138. številka.
Ljubljana, v torek 21. junija.
XX. leto, 1887
Iihajt vuik dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstri j sko-o gerske dežele za vse leto 16 gld.. za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. lo kr. Za pošiljanja na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravnisvo je v Rudolfa KirbiSa hifii, „CJledaliSka atolba". Dpravuistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Iz Rusije.
30. maja Bt. st. [Izv. dop.] Izvestno je, da imajo Nemci dve meri, jedno za se, drugo pa za tiste narode, katerim proda jejo plodove svoje nemške kulture. To se je pokazovalo že tisočkrat v Avstriji, v Nemčiji in sploh povsod, kjer Nemec stoji trdno. Mislim, da primerov ni treba navajati, vidite jih pri sebi doma vsak dan.
Nihče ni še pozabil, h kako srditostjo je lansko leto nemški kancelar gonil iz Nemčije ruske podložne, pomnimo celo, da je svoje milostive oči obrnil celo na uboge piskrovezce Slovake, katerim je uhod v Nemčijo zaprečen, kajti Nemci, češ, sami lahko delajo mišelovke in vežejo piskre. Germani zacija poljskih provinci) pa je bila posebno v nebo upijoč greb; to je bil barbarski čin, ki ga more izumiti le nemško brezsrčje in le Nemec more biti tako popolnem neznan s čuvstvom prava in pravičnosti in zahtevami najprostejšega človekoljubja in priličja.
No, jedva se je pojavil zakon ruske vlade, „glede pridobitve in eksploatacije nedvižnih imetkov v nekaterih zapadnih gubernijah", udarili so Nemci ob boben v svojih nemških časopisih, ki so verni odmev Bismarckove piščalke, o „ruskom barbarstvu" in odkrili so v ime „kulture" križarsko vojno proti Rusiji. Se ve da, mi nesmo tako priprosti, da bi še mislili, da je Nemcem pri srci „kultura" kot taka. V trebuhu je zakrulilo — das ist des Pudels Kern! Nemci, ki doma v „reichu" vselej kažejo svojo hlapčevsko pokorno dušo, takoj pri prehodu čez mejo, za Eidkumenom, povzdigajo glavo in čuvstvu jejo, da so prišli v deželo, Iger živi „inferiore Race', v deželo, ki jim odkriva široko polje k razširjenju nemške kulture, privozijo so boj sto in sto jednako lačnih Miheljnov in najevši se ruskega kruha, prepovedujejo o „deutsche Macht und Grosse", o kulturi, o tem, da so vsi narodi, posebno pa Blavjanski, ustvarjeni samo za to, da bi se na njib plodile nemške pijavke. In pri vsem tem ti Nemci, razni direktorji fabrik, kemiki, mehaniki, lesniki, upravljajoči (venvalter), mislijo in trdijo, da mora Rusija blagodariti Boga, da Nemci sploh hote živeti v njej!
Germanizacija, to je, pricepljenje nemškega jezika, nen ških nravov, nemškega razvrata in dru-
gih plodov nemške nravstvenoati — vse to se je velo v zapadnem kraji Rusije tako energično, tako sistematično, tako predrzno, frivolno in cinično, da smo se čudili, kako da je ruska vlada tako ravnodušno mogla gledati na vse to počenjanje Nemcev v nnšej rus kej zemlji,
Germanizaciia Alzacije, Poznanji in ruskih zapadnih pokrajin, to je bil glavni smoter nemške politike poslednjih let. V Rusiji je germanizacija imela še drugo nalogo: prigotoviti vse potrebno na slučaj germanske invazije. Vsak potoček, vsak mo-stiček, vsaka koča je izvestna nemškemu generalnemu štabu; ne zabite, da polovica „venvalterjev* — so nemški bivši častniki. In res, kako prijetno bi bilo Nemcem, ko bi se uvalili v Rusijo: tam jedna fabrika, tam druga, tam gromadno, bogato imenje, katerim upravlja Nemec, tam drugo, tam tretje, povsod kruli, Žito, goved, seno in celo piva „razlivnoje morje" — „mein Liebchen was \villst du noch mehr?" Vojaki bi prišli sicer v Rusijo, a prišli bi vender kakor domov.
Ni Čuda, da so zagrmeli v turški boben razni Radziwilli in Hobenlohi, ni Čuda. da so se obrnili clo k Bismarcku v proteBtu proti ruski vladi. Knezu Radzivvillu, adjutantu starega Viljema, pripada skoro polovica Minske gubernijc. Koliko „kulture" se da nasaditi na fciko obširnem ozemlji! Seveda, vsled nove postave ne bodo šli iz Rusije samo Radzivvil lowi in Hobenlohovi „kulturtragerji", no i najom niki drugih Nemcev, katerih imena so manj izvestna, šlo bo ne sto ali dvesto, no tisoč" kulturnih klopov nazaj v (Jermani jo, in hod se je že začel; črez Varšavo so se peljali direktorji treh velikanskih tovarn, ki so morali ostaviti f-lužbo; drugi pobirajo kopita; še drugi pa prejemi jo rusko podloži) ištvo, ali hote to storiti; no ruske vlasti so prišle na sled, da so nekateri gospodje Nemci, sprejevši rusko podložnost že poprej, (ker sluh o sedanjem zakonu nosil se je že zdavnej) pri tem ostali v nemškem podložništvu, t. j. da so podložni dveh držav! Res, čuditi se mora človek, ko vidi, kako razna so sredstva, h katerim pribegajo naši sosedje, da bi z Ijedne strani sebe obogatili, z druge pa gladili pot mirnemu zavojevanju naših zapadnih okrajin. No, kakor se mi zdi, ruska vlada jako energično sledi zdaj za podobnimi sleparji.
Nekateri ruski listi trde, da zakon o omeje-
nji nemške mirne invazije ne bode dovolj silen, in da se bodo Nemci dvignili v globino Rusije, to je v tiste, notranje gubernije, na katere se omenjeui zakon ne razprostira Tako zuhtevajo indirektno najstrožje izvajanje zakonu in ob istem času obračajo pozornost vlade na to, da je treba zagraditi Nemcem pot v sredino Rusije. Bojazen, da Nemci začno rogoviliti v globini Rusije, je po mojem mnenji odveč, kajti tii bodo oni odrezani od premega občenja s svojim „vaterlo udom" in v političnem od-nošaji posebne škode ne mogo storiti. Razen tega direktor fabrike ali upravitelj itnenja bode v vsakem oziru R u s, kajti gospodar, znaje, da se podobni zakon, kakor je sedaj uveden v zapadnih okraj inah more pojaviti tudi za srednje gubernije in da so razen tega administrativne mere vselej v rokah vlade, ne bode naročal iz Nemčije dragega pogodbo k sebi privezanega direktorja ali upravitelja, znaje, da ga bode danes ali jutri po volji vlade moral odpustiti iz službe.
Nemški oticijozi so začeli govoriti, da sta se v poslednji čas Rusija in Nemčija zelo zbližali; tudi z Dunaja in Pešte se iz poroča, da so razmere mej Avstrijo in Rusijo postale bolj prijatelj-tke; se ve da, ako je Nemčija začutila v sebi prijateljstvo k Rusiji, se ob Avstriji to razume samo po sebi. — „Kuda igolka, tuda. i nitka!" No, v Rusiji o tem zbliženji nič ne znamo in k sažaljenju Nemcem, germanskim in avstrijskim, moram reči, da se posebno dobro Čutimo, odkar so nam oni ne-mnogo začeli kazati svoje pravo obličje.
No ne hoče- li Bismarck z lepo dobiti to, kar se z grdo ne da? Ne hoče-li on izprositi kaka olajšanja ali izključenja svojim lladziwillom i Hohen-lobom ? Man merkt die Absicht und wird verstimmt. Naj bo, kakor hoće, vlada ruska je ukazala vlastem v nazvanih zapadnih gubornijab, da imajo vsi inostrani lesniki upravitelji in direktorji fabrik čez štiruajst dnij ostaviti svoje službe. In kakor sem reki i, začeli ho se gospodje Nemci že pomikati iz ltusije domov. Srečno pot!
Na izvestno turško okrožnico glede Bolgarije je Rusija odgovorila, da dokler sede v vlasti sedanji regenti-šarlatani, ona se ne misli umešavati v bolgarske zadeve. Iz diplomatskih krogov se poroča daljo, da je priziv evropskih velevlastij k Ru.siji, pridružiti se jim, silno razžalil v Petrogradu, neko-
LISTEK.
Mabel Vaughan.
(Roman. V angleškem spisala Marija S. Cummins, poslovenil J. P—ski.)
JednoindvaJ8eto poglavje.
(Dalje.)
S spoštovanjem je Mabel naudajala sveta zapoved, ki je bila z božjo veljavo utrjena. Deklica je pripognila glavo prek kovčega ter je z odprtim svetim pismom v roci pokleknila.
Sedaj se je znova oživel oni že davno izpo-zabljeni prizor iz nje mladosti, ko jej je gospa Her-bertova prvikrat ta imenitni nauk poudarjala in priporočala. Kako živo se je sedaj spominala zadnjega večera Šolskega življenja. Takrat jo je bila zvesta učiteljica opominjala, naj se varuje hudobnega sovražnika, čegar prisotnost v svojem srci je bila toli ponosno tajila, onega sovražnega samoljubja, ki najsvetejše čute izpodkoplje in zapeljano dušo podjarmi.
Dalje se ni mogla več sama sebe varati. Kljubu vsem svojim velikim prilikam, kljubu njenemu ponosu in vsemu zaupanju na samo sebe, kljubu vsej svojej toli poudarjam ljubezni do Henrika čutila je, da so jo tehtali ter prelehko našli, da jo je v plemenitosti presegel bolni otrok, da ni ljubila, kot je Roža ljubila.
Potrta, ponižana, polna brepenjenja, da bi bila na poti dolžnosti razsvetljena, privzdignila je glavo ter je zopet odprla knjigo razodenja; takrat so pa nje oči zadele na besede: „Kajti če nas srce obsodi, Bog je večji od srca in ve vse stvari."
Kot bi se nenadoma in prvikrat v svojem življenji zavedala uevidue prisotnosti Onega, ki vsa srca vidi, ki vse želje pozna, nehala je boriti se s seboj samo; in oziraje se po pomoči, po katere j je toli goreče hrepenela, izlila je svojo dušo v molitvi. Oblika, držanje in besede goreče pobožnosti so bile, dasi nenavadne, vsaj ne nove deklici, ki je bila iz pobožne rodovine ter je bila po versko odgojeua. A doslej še nikdar ni v vsej ponižnosti pokornega otroka pred božjim srdom žrtvovala resnično žrtvo skromnega potrtega srca; še nikdar doslej se mu
ni približavala z duhom žrtvovanja same sebe, ki vsklika: „Tvoja volja, ne moja naj se zgodi."
In z molitvijo dobila je moč. Oborožena je bila s krščanskim sklepom in okrepčana s kršćanskim upanjem; vzdignila se je s trdnim sklepom zlegu naravnost se ustaviti, z upanjem, da bode greh naposled zmagala. Ni bil le nje lastni greh, katerega je hotela pobijati, kajti v tej uri združevanja z najvišjim bitjem posvetila se je sveti stvari ter svečano obljubo storila. Ne samo z besedo in jezikom, temuč v dejanji in resnici hoče po sesterski ljubiti in za blagost nesrečnega brata skrbeti. Z gaslom »dolžnost" in z zastavo »ljubezen" bode se srčno postavila na stran Henriku ter mu bode z božjim blagoslovom angelj, ki bi ga rešil.
Naložila si ni s slepo gorečnostjo, niti nepremišljeno, da bi ta nebeški poklic izpolnila. Popolnem je premislila in razumela žrtvo, katero od nje zahteva. Dolžnosti in Bogu se žrtvuje, vedela je dobro, da mora malika svojega mladega srca s prestola pahniti, da se mora sebična ljubezen umakniti popolnem nesebični ljubezni, človeška ljubezen božji ljubezni. Ko bilo bi drugače, potem ne bi bila toli
liki at je že Rusija objasnila svoje stališče, a sosednje „prijateljske* države so vendar tako predrzne, da se obračajo se k njej" v vprašanji, na katero se jim je tako često odgovarjalo že popolnem katego rično. Ne razgovarjat z regenti, pravijo naši diplomati, no soditi jih je treba kot navadne puntarje in ubijalce. To nastrojen je umov v Petrograd-ft izvohali so že regenti; začela se jim j*- tresti koža in oni so baje zadovoljni z vsakim knezom, samo s pogojem, da bi se jim, regentom-krvopivceni, dala polna amnestija in da bi razni korporali, katerim so oni dali častniški čin, ostali na svojem mestu. Se ve da, na te pogoje se nihče ne bode oziral. Rusija terja polno kapitulacijo in ona ima k temu ne samo pravico, ampak tudi prepričanje, da doseže, česar terja.
Zadeve v Aziji po v racajo se zelo hudo za An-gličane. Jedno afgansko pleme za drugim pridružuje se k ustašem in emir je blokiran z vseh stranij. Na bedo Angličanov je še Perzija stopila odločno na stran Rusije. Nedavno je vlada šaha Nasi-Eddina vsprejela ruskega poslanca kneza Dolgorukega tako sijajno, kakor da je član vladajoče obiteli ; čez nekaj dni j pa se je perzijska vlada obrnila v Petro-grad s protestom proti Angliji, ki ukrepljava Herat, češ, da Afganistan ni angleška zemlja in da Angli Sani po mejnarodnem pravu nemajo nobene pravice zidati tam utrdbe. Petrogradski kabinet je vsled tega poslal noto nngleškej vladi, katere ton je jako energičen. Sploh se Aiigličauom poslednji čas ne godi posebno dobro: sultan auglo-turške konvencije neČe ratifikovati; koliko časa, truda in denarjev je bilo zastonj! Sir Druinmond-\Volrl* baje iz kože leze. Seveda upijejo o rusko francoskej intrigi. Čas je zares, da bi se mi učili pri Nemcih in Angličanih. Nemce posnemamo zdaj v naših zapadnih guberni-jah, katere skoro očistimo od nemških parazitov; Anglijo pa vzamemo kje drugje za roge.
Moje prerokovanje o „ trdnosti" Garašaninove stranke v Srbiji se izpolnjuje. Milan je, kakor čitam, definitivno vsprejel demisijo svojega pomagača. Zelo lahko je, da Ivan Ristič pride na krmilo. Le malo počakajte! Kraljica Natalija ni zastonj izbr.da Rusije kot mesto svojih počitnic, in ne zastonj so njo vsprejemale oficijalne osobe tako sijajno; ne zastonj je ona predmet občnih ovacij povsodi v Krimu, kjer se pokaže. Nadejati se je, da kadar se vrne v Beli-grad, bode Garašanin že v svojem Tuskulu užival plodove svojega despotičnega vladanja in nad glavo mu bodo šumela prokletja vsacega istinega srbskega domoljuba in upila bo kri Soldatoviča in drugih nedolžno ubitih po maščevanji.
O mučjej muziki, ki so jo Čehi zagodli dru. Vladislavu Rieger-ju, govore ruski časopisi z velikim obžalovanjem moža, ki je bil malik češkega naroda, in ki je v pogoni za baronskim naslovom zašel tako daleč, da ga v zlatej Pragi mora čuvati — policija!  Tu V as voulu, Georges Bandin!
V „Tempa" pišd iz Rima, da se Lev XIII. misli z nogami in rokami upreti proti Slovanom, ako zahote slovansko liturgijo. Tako je dopisnik „Temps" slišal od necega kardinala. Nam je prav tudi tako; čim bolj se struna napenja, tem sko-reje poči. Kdo bode imel od tega dobiček, kdo iz gubo, to pokaže bodočnost. Gotovo je le jedno: da dobri pastir ne zapušča svojih ovac, ako jih pa za
dolgo nema nasproti klicu, ki jo je v službo Gospo dovo klical.
Varana od zgovornega razuma, podjarmljena od premočnega veleuma in prostovoljna jetnica v verigah, katere prilizovauje tako dobro zna kovati, hodila je nekaj Časa po cvetočih livadah, dospela je vrhunec častihlepnosti in se je sončila v sanjah bodoče blaženosti. A prišel je čas, ko so bile priproste besede otroškega jezika izbudile glas speče vesti. Vojena od roke majhnega otroka, povrnila se je bila k zvesti svariteljici svoje mladosti ter je sklenila, da v bodoče posluša nje svarila, da hode ravnala se po načelih blagovitega darila ter ponižno hodila po stezi, ki v večno življenje drži; hrepenela je le po časti, da bi izvršila delo, katero jej je bilo naloženo, ter se veselila nad, ki neunnjoč-nost obetajo.
O tej uri naudušenosti, o tem času duševne zmage dozdevala se jej naloga ni težavna. Naloženo si dolžnost olajševala jej je že ljubezen, ki najhujše težave v življenji slajša in delavcu polovico njegovega bremena odjem!je; kajti oni trenotek, ko je sebe samo zatajuje puštala Čururka svojemu bratu,
pušča,  ni pastir,  nego  najemnik, katerega glasu ovce ne bodo poznale. Krutorogov.
Stvari na Ceskem.
ii>*
Poglejmo. V poslednjih desetletjih? bo bili Čehi, kako* sami trde , že večkrat dospeli iJ— malo d* ne —» do cilja. Paf vselej je pihnil nasprotni veter;-' in Čehi ao bili, zopet pri — • Sisifovem delu! Ni davno, kar je razddelo glasilo Češkega kluba, da je nasprotna sapa zapihala z dvornih krogov ua-Dunaji, potem tudi! iz Berolim'< in naposled — od ovaduštva avstrijski« Nemcev. Take izjave in objave so jako pomenljive in poučne, sosebno za bližnjo bodočnost. Kdo je porok Čehom , da isti veter zopet ne raznese vseh nad ravno v trenotku, ko bi se jim imele spolniti? Težavno je govoriti o tej kočljivi točki, vender pa kaže, da za Čehe ustava ni že najhujše zlo. Kjer je jeden sam narod, ki obseza in vlada ali je vladan v državi, tam njegova osoda ni toliko nevarna, in absolutistična oblika utegne razviti jednakomerno in veliko poprej celoto narodov. Kjer pa ni zanesljivosti v glavnih potih politike, tam daje ustava veče poroštvo za gotov, če tudi počasniši napredek. Stranke si niso nikdar toliko nevarne, kakor veter, ki deluje preko ali nad ustavami. In če preti nevarnost nad Čehi in drugimi Slovani, gotovo ne prihaja toliko od strank, ki se sučejo na ustavnem popriŠči, kolikor od stranij, ki so močnejše, nego sila ustave. Ker pa ustave naše države niso toliko krepke, kakor drugod, je nevarnost tudi za Čehe toliko očitniša , v nekem zinislu ravno tolika, kakor da bi ne bilo nikakeršne ustave.
Kdor razmere pozna in premišljuje, nas dobro ume in razvidi, da Čehi gledajo v bodočnost z nekako negotovostjo, kakor n. pr. mi Slovenci. Zato je jako težavno presojevati , ali hodijo češki voditelji prava pota. Nihče jim ne more zameriti, če so previdni; jedino previdnost jih vede bliže do cilja. Razloček bi bil jedino v tem, ko bi bilo moči več in prej doseči z isto previdnostjo. Kajti v oboru previdnosti se razprostira več potov.
Na nemški strani je jedino kapitalistična stranka previdna, pa ne toliko, da bi rešila narode, kolikor zato, da bi nadalje ne izgubljala gmotnih dobičkov. Pošteno previdnih s slovansko desnico je tudi nekoliko nemških konservativcev, ker se tudi bojujejo za idejalniše dobičke. Drugi nemški o i del k' so predrzni; ta drznost ne izvira toliko iz lastne moči, tudi ne iz nad, ki jih stavljajo v ustavo, ampak sosebno zaradi tega, ker se opirajo na sile, ki delujejo za nemško narodnost v Avstriji preko in zunaj ustave. Zato pa je nemodro pričakovati, da bi se Nemci te vrste pogodili s Čehi in drugimi Slovani na podlagi zdaj veljavne ustave. Za Nemce delajo moči, ki nimajo s tostransko ustavo opraviti ničesar. Še celo Madjarov nam ni posebno pošte vati za ta del. To izredno nadsilo čutijo dobro tudi češki voditelji, in od tod izrek dr. Riegerja, da je Čehom pridobivati mrvo za mrvo.
Silno važno vprašanje pa se tu usiljuje: Ali ne prehitijo Nemci v tem Č e.h o v ? Ali se ne utegnejo zaplesti Čehij v dosezanji mrve za mrvo?
To vprašanje je uajpomenljivejše, ker od prave rešitve take taktike je zavisna osoda Čehov, potem
povrnila se je njenemu srcu v polnem toku ona goreča in srčna sesterska ljubezen, katero je bila doslej le sila neke druge strasti zatirala. Na ta način se je hotela žrtvovati le Henriku, ker jo je dolžnost k temu klicala; tudi se je z ozirom na vse ginijoče spomine iz nje otročjih in naslednjih deviških let upiralo nje srce, da bi ga zapustila.
Ko je sedaj šla prek sobe, da bi sklep izvršila, kazalo je nje obličje ono radostno mirnost, ki jo vzvišen namen oživlja ter sveta naloga naudu-šuje. Nje vedenje ni izrazovalo več ne obotaUjenja ii'ti negotovosti; nje roke, ki so se bile pred jedno uro nedoločnosti tresle, izvrševale so sedaj naglo in dobro, kar so imele storiti.
Ludviki je brzo pisala listič ter jej naznanila, da se je premislila in da se potovanja ne udeleži. Navedela jej pa ni drugega razloga nego golo resnico, da se je zadnji trenotek prepričala da mora doma ostati. Prosila je sestro, naj jej po-gostoma piše. pozdravila je srčno dečka in nadejala .se je, da bode Cecilija zvesto nadomestovala Lidijo. Ludvika jo bode v tuji diužbi pač malo pogrešala; to bila bi, mimo grede rečeno, pak lahko opustila,
pa tudi Slovencev in še drugih avstrijskih Slovanov. Ako prehvapijo Nemci Čehe, potem se ne jivšijo ne oni, ne drugi Slovaui. Kajti kolikor koli se udaj.i Nemci do pravičnosti nasproti Slovanom, zgodi se to jedino zaradi Čehov, to pa zato in jeviino ted*ftlJ ko bi Nemci ne mogli drugače utrditi se, kak0iro8 pogodbo s Čeh)."'1 Ko bi prišlo do tega, da bi se^emci »e* bali več nikake znatne škode od češke; strani, potem bi se" oni ne bali sploh nobene avstrijske narodnosti več.
Ravno zategadelj pa je Čehom treba najveće previdnosti, ker Nemci napenjajo in napnejo prej vse druge strune, nego da se bodo pogajali z lepa z Čehi. Kar koli store, zgodi se vsled sile, ne pa vsled priznanja pravice, zgodovinskega prava ali vsaj jednakopravnosti.
Za načelo postopanja so se, kakor smo omenili, češki voditelji odločno izrekli. Dosezanje mrve za mrvo v ustavnem življenji ni sramotno, kajti ustavno napredovanje se vrši bistveno korak za korakom in to potom kompromisov ali pogajanja za vsako mrvo posebe.
Vse je torej na tem, da se za pojedino mrvo ne da več, nego je vredna Vrednost mrvam, ki se bodo delile Čehom in drugim zanemarjenim Slovanom, pa odločuje pogled, ko 1 i ko b o i me la vsaka mrva pomena za bodočnost. Brez tega pogleda utegnejo nasprotniki prehvapiti vsak hip Čehe in druge Slovane. Dobiček v kakem oziru za se« danjost utegue obsezati največo izgubo za prihod -njost. Češki znamenitiši zastopniki so poslednji čas izjavili se o mnogoterih rečeh, katerih bi ne sodili jednako, kakor bodemo to izjavili v prihodnjem od-1 stavku.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 21. junija.
Sporazumljenje mej Nemci in Čehi na t^eSkeni i se ne bode lahko doseglo,  če se Btaročeški vodje tudi jako prizadevajo, da bi se sporazumeli z Nemci, če se po čeških listih ponuja Nemcem vedno spravo na podlagi popolne jednakopravnosti, vender v nemškem taboru o tem nočejo nič slišati.   Čehi bodo morali spoznati, da je sedaj sprava z Nemci nemogoča.   Še le čez kaj časa, ko se bodo Nemci preverili, da do prejšnjega gospodstva več ne pridejo, bodo postali spravljivejši.   Sedaj je pa za avstrijske Slovane najboljša politika, da se bolj zbližajo mej seboj. — V nedeljo bil je velik mladočeški tabor na gori Rip. Gregr je v izvrstnem govoru po- 1 udarjal, da on in njegovi tovariši ne ustopijo več v klub, v katerem imajo fevdalci in klerikalci veliko besedo. Dr. Jauovskv je priporočal, da bi se Avstrija uredila na demokratičnoj podlagi.   V avstrijskem državnem organizmu se pa mora obnoviti češko kraljestvo.  Sicer se bodo pa morali Čehi postaviti na splošno slovansko stališče. Nazadnje vaprejela se je jednoglasno resolucija, katera graja sedanjo Češko politiko.
Hoiieiisko-licrcegoveika vojska se bode pomnožila za štiri stotnije. Častniki in podčastniki se bodo vzeli iz avstro-ogerske stalne vojske.
V n a uje države.
Nova «rl>.**kn vlada bode v kratkem nazaj poklicala metropolita Mihajla. S tem bode popravila silno krivico, ki se je storila temu dos.ojan-stveniku. — Po nekem poročilu nemških listov iz Belegagrada je položaj v Srbiji jako resen. Kralj izgublja nekda um zaradi preobilega uživanja močnih vin ter je jako nervozen. — Zategadelj je
ker Be gospa Leroveva v veliki družbi skoro nič ni menila za rodovinske vezi.
Bilo je skoro pol noči, ko se je Cecilija vrnila iz gostilne, če prav še ni bila vsega za potovanje pripravila. Čudila se je, da je bil Mabelin kovčeg še prazen in da so bila vsa oblačila zopet na navadnem mestu spravljena.
„ Cecilija, jaz ne potujem," rekla je Mabel prav mirno čudeči se hišini. „Vzeini jutri ta listek ter ga izroči sestri, ko jo na parniku najdeš. Robert poskrbi za tvojo pratež. Veš, le dobro pazi na dečka." In odpustila jo je z ukazom, naj le precej gre spat, ker bode morala jutri rano ustati.
Ko je bila junaški sklep svojega duha na ta način z dejanjem uresničila, čutila še le je utrujenost, ki razdraženosti navadno sledi. S prijetnim čutom, da se je mučne sumnje iznebila, in s ponižnim zaupanjem na oblast onega, ki jej je bil moč podelil, udala se je radostna pokoju, po katerem utrujeno telo hrepeni; zaspala je naglo in spala tako sladko in mirno, kot že ni mnogo tednov spala.
(Dalje prih.)
celo mogoče, da ga bodo v kratkem morali odstraniti Milana, ter imeuovati regentatvo. Koliko je v tem resnice, ne moremo veleti. Morda nemški listi le zato širijo take vesti, ker jih jezi, da je prišel Ri-stič nn krmilo. — Neka poročila zagotavljajo, da bode Ristič posebno pazil, da se ohrani prijateljstvo Avstrije. Bolgarski pravosodnji minister obiskal je Rističa, ko je t Dunaja potovul skoz Belgrad v Sofijo. Ristič mu je nekda zagotavljal, da bode skusil ohraniti dobre od noša je z Bolgarijo.
Ruski veleposlanik na Dunaji, knez Lobanov, je poročal svojej vladi, da je ne davno bil pri njem Aleko-pašo, ter ga prosil, da bi Rusija podpirala njegovo kandidaturo za bolgarski prestol. Vprašal ga je tudi, če se hoče v tej zadevi obrniti v Peterburg. „Novoje Vremja," ki to poroča, pravi, da bi Rusija nikakor ne priznala volitve Aleko-paše. — Velikemu sebranju bode vlada predlagala spremembo ustave v tem zmislu, da bode Bebranje izvolilo jednega regenta za jedno leto Drugo leto se pa bode Volitev ponovila, in na ta način se bode tako dolgo vladala Bolgarija, da se Velevlasti spo razumejo o kakem kandidata za bolgarski prestol.
JtiiMki listi zahtevajo, da se omeji svoboda luteranske cerkve v Rusiji, ker služi političnim namenom. Luteranski duhovniki so v Rusiji pravi propovedniki nemške kulture.
V soboto se je zborovanje nemškega državnega zbora zaključilo s prestolnim govorom Ko je državni tajnik pl Bbtticher prečital pre -stolni govor, izrekel je še, da cesar priznava delovanje državnega zbora, ki je toliko storil za zboljšanje državnih financ še več pa za zboljšanje brambe države, kar je prvi pogoj za ohranjen je miru. Državni zbor je opravičil svojim delovanjem zaupanje naroda, ža kar se mu tudi cesar zahvaljuje. Ta posebna cesarjeva zahvala je nekoliko osupnila poslance, ker dosedaj ni bila v navadi.
Angleška, vlada je poizvedela, da ob petdesetletnici vladanja kraljice Viktorije nameravajo Irci izvršiti več dinamitnih atentatov. Prijeli so že jedno osobo, ki se je pripeljala iz Amerike ter je imela mnogo razstrelilnih snovi j pri sebi. Policija prišla je na sled jako razširjeni zaroti.
Dopisi.
Iz Nevnlee 17. junija. [Izv. dop.] Dne 14. 15. in 16. t' m. bile so pri nas volitve za okru j ni zastop. Pri taistih so naši nemškutarji, njim na čelu „silovit" dr. Ausserer prav siromašno ulogo igrali. V Bkupinah kmetskih občin in trgov bila je zanje borba itak brez upanja. S toliko večo silo vrgli so se na skupino veleposestnikov. Ti gosposko oblečeni, napuhneni in puhli bahači, ki sicer kmeta ne pogledajo, ponižali so se toliko, da so kmetske veleposestnike s svojim pohodom nadlegovali, četudi drugače o slovenskih kmetih z zaničevanjem go vorijo.
Seveda si ti denarni mogotci v svoji ošabno-sti domišljujejo, da se jim bo na njihov migljaj vse priklanjalo. Mislimo, da so od te bolezni za vselej ozdravljeni. Ne jednega volilca neso na svojo stran dobili. Ostali so sramotno na cedilu. Najbolj pomilovanja vreden je dr. A. Kunčič. Rad bi bil kaj za svojo stranko opravil, še raji se svojemu upniku in dobrotniku dr. Ausserer ju, — od kojega milosti je zavisen —, poslužnega skazal Pa siromaček ni mogel ničesar opraviti. Vse vozarenje in prikupovanje ni nič izdalo. — Na dan volitve prišlo je vseh naših 6 volilcev. Nemškutarska banda spravila je na volišče cele tri svoje matadorje namreč: dr. Ausserer, dr. Kunčič in Smrekar, da so svojo tragikomično rolo do konca doigrali.
Izvoljenih bilo je šest naših zastopnikov. Nasprotniki volili so sami sebe in so imeli po tri glasove. Iz tega se vidi, koliko zaslombo ima dr. Ausserer v svojem okraji, ki se pri vsaki priliki napihuje in širokousti ter živo spominja na ono basen od Žabe iu Vola. — Mej svojimi Tirolci bi morebiti imeli več sreče. — V skupini trga Sevniškega izvoljenih je soglasno 6 narodnih zastopnikov in kmečke občine so ravno tako izvolile soglasno 9 narodnih zastopnikov. Vsa čast zavednim in hrabrim volilcem. — Le trg Reichenburg, kjer se je po čudni zadnji' Občinski volitvi obdržal uemškutarski odbor, volil je 2 nemškutarja, tako da šteje okrajni zastop 21 narodnih zastopnikov, 2 nemškutarja in jednega zastopnika iz skupine veletrgovcev.
Iz ItoNiuiNke rioliue 18. junija. [Izv. dop.] 11. dan t. m. izročili smo materi zemlji truplo ranj-kega g. Leopolda Dekleve, župana in posestnika iz Buj poleg Košane.
Pogreba, kakeršen je bil ta, se ga v Košanski dolini še nikdar videlo ni, pa tudi drugod, celo po mestih so taki pogrebi kaj redki. Kdor je videl ta tako nenavadno velik sprevod, spoznati je moral pač takoj, da je bil ranjki jako spoštovan ter priljubljen  Doposlalo se je od raznih krajev in to od
odličnih osob 15 dragocenih ter krasnih vencev. Krsto nosili so po dolgi ter težavni poti sami ob-einski odborniki, oziroma svetovalci , to je spremljalo šest čč. gg. duhovnov. Mej veliko množico ljudstva, koje je prišlo, da ranjkemu posledno čast izkaže, bilo je mnogo odličnih gg. posestnikov, trgovcev, uradnikov, učiteljev in druzih mož Gospodje pevci zapeli so na domu kaj ginljivo ubrano »Blagor mu", na pokopališči pa „Nad zvezdami". Na gomili je lepu govoril g. dež. poslanec Kavčič. Z jedeno besedo, celi pogreb bil je vsestransko tak, kakeršnega je bil rajnki g. Leopold Dekleva vreden in kakeršnega si je v resnici zaslužil.
Ranjki je res užival veliko zaupanja in spoštovanje mej domaČimi kakor tudi mej drugim občinstvom; tako bil je skozi mnogo let vedno župan košanske županije, izvoljen je bil v cenilno komisijo, bil je vedno načelnik kraj nega šolskega sveta, bil je ud cestnega odbora, isto tako ud pogozdo-valne komisije. Bil je uzoren kmetovalec in gospodar, kot tak odlikovau je bil b tremi srebrnimi svetinjami, a odlikovan je bil tudi, in to vsled priporočila veljavnih oseb, od Njega veličanstva s srebrnim križ cem s krono za zasluge.
Iz vsega se da razviditi, da je bil ranjki g. L. Dekleva mož, kakeršnih, žal, le malo nahajamo mej nami. Prebivalci Košanske doline pa tudi drugi pač britko občutimo prezgodnjo smrt tega moža, — bil je namreč šele v 51. letu. — Dal Bog, da bi ga skoro kdo nadomestil.
Blag spomin na ranjcega ostal bode mej nami še v pozne čase. Hladna zemlja naj mu bode lahka. X.
Domače stvari.
— (Biskup Strossmnver) peljal se je preteklo nedeljo v Gorico, kjer ostane dlje časa.
— (Osobna vest.) GoBpod bukovinski deželni predsednik, baron Pino Friedentbal praznuje 1. julija v Velikovci v krogu svoje rodbiue srebrno poroko in se od ondi dne 4. julija vrne na Dunaj.
— (Sv. Alojzija) praznovale so danes vse Ljubljanske šole sv. mašo.
— (II. mestna deška šola) dobila je novo zastavo, katera se je danes blagoslovila.
— (Ljubljanski tiskarji) prirede v nedeljo dne" 26. t. m. popoludno izlet v Vevče v spomin rojstnemu dnevu njih zaščitnika J. Gutenberga.
— (Pr eis ka va) vrši se pri domačem peš-polku št. 17. Koje pretekli petek tukajšnji brigadir polk inspiciral, oglasilo se je iz 3. kompanije 28
mož ter tožilo,  da stotnik Sch........hudo ž
njimi ravna. Jednega da je udaril po glavi in ga ranil, drugega na lice, tretjega na roko itd. Bila je cela vrsta pritožb in gospod brigadir bil je nekda zelo presenečen in nevoljen.
— (Hišna preiskava.) V uredništvu „Hrvatske" v Zagrebu je policija iskala rokopisa dveh dopisnikov o volitvah. Dobili neso nič. Odgovornega urednika so pa zaprli.
— (Z Goriškega) piše prijatelj našega lista: Ravno zdaj sem dobil v roke tiskane obravnave deželnega zbora Goriškega za leto 1886, Naslov na zavitku je samo italijanski, kakor da bi bila deželna uprava samo ža Italijane. Na Tirolskem izdajajo take obravnave v obeh deželnih jezikih, čeravno imajo Nemci' veČino. Na Goriškem je pa ravno narobe. Nii, saj taka je v de želnem zboru in v deželni hiši v Gorici skozi in skozi. Tako skrbi deželni odbor za pravice Slovencev, kjer sedi voditelj slovenskega prebivalstva na Goriškem.  Ex ungue leonem!
— (Starost učencev, ki hočej o ust o-piti v gimnazijo.) Državni zakonik objavil je te dni zakon, ki določujo, da morajo učenci, ki hočejo ustopiti v gimnazijo, biti že deset let stari, ali pa vsaj do konca decembra istega leta , ko se oglase za ustop, izpolniti deseto leto.
— (Šolski pouk o hudej vročini.) Oblastva na Goriškem dobila so te dni ukaz, da se ne sme poučevati v šoli , kadar zunaj v senci termometer kaže 18°.
— (Čitalniškega zbora izleta v Podutik) udeležilo seje razen gg. pevk in pevcev tudi mnogo druzega odličnega občinstva. Pri uhodu v Podutik postavljen je bil lep slavolok, kjer so došle pevke in pevce pozdravili domači fantje, dekleta so pa pevcem pripele lične šopke. Gospod dr. Bleivveis vitez Trsteniški so zahvali za pieprijazni sprejem, na kar zbor zapoje „Lepa naša domovina" in ob jednem se tudi oglase možnarji, kojih pok se je daleč razlegal po gorovji. V prijetni gostilni gosp.
Vodnika, kjer je bila izvrstna postrežba, pričelo se je živahno gibanje, komaj so se zvrstili mešani in moški zbori, že so se oglasile harmonike in hkratu bilo je polno plesalk in plesalcev, ki so se pridno vrstili po gladki travi; na drugem kraji aranžiral je pa dovtitni go8p. Pelan proste igre, pri kojih je bilo obilo smehu. A ne samo to, tudi redki pevski užitek imeli so vsi udeleženci, ker je bil tudi na vzoči operni pevec gosp. J. Nolli, ki ravno sedaj biva za nekoliko časa v Ljubljani. Gosp. Nolli je bil toliko prijazen ter stopil v zbor in z g. Medenom zapel krasno „Bodi zdrava domovina" in pel je že tako lepo, da očarano občinstvo ni s ploškom in odobravanjem popred mirovalo, da se je raoiala pesen ponavljati; komaj pa so potihnili pevci že zaori stoterni živela Nolli in Meden! Pa občinstvo ni popred utihnilo, da je gosp Nolli se zopet vz dignil in zapel „Danici" in BKje dom je moj," to zadnjo skladbo pel je že tako krasno in naudušeno, da se kaj tacega pač redko kedaj sliši. Mej mnogimi napitnicami pouzrbčila je največje naudušenje ona gospoda opernega pevca Nollija, ko je napi val vsem Slovencem in sploh vsem Slovanom, na kat je pevski zbor in zbrano občinstvo stoje in razoglavo zapelo „Hej Slovani." In tako je prehitro potege čas v prijaznem Podutiku
— (Zrelostniizpiti na obrtnih Šolah.) Naučno  ministerstvo je minuli  teden izdalo jako važno naredbo, ki se tiče obrtnih Šol. S to naredbo odpravili so Re 1881. leta uvedeni ' odhodni izpiti na obrtnih šolah in uveli zrelostni Izpiti. Ministerška naredba podrobno določa način in obseg zrelostrtih izpitov. Urejeni bodo večinoma po istih načelih, kakor so zrelostni izpiti na druzih srednjih šolah. V nekaterih zadeVah seveda bodo drugače, kar že za-' hteva namen obrtnih Šol. Najglavnejše določbe zrelostnim izpitom bodo sledeče: Z zrelostnim izpitom se konča ves pouk na višjih obrtnih Šolah in njega natrien je dokazati, če si je dotičnik pridobil zares strokovno in splošno izobrazbo, ki je primerna namenu obrtnih šol. Učitelji lahko odsvetujejo abltu • rijentoni,  o  katerih  ni  upati,  da bi z uspehom prestali izpit, da naj se ga nikar ne udeleže. Ta svet morajo z motivacijo sporočiti starišem. Izpit je pismen, oziroma gratičen in  praktičen, in usten. Kar se tiče predmetov,  naredile se bodo tri skupine; razločevali  se bodo abiturijenti stavbenega, mehaničnega in kemičnega oddelka.  V vsakem oddelku bodo praktični izpiti iz štirih strokovnih predmetov in učnega jezika. Dokaz znanja nemščine na nenemških obrtnih šolah, se nič ne omenja. Namen izpitom ni, se prepričati, koliko takih podrobnosti j zna učenec, katere bode pozneje pozabil, ampak če je eksaminand kos nalogam svojega poklica, če je prav ne razumeva, in če bode svoje znanje znal v praksi porabiti.   Zategadelj se smejo  pri izpitih porabljati učni  zvezki in zbirke formul. Usten izpit bod6 deloma javen.   Sestavila se bode izpraševaina komisija iz vladnega zastopnika, katerega bode imenoval naučni minister, ravnatelja in dotičnih učiteljev. Predsednik komisiji bode vladni zastopnik.  K izpitom se bode povabilo občinsko zastopstvo in trgovska in obrtna zbornica istega kraja.  Stariši abitu-rijentov bodo imeli tudi svoboden ustop k  usimenim izpitom.   Ustni izpit se more odpustiti, ako je dotičnik napravil prav dobro pismeni izpit, vender sme temu  ugovarjati c. kr. izpraševalni komisar. Ravno tako sme c. kr. komisar odreči potrjenje vo-tumu izprašujočih učiteljev, če se no strinja ž njegovim prepričaujora, o čemer se pa ima poročati ministerBtvu.   Če abiturijent ne zadostuje v jednem predmetu,  sme izpit ponavljati čez dva meseca, sicer pa še le drugo leto.   Za zrelostni izpit plača eksaminand 5 gld. takse. Skupni donesek tacih taks razdeli se mej izprašujoče učitelje.
— (Gad pičil) je včeraj na Golem 5 letnega otroka J. Želcznika, ki je čez neko 1 meter visoko kamenito ograjo hotel lezti. V levo roko pičeni umrl je v malo urah v velikih mukah.
— (Otvorenje Iirpeljske železnice.) 17. t. m. nastavilo se je po vseh postajah Herpelj-ske železnice obratno osobje. Otvorenje železnice, ki je bilo napovedano na 30. t. m., se je preložilo na 5. julija.
— (Lep meteor) opazovali so mej Storjaini in Sežano predvčeraj. ob Vi 1-2. ure po noči. Njegova svetloba bila je intenzivno rudečepomerančasta. Letel je od vzhoda proti zapadu, videl se je kakih 15 sekund. Iz Litije se poroča, da so baš istega večera opazovali meteor nad Lokami poleg Zagorja iu je letel   od vzhoda proti zapadu.  Z jako inteuzivno
svetlobo je kar očaral opazovalce. Razletel se je v rudeče, modre in zelene barvo.
— (Učiteljsko društvo za Sežansko-Komenski okraj) zboruje 7. julija t. 1 ob 9. uri dopoludne v prostorih narodne šole v Sežani s sledečim sporedom: a) Prebere se zapisnik zadnjega zborovanja, b) Poučuje se slovnica v II. oddelku III. razreda, c) Kritiknje se pouk. d) Predava se o n-anji v osnovnih šolah, e) Nadaljuje se o kmetijstvu v nadaljevalnih tečajih, f) Nasvetuje se to in ono. — K obilnej udeležbi vabi odbor.
— (Toča) pobila je dne 15. t. m. v novomeškem in kočevskem okraji. V prvem okraji na* pravila je 150.000 gld. Škode, v drugem 200.000 gld.
Telegrami »Slovenskemu Narodu";
London 21. junija. CesarjeviČ Rudolf imenovan vitezom reda hlačne podveze.
Požun 20. junija. Mesto Duna-Szerda-hely gori od včeraj na vseh koncih. Zažgali so nekda protisemiti. Novovoljeni poslanec Szabo je na cesti kleče prisegel uničenje Židov na zastavo, ki so mu jo prinesli. Vsi pristaši njegove stranke so ž njim prisegli. Dosedaj je zgorelo 80 hiš in 120 rodbin rešilo je samo življenje. Dve stotniji pijonerjev odšlo je od tod v Duno-Szerdahely na pomoč.
Pariz 20 junija. Po poročilu „Journal de De'bats iz Peterburga, Rusija ne misli ničesar storiti zastran Bolgarije, dokler ostane sedanje regentstvo. Finančno stanje Bolgarije je jako slabo. Uradniki in vojaki ne dobivajo plače. Denarja ni moč dobiti na posodo in zategadelj  bode regentstvo kmalu palo.
Pariz 20. junija. „Republique Fran-c,aiseu se poroča, da je predvčeraj naznanil angleški veleposlanik sultanu, da e dobil nalog, Carigrad takoj ostaviti ako do torka ne bode ratifikovana angleško-turška pogodba.
Rim 20. junija. Italija naznanila,je fran-coskej vladi, da se iz finančnih ozirov ne more udeležiti razstave.
Razne vesti.
* (Razstava v Harkovu) V septembru in oktobru letošnjega leta bode v Harkovu na južnem Ruskem splošna razstava. V razstavo smejo poslati svoje izdelke in pridelke tudi inozemci. Udeležile se je bodo nekda razne avstrijske tovarne za kmetijsko orodje iu stroje. Upati je, da bodo potem Rusi bolj naročali kmetijske stroje v Avstriji, ko si jih bodo na razstavi ogledali, to tembolj, ker se baš okrog Harkova posebno pečajo s kmetijstvom ter je zemlja jako rodovitna.
Zuiit'HlJlvo zdravilno ared»tvo. Osobo h slabim prc bavljenjem, ki trpu na pomanjkanji slasti, napon janji, riSč-inji v želodci in nerednem iztrebljenji, itadobe zopet zdravje, če rabijo pristni „Moll-ov Sei dli tz-pra Sok Ski:.tljica stane 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem po-vzi »ji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Du-naji, Tnchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Mii 11-o v preparat z njegovo varstveno znamko in pod-pilom. 11(19-4)
				
	—			
f „LJUBLJANSKI ZVOK"
h atoji (192—(i3)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta i   gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
03
Tufel *
20. junija.
Pri MOMI I BimuIusH iz Krfa. — HQPP, Adler z Dunaja. — VVnnderlich iz Starega mesta. — Cerny iz Olo-m c'. — Dr. TJurger iz Kočevja. — Marini iz OoronjskegaJ
— i'azinmdi iz Trsta — Pregelj iz Pulja.
Pr|  "■ •'.   * :   Dr  Iiosa§, Minkuš, Tschop z Dunaja.
— T. ijardi, Dobiašek iz Gradca. — Neugebauer iz Altone.
— !>r. Pfeiffei iz Trsta.
Pri   hntHrNliem   Uioru :  Sntej iz Starega trga. Pri MVMlrijHkein veMitrji : Flaachka iz Plibcrka. Sf».Mi;bnch z Vrhnike.
Meteorologično poročilo.
S n	Cas opazovanja	Stauje barometra v mm.	Temperatura	Jovi Neb«	Mo-krina v mm. |
d § ~ i	7. zjutraj 2. poj>. 9. zvečer	788*86 mm. 73GTOmm. 73556 nun.	17 4 C 24 G C 18 0 C	si. bvz. jas. si. zah.j jao. hI. sz.li. jas. !	0-00 ram.
Srednja temperatura 20 0", za P4° nad nortualom.
I^oterljne *re*k.e 18 junija.
V Trstu:   56,     88,     79,     48, 30.
V Linci i   90,     42,     76,     24, 57.
X^*ul±x^0&:€l borza
dne 21. junija t. 1.
Izvirno telegrafićno poročilo.)
vcVrai — .i. n,'.
Papirna renta.....gld.  81*85 gld. 81 40
Srebrna renta......BlKJO — „ 8255
Zlata renta......„   112 90 — , 112 90
5°/0 marčna renta.....f|K-8<") — _    96 90
Akcije narodne banke    .   .     ,   S«K-— — _ ti 8-—
Kreditne akcije.....,   288*70 — , 28330
London........                                   ,   12660 , 126 50
Srebro........,    —'— — „    —■—
Napol........,     1001';, — , 10-04
C kr. cekini........                                   5 95 - , 595
Nemško marke.....„    »12 20 — „    62 17' ,
4°/„ državno srećke iz L 1854   25-  gld. 129 gld. 2^ kr
Državne srečko iz I. 1*64          100   . 163 „ — „
Ogerska zlat* renta 4°/0...... 101 , 8"i „
Ogerska papirna renta 5' ,..... 88 „ — „
5°/0 Štajerske zemljišč, odvei. oblig. . 105 , 50 „
Dunava reg. srećke 5»/0  .   .     100 gid. 116 „ 50
Zemlj. obč. avstr. 4t/t'/o alati mit listi . 126 n 50 .,
Prior, oblig. Elizabetiue zapud. železnice — , — ,
Prior, oblig. Ferdinandove s«:v. železnice 100 , 50 ,
Kreditne srećke.....i00 gld. 176 „ 50
Rudo I fo ve srečke.....                        10 18 n 50
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120    „ 104 , 50
Trammway-drust. velj. 170 gld. a. v.    . 231 „ 20
Ker mi ni mogoče na vsa čestitanja prijateljev odgovoriti pismeno, izrekam tem potom vsem svojo
najtoplejšo zahvalo!
R^jko Kastelie,
(457) c. kr. svetnik.
^JTITTrtllllllElIlIlIlIlllIlllinLjJL
Št. 14.088.
Hazglas.
(456—1)
C. kr. za mesto del. okrajno sodišče Ljubljansko daje na znanje:
Vsled prostovoljne prošnje dedičev Marije J al len iz Ljubljane vršiti se ima
iliie S. Jullja 1887 ob 9. uri dopoludne v tusodni dvorani javna, od c. kr. deželnega sodišča Ljubljanskega zapuščinsko-oblastno dovoljena dražba njive, nahajajoče se v t. s. zemljiščnih knjigab pod vlož št. 913 kat. obč Brezovica, ki spada k zapuščini Marije Jallen in je cenjena 475 gld. 64 kr.
Upnikom zemljišča ostane zastavno pravo ne glede na kupno ceno, in prodajalci pridrže si osemdnevni rok za odobravanje dražbe.
Zemljeknjižni izpisek in pogoji, zbog katerih ima osobito vsak ponudnik pred ponudbo položiti 10°/0no varščino in vsled katerih ima kupec plačati skupilo v 14 dneh po pravokrepnosti prodaje, se morejo pri sodišči pogledati.
C. kr. za mesto del. okr. sodnija v Ljubljani,
dne 6. junija 1887.
NAJBOLJŠI
LkPIR ZA CIGARETF
LE HOUBLO!
L tt slavnemu godu častita m o gospici Veko- J |t  Wl slavi Košenini-jevi v Spodnji Šiški &
tter nauduŠeno kličemo: (458 1[
l      Živela Vekoslava!
tuf
300—400 izpraznenih služeb
vseh strok za gospcde in dame, kakor tudi mnogo sgen-tur ■ nabajnJM so v vsaki številki v na Dunaji, III., Lowen-passe  4 izhajajočem ».Aligeni. Ktellcii-Anaelger** /.a
Avstro ()>fersko in Nemčijo.
Jedini scdidni organ v Avstro-0*rerskej. Naročnina za V* leta 2 gld , za mesec 70 kr. Posamične številke po "JO kr.
v pismenih markah.
13)
prodajajo ■«
Y „Narodni Tiskarni" v LjnMjani
spisi
po znižani ceni.
1. zvezek: Deseti krat. Komati.
2. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski janičar.  Povest, iz
15. stoletja domače zgodovine. -- II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz sloveuskega naroda. — III. Jesensko noć mej slovenskimi polharji, črtite iz življenja našega naroda. — Iv. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja.
3. zvezek: I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna
Bovest iz časov lutrovsko reformacije. — III. va prijatelja. — IV. Vrban Smakova že ni te v. tlunioristiena povest, iz narodnega življenja. — V. tioliila. Povest po resnični dogodhi. — VI. Ko/lovska sodba v Višnji Gori. Lepa povesi iz staro zgodovine.
4. zvezek : I. Tihotapec.  Povest  iz  domaćeg i življenja
kranjskih Slovencev. — II. Grad Hoj i nje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest.
6. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest hs 15. stoletja. — II. Nemški val pet. Povest. — III. Sin kinetskega cesarja. Povest iz Iti. stoletja. — IV. Line. Povest. '— V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest.
6. zvesek: I. Sosedov sin.   -• II. Moč in pravica. — III.
Telečja pečenka. O. m* iz naAegpj meBtnega življenja. — IV Bojim se te. Zgodov.nuka povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest i/, domaćega življenju. — VI. Kako jc Katarjev Peter
Sokoro delal, ker je krompir kradel. - VIL rta iz življenja volitičnega agitatorja.
Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani  10 kr.
Dijaki ,dobivajo Jurčičeve ,.Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče* skupno najmanj deset izvodov.
Prodajajo se v (79—24)
„NARODNI TISKARNI"
Kongresni trg, Gledališka stolna.
■
Francosk fabrikat "CAWLE-jev & HENRY-jev v PARIZU
Pred ponarejanjem ae avari!
Ta papir priporočajo dr. J. J. Polil, dr. E. Ludtvig, dr. E. Lippmann,
profesorji kemije na Dunajskom vaou£ilU6i,
in sicer zaradi svoj« izvrstne kvalitete, nasebne Jistnsli in ker mu neso pridjano nikuke /Jravjti škodljivo reči.
17, rue Dćrany»., ;*?ARIS
(151—12)
VIZITN1CE f
priporoča 1
v Ljubljani. |
prodajata najboljše in najcenejše
oljs,€l^@  bayv©r lafe© ixx
lastnega Izdelka, na debelo in drobno, nadaljo
nr^tene in kemične barve in čopiče ter vse v njijino stroko spadajoče blago. (87—102)
LJUBLJANA.
Za frnnčiMkuuMko cerkvijo, v IUnI goNporiii J.  Villmr-ja   lii-.. Htev. <t.
LJUBLJANA.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".