GLEDALIŠKI LIST Narodnega gledališča v Ljubljani 1942-XX~43-XXI DRAMA 5 HENRIK IBSEN: GRADBENIK SOLNES Lit 2 - '• -A,. GLEDALIŠKI LIST Narodnega gledališča v ljubljani 1942-XX./43-XXI. DRAMA Štev. 6 HENRIK IBSEN: GRADBENIK SOLNES PREMIERA 12. NOVEMBRA i94z-XXI Henrik Ibsen Henrik Ibsen je bil rojen leta 1828. v mestu Skien kot sin Premožnega trgovca, ki pa je obubožal, ko je bil pesnik osem let Sfar- V Ibsenovem rodu je bila pomešana danska, nemška in škot-^ kri, norveške pa ni bilo. Kot mladenič brez denarja se je vrgel v °) za vsakdanji kruh. Hotel je postati slikar, kar mu pa ni uspelo. ostal je lekarniški pomočnik, na tihem pa se je pripravljal na ?aturo, da bi se mogel vpisati na medicino. Svojim domačim se le vedno bolj odmikal, saj jih ni mogel niti podpirati, ko je sam lrndalje bolj padal v denarne stiske. Stike je gojil samo s svojo ?estro Hedvigo, katero je tako ganljivo naslikal v »Divji rački«. ot dvajsetletnik ji je zaupal, da se je odločil »doseči tisti višek in Popolnost in vse, kar more sploh človek doseči na veličini in spoz-nanju« in tak da hoče tudi ostati do smrti. ... Kot ubog lekarniški pomočnik je spisal svojo prvo dramo »Ka-v Ina«, katere pa ni mogel spraviti na oder, pač pa jo je sam izdal, v Kristijanijo (Oslo), da bi se vpisal na univerzo, kar mu pa uspelo. Ostal je ubog literat, se udeleževal javnega življenja, Pisal satire, slikal karikature in začel izdajati časopis. Končno 7°|St?r?e režiser in dramaturg (bilo mu je triindvajset let) v Bergnu. a) je začel pridno pisati in med ta prva dela spada tudi »Gospa 41 Inger na Oestrotu«. Vzbudil se je v njem Norvežan in pesnik, ki je črpal predvsem iz naroda. Ko se je poročil, se je vrnil v Kristijanijo in prevzel artistično vodstvo »Norveškega teatra«, kjer je sedem let živel v borbah za j ideje, v dolgovih in od dolgov. Pozneje je dobil manj važno službo pri starem gledališču v Kristijaniji, kjer mu niti plače niso redno izplačevali. Zapadel je v roke oderuhov. V hudih bojih za gledališče, ki sta jih vodila Ibsen in mladi pesnik Bjorson, je Ibsen popolnoma podlegel, Bjorsona pa so slavili kot narodnega klasika. V javnih debatah sta se pozneje spet našla j in nato spet razšla, dokler nista šele leta 1884. dokončno postala i prijatelja. Ibsenov edinec Sigurd je poročil Bjornsonovo hčerko Berglioto in prijateljstvo se ni skalilo več. Na pomlad leta 1864. so umetniki in rodoljubi zbrali za Ibsena zbirko, da bi potoval v Romo, kamor pa se je zaradi bolezni od- ; pravil šele jeseni. Ko je dovršil »Branda«, se je popolnoma spre- | menil na zunaj in znotraj in se je skušal spoprijazniti s svetom in se pobotati z njegovimi navadami. Leta 1868. se je preselil v Draž- j dane, kjer že čez leto dni spiše »Zvezo mladine«. V Nemčiji je dogotovil tudi zgodovinsko dramo »Cesar in Galilejec«, ki jo je zasnoval za časa otvoritve sueškega prekopa, kamor je bil pesnika . povabil egiptovski kedif. Pozneje se je preselil v Monakovo, kjer ; je spisal dramo »Stebri družbe«, potoval je še dvakrat v Italijo, i kjer je spisal v Amalfiju »Noro«, v Sorrentu pa »Strahove«. »Sovražnika ljudstva« in »Divjo račko« je začel pisati v Romi, dovršil pa na Tirolskem. S svojimi deli je vzbudil mnogo prahu in debat, toda pisatelj in kritik Georg Brandes se je zavzel zanj in iz skromnega norveškega pesnika je postal Ibsen v kratkem času evropska veličina. V tujini je živel prostovoljno 27 let in med tem dvakrat obiskal domovino. V Monakovem je imel mnogo prija- I teljev in občudovalcev, tu je bila tudi krstna predstava »Strahov«. Leta 1891. se zopet preseli v Kristijanijo. »Postal bi vendarle ; rad dober družinski oče,« je pisal prijatelju. In tu so nastale nje- j gove najbolj zrele drame: »Gradbenik Solnes«, »Mali Eyolf«, »John Gabriel Borkman« in »Če se mrtvi zbudimo«. Ta svoj življenjski epilog je pisal tako mrzlično in s toliko si*0, da so se prijatelji bali za njegovo zdravje. »Samo dokončati, Samo dokončati!« Vedel je in slutil, da ne bo napisal nobene drame več. Živel je samo še za svoje vnučke in ko se je Sigurdu rodil tretji otrok, in sicer hčerka, je vprašal, kakšno ime ji bodo dali. Bergli-0la pa je rekla: »Dobi naj ime Eleonora.« »To je lepo,« je odgovoril starček, »to je prav. Eleonora — saj t0 je moja Nora.« # Ibsen je bil šest let bolan, čeprav ni fizično trocl. 2e leta 1900 p je; zadela kap, vendar ne preveč nevarno. Zdelo se je, da bo b°lezcn prebolel, vendar se je arterioskleroza vedno bolj širila, °b letu pa se je napad ponovil v mnogo večji meri. Od tedaj je v*dno hiral. V maju leta 1906. je umrl. v> Takrat je zajokala njegova žena, ki mu je bila tiha, potrpežljiva življenjska družica, ki je ob njem prestala mnogo neprijetnega in doživela mnogo veselja in slave. Tudi ona živi v neštetih Ibsenovih osebah ... * Čez nekaj ur je zvedel ves omikani svet za njegovo smrt, ki je vPlivala na ljudi kot kak velik svetovni dogodek. Norveška država je prevzela kot svojca in mu priredila pogreb z velikimi častmi, pokojnik, ki v življenju ni zametaval posvetnih časti, bi se naj-“rze tudi teh ne branil. Ob grobu je imel govor protestantski duhovnik, tisti, ki je dal Ibsenu pred 40 leti najbolj značilne poteze Za duhovnika v »Brandu«. Na njegovem grobu stoji siv obelisk, na njem pa sta vklesani Samo dve besedi: »Henrik Ibsen«. * »Umri in zaživi! Rubek in Irena (osebi iz poslednje Ibsenove rame »Če se mrtvi zbudimo«, se prebudita v deželi svojih bolestnih ^nli gospa Maja in medvedji lovec na topli, okrogli zemlji, in Henrik Ibsen v neumrljivosti svoje pesniške veličine.« c (Iz predgovora Ibsenovih del, ki sta jih izdala J. Elias in P. ^chlenther.) Marija Vera Gradbenik Solnes V zadnjih dvajsetih letih je igrala naša Drama ta-le Ibsenova dela: »Hedda Gabler«, »Divja račka«, »Strahovi«, »Gospa z morja«, »Gospa Inger na Oestrotu«, »Rosmersholm«, »John Gabriel Borkman« in sedaj nam podaja g. Marija Vera »Gradbenika Sol-nesa« kot osmo Ibsenovo dramo na našem odru. »J. Takoj po „Heddi Gabler" je izšla 1892. nova drama: »Gradbenik Solnes«. Torej ima letos petdesetletnico. * 44 Kadar ie stavba dograjena, obesijo na njen vrh smrečico s trakovi. Gradbenik Solnes se je samo dvakrat v življenju dvignil tako visoko kot si je želel. Prvič se je odločil za to sam, drugič )e to plačal z življenjem. Prvič je dogotovil cerkev; splezal je na vrh zvonika. Drugič pa je dogradil svojo novo hišo, ki ji je prizidal stolp in spet splezal na vrh. Tudi tokrat se mu posreči obesiti gori venec; komaj pa je to storil, že ga drži omedlevica; vrača se z razbito glavo na tla, tja, kjer je živel svojo vsakdanjost. Deset let je minilo med prvim in drugim vencem. Obakrat ga občudovala mlada deklica in pogumnemu plezalcu vzklikala. Prvikrat ga je divje občudovanje vražjega dekleta skoro" spravilo 12 ravnotežja. Zdaj po desetih letih vidi, da je prejšnji otrok nevarna ženska, ki preži nanj; zopet ga gleda visoko na odru, tako velikega in sproščenega, kot si ga je gledala v vseh teh desetih letih; ko opazi, da je pomahal s klobukom, se ji izvije iz prsi divje ve-?c^je in tudi zdaj zakriči: »Živel gradbenik Solnes!« On to sliši ln pade z odra. Gorje temu, ki hoče višje, kot je v njegovih močeh. Pri žeg- nanju je bjl vesel svojega uspeha in se je dobre volje igračkal s Prikupno na pol odraslo punčko. Objemal jo je, poljubljal in ji °tu]ubil, da se čez deset let povrne, vzame princesko s seboj in ji Pokloni kraljestvo. Zanj je bila to samo otroška šala in take šale Ie lahko pozabiti. Ostalo pa je le nekaj, česar ni mogel pozabiti. Popolnoma drugače je bilo deklici. Za njo je bil ta dogodek Pomemben za vse njeno življenje. Vsa njena otroška domišljija, yse njene sanje o bodočnosti so se napajale ob njem. Ta gradbenik ’e Postal njen ideal. Tako je rastla Hilda Wangel... o čemer je *°t otrok sanjala, je sanjala tudi kot dekle in sanjala tudi o tem, , a se to nekoč uresniči. Ta daljnji gradbenik ji je ostal ideal, po aterem je hrepenela. . Zdaj pa ie minulo deset let. Postala je samosvoja in resolutna ^ tako potuje čisto sama po pokrajini. S palico, v turistovski obleki, fez kovčega in denarja stopi nekega jesenskega večera v delavko gradbenika Solnesa. Zelo praktičnih nazorov, zelo kritičnih P°j?'edov stoji kar naenkrat pred njim; kot bi trenil, ga je obvla-Samo to bi rada vedela, kakšen se ji bo zdel sedaj ta mož, o katerem je sanjala, sedaj ko je že zrelo dekle. Ko ga je zagledala, je imela zelo različna čustva. Po vsej zunanjosti ni bil več tak kot prej. Včasih se ji je zdel kot zaspan copatar, drugič spet kot malenkosten v občevanju s svojimi podrejenimi. Celo to opazi na svojem junaku, da se včasih boji ljudi. Kolikor bolj pa jo odbija, tem večja je njena vnema, da bi ga spet gledala takega kot nekdaj. On je zanjo največji gradbenik na svetu. Navdušuje ga, naj dela to, kar si želi sam najbolj. Kot stari Wikingi, ki so ropali, morili, požigali, ugrabljali ženske in ko so prišli domov, so bili veseli kot otroci, ne zavedajoč se svojih divjosti. Tak nasilni Wiking, to bi bil mož za Hildo; te?a bi vzljubila že zaradi same nasilnosti. Nekaj takega nasilnika vidi vsekakor v tem gradbeniku, saj je uničil toliko ljudi, da si je opomogel sam. Toda domov ni prihajal vesel, ni užival sadu svoie nasilnosti, pač pa je postajal žalosten, mučil ga je strah pred maščevanjem. Postajal je majhen, bolan in žalosten. Pa vendar: prav ta rahločutnost je Hildi tako všeč. Sama začuti v sebi usmiljenost do bližnjega. Prisili Solnesa, da dela dobro tistim, od katerih je pričakoval maščevanje. Prišla je, da bi spravila gradbenika do nezvestobe; zdaj, ko je spoznala njegovo nesrečno ženo, ne zmore tega več. Sklenila je, da odpotuje in zapusti to bajno kraljestvo, toda za to nima dovolj moči. Naenkrat pa jo zgrabi zlobno-divja sla, s katero priganja gradbenika na stolp. Ta divja zloba pa je le! otročji izraz velikega občutja, ki plamti v njej podzavestno in ki ga pozna tudi gradbenik sam, ko vidi, da gori tudi v njem; Zidanje stolpa je samo zunanja podoba hrepenenja po notranji obnovi in notranjem vstaienju. Solnesova tragedija je hrepenenje po svobodni, samostojni človečanski veličini, ustvarjajoči iz sebe same. Hilda je v mladostnih letih videla stavbenika na stolpu tako velikega, svobodnega in samosvojega, z vencem v roki... tak naj bi postal zdaj spet. To je boj za višje vrednote, brez ozira na za- j hteve usode. Ta boj se konča s porazom. Nizkotne sile življenja so v vsem močnejše kot stremljenje duše po višjem. Usoda ni naklonila temu možu, ki se je samovoljno povzpel iz majhnih razmer, niti prave žene, niti oravega življenja. To, po čemer je vedno hrepenel, zasluti le od daleč v duši te deklice. Zena pa, s katero živi, se bolestno umika. Ta »ubogi kmečki fant« trpi zaradi nenasitnega 46 častihlepja. Da bi se povzdignil nad vsemi, brezobzirno tepta srečo Svojih bližnjih, takoj nato mu že vest ne da miru in moči, da bi se boril še dalje. Še takrat, ko se mu kaka skrivna želja izpolni, se obtožuje. Vsi tisti, ki jih je pogazil — predniki in njih nasledniki — ga navdajajo s strahom in tako omahuje med obema Bro-yikoma, očetom in sinom. Želi, da bi pogorela rojstna hiša njegove Zene in res je pogorela brez njegove krivde, pogorelapa je tudi vsa ^)egova zakonska sreča in stavbenik misli, da je on vsega tega kriv. Vse njegove misli, vse njegove želje zadnjih desetih let so iste kot l'h je hranila Hilda. Vse te misli, vse te želje streme za enim samim f^ljem. V dviganju in padajanju imata ta dva človeka enaka čustva. | režirata trezen razum, zdravo človeško gledanje; prezirata tisto, *ar je mogoče doseči in težita za tem, kar se doseči ne da. Solnes še vedno zida otroške sobe, čeprav mu žena ne bo rodila otrok. Sprašuje Hildo, ki se ji to zdi brezumno, če ni še opazila, Kako vabi in kliče človeka ono, česar ni mogoče doseči. Hilda naenkrat spozna, da tudi sama tako čuti. v Solnes ima le željo in ne moči, da bi postal nadčlovek. V tem duševnem boju ne zaupa več sreči, ki ga je postavila na noge; iz kastne moči bi bil moral to storiti. Kar pa je dosegel sam, grize ?jegovo vest. Ta razdvojenost med vestjo in tvornostjo spominja na Hamleta. Hamlet, ki bi rad postal Machbeth. Popravek Gospod dr. Anton Švigelj, advokat v Ljubljani, nam je poslal °Pis, katerega priobčujemo žal šele sedaj, vendar radevolje že *ato, ker dokazuje, kako se naši ljudje zanimajo za gledališče in al je pomenil naš dolenjski Jurčič takratni mladini. Ljubljana, 13. oktobra 1942. Velecenjeni g. urednik! k V »Gledališkem listu« št. 3 navajate pod naslovom »Deseti at« na j g strani spodaj in na 19. strani zgoraj, da je prvo izdajo JUrciča oziroma »Desetega brata« založila in izdala Narodna tis - 47 skarna leta 1902. To pa ni res! »Deseti brat« je izšel leta 1882. kot I. zvezek Josipa Jurčiča »Zbranih spisov«, ki jih je zalagal in na svitlo dajal »Odbor za Jurčičev spomenik« in urejal pokojni Fr. Levec. Tako je bilo do V. zvezka. Šestega in še nadaljnjih pet je pa založila in izdala Narodna tiskarna v letih 1886 do 1892. Ta enajst zvezkov obsegajoča prva izdaja Jurčiča je vezana v platnice posebne vrste. Na njih prvi strani je slika, ki veže posamezne prizore sedanje priredbe »Desetega brata« v Narodnem gledališču . .. Saj bi bilo res čudno, da bi zbrani spisi našega prvega romanopisca izšli v prvi izdaji šele po več kot 20 letih po njegovi smrti! Vseh 11 starih zvezkov si lahko pri meni ogledate. Kupil sem jih še kot dijak, dasi je šla trda za denar!... Pa brez zamere! Z odličnim spoštovanjem vdani Švigelj A. Lastnik in izdajatelj: Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik; Oton Zupančič. Urednik: Fr. Lipah. Za upravo: Ivan Jerman Tiskarna Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani. 48 II costruttore Solin DRAMMA IN TRE ATTI Dl ENRICO IBSEN. VERSIONE Dl S. STUPICA. Scenografa: Ing. arch. B. Stupica. Regista: Maf*' II costruttore Solnes..Levar La signora Alina Solnes.......................... II medico dott. Herdal........................... Knut Brovik, gia architetto e ora assistente di Solnes.................................. Ragnar Brovik, suo figlio, disegnatore Kaja Fosli, sua nipote........................... La Signorina Hilda Wangel........................ Maria Vera Raztresen J. Kovič Verdonik Simčičeva Ukmar-Boltarjeva Gente sulla strada. Avviene in casa del costruttore Solnes. La cassa si apre alle ore 16 Inizio della rappresentazione alle of{ Fine dello spettacolo alle ore 18*45 Platea: I. fila .... . Lit. 18-— balcone (4 persone) II.-III. • M 16-- Posti agiunti nei palchi: IV.-VI. • n 14-— platea .... VII.-IX. • H 14 — I. piano .... X.-XI. • » 12 — balcone .... XII.-XIII. • » 10- Galleria I. fila . . . Balcone: I. »» 12 — II 11. • M 10-— III. „ . . Palchi: platea (4 pcrsone) » 64'— Ingresso in galleria I. piano »» • * • M 72 — Ingresso per gli študenti Lit- I biglietti si veadono alla cassa del Teatro dell’Opera dalle 10.30 alle 12.30 e poi, e ali* cassa del Teatro di prosa mezz’ora prima delPinizio delle rapprese1*1 Le tasse sono compresenel prezzo dei biglietti. Gradbenik Solnes DRAMA V TREH DEJANJIH. SPISAL HENRIK IBSEN. — PREVEL B. STUPICA. °Šraf: Ing. arh. B. Stupica. Režiser: Maria Vera. Gradbenik Halvard Solnes..........Levar Gospa Alina Solnesova.............Maria Vera Dr. Herdal, zdravnik..............Raztresen Knut Brovik, prej arhitekt, zdaj asistent pri Solnesu . . .............J. Kovič Ragnar Brovik, njegov sin, risar . . . Verdonik Kaja Fosli, njegova nečakinja .... Simčičeva Gospodična Hilda Wangel...........Ukmar- Boltarjeva Množica na ulici. Godi se v hiši gradbenika Solnesa. '“»rt, se odpre ob 16 Začetek ob 16.30 Konec ob 18*45 er? sto. Lit. J8 — Lože balkonske (4 osebe) . . Lit. 44-- • Yt 16 — Dodatni loini sedeži: v parterju «• 14- • »1 14- v I. redu . 14 — • * 14,— balkonski. 10- • H 12 — Galerija: Sedeli I. vrste . . * 7’— • tl 10 — * H. . it 6- *• 12- * in. „ tt 5- • H 10- Galerijsko stojižže ** 1 50 • • 64'— Dijaško „ ** 2’- 72 — ^eži I. vrete . . " IL-IIL vr»te » IV.-VI. „ » V1I.-IX. „ k. " X"XL " lko»: Sed** ,X1L XIIL »edefc l.vrBte , » n« " H- „ . . RS?" g • u (4 oeebe) . in oj° v predprodaji pri dnevni blagajni v opernem gledališču od 10.30 do 12.30 ! l7. in pri blagajni v drami pol ure pred pričetkom predstave. Takse so vračunane.