrajni bolezni umrl g. Pran L u k i Ć, trgovec. Pokojnik je bil dober narodnjak, k{ je bU v Ljubljani splošno znan. Pogreb bo v nedeljo ob 16, na pokopališče k Sv. Križu. — Snočl Je nenadoma preminila v cvetu mladosti gdč. Marija V a v-p o 11 č, gojenka dekliškega liceja, hčerka cenilca Mestne zastavljalnice g. Vavpotiča. Pogreb bo v nedeljo popoldne. Blag ji spomini —* Slovenski klub t Beograda Ima danes svoj prvi zabavni večer s koncertom v kavami »Petrograd« v Nemanjlnl ulici. Za prireditev vlada veliko zanimanje. — Na |urievanje na Ljubljanskem gra-dn vabimo ljubljansko In okoličansko prebivalstvo, da ga obišče v največlem številu. PreskrbPeno le za vse posebnosti pred gradorn In na grajskem dvorišču. Pekli so bodo Janicl, Izredno bogat Je srečolov. čudežne živali so v menažeriji itd. Itd. Ob devetih dopoldan le cerkveno opravilo. Jur-Jevanje traja ves dan, popoldne Igrata dve godbi. Vstopnine ni nobene. — Pisarniška pomožna moška moč se sprelme takoj pri deželnem sodišču. Interesenti naj se oglasijo v Justlčni palač?* soba št 67/1. do 10. t. m. — Podružnica Jadranske Banke .is Bledu. Jadranska Banka a. d. v Beogradu otvori 22. tm. zopet svojo sezonsko podružnico na Bledu, ki se bo bavila z vsemi v bančno stroko spada'očimi posli. Ta podružnica se je že lansko leto Izkazala kot zelo potrebna In velikega praktičnega pomena za lokalno domačo gospodarstvo in posebno pa v Interesu obsežnega tujskega prometa v divnem goren?sVem kotu. — Cellske vesti. Učitelji višje pedagoške šole iz Zagreba so na svojem učnem potovanlu posetlll v četrtek tudi naše mesto ter si ga ogledali. V meščanski šoli Jim je ravnatelj g. Serajnik proiiciral Celje in okolico. Savinsko dolino In Savinske planine. Odlični srostje so se oduševljeno Izrazili o lepoti Celja In moderni uredbi našega šolstva. — P r I s 11 n'o cepljenje proti kozam, katere so se zadnji čas zopet pojavile v Sloveniji, se bo vršilo tudi v Celju ln sicer se bodo morale dati cepiti vse one osebe, ki niso bile zadnjih pet let uspešno cepljene. — P a -kovska okrožna komanda v Ce-1J n namerava na dvorišču vojašnice Kralja Petra zidati novo poslopje, ker so njeni dosedanji poslovni prostori v starem okrožnem sodišču nezadostni. Poveljstvo se Je obrnilo s ponudbo na mestno občino, da bi postavila to poslopje, v zameno pa bi dobila vse vojaške barake na Spodnjem Lanovžu In staro vojaško bolnico na Ljubljanski cesti. Občinski svet bo v zadevi raznravljal v svoji prihodnji seji. — Vlomil Je v hišo župana dr. Hrašovca v eni zadnjih noči nek zlikovce. Bil pa Je pravočasno prepoden. — Ponarejala sta v Sevnici tehtne listke Javne tehtnice delavca Llpoglavšek Jože In Jerele Jože. Na ta način sta nekega lesnega* trgovca opeharila za večjo množino lesa In večjo svoto denarja. Celjsko okrožno sodišče Ju Je obsodilo vsakega na dva meseca zapora. — Celjski vodovod le v sredo zveče* zopet odrekel. Počila Je glavna cev. Prebivalstvo Je ostalo brez vode. Ukrenilo se Je takoj vse, da se hiba odpravi. Treba pa bi ga bilo enkrat temeljito popraviti, da bi se vsak čas ne pojavljali ti nedostatki. ki so posebno v poletnem času neprijetni. — Dramatično društvo ima svoj občni zbor dne 9. t m. ob 20. uri v gostilni pri »Istrljancu«. -— Razstava vajeniških del obrtne nadaljevalne Šole se vrši danes v nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne v meščanski šoli v Vodnikovi ulici. — Mariborske vesti. Posledice 1. mala. Prvi maj. čeprav nenavadno vroč. Je Že dopoldne prinesel tudi mnogo — vlažnosti. Zvečer se Je ta vlažnost s prehudo vročino v glavah razvila ne le po okolici, nego tudi po mestnih ulicah, kjer Je imela rešilna postaja Izredno mnogo opravka. Ker vsled tepeža ranjenih pijancev rešilna postaja ne sme prevažati v bolnico. Jih Je samo obvezala, ostalo delo pa Je prepustila policiji. — Velika nesreča pri S t 111 u. Na železniški progi pri št II j a so popravljali nek most i ček. Delavec Rudolf Pa h e mik nI opazil stroja, kateri ga Je tako težko poškodoval, da so mu Izstopili možgani ter so tak o rekoč ž« umirajočega prepeljali v Maribor na glavni kolodvor, od koder ga je rešilna postaja Še v zadnjem hipu odpeljala v bolnico. Poleg smrtno nevarne poškodbe na glavi je reve! težko poškodovan tudi na reki In na nogi. Dvomi se, če bo ušel smrti V Mariboru se Je težko poškodoval tudi Izvošček Alojz čranjek ki je pri padcu »adobil težki pretres možganov ter močno odrgnjenje kože na rokah In na nogah. — Prve pomla. danske nevihte. V četrtek dne 3. maja Je bilo v mariborskem okrožju za ta čas nenavadna vročina. Zvečer se Je > smeri proti Celju Is hudournih oblakov močno bliskala Od Jugozapada preteča no- vih ta Je šla brez posledic mimo mariborskega okrožja, ponoči je padlo le malo Je-žja. Naslednji dan se Je ponovne pripravljalo k nevihti. Bati se je, da bo nenavadni vročini sledila občutna reakcija. Vsled t« vročine v zadnjem tednu Je cvetje in zelenje daleč prekosilo normalno doba — Lep razvoj zadružne Id'e | e. Občutno pomanjkanje denarja v denarnih zavodih in vedno hujša stanovanjska beda Je na Štajerskem prisilila mnogo ljudi k pristopu drugo »MoJmir«. Dne 4. t m. se je prijavil v novoustanovljeno kreditno in stavbno za-nek naš Jugoslovenski, začasno v Gorici bivajoči obrtnik že kot 50 član zadruge. Zadruga Ima za svoje člane že na razpolago prva stavbišča na Teznu, eden prvih članov začne že graditi nad Tomšičevim drevoredom. Ako pristopijo k zadrugi večje opekarne In zadruga tesarskih mojstrov ter lesne trgovine, bo mogoče še letos tudi v Mariboru zgraditi večje zadružno poslopje z malimi stanovanji. Za zadrugo je mnogo zanimanja tudi iz Kranjske. — Pomožno stanovanj s*k o akcijo Je prevzela zadruga »MoJmir«, ki Je poverila celo akcijo posebnemu odboru z naslovom: Odbor za dom ubožnih. OsnovatelJ te akcije Je bil dne 4. maja Iz kabineta ministra dr. Zupaniča obveščen, da se Je tozadevna prošnja priporočila novemu ministru za socijalno politika Odbor prične tak*j z nabiranjem darov. — Od lakote sta umrla v Rubežih v Dalmaciji Ojoko Backović in niegova žena. stara po 65 let V gorskih kralih se le bati še več slučaiev smrti vsled lakote. — Velika nesreča na Dravi. V četrtek popoldne ob 5. se je zgodila na Dravi pri Sv. Petra velika splavarska nesreča, kl Ja zahtevala tudi člov*š večja učinkovitost te sezone In že dejstvo samo, da Je v njem mobiliziran nalboršl del nemških Igralcev, ga dviguje visoke nad nivo povprečnih filmov. Plim Je izvr* šen v velikanski rež!!!, brez vsakega pompa, v popolnoma realnem stilu. To klailčnft delo, ki presega »Sodomo in Oomoro« vsebinsko In glede režlie, se predvaja, kakot že omenleno še danes In lutrl In sicer s# vrše predstave danes ob 4., 7. ln 9. url tf Jutri ob 10.30, 3, 5. 7 In 9 uri Poslano.' IZJAVA.*) P. n. občinstvu naznanlava, da »Orftt-nl« prostori v najlml gostiln! niso več as razpolago. Podpisana Jnstplna Cigler novdar*am, da le mol mož Karol Cfcler odd^l prostore Orlun! brez mo'e vednosti, kar bl se sicer ne bilo zgodilo In da le tudi on to storil le vs*ed svo'e zaupljivosti. Upam. da nama b "de rsMn p. n. občinstvo naklon'eno ter se priporočava pre| ko sle! z dnbr^ postrežbo na vrtu, kec"i-šču ln gosMln!Šklh prostorih. Z odličnim spoštovanem Joslplna In Karol Cigler, gostilna pr| »Ko rinu« Sp. Slška. Za dopis uredništvo nt odgovarja. Stran 6, »SLO VERSKI NAROD« dne 6. maja 192o\ Stev 104. biša z velikim vrtom in več postranskimi poslopji. V hiši je dobro idoea gostilna ifl trgovina. Hiša je jako pri, *jer»a za vaako podjetje. — Pojasnila daje: Janez Korošec na Bledu. 4742 Spalnica Mlad mizar, Ctm }e očil dve leti in osem tseeev, bi rad vsfopU v delo ^ tenki prvovrstni delavnici, da 01 se boljim izučil. Plača je p©* rtrmska stvar. — Naslov pove Uprava *>51ov. Nareda«. 4751 KORUZA, PŠENICA banatska Is, vagoni prompt, SE PRODA. Blago se lahko pogleda pri; M. BIELIĆ, Dunajska cesta S3 (pri »Balkanu«. 4722 in drugo dobro ohranjeno POHIŠTVO NA PRODAJ. — Selo 41, L nadstr., desno. 4634 licem posojilo. Kdo mi more pomagati ▼ akraj* ni sili in posoditi 5000 dinarjev proti garanciji m dobrim obre* s tim. — Ponudbe na upravo lista pod »Pomoč/4685«. Išče se soba s 15. t. m. — Ponudbe pod »V. D./4718* na upravo lista. Meblovano sobo IŠČE MCAD TRGOVEC (samec) za 15. maja ali naj* kasneje do 1. junija. — Po* nudbe pod »Soliden/4664« na upravo »Slov. Naroda«. Velika soba, pripravna tudi za pisarno, v mestu. SE TAKOJ ZAMENJA ZA SOBO S KUHINJO NA VIČU, GLINCAH ali v R02N1 DOLINI. — Natančna pojasni« la daje g. F. Bertoš, Thalerjeva garaža na Glincah. 467$ Pravkar {o Izšla NOVA BNJIfiA 5SAVER BKSSOc Naše življenje Cena Din 18«— Po pošti Din 2i* Narodna knjigarna v Lfublfanl, Prešernova ali ca T. t Malo posestvo, oddaljeno pol ura ođ Maribora (RoSpoh), velik vrt dobro ohranjena gospodarska poslopja, SE PRODA. — Pojasnila: Stemad, Rospoh 210 pri Maribora. 4739 Vrtnar. vešč v vseh panogah, 2ELI MESTA. Nastop takoj. Gre tudi na deželo. —- Stritarje« va ulica 7, Ljubljana. 4736 Dobri krojači SE SPREJMEJO ZA TOVARNIŠKO DELO. — Po* nudbe pod »Krojači/4741« na upravo »Slov. Naroda«, Jahalni boks-čevlji St. 42, malo rabljeni, lep format, SE POCENI PRODAJO, i— Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 4727 Strokovnjaka v lelezninski stroki IŠČE večje trgovtko podjetje za takoj ali s 1. junijem. Plača In drugo po dogovoru. — Ponudbe naj se pošljejo pod »Železna stroka 4717« na upravo »SI. Naroda«. Proda se HARMONIKA (nova, trtvrstna). — Gospo-svetska ceata 13b Kolizej, vrata 36. 4716 Elektromotor, 220 Voltov in 9y> HP SE CENO PRODA. F. SMOL, Vič*Glince št. 6. 4699 Otroški voziček SE PRODA. — Marijin trg Št. 1, III. nadstropje (od 10. do L ure). 4715 Službo išče MLAD MOŠKI (oženjen, z enim otrokom) ZA SLUGO ali kaj sličnoga. — Ponudbe na upravo lista pod »Po5tenost/4719«. KI avir, kratek, črn, CENO NAPRODAJ. — Naslov pove uorava »SI. Nar.«. 4720 Enonadstropna hiša v krasni legi, SE PRODA. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 4723 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša skreno ljubljena hčerka in sestra, gospodična Marija VavpotU aeenka B. dekliške Uceleke *©le včeraj zvečer v zorni mladosti 17 let nenadoma preminula. Pogreb se vrS v nedeljo, dne 6. maja ob y» 6. popoldne iz mrtvašnice javne bolnice k Sv. Križu. Lfabljnm, 5. maja 1098. ifllnloio rodbina Uoupotii. Proda se HIŠA s trgovino z mešanim blagom in trgovskim inventarjem zaradi selitve. — Trgovski prostori in stanovanje takoj na razpolago. — Ponudbe naj se pošljejo na upravo »Slov. Naroda« pod »Trgovina v Ljubljani/4698«. Brivski pomočnik, mlajši, dobi takoj stalno mesto pri ALBIN ŠINKOVCU, brivcu na Glincah pri Ljubljani. 4714 PRODAM oumi-kolesa za kočijo (dva prednja, dva zadnja, prvovrstni fabrikat iz mirne dobe). — Cena 2000 Din za celo garnituro. — Na ogled pri: Jelovšku, sedlarju na Rimski cesti. 4738 PRODA SE popolnoma nova spalna oprava iz trdega lesa ter tudi s psiho. — Gostilna na strelišču pod Rožnikom. 4676 PRODAJO SE rabljena okna in vrata. — Poizve se v skladišču »Bal« kan« d. d., Dunajska cesta 33. 4687 Odvetnik v Beogradu dr. Joža Ravnik se je preselil s svojo pisarno ▼ Skopljansko Ulico Št. 3. 4734 Žensko kolo, dobro ohranjeno, SE PRODA. —» Vprašati: Bleweiso* va cesta 15, pritličje (od 12. do 15. ure). 4629 Motorno kolo znamke Neckarsuhn, 5—6 HP, s priklopnim vozom, 2 presta* vama in prostim tekom. Se m*> I lo rabljen. NAPRODAJ za ceno 20.000 Din. — Poirve se* i Silv. BARIČ. Breg št. 20, III. I nadstropje. 4^2 Brez lis, do vlečejo na črno ali modro čisto bela izdelujem pod Jamstvom „VITRUM" Movi> BRUŠENJE STEKLA ■Uf Futoški put 48 Hiša naprodaj. V Gradcu, Peinlichgasse 9, se proda dvonadstropna hiša z vrtom, jako odlično ln solidno zgrajena, za polovično mirovno ceno, dinarjev 800.000 proti gotovini. Vprašanja na Dr. Jo sef Jarltar, Graz, Peinlichgasse 9. 4£6S Knjiiooodja Čehoslovak, izvelban, samostojen delavec v pivovarniStci, dkorijski. mlinski in drugi stroki, ki deltije že več časa v zemljoradniških društvih na Češkem, govori češki, slovenski in nem?ki, razume hrvatski in francoski jezik, žeti primernega mesta v Jugoslaviji. Je oženjen, 28 let star. Ponudbe na upravo Slovenskega Naroda pod Takoj ali pozneje 4702. Za nouk francoščine SE IŠČE UČITELJICA. — Čista izgovarjava pogoj. — Ponudbe pod »Pariz/4695« na upravo »Slov. Naroda«. Drva. zpria in sekana, in OGLJE PRODAJA M. SREBOTNJAK, Kolo. dvorska ulica 31. 4656 I nlrAiMAhklo vsen velikosti najmodernejše kon-LOKUmOlilie strukdje, parne žago, kom-pleme naprave, polnojarmeniki, krožne žage L t d., remseheid-sko orodje, vse orodje za obdelavo les?, parne mlatllnice, polledtljski stroji in orodje, jeklene vile za gnoi i. t. d., tiri xa potiske železnice, 600 mm razdalje, kompletne, s prekucnimi vozički, tračnice, za stavbene namene in Industrijski tiri, plinove In varilno cevi, črne in pocinkane, stavbeno In konstrukcijsko železo, pločevino, črno in pocinkano dobavlja takoj po Konkurenčni ceni s skladišča Maribor. JooosIovaĐsKo teptal ia eksportno podjetje, Manira?, Trubarjeva ulica številka 4. Telefon interurban 82. 4711 Trote M hrii neon Mm lepili morete I Ako ustanovite, da Fetlcrjev pravi Elzatiuid kje neraorete dobite, prosimo sporočite, takoj dobite sporočilo za Vas na jagodne j5e mesto, kje se r roda j a To j« najboljše kar som kedai okušal! Pravi Fellerjev Elzaflnid kot dobrodelno sredstvo za dr-nenje! Za ude! Ža vrat! Za glavo! Za zobe I Za negovanje kože! Kot kosme :i-kum! Za negovanje ust! V zirnf! V tetu I Pri tisoč priložnostih pokaže se blagodelujoč, bolečine lajšuioč, koristen in mno-gostransko uporabljiv. Je vetlko močnejši in bolj delujoč kakor francosko Žganje in najboljše sredstvo te viste! Nekoliko kapljic zadodostuje, da tudi vi rečete: Tb je najboljše kar sem keis.' o':»j5čl! Motorno kolo s priklopnim vozom SE CENO PRODA. — Ogleda se pri g. Praprotniku, Jenkova ulica. 4724 V globoki žalosti naznanjam vsem so« radnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naS srčnoljubljeni soprog, predobri oče, gospod Franc Luki* trgovec danes, dne 5, t. m. ob V* 7 zjutraj po dolgi in mukepolni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v nedeljo, dne 6* maja 11. ob 4. popoldne iz hiše žalosti Pred škofijo št. 19, na pokopališče k Sv. Križu. V LJubljani, 5. maja 1923. Ana Lukić, soproga. Zvonimir, Ivica, Eiko, otroci. NAPRODAJ SO veliki krasni lokali v prometnem trgu ob glavni cesti in železnici na bivšem Štajerskem, pripravni za vsako strojno * motorno obrt, katere daleč na okoti ni, ali za trgoviS« no z sitom in moko ali vinom. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 4697 Na deželi blizu Ljubljane SE PRODA lepo posestvo z zemljiščem in enonadstropna hišo, v kateri je že vpeljana go* stilna. Cena 8 tisoč dolarjev. — Naslov pove uprava lista pod »Hiša na deželi/4744«. Primerne služb* išče 281etna inteligentna KUHARICA, pridna in poštena, kjer bi mogla imeti pri sebi svojo de* vet letno hčerko; vajena je vseh hišnih del in je zmožna samo* stojno voditi gospodinjstvo. — Ima letna izpričevala z Dunaja. Govori slovensko, hrvatsko in nemško. Gre za manjšo plačo todi k enemu gospodu od 1. ju* nija t. L naprej. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 4688 + Danes ob 20. uri 15 minut je mimo v Bogu zaspal v 82. letu starosti Franc Radoslav Silvester iHoptoLj križa Pro Bedasta et Poatttico. Pogreb se vrši v sredo, 2. maja v Vipavi. Priporočamo ga v molitev. Sv. maša zadušnice se opravi v št. peterski cetkviv sredo, 9. maja ob 7. zjutraj. dne 30. *prila 1923. Borta roj. CoHč, žena. — Franc, Ivan, sinova. — var, Alojzija, Slinka Lavrenčio, hčere. — Joftko proi glasbe. — Br. Matft|a Lavronm, sodm Antontia, Marte«, sinahi. — Vnuki ta Išče se soba (eno ali dve, opremljena ali brez opreme, separirana). — Ponudbe na uoravo »Slov. Naroda« pod Trgovec/4733. Loka! se nrenusti TAKOJ V LJUBLJANI proti povrnitvi stroškov in proti za* menjavi stanovanja; pripraven tndi za pisarno. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 4732 Konjski hlapec, zanesljiv in trezen, SE ISCE. — Povpraša se: Trnovski pristan 14. 4691 PRODAM popolnoma novo spalno opravo iz orehovega lesa. Cena 6000 Din. Na zahtevo tudi žimnice in modroce. — Naslov pove uprava »Slov Naroda«. 4690 Wil8onov trg 7. Ponuja: ves potrebni v SHS ležeči materijal za ozkotirne in normalne Železnice n. pr. tračnice, spojnice, vijaki, žeblji, vozički vsake oblike in za vsako svrho, njih deli, lokomotive, potem pločevimo, kovino za ležaje. vse stavbno železo, jeklo vsake vrste. Zastopnik za Slovenijo: ta Mmv, Ljubljana, Milite 3B. je zopet otvorit svojo = odvetniško pisarno v LjuDljani = v starih prostorih, Miklošičeva cesta 6. I. nadstropje, hiša Ljudske posojilnice. 4666 Skupaj s pakovaaiem in poštnino rta ne: 3 dvalnati ail 1 Spcc stekL 24 Din 12 dvojnath a 4 n m 84 „ 24 ^ „ 8 „ „ 146 „ 36 - - 12 „ „ 205 . KOT PRIMOT •- Etza-obiiž zoper kurja očesa 2 in 3 D; Elza-men-tolni čitniki 4 D; EUa.-šveđska tinktura za Želodec 90 D; Elza-zagorski prani in k^šeljni sok 1 D; Elza-ribje olje 20 D; Blza-voda 2.1 usta 12 D; E!ze-kolonska voda 15 D; E.!a-šumski miris za s« bo 15 O; Glvcerin 4 D in 15 D; Lysol, Ly-soforra 12 D; Kineski Čaj od 1 D dalje; original. Radfkum francosko žganje velika steklenica 13 D; Elža-mrčesni prafcck 7 D; strup za podgane in m šl 7 D. Za primot se pakovanje in poštnina posebej računa. Na te cene se računa sedaj Se 5°/# doplatka. Adresirati natančno: Eagen V- Feller, lekarnar, Stubica Doo|a, Elzatrg številka 238, Hrvatsko. V službo se sprejme v večji tovarni ZA TAKOJ: 1. Izkušenega STROJNIKA (izučenega strojnega ključavni* carja) za parni stroj (brzotekoč »Schnellaufer«), samca, kateri je zanesljiv, trezen in zna iz» vrševati manjša popravila sam. 2. Perfektno STROJEPISKO, ki zna. dobro tudi nemško stenografijo in je verzirana izvrstno v pisarniški stroki indu« strijc. 3. Treznega in zanesljivega ŠOFERJA za osebni auto, sam* ca, ki se razume zelo dobro tudi na manjša popravila sam. Ponudbam je priložiti pre* pise spričeval in v pismenih po* nudbah natančno navesti dose* danje službovanje. Istot&ko za* htevke glede place. — Službo so trajne in plača po preizkus* nji dobra. — Ponubde je vpo* slati pod »Industrija 777/4696« na upravo »Slov. Naroda«. ji a □ □iaiaiaiaia^aiafaiuraiaiutaiij Sprejmem nekaj boljših gospodov NA DOBRO DOMAČO HRA* NO. — Gosposka ulica 9, I. nadstropje (Gamberger). 4686 Ceno se preda velika zračna blazina za Čez celo postelj in dva šivalna stroja (eden ženski, drugi čevljarski [cilinder]). Beet* hovaova ulica 15, m/14, desno. 4536 Ženit na ponudba. Trgovsko naobražeo go* spod, 31 let star, * nekaj pro* moženja, želi znanja z gospo« dično poltene preteklosti od 22 do 30 let staro v svrho Ženitve, Prednost imajo doti ene, katere posedvjejo lokal ali Že obete* ječo obet ne prometnem krajn. Resne ponudbe ■ sliko ped »Mej ^4747« na opravo lista. Tajnost zajamčene. AMrikanoi Kdor te Mi nastaniti v Ljub* Ijenl, ter vpeljati v sredini me* ate luko obrt aH podjetje, JE NAPRODAJ VEČJE POSLOP* JI v doerean Stenju. Gene 20 aeoč dolarjev. — N**k>v pove uprava »Šov. Naroda«. 4743 r$A BLEDU SE PRODA na * * ene 2L me* I« ob Razprodaj osahsrorsffiil! iz domače fnusroe IH. TURHSE po znaino znižanih cenaii = dokler traja zaloga. = Razprodala na drobini In debelo ob sredata In sobote!5 o Sodni uffcl it- t, o ostaKli daeb nziznlnz m*zsrm&z¥z j = pisarni Urada za pospeieoan$a obrti = Ljubljana. Dunajska c. 22. *J J J «e J 3 IT H ■ \ Iščemo v državi SHS toornlfto zemljište z vodno močjo adi s cenenim premogom aH ceneno dobavo gonilnega toka i lahko so tudi poslopja, ki qe dajo pregraditi v tvornico* V vsakem pogleda prav nalaoftae penodfee pod o m s s ,A B. W. 1923-7727" na firm. Ex. Rudolf Mosse, Wien I. Sailarstltte 2. s a s BI i Podpisani Mlekarski oddelek Gospodarske zveze r. z. z o. z. v Ljubljani in Mlekarska dr al* 1)3 za Jugoslavijo d. z o. z. v Ljubljani, Vam vljudno sporo* čamo, da smo prenehali s 1. ma* jem t. L poslovati, ker srno pre* dali ves naš obrat novemu pod* jetju: Združene mlekarne d. d. v Ljubljani, na katerega se bla» govolite ozirati pri Vaših naro« čilih. — Z odličnim spoštova* njem. —- Mlekarska družba za Jugoslavijo, d. z o. z. v Ljub' Ijani. — Mlekarski oddelek Gos spodarske zveze. r. z. z o. z. v 46& Ljubljani. Dovoljujemo si Vam vljudno naznaniti, da smo prevzeli cc« loten obrat Mlekarskega oddel« ka Gospodarske zveze in Mlet karske družbe za Jugoslavijo ter bomo vodili celo njihovo poslovanje začenši s 1. majem t. L Prosimo Vas, da se v slu« čaju potrebe obračate na nas ter nam poverite Vaša naro* čila. Naši poslovni proston se nahajajo v Vojaški ulir*i št 10 (poleg Belgijske vojašnice). — Priporočamo se vam ter ostaja* mo s odličnim spoštovanjem: Združene mlekarne, d. d. Ljubljani. VELETRGOVINA V LJUB« LJANI SPREJME Razpfsujemo mesto PRVO t VRSTNE SAMOSTOJNE korespondenta, pisarniške moči. zmožnega tudi knjigovodstva In Reflektanti naj vlože pro£nje z drugih pisarniških deL Služba referencami in z zahtevami naj» trajna, — Ponudbe z navedbo kasneje do 10. maja pod šifro dosedanjega službovanja in za* »U. V. L/4683« na upravo lista. ritevo plače na upravo »Slov. "-—---- Na,.« pod,Trajna s.uSba/4689«. Jfafrfi^ Velika omara, ' 5 r^ssjr^^ OTROŠKA POSTELJA In enoletnemu pl« Izvršuje najceneje Aot. Stlploiek, LJUBLJANA, Rožna ulica 13. Teod.Korn, Ljubljana Poljanska cesta it. 3« Kravar, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacije tedorodov, lliimn strelovodov.IiptlikiInklosttmuarrrt Izdelovanje posod iz pločevine z«*1 fimež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (Škatle) za konserve. Oklic. Na prošnjo dedičev se vrši *s!ed sklepe okrajnega aodišča v TrHce s dne 20. aprila 1923. A 91/20—40 prostovoljna javna prodaja zapuščine po Jerneju Hov jaku od Sv. Ane 57 dne 13. meje 1 923. •» sicer: 1. za pritikline In prem 15* nbt© fs^Vire. zage. verige, skri* oje Itd.) pri hKi št. 57 pri Sv. Ani ob 2. uri popoldne; 1 za posestvo vi. št. 3R k. a. Sv. Ana. h kateremu spada ertnnadsfr^nna hiša, nji* va. travnik, pašnik in Zflordf prt V 4n/ St. 34 ob pot 4. uri po* T*M?cT»a t f>*?«rn l»nt*Ti pose* stvom v okolici Ljubljane išče rnanla v svrho cenitve z intell* Trntnim gospodom v starosti od 35 do 50 let. — Prednost • "iw»r» »oHni-sVo locVr»* z en'm aH dvema otrokoma. Pogoj: do« bro srce. Le resne ponudbe, če mogo« če a sliko pod »Inteligentna 300/4725« as oprave lista. nagrado In najemnino za več mesecev naprej dobi, kdor odstopi mlado-poročenemu paro prazno sobo in kuhinjo. Ponudbe pod .Nagrada 4607' na npr. Slov. Nar. 4607 Takoj se sprejme delaven tn zanesljiv MLADE* NIČ (HLAPEC) pri upravitelj, stvu pokopališča pri Sv. Križu, pošta Moste pri Ljubljani. Pla« ča po dogovoru. — Fran Zor* man, pokopališče Sv. Kril pri Ljubljani, p. Moste. 4627 Dve vili v zdravilišča Rogaška Slatina v neposredni bližini kolodvora, z opravo, sadnim In sočivnim vrtom, ste naprodaj. Naslov pove upra a Slov. Naroda. 4745 Pohištoo novo, za kompletno sobo, Iz hrastovega lesa, se radi pomanjkanja prostora ugodno prodat. Cesta na Gorenjsko železnico št. 18 (v hiši levo od park. tov. Scagnetti). 4748 Uradno dovofena te SO !>' obstoječa aataterefia ljub)j. gtrtMIra toinn tli® G. Flux Gosposka ulica 4, I. nadstr. levo Reflektira se samo na dobra izpričevala ali pridne začetnice. Pri zunanjih naročilih znanka za odgovor ANTON DOUAK mehanik v Jemnici IVANKA DOLJAK roj. Batjel poročena Jemnice Moravsko 26. aprila 1923 Klobasama, popolnoma opremljena M vsemi stroji, klavnica, hlev ta živino, ledenica, lepo stanovanja, ob* *e}an vrt, njive, travniki, NA PRODAJ. — Potreben kapital 100.000 kron. — Pojasnila daje Eksportna družba »Agrumaria« Mariboru, Aleksandrove uli* ca 51. Telefon št. 174. 4549 iz Ljubljane ali bližnje oko« lice SPREJME TAKOJ JOS. ROJINA, Ljubljana. Aleksandrova cesta 3. 4442 Dvokolesa. motorji, OTROŠKI VOZTCKI. ŠIVAL« NI STROTT. PNEUMATTKA NA DEBELO TN DROBNO POCFNI. »TRIBUNA«, tovarna dvoko* les, otroških vozičkov in delov. Ljubljana, Karlovska c. 4. 3611 Slamnika oko 6000 komada, u ob'iku zvona vrlo jeftino, je na prodaju. — Uplta't: Curćie, Vidovdm-ska 18. 4746 IŠČE SE Bolničarka lepa meblovana soba z električno razsvetljavo In po* sebnim vhodom. Plača postran« ska stvar. — Ponudbe pod Tausig, hotel »Union«. 4648 Prodam vilo na Bledu z večletno prakso. Izvefbana vil i Uliuni fliu iiu uiuum5 v*eh panogah bolničarske slnž« I obstoiečo iz netih sob s kom* he, TS<*E MESTA ZDRAVNI.1 ' * 8 - - *K£ STRF2NTCE pri kakem g. zdravniku. Nastopi takoj — I pravico "do* vode"! Hitra kupčiji Ponudbe na "Pravo »Sloj- N«- — Naslov pove Anončni zavod roda« pod »Bolničarka/4625*. Kupim elektromotor za jednakomerni tok (Gletch* *tmm) 220 Voltov za ca. 2 HP fer 900 do 1200 obratov v brezhibnem stanju. — Ponud* bo na: DROGERIJA KRANJ. 4644 ^rago Beseljak in drug. Ljub* ijana, Sodna ulica 5. 4660 pečeni na novo popravljen motor UNIBUS Dion Ponton 3u/40 HP. Herraina Kvas Vojn k pri Celju. 4587 Trstjezasirope izdeluje In prodajo na debelo In drobno po najnižjih cenah. Pri 1 efjih mn^f rah znaten popust anton steiner, Ljubljana, Jeranova ulica 13, Trnovo. Jetika! Dr. Pečnik ord n ra za pljučne bolezni vsaki torek In petek v Sv. Jurju ob j. 2., v Slatini pa za notranje bolezni. Čtajte njegove 3 krMge o jetutt 7^27 Rabljene britvice (GiiJete, Mem itd.) se spre* ?emajo v električno bruse* nje v drogeriji I. C. KO« TAR, Ljubljana, Wolfova ulica 3. — Zunanja naročila hitro in točno! 4099 Bele oblekce ZA BIRMANKE. kakor tudi SPODNJE OBLEKCE in DRI U GO PERILO zraven. NUDI v veliki izbiri PO NIZKIH CE* NAH TVRDKA F. in I. GO. RICAR, »PRI IVANKI*, Ljub, Ijana, Sv. Petra cesta 29. 4497 Prodam male in večje količine stare suhe, očiščene ZIDNE OPE* KE normalne velikosti; tudi na deŽdl blizu železniške posta ie —• Naslov pove Anončni zavod Drago Beseljak In drug. Ljub* Ijana, Sodna ulica 5. 4659 Kupim PAR SREDN.TETE2KIH KONJ. — Ponudbe z na* vedbo visokosti, atarosti In ?ene pod »Konji« na Anon zavod Drago Beseljak in Ljubljana, Sodna ulica 3. 46581 drug, Ljubljana, Sodna uli« 4636 v sredini meeta PARCELO c«. SOOm* 30 korakov od električne noataje. pripravno za zidanje vile, skfadiS^a. obrtnih, odnosno industrijskih naprav. — Cena zmerna. — Naslov pove Anon. zavod Drago Beaeljak in drug. Hiša ca St. 5. v ljubljanski okolici, z 2 njivama, radi selitve ugodno na proste j. Pripravna za vsako obrt V HM e v pela na mesari la in p reka Jeva I niča. velika ledenica, voda In električna luč. Naslov pove npr Slov. Narode. 4570 Bukove prage 1500 kom. 2*5 m, 15/25 ««• ta koj dobavne. Ponudbe so v za ortih kuvertah z na d p som . Ponudba na prage do 15. t. m. vlo2itl pri graiskl opravi Grmeče, p. Šmartr.o pri Litiji. 4704 Pozorl ročno ažurirane, Športne bluze v raznih barvah In kakovostih, razns rhnja krila, predpasnike, otroSke jblekce In drugo nud! po nizkih cenah tvrdka 4693 F. In J. Gorfčar, „prl Ivanki" LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 29. Priporočam vsakovrstne ŠPORTNE ČEPICE, v vseh oblikab kakor tudi CEPIČE ZA GASILCE in vsa druga društva po najnižjih cenah. ELIGU EBER, Kongresni trg 7. Na debelo! Na drobno! Postrežba točna I 4663 Vpeljanega potnika agilnoga In reprezentativnega Išče Prodam v Šiški skoraj popolnoma do* grajeno tovarniško poslopje z obširno delavnico, skladiščem in 13 velikimi sobami a priti* kllnamf; električna luč ln moč /asigurana. — Naslov pove Anončni zavod Drago Beseljak >n drug, Ljubljana, Sodna ulica Stev. 5. 4661 Dopisi pod .Potnik St 1620" na glasni zavod Fran Vorele, MARIBOR. 4643 pri olirosil peči v opeKarni 4331 zanesljiv, dobro tzvezb^n. ki bi zamogel prevzet« tud odgovor nost za dobro in jednakomern-žgano blago. Ponudbe s spričevali dosedantega službovanja so nasloviti na: Fran Kotnik, parno opekarna Verd, p. Vi belka. Zastopstvo Standard Oil Comp. of lugoslavia Strofa« olja vseh vrst Cfllndrova olfa Avtoolfo v puntah in sodih Pline to olje v železnih so- dih in cisternah Tovotna most v sodih odi™3 12- 50—200 kg Koloni e z za žel. vozičke v sodih od 6—200 kg Benzol v železnih sodih Meilerld a la Klingerit film. nsaSiiko vedno na zalogri A. Lampret, Ljubljana Krekov troj 10. Tel. 247 spalnice, jedilnice In kit-hlnjake oprava iz trdega ln mehkega lesa Imam vedno v zalogi po najniž'lh cenah. Malija Andfovfc, Vidovdanska cesta 6 (preje Radeckega cesta) IPOZORI Naznanjam slav. občinstvu, da sem otvoril Tapetniško delavnico v $p. Sliki, Celovška cesta 79 in se priporočam za vsa v to stroko spadajoča delo, n. pr. žlmnlce, pe-resnice, divane, otomane itd. — Sprejemam delo tudi: MESENI 4082 Josip Elobčaver, ta petni k ln dekorater _______ s^Iodtščnili ečjega Industr. pod etja. obenem samostojen v srb hrv. in precej : možen nemile korespondence, precej znana s oven kega jezika, strojepisja, knjigovodstva ter vseh pi arnickh de', liče atalno imooeenjo P nudbe pod .T. U. 4740" no upravo Slo ven. Naroda. 4740 G. F. Jurasek Lfubljana Wo!fora«!. (?• Uglašnjem ter popravi lam! glasovlrje in harmonije, Spedjelno •trokovno in ceno I Strojepiska, popolnoma veSČa strojepisja In notfg slovenščine in nemščina tudi perfektnega znanja itali« ian?"inc za navadno trgovsVr dopisovanje SE SPREJME TA^ KOJ V SLUŽBO V PISARNI V LJUBLJANI. — Pismene ponudbe, opremljene s Izpriče* vali is Sole in dosedanjih služf ter z navedbo pričakovane plače, naj se naslove na: Civiln' Ing. V. Remec, Ljubljana, Ker^ snikova ulica 7. 463^ Pomožni strojnik, vešč montaže in vseh strojnih del pri stro lih za obdelovanje lesa SE SPREJME v takojšnje tli skorajšnfo službo na G o rznjskem. Stanovanje s elek trično razsvetljavo v novi hi* na razpolago. V poŠte v pride jr le trezne In svoje stroke popol noma vešče moči. Samci Imau prednost. — Pismene ponudbr z natančnim popisom svojeg* znania in dosedanjih služb ne upravo »Slov. Naroda« pod »Stro Inik/4637«. Izvanredno popravljani LO KOMO BILI promptno sa stanice Zagreb i Ljubljana Wolf HP Wolf HP 1908 10/20 ] 1914 62 80 1908 15/25 1920 70/100 1917 20/32 1913 8V1 0 1912 24/40 1912 100 150 1908 30 '50 19« 9 130/150 1920 40/nO 1°08 150 200 1921 54 75 | 1 1916 35 /460 Lanz HP Lanz HP 1912 10^0 1916 50 70 1912 15/25 1921 60 90 1917 20/30 19M 70/110 1^18 22/35 1909 85/120 1912 26/42 1913 100/130 1912 34/49 1921 170/23. 1914 38/57 1910 260/330 VrSaći I samohodni lokomobiH svih veUČina. — Lokomob! kotlovi 22, 32 qm. — Jednogodišnje txorri!Ćko jamstvo. Prvorazredno genera'uo popravljeni, savjesno Iskusan*. — Loirnje svakim gorivom. Braća rischer d. d. Zagreb, PantovČak 5. Idrijske čipke z najfnejšega lanenega sukanca proda]a Uoia iipMa zainua Pod Tranco At 1« naj se ob po* trebi instrumentov in ra* salu. orodja obračajo na 9 Vsakovrstni vozovi se izdelujejo, kakor so tud? stalnno v zalogi pri MARTIN MALI. sedlarstvo in Hčanje avtomobilov Domžale. Sprejemalo se vozovi tudi v zameno in popravilo. Solidno delo' Cene zmer^el Združeni obrtniki: LOŽAR, Dragomelj, MALI, KOŽAR Dom ž s'e. 3566 „DIAMAL T" Poaor pekli .DIAMALT* tovarne Hauser in Sobolka, Dunaj Stadlau, v predvojni kakovosti se zopet dobi pri glavnem zastopniku za Jugoslavijo EDUARD DUŽANEC. Zagreb Skladišče: Strossmavereva ul. 10. Za mesto Ljubljano dobi se .DIAMALT* v pekarni VILJEM BIZJAK, Gospo-svetska oaata 7 po oiigina nI tvorniSki ceni. 3123 Rabljeni in generalno reparirani Parni stroji * Dieselmotorji Motorji na surovo olje Stroji za strojarne in obdelovanje lesa in kovin Mlinske naprave, vse garantirano obrata zmožno. Zalo ugodna oonol Tehnleka Union d. z o. z. LJubljana, Vegova ulica 2j\X Paschlngs Nachflg. PetrovIĆ A Ko., ORAZ, Herreng. 23. Papirnate odpadke Kovine stare Cunje vsake vrste litino staro Kosti 4680 4 upu je vsako množino po nof> višji dnevni ceni ter jih ima vedno v zalogi Cunjo deslnflcirane ln čiste za snaženje strojev Itd. prodaja tvk* Viktorija Panholzerf LJUBLJANA, Pražakova ulico. Dalaiifeo društvo ▼ Zagrebu Preradovičeva 2 TELF.FON 23—88 BRZOJAVI: ASTRA. Važno za industrijalce in poljedelce! lahtevalfe Informacllo la conlkel brez naplate drž. trošarine s za bencin v Vraplu pri Zagrebu. Ia. dup. raf. petrolej Plinsko olje Vsa mineralna olja Cilindrska olja amerik. provenijencije Avto olja Tovotna mast Parafin po najnižjih dnevnih cenah. 3511 11 4695 8U 7239 stran 8. „SLOVENSKI NAROD*4 dne 6. maja 1922. Stev. 104. Začetnika iščemo za specijalno stroko v Ljubljani, Id bi bil uporabljiv za pisarno, trgovino in potovanje. Z znanjem srbohrvaščine in trgovsko šolo imajo prednost Ponudbe na upravo Slovenskega Naroda pod Začetnik 4047. Tvomiško poslopje pripravno za tvornico modnega blaga, se kupi ali pa se sprejme posestnik za deležnika. Ponudbe pod ,P. J. 1350* na Rudolf« Mosse, Praga, H*9 Palais Komna, č. s. r. 4688 Amerikanske zapuščine našib državljanov, kakor tudi vse druge zadeve z amerikanskim* oblastmi rešuje z uspehom najhitreje in najceneje fJNIVERZAL Obl» konc prometna pisarna ▼ Aleksandrova cearfta 23. Dopisujemo tudi v madžarskem in vseh drugih evropskih jezikih. Po nižji ceni kakor v sesiji se sprejmejo v popravilo in poletno shrambo damski In moiki kožuhi. Zaloga, barvanje in moderniziranje vseh vrst kožnhovin. Krznarstvo L. ROT LJUBLJANA, Gradifce Stev. 7. Plahntar a PItamic uriidn poireihiii in Spedicijsko komisijski Inrca. Import Jesenice Export Izvršuje vso v to stroko spadalo©© pošlo nal-to&aojo in najkulantneje ter so v to svrko toplo priporoča. 4752 Gospodična Nogavice, rokavice! išče mesta prodajac* aalvoMa Izbira ke ali blagajničarkej 1 5 Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 4624 Trboveljski premog in drva stalno v zalogi vsako aamflim Pretka ILIRIJA UUBLJAI^^roIk^etra fcjMj. ElektrotetmifoM) podjetje. Izvršuje po zmernih cenah vse naprave za električno luč, pogon, telefona, elek* trična zvonila, naprave stre* lovodov, popravila itd. IVAN MIHELCIC, Lepi pot St. 12, Ljubljana. 3792 IV JAX in SIN Ljabljana, Oosposvstska t. fluhl itiiil K tovm ? Usta MsQan L1SJ7 nea nehat hnausji eafi teta ln! eaVs^Ssee) o^lo^js'v' 10 letna garancija. Pisalni stroji JUHIR" Ceniki zastonj m franko. Kolosa ls prvih tovarni Dflrkopp, Stvria, WarTenrad. Začasno znižane cene. pri tvrcfld l & L Une. Ihaijm. ti 11 Vreče, RABEJEK-: IN DOBRO OHRANJENE — KUPIM. Jo*. BAHOVEC. Ejubljana, Sv. Jakoba trg 8t- 7. 410 lOB CD ■ CD a Hilijl uglaSaje In popravlja solidno bi točno 1 CDB OBirmska, krstna, za ženine in neveste lepa darila. Ure, verižice, obeski, zapestnice, uhani, poročni prstani, namizni J? okraski in orodje (beSrek). Velika izbira po najnižjih cenah. U Dalje nudit-! šivalne stroje najboljšo, kakor tudi najtrpežnejSa kolesa po 1875 Din dokler traja zaloga. ter gre tudi na deželo, Feliks PovšeT^a1,, „Aikadont" zobna pasta, ustna vofa, zobni PRAŠEK. d^bi ae povsod. Glava* zaloga drogerije a kanc, Ljubljana. 2964 SMO lBPlO Ptnrntm ROltilBltd (totiBrataIWs^e) dobavlja takoj v vsaki množini infa 3o$. R. puh, QnbHa«a, Sto 22. Telefon Sta. Peter Semho I. leposlovnem« bervarlfe, kratetaleu tat atrofarstro Ljubljena, KriJevnfška uttca 7. Barva lisičje kože, katere izdeluje v najmodernejše garnitura. Prevzema tudi vsa popravila v moderniziranje. H E Samo 50 Din m pat * ženskih čevljev. K EII D A stestad try tt. Najetarejea slovenska pleskarska in n delavnica Ivam Brloell, Dunajske a. 10« se priporoča. Izvršitev točna, cene 1 0 o 2 Tvrdks ). SELOUiN-ČUDEN, Uullu. Mestni trg 13. J T>aoaoioioioioioioio>oiQioio Obleke za birmance v vseh velikostih in barvali Pri pismenem naročilu zadostuje navedba starosti. Največja izbira pri tvrdki DRAGO SCHWAB, manufaktura, moda, konfekcija. 4482 Ljubljane, Dvorni trg S« zmerne. 2530 lata Me lm mi a ing LJubljana, Bohoričeva ulica 20 OE. BUL TKIAUTUNTnBE. FtlHCBSM UM MIK - KITIH Najkrajša linija, Glavno zastopstvo Slavenska banka d, d., Zagreb Tolika zaloga porcelana. lajlirana In lakaesee posoda. Priporoča se jBsja Kao 3577 Ljubljana, Resljeva cesto 4 I KM ItSffitJ MjttH ▼ Llaklfaal prevzame vsakovrstna tesarska dela, kakor strešne stole, kupole, stolpe, mostove, vrtne ulice itd. Parna žaga z vsemi stroji za obdelovanje lesa, 1141 Sanatorij in oddihališčs (Erhohmgsheim) dr, Pečntk v Rogaški Slatini — Sečovo zraven Slatine. Da se omogoči pacientom, bob nim na notranjih bolesnih, kam kar tudi vrnem, ki to potrebni odpočitkm, bivanje in mdrarvnU IJfco zdravljenje. Krasna solnčna lega, solnčne kure itd. — Za notranje, živčne, presnovne (Stoffvvechsel) in bolezni dihal* nih organov. — Prospekti gratis. 4147 LUŽE aajnovejee, Izredno nizke o en a« Francoski RIPS, PLATNO, ETAMTJf, BATTST, FGURLARD SVILA, OPAL-B A-TIST Albina Bogatel lzdelcvalnica parila, Židovska ulica lf IX. nadstr. izdeluje vsakovrstno perilo za dame in gospode po nizkih cenah, ter prevzema naročila oprem za neveste. Strojno vsivan|e motivov in čipk. Srajce za gospodo _— po meri —_4329 Jajca kupuje po najvišjih cenah od oddajnih postaj in plaća poti oddajnemu potrdilu ln brez odtegljaja E<. Vajda izVdz jajec, Cakoveo, Medjimurje, Jugoslavija. Brzojavi: Vajda, Čakovec Telef. interurb. 59, 4, 3. aaVBavraBDa^saaee^BsaBCBnBaasaiisaazaBKstaa Medjimurski konji! ■ da maka obleka. Srečko Vršič, 3 Selenburgova ulica wi Prosim, oglejte si izložbo in nizke i PolteŽki in čisto težki konji in kobile za vprego in odgoj za gospodarstva in tovarne stoje stalno za prodajo pod najkulantnejžimi poboji pri l nun. aaa \ m i bob, Medjimurje, Jugoslavija. Brzojavi: Vajda, Čakovec. Telefon intentrban 59, 4. ■■■■■■■asscFamai ■ B B ■ m Papir aa debelo. cene l Šiška in okolica pozor! Cenjenemu občinstvu v Šiški in okolici vljudno naznanjam, da sem v Spadali Sliki, Celovška cesta 22 (gostilna pri Zvezdi) vhod Planinska cesta,otvoril IVAN KRAKER, ljubimka _ _aeeeeaa na srar. e_ DtaolOfl ssOK i 66,000.808 - Rntm: k 32.515.000'- Podružnice: CaH* Dakrnoiiik, Ercsgnovi, Amerikanski odio. s paplrfem, šolskimi in pisarniškimi petreb&či-Dami, razglednic, špecerijskim, kolonijalnim la galanterijskim blagrom ter železsine- Zagotavljam cenjenemu občinstvu solidno in re-elnp postrežbo ter po možnosti najnižje cene, se za obilen obisk priporočam z odličnim spoštovanjem Leopolel Fsvalek. Rfllllranl zasadi: a tanka: Trst, Opatija, Wien, Zadar. • Cortland Street 82, New-York City. : Valparaiso, Antofogasta, Punta Arena*, Puerto Natales, Porvenir, n ! ^l&^tfSr* Pnch in Waffenrad niillistibll ^i^01!^ nemške znamke ter vse < PanHOlInU potrebščine po najnižjih cenah pri 1 IGN. VOK L|nbllana, Sodna ulica T. Podrniaica: Novo mesto, Glavni trg 73. 8 00 ca Zahtevajte ponudbo I Tvornl&ka zaloga, Ipoclalitotoi Ovojni papir (papir za pakovanje) vseli vr», dalje tiskovni, konoeptni, pisarni OM, risalni papir L t. d. po tvornlSkl oonl vedno v salogi« Glavna saloga: ABADlE cttarefneaa popblo A. LAMPRET LJTJB&J AN A. Hrekov trg 10- Telefon 247. Modni salon Stuchly-Maške Ljubljana, Židovska uiica 3 Priporoča nafnooelsa modela slan-nleoo, svllenfa kSolsnkoo In Cepič Priznana nfzlie cene. /S Priporoča stojo zalo?jo" navesti, pomladansko in ntrra seziio, za ženska ta moJka obleke, etamin, aterkuot krep oe lin, delan, satan, btfo n barvasta perilo, bete ln barvasto botnbalasta m platnene damest m Une garniture za 6 -12 oseb, bele m barvaste mlina prte, salonsko preproge, piši, tapestr!, prte, Imoleuei, kokos, vseh velikosti Čipkasta posteftna pregrinjala, zastore posteljne gobelin garoitora i. t. d. po nlackl smerni ceni. STROJI ZA OBDELOVANJE LESA. tSBSSBSEUST? TURBINE. TRANSMISIJE. ARMATURE. ZVONOVI. VSI ODLITKI IZ ŽELEZA IN KOVINE. STROJNE TOVARNE IN LIVARNE DELNIŠKA SESALNE. ZVONOVI, Ž B A LJUBLJ 84