Leto IX, Si. 215 Ljubljana, četrtek 13. septembra 1928 Cena 2 D n »t» mm mcmcCnf — Du» 0(la* po tantu. Uredništvo • L4«W)«na, K na t kova uttcs »ter 5/L T*tatan št. aoja m sta*. ponoči tudi ftt. tou- Rchapisl •• m »r«4«i«. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko 1» LJubljana, ŠL 4. — Telefon *». ««9« Iti) - Cef)e, Aleksandrova AL 11J4S - Praha čisto 7ft.1l Wien.Nr. 105^41. > - Ljubljana, 12. septembra Takoj ko je prevzel Venizelos krmilo grške poiitiiie v svoje roke, so se pričela ponavljati poročila, da je pričakovati pogajanj med Jugoslavijo in Grčijo. Ko so volitve prinesle presenetljivo veliko zmago Venizelosu, so vesti postajale še pogostejše in v najnovejši dobi tudi konkretnejše. Pogajanja med diplomatskimi zastopniki obeti držav so se že pričela in trdi se, da obetajo uspeh. Da pomeni povrnitev Venizelosa v aktivno politiko zbližanje med Jugoslavijo in Grško, je moralo biti jasno vsakomur, kdor pozna politično preteklost tega vodilnega grškega državnika in njegov politični koncept, kakor ga iz-vaj>a od balkanskih vojn dalje. Venizelos je bil vedno pristaš misli, da mora Grška ostati v najboUših odnošajih in trdni zvezi s Srb«jo, odnosno Jugoslavijo in on je Dil popKvitni predstavi-telj teze, da mora Grška v letu 1915. Srbiji priskočiti na ponoč, ko jo je napadla Bolgarska. Zato je povsem logično, da se Venizelos -i m^gel strinjati z novejšo grško politiko, ki se je pričela odtujevati Jugosbviji ter pričela po poedinih diplomatih kazati težnjo, približevati se Italiji, aH t'včneje, sprejeti njene vabe. Venizelosov povratek v grško politiko so spri*o tega v Rimu vzeli na znanje z vidnim nezadovoljstvom, smatrajoč po prnvici, da poslej v Atenah ne bodo imeli tako lahkega posla s svojimi intrigam*. Seveda si tudi v novi situaciji ne smemo stvari predstavljati p-Hahko. Predvsem mora Venizelos v r Si ti grško politiko in zastopati grške 'nterese. Zato se seveda ne bo postavljal v afront z italijansko politiko in bo irrabil tudi na tej strani vse, kar se mu nudi možnega. To je rea!no in v redu. Zato nas ni mogla presenetiti vest, d» se sklepa grško-italijanska prijateljski pogodba. Ako se posreči odstraniti v atmosferi med Grško in Italijo vse sporne zadeve in najti iz njih srečno soh'Ct5o, gotovo tudi Venizelos ni mogel tega zameta-vati. Italija pa je že v pogajanjih s Turčijo pokazala, da želi v bližnjem orien-tu odnehati od svoje imperijaiistične politike in ji spričo tega ni težko, doseči sklepov prijateljskih pogodb. D a bi bila tako popustljiva ali vsaj lojalna tudi napram nam, bi tudi napetosti med njo in nami že davno ne bilo. Venizelos bo tudi napram nam zastopal grške interese, o tem ni dvoma. Želeti drugače, b* fc'0 absurdno. Ali uri želimo, da bi Grška ne bila občutljiva preveč, da ne bi videla naših ekspan-zivnih teženj tam. kjer jih ni. Centralni problem za zbliianje med nami in Grki je naša cona v solunski luki. Mi ne želimo take solucij*. d» bi se kršila grška suverenost, kar tvori že leta strašilo za atenske diplomate, želimo pa, da se dogovorijo z nami ra taki bazi, da ti bo naš promet Jez solunsko luko in po železnici Solun-Djevdjelija vršil nemoteno in neodvisno od eventualnih, recimo incidentov v tem predelu. V Atenah se morajo zavedati, da pomeni solunska luka v do!očenih pri.nerih edin* svobodno komunikacijo z vnanjim svetom in da se nam morajo zato dati možnosti. da se nam ta komunikacija ne zapre po ovirah, ki jih mora povzročiti eventualna slaba volja nenaklonjenega režima. Med temi garancijami, ki jih želimo, in kršitvijo grške suverero-sti je še daleč in želimo saino. da v Atenah uvidijo to razdaljo ter naMi ustrežejo v oni meri. ki jo zahteva smotrenost našega dostopa do Soluna. Venizelos je uvideven državnik in pozna genezo naših stremljenj do cone v solunski luki. Zato upamo, da bodo imela poganjanja z njegovo vlado uspeha v taki meri in obliki, da se bost? zadovoljili obe strani. Potem bo mogoče brž doseči sporazum tudi v drugih točkah in tako obnoviti prijateljske od-nošaje med obema državama, kar je v interesu tako grške kot naše politike. Pacifikacija Balkana bi s tem napredovala za precejšnjo stopnje in marsikdo, ki je zidal na odtujitev med Atenami in Beogradom, bi bil neprijetno zadet na veliko zadoščenje vseh. ki iim ie iskreno pri srcu prospeh balkanskih držav. 23 davidovičevcev v Dubrovniku Dubrovnik, 12. sept. n. Včeraj je dospel gemkaj minister dr. Angjelmovič, ki je že ▼eč dni na potovanju po Dalmaciji, da bo« dri že malodušne in še bolj maloštevilne pristaše Davidovičeve demokratske stran« ke. V Dubrovniku se je sinoči vršilo zbo* rovanje v prostorih kina «Apollo» Dubrov« čani so smatrali to zborovanje za nekako revijo pristašev Davidovideve stranke in so jih pri izhodu natančno prešteli. Z mini« strom dr.. Angjelinovičem vred jih je bilo vsega 23. kar je izzvalo mnogo hudo muSnih komentarjev. Policija ie ukrenila obširne varnostne mere za osebno varnost ministra, ki se pa izkazale za povsem nepotrebne. Dr. Angjelinovič odpotuje ju« fc* v Kotor. Korošec se odmika od Vukicevica Vedno večja nervoznost v Beogradu. - Dr.j Korošec išče stikov z radikali glavnega odbora, ti pa s KDK Beograd, 12. septembra r. Politični krogi so danes zabeležili nove momente v političnem položaju. Dokazovanja beograjskih listov v zadnjih dneh., da je le treba pričeti pogajanja s KDK zaradi notranje političnega pomirjanja, je sledila informacija tukajšnje »Politike«, da bo nemara situacijo presekala krona in takoj po svojem po-vratku v Beograd vzela inicijatrivo v svoje roke. Danes so te tendence za pomirjenje s KDK našle novo podporo v vseh glavnih beograjskih listih. Tako objavlja »Politika« pod naslovom »G. Vukičevič in g dr. Anton Korošec« naslednjo zanimivo informacijo: »Odnošaji med radikali bodo brez dvojbe imeli vpliv tudi na odnošaje v vladi in če-tvorni koaliciji. V vsakem slučaju pomeni spor med radikali občutno oslabitev vladnega položaja. Zmaga glavnega odbora radikalne stranke pa bi po mnenju vseh političnih krogov pomenila istočasno novo činjenico, ki bi ustvarila novo situacijo, tako da bi ji moral slediti celo padec vlade dr. Korošca«. »Z ozirom na tako stanje stvari — nadaljuje »Politika« — se je v gotovih, dobro obveščenih radikalskih krogih zatrjevalo, da je g. Korošec na razne strani že namignil, da ne želj deliti usode g. Vukiče-viča. Pristavlja se celo, da je dr. Korošec sporočil gotovim radikalom, da se ne smatra več vezanega na g. Vuklčeviča. Ta zatrjevanja so bila predmet živahnih pojasnil v političnih krogjh zlasti zato. ker nasprotujejo željam in težnjam Vukičevičevih prijateljev. Hkratu se je v radikalnih krogih mnogo govorilo tudi o tem. kakšna je prav za prav vloga dr. Korošca in koliko je iskren v onem. kar dela in govori napram eni- in drugi radikalni skupini«. Tako »Politika«. Njena- informacija je očividno točna zlasti, v kolikor se tiče dr. Korošca. Nesigurnost, ki je nastala v vladi, se pripisuje predvsem dejstvu, da je vlada izgubila kontakt z Bledom. Vladne stranke so sedaj navezane same nase in v radikalni stranki zopet stopajo v ospredje zahteve po pravih in ne stranki vsiljenih voditeljih, kakor je bil Velja Vukičevič. Najboljši znak labilnosti, ki je zavladala v Beogradu, pa je labilnost samega predsednika vlade, ki že koleba med eno in dTUgo frakcijo radikalne stranke. Današnje < Vre me* nadaljuje z akcijo, ki naj zbliža glavni odbor radikalne stranke s KDK v Zagrebu. V to $vrho piše o Pogojih in ukrepih, ki bi jih morala storiti radikalna stranka, da zadobi kvalifikacijo za pogajanja z Zagrebom »Vreme« piše v tem pogledu, da bi moral glavni odbor pripraviti gotovo pogoje predrto bi sploh mogel stopiti v pogajanja s KDK. Po 20. juniju se Hrvatom ni dala nobena satisfakcija. Režim Velje Vukičeviča in četvorne koalicije je ostal nedotaknjen im dokler ostane pri tem, ni govora o kompromisu. Pogoji, ki jih stavlja KDK za eventuelna pogajanja glavnega odbora z Zagrebom so sledeči: Odločno odkrita in javna borba proti Vukiče-viču in njegovemu režimu, nadalje popolna obsodba njegovega dosedanjega dela in končno odhod pristašev radikalnega glavnega odbora iz Narodne skupščine v znak solidarnosti s KDK. Ti pogoji, ki jih navaja »Vreme« so očividno beograjska kombinacija, vsekakor pa interesanten poskus gotovih radikalskih krogov, sondirati pogoje, pod katerimi bi bili mogoči zopetni stiki s KDK. Zagreb, 12. septembra č. Nocojšnji »Ju-tarnii list« poroča iz Beograda: »Z ozirom na borbo med radikalnim glavnim odborom in Veljo Vukičevičem so politični krogi opazili, da je poslednje dni tudi predsednik vlade dr. Ante Korošec izpremenil svoje stališče in se preorijentiral. Doznava se, da je dr. Korošec na sestanku z Aco Stanojevičem govoril tudi o svojem stališču napram akciji radikalnega glavnega odbora. Ko so klerika^i videli, da je Vukičevič bitko izgubil in da bo že morda v najkrajšem času le še »bivši« politik, so se približali glavnemu odboru. Dr. Korošec dokazuje sedaj, da veže blejski pakt predvsem radikalno stranke kot tako. ker ga ni sklepal z Vukičevičem in njegovo skupino, nego z radikalno stranko Dr Korošec je baje že pristal na zalv-.ve- Ace Stanojevi-ča in naložil podrejenim policijskim organom, naj ne sodelujejo več v akciji Vuki-čevičeve skupine. ki ustanavlja posebne radikalne organizacije. „Marinkoviča ne zanimajo naši Primorci" Svetozar Pribičevič o raznih aktualnih vprašanjih. — Soglasnost v programu in delu voditeljev KDK. — Zloraba zakona o zaščiti države Zagreb, 12. septembra č. Danes popoldne je Svetozar Pribičevič sprejel novinarje in jim odgovarjal na stavljena vprašanja: Novinarji so med drugim opozorili Pribi-čeviča na vprašanje narodnih manjšin, ki je pravkar aktualno in je na dnevnem redu v Ženevi. Vprašali so ga, ali smatra, da je morda naš zunanji minister dr. Voja Marin-kovič to vprašanje pokrenil tekom svojega razgovora z italijanskim delegatom Scialo-jo, zlasti še, ker je to vprašanje postalo za nas po poslednjih persekucijah našega življa v Italiji še posebno pereče. Pribičevič je odvrnil: »Naše narodne manjšine v Italiji sigurno ne zanimajo g. Marinkoviča. On gre mirne duše celo preko nas, kaj še le preko naših manjšin v Italiji. On je to že^davno izjavil glede prečanov im si za to lahko mislite, kako pri srcu so mu še le naše manjšine v Italiji. Glede nameravanega velikega shoda v Sisku je Pribičevič izjavil, da dan shoda še ni določen. Kar se tiče podrobnega programa koalicije je Pribičevič izjavil, da v koaliciji ni nikakih resnejših diferenc, zlasti med niim in dr. Mačkom ni nesoglasja. Koalicija proučuje vsa vprašanja resno in temeljito in se ne igra parlamenta. Za to ne vodi ne generalne ne specijalne" debate, kakor to delajo v parlamentih. Zakona o zaščiti države se vlada poslužuje proti vsem, ki so ji na poti in ki so v opoziciji. Ta zakon je bil sprejet kot začasen zakon, kar je med drugim razvidno tudi iz mojega takratnega govora v Narodni skupščini in iz cele skupščinske debate. Ker pa danes ne preti državi niti najmanjša nevarnost kakih perturbacij, je ta zakon docela odvišen. To tembolj ker se z njim dandanašnji davijo svobodni pokreti in vodi borba proti političnim nasprotnikom. Kako begajo amputaši javnost Zagreb, 12. septembra. cNovostfo objavljajo pod naslovom »Alarmantne vesti iz Beograda o amputaciji> na uvodnem mestu poročilo, ki se glasi: cTukajšnji politični krogi, ki so za amputacijo. so sporočili raznim predstavnikom javnega mnenja, da sta baje Anglija in Italija pred • tedni že pristali na razhod in razdružitev naše države in da se sedaj naš zunanji minister dr. Voja Marinko.vic nahaja v Parizu,.da pridobi tudi Francijo za amputacijo. cNovostb pristavljajo, da objavljajo to vest le zato, da se vidi, koliki so napori KDK za ohranitev naše države in da na razhod in na razdružitev delajo le gotovi ljudje v Beogradu. List smatra, da bi bil že skrajni čas, da izpregovori o tem vprašanju sedanii predsednik vlade dr. Korošec, ki je poklican, da preseče razširjanje glasov, ki škodijo naši državni zajed- nici.» Seja vodstva KDK Zagreb, 12. septembra fi. Jutri se bo vršila redna seja poslovnega odbora KDK v smislu sejnega stale p a v Ljubljani. Na dnevnem redu bo razprav« o podrobnem izvajarajru široke politične akcije med uajodoni. V čolnu preko oceana Newy*rk. 12^.. septembra. (be.) Nemec Franc Romer jeprispel v čolnu v St Tho-mas v Portorico, odkoder je nadaljeval pot v Florido. Romer je odpotoval začetkom marca iz Lizbone in prebrodil v čolnu Atlantski ocean, s: Pernarjevo pismo Društvu narodov? Beograd, 12. septembra, n. Nocojšnja «Pravda» poroča iz Ženeve, da je poslanec HSS dr. Pernar, ki je bil težko ranjen o priliki atentata v Narodni skupščini in ki se sedaj zdravi na Dunaju, poslal Društvu narodov obširno poročilo o dogodkih 20. junija v Narodni skupščini in njihovih po« liričnih posledicah ter .opozoril Društvo na« rodov na to, da delegacija okrnjene Narod* ne skupščine odnosno vlade, ki se opira na to Narodno skupščino, nima pravice zasto« pati celokupne kraljevine SHS. Vlogo je prejelo tajništvo Društva narodov z dana« šnjo popoldansko pošto; Po poročilu «Prav» de» pa korak dr. Pernarja v ženevskih dip« lomatskih krogih ni vzbudil posebne po« zornosti, ker smatrajo tam spor med Beo« gradom m Zagrebom za interno zadevo, v katero se ne želi nihče vmešavati in ki za« to tudi ne spada pod Društvo narodov. Razširjenje postaje Plase Beograd, 12. septembra. Ker se je spričo naraščajočega tujskega prometa pokazala potreba po razširjenju .nekaterih postaj na progah, ki vodijo na naše Primorje, je prometno ministrstvo izdelalo načrt za ta dela. Tako je bil te dni dovoljen kredit v znesku 200.006 Din za gradbo čakalnice I. in II. razreda in za razširjenje restavracije ter perona na postaji Plase na progi Zagreb-Sušak. Plase so. kakor znano, železniška postaja za večino kopališč v hrvatskem Primorju. predvsem pa za Crikvenico in Kraljeviče. Stara bolgarska vlada v novi izdaji Zmaga makedonskih revolucionarjev. — Kapitulacija Burova in Cankova. — Neugoden vtis v Beogradu Sofija, 12. septembra s. Ljapčev je zopet dobil mandat za sestavo nove vlade. Ker je že dosežen sporazum glede sestave novega kabineta, bo kri- za rešena bržčas še nocoj z imenova njem nove vlade. Vojnega ministra bo izbral kralj sam. Sofija, 12. septembra g. Proti vsakemu pričakovanju se je z ozirom na nevarnost državne krize med tremi voditelji vladne večine dosegel sporazum. Ljapčev, Burov in Cankov so po skupni konferenci sklenili pustiti Ljapčevu proste roke za sestavo nove vlade, ki bi jo odobril kralj. Voditelji so se sporazumeli predvsem iz bojazni, da ne bi kralj poveril sestavo vlade vodjii opozHje Malinovu. V novem kabinetu bi sedanji bolgarski delegat pri Društvu narodov v Ženevi Molov prevzel zunanje ministrstvo. Negotovo je še, ali je Vlkov pristal na to, da se umakne iz političnega življe-nja. Beograd, 12. septembra r. Vest o taki rešitvi vladne krize je izzvala v tukajšnjih krogih deloma presenečenje, splošno pa neugoden vtis. Zopetna obnova Ljapčeve vlade z malenkostnimi osebnimi spremembami se smatra za zmago stališča one skupine, ki zagovarja makedonski revolucijonarni odbor. To mnenje še bolj potrjuje dejstvo, da vstopi v novo vlado kot zunanji minister Molov, ki je znan kot najožji sotrudnik bivšega vojnega ministra Vlkov a in vnet zagovornik makedonskega odbora in nasprotnik zbli-žanja z Jugoslavijo. Preprečen državni udar v Španiji Oblasti so odkrile širokopotezno zaroto, ki je v odsotnosti kralja nameravala izvesti državni prevrat. — Številne aretacije po vsej državi Pariz, 12. sept. d. Agentura «cRadio» jav« ija, da so oblasti odkrile zaroto, ki je hote* la vreči režim Primo de Rivere. Že včeraj popoldne je bilo aretiranih več tisoč oseb, med niimi mnogo republikancev. Med are« tiranci je tudi mnogo vojaških oseb. iz te« ga sklepajo, da je tudi vojaštvo udeleženo pri tej zaroti V Madridu samem je bilo prijetih 320 oseb; med njimi je mnogo ko« munistov, ki so se udeležili delavskega kongresa v Madridu. Tudi v Barceloni je bilo prijetih več sto oseb, med njimi ge« neral Lopez*Achoa, eden največjih sovraž« nikov Primo de Rivere. Pariz, 12 septembra g. O zaroti proti Primu de Riveri ss doznavajo še naslednje podrobnosti: Zarotniki so hoteli izkoristiti odsotnost kralja, ki je na obisku pri švedskem kraliu v Stockholmu. da bi s pomočjo republikanskih in komunističnih elementov inscenirali komplot. ki bi izbruhnil ob istem času na vsem polotoku. Nameravali so aretirati člane vlade ki bi jih takoj vtaknili v ieče ali pa deporfirali. V četrtek bi se proglasila splošna stavka. V noči od Donedelika na torek ie notranji minister zvedel o tej stvari. Po kratkem razgovoru s šefi policije ie sestavil listo oseb. ki so jih nato aretirali. Med are- tiranci ie tudi šef republikanske stranke Leroux. V Barceloni so bili aretirani vsi odlični voditelji prostozidarjev, predsednik Lige za človečanske pravice v Kataloniji, vsi republikanski novinarji in več poslancev. Tudi v Valenciji ie bilo prijetih več novinarjev. V kratkem času so bile na vsem polotoku aretirane vse osebe, ki so zapletene v komplot. Kakor se govori ie bil v zadevo zapleten tudi nadškof v Saragosi. Da se izogne kazenskemu postopanju, so ga pozvali, nai se takoj umakne v samostan. Preteklo noč ie sklenil ministrski svet aretacijo bivšega ministrskega predsednika Sanchez-Guerra. ki ie zdaj v prostovoljnem eksilu. V vsei državi ie bilo aretiranih več tisoč oseb. Vlada ima položaj v svoiih rokah. Zdii se pa. da zarota še ni končnove-ljavno udušena. Obstoja nevarnost krvavih cestnih spopadov. Madrid, 12. septembra s. Primo de Ri-vera ie vsem meščanskim zborom poslal okrožnico, v kateri iih poziva, nai pridejo na dan obletnice diktature oborož.ni v Madrid. Do sedai ie zibranih v Mad;idu že nad 20.000 kmetov. Lizbona. 12. septembra s. Tukaj so našli 36 bomb in mnogo drugega eksplozivnega materijala. Policija je aretirala 10 oseb. 52. redno zasedanje Društva narodov Na dnevnem redu so manj važna begunska vprašanja. — Razprave v poedinih komisijah ference za odpravo uvoznih in izvoznih prepovedi. Tretja komisija, ki se bavi s vprašanjem razsodišča in varnosti, je pričela s splošno razpravo o teh problemih Četrta komisija je pričela s splošno raz* pravo o proračunu Društva narodov. Te* kom debate je več govornikov predlagalo, naj Društvo narodov omeji svoje izdatke in spravi proračun v ravnotežje. Drugi govor* niki so bili nasprotnega mnenja in so za« htevali, naj se proži Društvu narodov več* ja financijelna možnost, da razvije svoje delovanje. Peta komisija, ki se bavi s socijalnimi in humanitarnimi problemi je pričela razprav* Ijati o vprašanju zaščite mladine. Šesta komisija, ki se bavi s političnimi Ženeva, 12. septembra s. Novoizvoljeni Svet Društva narodov je danes otvoril 52. zasedanje. Tudi sedaj predseduje finski zu* nanji minister Procope, ker bo Briand že prihodnje dni zapustil Ženevo. Dnevni red tega zasedanja vsebuje samo begunska vprašanja, med drugim naseljevanje ruskih, armenskih in grških beguncev ter položaj bolgarskih beguncev. Ženeva, 12. sept. (že.) Ker je skupščina Društva narodov končala splošno debato o tajniškem poročilu, so pričele komisije raz« pravljati o vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Prva komisija, ki se bavi z juridičnimi in ustavnimi vprašanji je razpravljala o bodo* či konferenci za kodifikacije mednarodnega prava. Komisija je izrazila želio, naj se ta konferenca skliče tekom leta 192*« Druga komisija, ki se bavi s tehničnimi vprašanji, je proučila delo Društva narodov na gospodarskem polju. Komisija je izrazi* la svoje zadovoljstvo nad uspehom kon« Monstre-proces v Romuniji Bukarešta, 12. septembra, d. V Kološu je pričel včeraj eden največjih komunističnih procesov zadnje dobe. Obtoženih je 114 ko* munistov, na razpravo pa je povabljenih 600 prič. Obtožnica povdarja, da so tajne komunistične organizacije v sporazumu s lil. intemacijonalo delovale proti varnosti države. K°kor znano, je komunistična stranka v Romuniji prepovedana. Nova rovar jen ja nemških monarhistov Dunaj, 12. septembra, č. V tukajšnjih političnih krogih se je doznalo, da se je vršila 29. avgusta v Celovcu konferenca voditeljev koroških hajmverovcev. Razpravljali so o možnosti združitve avstrijskih monarhistov z bavarskimi, ki se zbirajo okoli dinastije W'ittelsbachov. Konferenci' je baje prisostvoval tudi princ Albreht Bavarski, ki je dopotoval v Celovec pod imenom grof Fran Seier. Avstrijski in nemški socijaNsti so sklenili da bodo zahtevali energično preiskavo. So-cijalistični krogi zatrjujejo, da jie ponovno stopila na-plan akcija onih monarhističnih krogov, ki si žele vzpostavitve dinastije na Bavarskem. Ta dinastija n»i ;bi najprvo združila vse južno nemške pokrajine, nato pa delovala na združitev z Avstrijo; • • - ^ - 60-letnica pesnik*-Bjfezine Praga, 12. sentembra. h Veliki češkoslovaški pesnik Otokar Brezi ms-praznuje jutri svoj 60. rojstni dan. Pesnih je dobil veliko državno jubilejno darilo za umetnost v znesku 100.000 Kč. __ vprašanji, vprašanjem intelektualnega so* delovanja, suženjstva in mandatov, je pri* čela z razpravo o delu zadevnih komisij in instituta za intelektualno sodelovanje. Pred rekonstrukcijo Baldwinovega kabineta London, 12. sept. g. Baldwin namerava neposredno pred parlamentarnim' volitva* mi prihodnjo spomlad objaviti sporočilo o rekonstrukciji kabinetu, ki je postala pd« trebna z ozirom na žolie nekaterih mini* strov iz zdravstvenih ali drugih vzrokov. Kakor se govori, l»o Hieks zapustil notra* nie ministrstvo ter prevzel manj važno me* sto. . ... .. Drobiž z vseh strani . Pariz, 12. septembra (be.) . V lata' Le flavte je bilo .iziprtiih več. tisoč . pristamnškrb delavcev. Madrid, 12. septembra (be.) Španski mifflstT-s>ki svet je pooblasti) ministrskega predsednika Promo de Rrvero. naii v primemesni trremmrtcu izjavi. da pristopa . Španija k protivojnemij patau. London, 12 seiptembra (be.) faiponskS ministrska ptedse-diMk je izjavil neuradno, da spre. iema Jaipojrska anjjleško - francoski pmnwrsk« kompromis, katereza srnaifrra japonski mornariški minister za nadaljni kor®k na poti k raaoro-žštnri. ' , . Berite, 12. septembra (be.) V Kifcsl je prispe* španskn' kralj. Kobe, 12. seiptembra (lo.) V nekem skladišču je zgoreJo 12.000 zavošev bombaža. Hmeliski tr* Zatec, 12. sept. h. Miren nakup na de3L* li, čvrste cene Kč 2300 do 2500 za SO. k« . . NGrnbert, 12. sept h, Dovoz -200 .bat,, oromet 300 bal. C«ne Waffa na trtfu ISO^o, 180 mark. Virtei^berSkl hmeli 240 do 250 mark za 50 kg. Tendenca mirna, za primi bl»idenfre. 12. se«*.: h. Miren nakup, 3600 do 4000 Kč za 100 kg. Klerikalci in rniior Egidfji Perica Zloraba policijske preiskave proti bivšim Orjunašem. -Klerikalni klevetniki ponavljajo, kar so že lani slovesno preklicali. - Policija in „SIovenec" Preiskava, ki se vodi proti nekaterim bivšim članom Orjune povodom umora Egidija Perica, vzbuja pozornost po vsej državi in naravnost vznemirja ne le Ljubljano, temveč vso Šiovenijo. Takoj po umoru in po prvih izvršenih aretacijah so se začele širiti tako strašne govorice, da je bila dolžnost javnega glasila objaviti o strahoviti aferi čim največ podatkov. «Jutro» je to svojo dolžnost izpolnilo. Povsem nepristransko, brez ozira na levo in desno, je informiralo javnost, kaj se očita are-tirancem. To ni le v interesu javnosti, temveč je tudi v interesu prizadetih samih, ki morajo, ako se ne čutijo krive, sami najbolj želeti, da se nič ne prikriva in da se, v kolikor je to mogoče, stvar javno razpravlja. Zato smo objavili, kar smo le mogli zvedeti iz materijala. ki ga zbira policija, a smo Istočasno podčrtali, da bo objektivne končne rezultate dala šele sodnijska preiskava. To korektno in objektivno stališče našega lista je klerikalcem pokvarilo račune. Njihova morala je dopuščala, da so branili morilce od 20. junija, in zato hi čudno, da j*im je tudi grozno umorstvo le dobrodošel povod za po-litično-strankarsko zlorabo. Edina strast klerikalcev je bila. da skonstruirajo moralično zvezo med. SDS in zločin, ki se očitajo osumljencem. Kar iz sebe so, da je «Jutro» objektivno poročalo, kakšne informacije ima policija in v kateri smeri se giblje preiskava. Kdor je še potreboval dokaza, ta ga ima v pamfletu «Sloven-ca», ki iznaša vse očitke proti aretiranim osumljencem kot dokazana dejstva, pri tem pa zatrjuje, da je SDS točno «vedela za vsa grozodejstva*, ki jih je «ta banda» izvršila, a se zločincem ni smelo in ni moglo ničesar zgoditi, ker je bila Orjuna vdana četa SDS! Le najpodlejši amoralični tipi morajo zapisati tako brezprimerno kleveto, ki je vredna glasila, kojega cenzor je ljubljanski škof. Ako bi mogel «S!ove-nec» navesti Ie najmanjši dokaz, ako bi vedel za najskromnejše ime, ali bi molčal? Tako daleč gre škofov list, da v dobi, ko je vse pod terorjem klerikalne strahovlade, ko je predsednik SLS vrhovni šef policije, namiguje, da je «močna klika SDS» na delu, da prepreči uspešno preiskovanje policije ih sodnije (!!) in da se mogočnjaki SDS trudijo, da bi sa^Tli Sebe irt šVojČ or-' J'unaške sodelavce izvlekli iz blata! Taco piše glasilo notranjega ministra, ki Ima vso moč, z migom enega samega prsta onemogočiti vsako intervencijo, ki bi otežkočala preiskavo, iti vsak tre« nutek prijeti vse, ki bi bili količkaj kompromitirani v preiskavi! A da klerikalno podlost do kraja spoznaš, se je treba spomniti, da je «Slovenec» svojo kleveto, ki jo je napisal o SDS. že lani preklical in obžaloval. Dne 20. maja 1927 je namreč isti «Slovenec» objavil sodnijski preklic, v katerem je rečeno: «... prepričali smo se, da naša notica, objavljena v listu od 22. Januarja 1927: «Oriuno Je organizirala. oboroževala in plačevala SDS* ni resnična! Vsled ega lofalno prekli-cujemo njeno vsebino. — Uredništvo.* Kar so pred letom preklicali in obžalovali, to danes s staro brezvestno predrznostjo ponavljajo! «Slovenec® v drugem delu svojega pamfleta priobčuje v podrobnem dosedanje poizvedbe in domneve policije ter jih proglaša za ugotovljena dejstva. Glavno se sklicuje na zabeležke pokojnega Egidija Perica, ki jim pa v isti sapi odreka verodostojnost, češ da Pe-ricevi spomini žal baš glede trboveljskega umora niso točni. Zanimivo je pri tem, da je «Jutro» moralo napeti ves svoj poročevalski aparat, da je do-znalo vsaj glavne rezultate policijske preiskave in da je naletelo pri tem na naravnost frapantno nedostopnost vodilnih policijskih faktorjev, dočim so bili «Slovencu» očividno na razpolago oficijelni policijski viri. To nam potrjuje tudi zagrebški «Hrvat», katerega dopisnik je včeraj skupno s «Sloven-Čevim» dobil informacije, kakor je iz «Hrvata» razvidno, direktno od mero-dajnjh policijskih faktorjev. To je v ostalem razvidno tudi iz dejstva, da beleži «Slovenec» podrobnosti, ki jih mora imeti direktno iz protokolov, «Hr-vatov* dopisnik pa je imel celo priliko, da si je prepisoval Periceve beležke. Ko vidimo, v kakšne svrhe je klerikalno glasilo uporabilo od policije mu na razpolago dani materijal, moramo reči, da je granica med preiskovalno oblastjo in klerikalnim hujskaštvom zelo zabrisana in da je skrajni čas, da preide preiskava v sodni jske roke. Vsa javnost nestrpno pričakuje, da se dožene resnica in nič kot resnica. Klerikalni poskus kovati iz umorov in zločinov, dognanih ali domnevanih. politični kapital, je pa vreden stranke, ki ji "je"bil zločin Puniše Račiča in njegovih morilskih tovarišev mučen incident, preko katerega je preš'a z občudovanja vredno hladno mirnostjo. Podrobnosti o strašni železniški katastrofi na Moravskem Pogreb žrtev se bo vršil na stroške železniške uorave. — Vseh žrtev še doslej niso mogli identificirati. — Visoke odškodninske dajatve. — Tragična usoda mladoporočenega para, ki je bil na ženitovanjskem potovanju Brno, 12. septembra d. O strašni železniški katastrofi pri Zajecih javljajo še naslednje podrobnosti Rešihia dela so se nadaljevala kljub močnemu deževju vso noč od ponedeljka na torek ter v torek ves dan. Pri tem so spravili izpod razvalin še šest mrtvih. Mani-pulanta tovornega vlaka, ki je tudi postal žrtev nesreče, do torka pozno zvečer še niso mogli spraviti izpod razvalin, ker ga je popolnoma zasul tovor prvih dveh vagonov tovornega vlaka, ki ie obstojal iz žaganja. Najbrže ga ie zadušilo. Sodna komisija ie odredila obdukcijo vseh trupel Obdukciie so se izvršile pod milim nebom, na sadnem vrtu za lampiste-riio. Nekaterih trupel sploh niso mogli identificirati: med temi sta tudi dve ženski. Ena bo najbrže Italijanka, ker so pri njej našli večio vsoto v italijanskih lirah. O identiteti druge ženske manjkajo vsakršni podatki. Železniška uprava ie naprosila sorodnike vseh identificiranih žrtev, naj brzojavno sporočijo, ali so zadovoljni, da se ponesrečeni svoici Dokotrfjejo ma pokopališču v Zaiecih. ali pa nai se prepeljejo v domovino Stroške za prevoz bo prevzela uprava češkoslovaških železnic. Na postaii v Zajecih ie mnogo prtljage, ki ido sedaj še ni našla svoiih lastnikov. Ma-teriialna škoda znaša več kot dva milijona čeSkih kron. ki Da se bo še zvišala zaradi odškodninskih zahtev ponesrečencev. Kar se tiče zdravstvenega stanja 18 težko ranjenih, ki so v brnski bolnici, ie njihovo stanje še vedno težko, vendar pa upajo. da bodo te žrtve ostale Pri življenju. Trupla onih žrtev, ki še niso identificirane. ie pustila sodna komisija fotografirati. Fotografije bodo razposlane raznim policijskim direkcijam, da na ta način ugoto-ve identiteto ponesrečencev. Reševalna in pospravljalna dela So zelo težavna. Dele vagonov morajo dvigniti t dvigali ter ilh celo razrezati, da jih morejo spraviti z mesta. Pospravljalna dela bodo trajala naibrž še ves teden. Vzrok nesreče bo najbrže ostal neznan, čeprav ie vprašanje krivde že rešeno Nerazumljivo ie. da sta dva nameščenca mogla napraviti tako usodepolno napako. Čeprav sta več let opravljala sedanjo službo vestno in natančno ter. sta veljala za trezna in zanesljiva delavca. Kretničar Barto-šek. ki ga smatrajo za glavnega krivca, opravlja svoio službo pri Železnici že 16 let In ga njegovi predstojniki zelo hvalijo. Je oče 4 otrok. Priznal ie. da ie kretnico napačno Dostavil ter se opravičuje, da se mu ie nenadoma zmešalo. Poleg materijalne Škode bo morala Železniška uDrav* plačati tudf visoke odškodninske zahteve Ponesrečene' imajo pravi-co zahtevati boleznino odškodnino za bolečine Do 500 do 2000 KČ na dan. povračilo izgubljenega zaslužka in dosmrtno rento za sebe in za svoice umrlih. Zasilni promet na orogi Breclava-Dunaj ie bil vzpostavljen snoči. normalni promet Pa bo mogoč šele do temeljitem Dopravihi oroge koncem tedna. Brno 12 septembra d. 0 strašnih tragedijah. ki so se dogodile Dri železniški nesreči. beležijo listi tragično usodo mladoporočencev. ki so bili na ženitovanjskem Dotovaniu. Možu ie bila zlomljena hrbtenica, žena ima zlomljeni obe nogi in težke notranje Doškodbe. Poročila sta se šele prejšnjega dne v Brnu. Brna 12 septembra g Železniška katastrofa Dri Breclavi ie še vedno glavni or-.d-met razgovorov. Danes ie Dfispelo iz Nemčije in iz Avstriie mnogo sorodnikov Done-srečencev Po uradnem SDoročilu ie do sedaj 2.3 mrtvih Identificiranih ie doslei šele 16 trupel. Pogrešajo še železniškega uradnika K.vleia čigar truolo bo najbrže še ood razvalinamii Zdravstveno stanie ranjencev ie v splošnem ugodno, tako da obstoji upa-nie. da se število mrtvih ne bo zvišalo Kakor se doznava šele sedaj, ie romunski prosvetni minister Angelescu. ki ie bil za ča-la katastrofe v iedilnem vosu in se je le slučajno rešil smrti, eden od orvih. ki ie pričel z reševalnimi deli. Angelescu ie Do poklicu profesor kirurgiie na univerzi v Bukarešti. Ker ie govoril samo francoski, so ga imeli za francoskega zdravnika. »Draga bračo!" Beograd, 12. septembra, n. Demokrati in radikali so organizirali in po vsej verjetnosti tudi finansirali izlet hrvatskih selja-kov v Beograd, da bi na ta način demonstrirali pred vso javnostjo, da ni spora med hrvatskim narodom in Beogradom, marveč da ga umetno ustvarja KDK. Okrog 80 Beljakov" bo prišlo jutri v Beograd, kjer bodo gostje Narodne odbrane. Danes so bile vse beograjske ulice orenlavljene z letaki, v katerih poziva Narodna odbrana Beograjčane, naj prirede hrvatskim veljakom dostojen ^prejem in jim prioravijo kar najprijefnejše bivanje med srbskimi brati. Sprejema seljakov na kolodvoru se bodo udeležili tudi člani vlade in predstavniki režimskih strank. Sploh se opaža, da so v zadnjih dneh Hrvati, ki prihajajo v kakršnikoli misiji v Beograd, predmet posebne pozornosti. Tako so tudi o priliki poseta udeležencev koneresa plinarn in plinskih strokovnjakov beograjski predstavniki polea inozemskih gostov Špecijel-no pozdravljali tudi b! hoteli režimovci eedai zabrisati politiko heeemo-nistov in prepričati sv*t. da ie nezadovoljstvo prečanov, zlasti pa Hrvatov, samo domišljija. _^ Kako je> prišel dr. Korošec do mandata za 1 • sestavo vlade Nove avtentične ugotovitve o amputaših, Hadžičevi mfcfji in o značaju KorOščevega mandata. — Nettunske konvencije kot sredstvo za ocuvanje hegemoni stičnega režima. — Kriza ponovno otvorjena, a razpoka je če globlja in širša Beograd, 11. septembra. V prvem svojem poročilu sem popisal, kako je v Beogradu po izbruhu julijske krize prijela merodajne čini-telje velika nervofca, predvsem tedaj, ko so mislili, d&: lahko pride v Zagrebu do neke eksplozije. V takih trenutkih so poskušali tako s pretnjami, kakor z obljubami. Cim pa je prošla nevarnost, so zopet vse pozal|ili|£opet jih je prevzelo staro razpoloženje, da ne smejo pred Zagrebom »kapitulirati*. Tako so postopali pred pogrebom Pavla Radiča in Basarička, tako so ravnali tudi 7. jCflija pred odhodom Stjepana Radiča v,Zagreb. Ko je, naravdo, v oni historični noči KDK najostreje odbila veleizdajniško amputacijsko idejo, je prišla obljuba, da bo general Hadžič sestavil volilno nevtralno vlado. V to svrho se je celo zahtevalo pristžinek od Svetozarja Pri-bičeviča. Izgledalo. Je, da so tudi šefi četvorne koalicije pristali na tako rešitev. Vsaj takb sd izjavljali v listih. Ta sklep je bij neke vrste kompromis in sporazum ža ode izjave o državi. Pokojni Radič je S svoje strani odobril takšno rešitev krjze in je zategadelj docela mirno fa Spokojno razpoložen odpotoval v nedeljo 8. julija v Zagreb, nadajoč se, da se; bo na ta način vse dobro končalo. Vseeno pa ie moralo poteči še nekoliko dni, preden je Hadžič končno prejel mandat zk sestavo .iade. Že v ponedeljek 9. julija je bila situacija ponovno omajana. V akcijo so stopile mračne zakulisne sile. Vlasto-držci so bili namreč v prvem hipu s kislimi obrazi lil ž. dolgimi nosovi pri- itocas- stali na nevtralno vlado, ali so is no pokreitili vse. da ta načrt za pomlr-ienje v državi preprečijo. Pisarna tako zvanega tretjega ustavnega Činitelja je bila natrpana z m^šetarji, ki so hoteli vzdržati sistem hegemonije in nesposobnosti. Razpust skupščine — bi bil udarec strele v jato 2Q0 dahij, ki imajo zopet za sabo do tisoč malih lokalnih paš in ag. A volitve, ki bi jih vodila nevtralna vlada, torej neodvisno od partizanskih koterij, bi mogle biti katastrofalne za velik krog onih, ki danes molzejo državo in žive na račun države. Ogroženi v svoji eksistenci so ti krogi z naporom vseh sil odvrnili od Sebe nevarnost bridkih volilnih uric. To zakulisno delovanje, ki je bfto tekom vse krize neizrečeno živahno, se je razvijalo pred našimi očmi. In tako se je 10. julija ponovno pojavila ideja o amputaciji. «... Bolje sedaj nego kasneje. Radič zahteva volitve, da s pomočjo agitacije z ubitimi svojimi poslanci, doseže čim boljše rezultate... To mu je potrebno kot po-izkusni plebiscit za kasnejšo razmejitev... Zato je najbolje, da se še pred tem preseče položaj... Ločimo se, saj bomo potlej imeli mir s sosedi... odstranjeni bodo vzroki nemira in nezadovoljnosti v državi in bomo postali s tem homogeni in močni. Čeprav nekoliko manjši.i To desperatorsko in uprav samomorilsko razpo!<5^nje je zadelo tudi to pot v vrstah KDK na tako odločen odpor, da se je zopet vrnila misel o Hadžičevi vladi. 5 General HadžiČnje končno prejel mandat v četrtek. 12. julija. Obdržal ga je do 23. julija. .( Naši javnosti so še v dobrem spominu raznovrstne peripetije, ki so spremljale Hadžičev mandat. Že prve dni je izpadla važna besedica «voli!na» pred el. Slične dovršenost' in navež-banosti bratov Sokolov tekmovalcev Beograd še ni videl. V tem nastopu ie naina-zorneje pokazano stremljenje našega sckol-skega vzgojnega dela naprei in navzgor: z neprekinjenim napornim delom v poletu močnih značajev in vedrih ponosnih duš v telesni in nravni kulturi vedno višje in dalje do one mere in stopnje, kjer se postavi vsemu svetu nasproti naša nepremagljivost! Tako kažemo vsemu narodu pot. ki naj nanjo krene, da dvigne z lastnim delom in z vero v samega sebe vse ogromno bogastvo svoje duševnosti in svojih fizičnih moči do popolnosti, ki je sploh dosegljiva. Naša trdna volja je. da postanemo Jugo-sloveni v bratskem slovanskem sokolskem kolu prvi narod na svetu. To hočemo in to moramo hoteti. ker ljubimo Sokoli svojo domovino in svoj narod brezpogojno, in tako moramo delati, ker ie ljubezen brez dela mrtva. — Kaj naj ti povem o svojh vtisih? Uredniku »Vremena« sem dejal, da mu tega ne morem povedati z besedo To čuti le oni, kdor ie bi' sam v Skoplju in zlasti še na Kosovem polju. Prireditve v tako velikem slogu in na tako globoki moralni in nacionalni podlagi ne more organizirati in izvršiti nihče drugi razen naših tehničnih in upravnih organov Pomisli samo na razdaljo: Ljubljana—Skoplje—Kosovo Polje! In vendar nas niso ti kilometri ovirali, da ne bi izvršili vsega dela po točno določenem načrtu. Naši bratje Cehoslovaki, Poljaki, Lužiški Srbi in Rusi so z nami vred spoznali in v sebi utrdili spoznanje, da moramo nadalje delati samo v pravcu slovanske sokolske solidarnosti, in sicer pozitivno delati pri vzgoji naroda v fizičnem in moralnem pogledu. Mladi brat Mihal Za-moyski je pred spomenikom na Kosovem polju deial. da bi nam Slovanom treba ene države, ene sokolske vojske in enega kralja! Zamoyski ie Poljak. •— Kakšni so naši nazori v pogledu na narod, državo in Slovanstvo. dalje z ozi-rom na našo minulost, sedanjost in bodočnost, smo povedali v deklaraciji, ki sem jo podal v imenu vseh nas na Kosovem polju v znožju skromnega spomenika, ko so ob meni plahutali sokolski prapori, nad nami brneli vojaški aviioni i,n se je v zaklonih Kosova pripravljala naša vojska, da nam predoči bitko iz 1 1389. To deklaracijo je priobčilo dnevno časopisje v vsej državi, le žal da ne neskraj-šane. — V celoti jo čitaj v prihodnjem Sokolskem Glasniku!, Ta deklaracija z nio spojena prisega je navdušila vse navzoče Meni samemu je pri čitanki jemalo besedo, tako mi je šlo od srca Pozneje so mi pravili stari in mladi, da so bili ganjeni do solz. da bi bili pripravljeni za vzvišenost sokolske ideje v tem trenutku storiti vse in da je bil ta dogodek. izvršen ravno na Kosovem polju, tako veličasten < npomemben da ga nikoli nihče ne pozabi. Deklaraciji nimam pristaviti ničesar. Sedaj ie treba samo delati v zmislu nje tretjega odstavka. In vse bo dobro! — Narod Južne Srbije? Gospodje in bratje oficirji, ki znajo presojati množice, pa tudi novinarji so trdili, da smo imeli v Skoplju in na Kosovem polju stotisoč ljudi. To ie bilo pravo pravcato narodno romanje. Demonstracija vseh plasti in slojev naroda za lepoto in vzvišenost, za podvig iz m ljudje nižin vsakdanjosti, težav, strasti in sovražnosti v višave idealov, v objem bratstva in ljubezni Kakor je Južna Srbija žejna dežja, tako so duše tega naroda žejne vsega dobrega, lepega in plemenitega Ta napoj smo daivdušam Sedai ie treba stalnega pritoka pa bo aamd sam ravnal svojo pravico in usodo Osvojili smo južni del domovine Tamkaj stoje danes mase naroda v stalni pripravljenosti, da čuvajo in branijo veličino T.vrševe dediščine! — Skoplje in Kosovo so osvojili Sokoli. Temeli bodočnosti tega klasičnega zgodovinskega in slavnega predela naše zemlje ie zakopan v državnem in narodnem edin-stvu in v nerazdeljivosti naše domovine. To smo hoteli dokazati in to nam je uspelo. Vse drugo pride v bližnjih in daljnih dneh Danes smo že na novem delu. — Vse važne dogodke v Skoplju in na Kosovem oolju so posneli vojaški filmski operaterji Film boste lahko videli tudi v Ljubljani Nai ta film potrd: moje besede! Kdor pa hoče prodreti v dušo naroda, naj se potrudi v sokolska društva Južne Srbije, da vidi kam se ie preselilo junaštvo in viteštvo kosovskih herojev! Zadnja pot direktorja dr. Karla Šavnika Ljubljana, 12. septembra Popoldne ob 14. se ie vršil izgred hiše žalosti na Eriavčevi cesti 14. pogreb direktorja podružnice Poštne hranilnice, bivšega finančnega delegata in načelnika ministrstva financ n. r. g. dr Karla Šavnika. Ogromni žalni sprevod ie krenil po Blei-vveisovi cesti do mestne meje. Spredaj ob križu ie nesel oornofunebrist velik šopek O Hitite Iti oglejte si takoi premije«) raakošnega vefcfMma If vrtincu V glavnih vlogah izvrstni igralci in sicer: H. THIM1G, FAY MARBE, E. VEREBES in oboževani IGO SYM. Himna leipote, bogastva, rniadositii in ljubezni. Predstave ob 4., vj6., %8. in 9. uri. Tefl. 2124. ELITNI KINO MATICA S>0©©©0©8©©©©©© svežega cvetja, za njirn pa je stopalo 6 nosilcev s krasnimi venci, poklonjenimi od stanovskih tovarišev in prijateljskih rodbin. Nadalje so nosili venec poštni uslužbenci. katerim ie sledilo občinstvo, voz z duhovniki in za n.jim ves obložen s prekrasnimi venci mrtvaški gala-voz s krsto. V globoki žalosti so sledili pokojniku na zadnji poti številni sorodniki nadalje u.ad-ništvo skoro vseh iavnih uradov v Ljubljani. med niirn korporativno vsi uradniki in nameščenci podružnice Poštne hranilnice in finančne delegacije, nadalje veliki župan dr. Vodopivec. kot zastopnik zadržanega rektoria univerze in dekana juri-dične fakultete vseuč. prof. g dr. Rado Kušei. župan dr. Puc. narodni poslanec dr. Kramer. direktor policije dr. Guštin in uradništvo oddelek finančne kontrole, za-, stopniki raznih institucij in društev, posebno Sokolstva. in mnoge ljubljanske dame. Na mestni meji so krsto položili s števZnimi venci vred v mrtvaški avtomobil. ki ie odpeljal pokojnika v njegovo rodno mesto Kranj._ Dr. Korošec - framason Makedonstvujušče smo doslej poznali samo po njih strahotnem atentator-skem delovanju in po njih krvavem medsebojnem razračunavanju. Zdi pa se, da ta krvava gospoda zna biti tudi zelo zabavna, kadar se loti posla, ki ne spada v nje delokrog. Njih gorostasna nevednost je tako ljubka, da njih ogorčeni članki proti Jugoslaviji napravijo na človeka, ki vsaj malo pozna naše politike, zelo vesel do jem in mu izvabijo prisrčen smeh. Sofijska »Pošta«, eno izmed glasil makedonetvujuščih, prinaša v zvezi z razpletom bolgarske krize sledeče ostroumno razmotrivanje: »Ni treba podcenjevati vpliva frama-zonov na razplet vladne krize. Frama-zoni so organizacija svetovnega pomena in vpliva .Tugoslovenski ministrski predsednik dr. Korošec je framazon. Na njegovo prošnjo^ so se framazoni vsega sveta lotili dela. da rešijo Jugoslavijo in podoba :ie.^da tudi naši framazoni podpirajo to akcijo.« G. dr. Korošcu se očita lahko marsikaj. ta očitek oa -ie {tako komičen, da ga resno ser^irajo, svojim bralcem lahko samo makedonstvujušči. Vendar pa bo g Korošec, lahko uvidel, kako siabo je storil, da. je odložil za Beograd kolar in črno suknjo. Stran s kravato, g Korošec, da Vas ne bodo imeli ljudje po sliki za -framazona. Aretiranci izročeni sodišču Ljubljana, 12. septembra. Kakor smo že v.čeVaj konstatirali, je prišla preiskava o umoru Egidija Perica na mrtvo točko;'tudi današnji dan ni prinesel nikakiH novih ugotovitev. Policija je sedaj spozftala že tudi sama. da pravega storilca še nima v rokah. Iščejo ga z vso vnemo, a dosedaj še brez uspeha. Baje so znani o njem že vsi osebni podatki, pobegnil pa je po domnevanju policije takoj po umoru na deželo. Iščejo ga zlasti v notranjskih gozdovih ob italijanski meji. Vsa javnost nestrpno pričakuje razjasnitve zagonetnega umora v ;Riharjevi ulici, ki v prvi vrsti interesira najširše kroge, in je zato želeti, da bi imeia policija na svoji novi sledi več uspeha, kakor ga je imela s svojo dottinevo o motociklu inž. Kranjca. Danes popoldne W bili aretiranci izročeni preiskovalnemu sodniku ter prepeljani v sodnijske. zapore. Zaloga orožja, ki. je bila najdena na Vrhniki, je bila izročena vojaštvu. Danes so našli še nekaj"orožja, ki bo isto-tako prepeljano v Ljubljano. Preiskovalni sodnik je prejel od policije veliko množino protokolov o zasliševanju prič in aretirancev ter drugega dokaznega, odnosno ilustrativnega materijala. i ■ Kaj je zagrebški »Hrvat« zvedel na ljubljanski policiji Zagreb. 12. septembra, n. Urednik «Hrvata» je bil včeraj v Ljubljani ter je skupno z urednikom «Slovenca» do-Dil pri policiji informacije, ki jih današnji ljubljanski «Slovenec» le deloma objavlja. Med drugim je urednik «Hrvata» dobil vpogled tudi v Peri-ceve beležke, iz katerih dobesedno citira posamezne odstavke. Dalje trdi «Hrvat». da je ljubljanska policija absolutno uverjena. da je morilec Egidija Perica aretirani Kukec, a da je «tako-rekuč nemočna >. Na policiji je čul. da se ona ne bo več vtikala «u ovu škak-ljivu stvar». «Hrvat» zatrjuje, da bo Kukec izpuščen, češ da uživa močno zaščito majorja J. Zagrebški list napoveduje očividno iz istega vira. da bo danes ali tekom noči aretiran «pred-sednik slovenskih Orjuna dr. Cepuder». V zvezi z umorom E. Perica so aretacije Kosca. Kukca in Šemerla. «Hrva-tov» urednik se uvodoma izrecno poziva na vsebino Perjcevih dokumentov in nekih beležk, ki jih je policija našla v stanovanju umorjenega in ki jih je «Hrvatovemu» dopisniku uspelo do-gnati. _____ Pupinova zapuščina za kmetijsk*) prosveto Znameniti naš učenjak Mihailo Pupin. Profesor elektiomehantke na univerzi Co-lumbia v Newynrku ie te dni poslal našemu poljedelskemu ministru obsežno pismo z oporoko, v kateri n^menia 10 milijonov Din za ustanovitev posebnega fonda, ki bo nosil njegovo ime in bo služil za širienie kmetiiske prosvete Obresti tega fonda se bodo po Pupinovi smrti delile takole: Desetino bo uživata, srbsko gospodarsko društvo »Privrednik«.. ki bo upravljalo fond Drugo desetino obresti bo »Privrednik« vsako leto izročal certčveno-šolski občim v Pupinovem rojstnem ftraiu Idvoru v Bana-tu. da se uporabi v^ptosvetne in humane svrhe tega kraia OsjaJih osem desetin pa bo »Privrednik« dve leti oo Pupinovi smr- j ti začel izplačevati kot^- štipendije dijakom v Banatu. ki se bodo*'posvetili agronomir deloma pa tudi kot nagrade za izredne kmetijske uspehe posameznikov v kralje vini SHS — Prof. dr. Mihajlo Pup:n šteie Kulturni pregled Začetek dramske sezone v Ljubljani Priprave za začetek gledališke sezone se bližajo svojemu koncu. Kakor lani, se otvo-ri tudi letos drama s Shakespeareom. Igrala se bo žaloigra »Romeo in Julija« v Cankarjevem prevodu in v režiji prof. £e-sta. To znamenito delo, ki se vzdržuje stalno na sporedu večjih in manjših odrov vsega sveta, uživa povsod skoro isto priljubljenost kakor »Hamlet«. Snov — potomca dveh sovražnih rodbin se ljubita, zaradi sovraštva staršev in sorodnikov žalostno umreta, nakar se šele nad mrtvimi trupli otrok r-be hiši spravita — je obravnavana v različnih literaturah v najrazličnejših oblikah, vendar nikjer ne s tako genijalnostjo, poetičnim zanosom in neposredno tragiko kakor prav v tem mladostnem delu velikega dramatika. Druga premijera bo Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šentflorjanskk, ki je že pred leti doživelo v eni sami sezoni enaist ponovitev. Ta farsa, v kateri nam opisuje pisatelj z brezprimerno jedrnatost'o in pogojenostjo vso zanikrno, umazano in pobudi no rodoljubarsko sodrgo šentflorjanske doline v razmerju do umetnika in umetnosti, je nedvomno Cankarjevo najpopolnejše in tu.ii odersko najučinkovitejše dramatično delo. Režira g. Milan Skrbinsek. Tretja novost bo prekrasna, po kitajskem izvoru predelana, Klabundova dramatična povest »Krog s kredo«, žalostna zgodba nedolžne deklice Haitang, ki jo siromašna mati proda v javno čajnico., kjer se zaljabi vanjo sam kitajski cesarjevič. odkoder pa jo odkupi bogat mandarin, dokler se končno po najtežiih preizkušnjah in po spletkah mandarinove ljubosumne žene vendarle združi z ljubljenim cesarievičem. Pravičnost zmaga nad krivico in sovraštvom. Ta zgodba je polna dejanja in slikovitih prizorov, tehnično sijajno zgrajena in pisana v krasnem pesniškem jeziku. Slovenski prevod je oskrbel Zupančič. Režijo tega dela so poverili g. Cirilu Debevcu. Dekoracije za vse tri komade je izdelal g. Skrušnv ml. Otvoritev gledališke sezone 1928-29 t ljubljanskem Narodnem gledališču. " Ljubljanska drama začne novo sezono v soboto rine 22. t. m. z Shakespeareovim delom »Romeo in Julija«. Operna sezona se .-»tvori takoj kakor bodo končane preureditve oa odhi opernega gledališča, kar bo v prvi polovici meseca oktobra. Gledališka predstava v korist »Udruženja gledaliških »gralret«. Koncem tega tedna vprizori mariborsko, gledališč? velezahavno burko »On in njegova sestra«, "ki je koncem lanske sezone ižredno zabavala občinstvo. Ker se vrši predstava v korist »Udruženja gledaliških igralcev«, apeliramo na celokup no mariborsko občinstv-p, da poseti predata vo in na ta način pripomore v teh za igral ce izredno težkih časife njihovemu podpor nemu fondu. Nastopi ves ansambel. Rež* ni g Rasberger. Interesente za ljubljanski gledališki abonma opozarjamo, da se-*zaključijo prijave za abonma v soboto, dne 15. t. m. Trenutno se sprejemajo prijave še zp^red C in D ter za premierski abonma. Reda A in B sta polno zasedena. Ker se nam, obeta v resnici dobra gledališka sezona z izvrstnimi mečmi in izredno zanimivim repertoarjem vabimo vse interesente k podpisu gledališkega abon maja. Pripominjamo tudi, da so cene posa meznim sedežem in ložam nižje kakor pa so bile lansko sezono. Prijave se sprejemajo dnevno od 9.—12. in od 3.—5. ure popoldne v dramskem gledališču. r ■, Rijaveev kom-ert v. Zagrebu. Koncem nrošlpga tedna je priredil naš rojak, tenorist g. Josip Rijavec v&kalni koncert v Zagrebu. Pel je arije in pesmi skladateljev Zajca, Hatzeja. GotovcsiJ' Masseneta, Giorda-na. Verdija in VVagnevja. Listi poročajo, da je postal Rijavčev glas v zadnjem času elastičnejši in polnejši, intonacija pa zelo cista. Glasbeni festiTal v Sieni. Letošnje glasbene svečanosti Mednarodnega udruženja za muziko se vršijo v Sieni. kamor so že odpotovali vsi interesirani glasbeniki. epa J}aCmatinka ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le SCHICHT0V0 M I LO danes 71 let in ie še čvrstega zdravja. O njegovi kariiert in znanstvenem deiu. ki mu ie pridobilo svetovni sloves, obenem pa tudi lepo premoženje, ie pred meseci pisa;a naša revija »Zivijenie in svet«. Objava o Poljšakovem zdravljenju bo izdana v petek Maribor. 12 septembra O zdravljenju raka po metodi g. Poljšaka še vedno ni iziave. kakor io je obljubil oblastni odbor. Ta izjava ie bila preteklo sredo obljubljena za danes a danes ie bile zopet sklenjeno da bodo vsi zdravniki, ki tvorijo komisijo, in to so vsi mariborski primariji nadalje trije zdravniki izven Maribora in dr Ko enčan iz Maribora, podali oblastnemu odboru pismeno svoia mnenja do petka 14 t. m., nakar bo oblastni odbor na podlagi teh mneni izdelal in publiciral svoi komunike. Zahvala NSZ. Prizorišče strahovite avtomobilske nesreče pri Rogaški Slatini Poročali smo o nesreči, ki se ie pretekli četrtek zvečer primerila pr| prelazu prčd Rogaško Slatino. Šofer Ivan Novak iz Zagreba Je vinjen za-vozil v vlak, ki prihaja ob pol 22. v Rogaško Slatino. Ostanke popolnoma razbitega avta predočujc naša slika (foto Pelikan). Novaka, ki je tako] podlegel strašnim poškodbam, so pokopali na tamošniem_ pokopališča Izvrševalni odbor Narodno strokovne zveze smatra za svojo častno lolžnost .zreči tem potom svojo najtoplejšo zahvalo vsem, ki so pripomogli do tako veličastne proslave njene 20-letnice. Izvrševalni odb,>r se zahvaljuje prav vsem. ki so na katerikoli način pripomogli, da je kongres tako sijajno uspel. Predvsem iskrena hvala vsem članom, vsem bratskim organizacijam in društvom, vsem onim, ki so prihiteli na kongres in s tem pokazali svoje simpatije do našega lepega pokreta. Izvrševalni odbor pa smatra za svojo posebno dolžnost, da se zahvali še posebej vrlim bratom in sestram, ki so prihiteli iz Nemčije pod vodstvom svojega voditelja g. Bolhe in se niso strašili truda in žrtev. Dalje se zahvaljuje mestnemu županu g. dr. Dinko Pucu za pažnjo, ki jo je posvetil naši organizaciji s tem, da je sam pozdravil naš kongres. Za udeležbo na kongresu se da-lje zahvaljujemo zastopniku KDK, narodnemu poslancu g. dr. Alb. Kramerju, zastopnikom SDS, ZKD, občine Tržič g. Eng^ls-bergerju, oblastnim poslancem. Delavski zbornici in njenemu zastopniku g. Dragu Kosmu, ZDPNS in vsem mnogoštevilnim odposlancem različnih strokovnih, kultu-nih in drugih društev. Vsem tem in onim, ki so našo proslavo pozdravili brzojavno ali pismeno, ponovno najlepša zahvala. Vsi naj bodo zagotovljeni, da bomo šli po tem našem velikem uspešnem zborovanju s podvojeno močjo na delo v dobrobit jugoslovenskega proletarijata. Izrrševaini odbor NSZ v Ljubljani. Rudolf Juvan, Vladimir Kravos, predsednik. ___tajnik. Pastirica v brezdnu Nenavadno preizkušnjo ie preživela 12-letma črnogorska pastirica Ilinka Draškovi-čeva iz sela Veleslovačeva. Ko ie pred dobrima dvema tednoma pasla ovce po skalah. ie kakor običajno prebirala abecednik in pri tem zaspala. Preokrenila se je v snu in se skotalila v kakih 20 m globoko iamo. Vsa poizvedovanja za nio so bila brezuspešna Sele no 16 dneh sta dva pastirja cula nie.no vzdihovanje, nakar sta obvestila vaščane. ki so raziskali brezdno in prinesli pastirico že popolnoma onesvešče-no na dan. Devojčica. ki ie zdaj že zopet popolnoma čvrsta, se ne spominia prav dobro, kako se ie prekotalila v jamo Šele ko se je zbudila iz nezavesti, je občutila bolečine na telesu in začela vpiti na pomoč. Toda nihče ni čul njenega vpitja. Od dne do dne je vedno bolj pešala in začela sanjati o raznih prikaznih, pri tem pa jo ie mučila strašna žeja. In ravno žeja j.o je rešila. Če ne bi bila devojčica v nezavesti neprestano vzdihovala za vodo. ie ne. bi bila sH* šala oba pastirja. Zdaj ie dekletce že pomirjeno in polagoma pozablja nreživliim« strahote, ki bi utegnile uničiti še. vse enotnejša organizem. Domače vesti Doline, gore in morja prehodiš v duhu. če si naročen na poljudni tednik »Življenje in svet«. Pravkar iz-išla 11. številka IV. knjige prinaša obilico zanimivih prispevkov. Že naslovna stran te opozori na pingvina, list pa t« seznani s čudnimi običaji tega polarnega ptiča. Zdaj. ko se odpravlja Byrd na južni tečaj, je pingvin nadvse aktualen. Naslednji sestavek te vodi v svet znanega higijenika dr. Avgusta Forela, pisatelja stovite, v milijonskih nakladah iz-išle knjige »Spolno vprašanje«. Moža spoznaš tudi kot naravoslovca in abstinenta. Na Kriavlievem, v Jurčičevem kraljestvu je naslov sledečega članka. Vodi te v svet popularnih Jurčičevih tipov Obrščaka, Jurija Kozjaka in drugih. Na kireiško bajgo te pelje sestavek zadnjega atamana (ionskih kazakov, P. ii Krasnova. Dr. Avg. Reisman teleti s čitateljem. z žično železnico v zračne višave in mu razloži napravo, ki je pri nas še ne poznamo, dasi bi bil naš svet zelo primeren zanjo. Zjutrai doma. zvečer na tujem bi se lahko imenoval članek »Kako trgujejo Holandci s cvetjem«. Nizozemska je domovina plemenitih rož in si ustvarja z vrtnarstvom veliko denarno blagostanje. Spričo stoletnice rojstva L N. Tolstega ie zanimivo vedeti, kako sodi o ruskem umetniku. moralistu in etiku prezident T. G. Ma-saryk. Tri tisoč let nazaj v zgodovino te premešča sestavek o kotoski »Pressi«, govoreči film pa napoveduje velike izpre-membe v kinematografiji. Za zaključek podaja revija še nekai ameriških drobtin. Novela je v tej številki Ivana Zorca prispevek »Spiritisti«. Vse to dobiš za bora 2 Din in uprava ti priloži še bakrotisk Ljubljanski grad, ki ie sam petkrat toliko vreden. »Življenje in svet« se naroča v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Četrtletno samo 15 Din. * Nakazniška služba. Poštni minister g. Kocič je nekaj dni pred svojo smrtjo izdal pravilnik o delovnem času pri poštah, telegrafih in telefonih. Po členu 3. pravilnika vršijo pošte v prometu s strankami ob nedeljah in državnih praznikih samo pisemsko, brzojavno in telefonsko službo. Potemtakem je blagajniška in paketna služba ob določenih urah avtomatično odpadla. S tem je bilo poštnim uradnikom spričo njih vsakodnevne naporne im odgovorne službe Jako ustreženo. Za to skromno olajšavo v poštni službi so se borili poštni nameščenci že več let. Te dni pa je prišel iz Beograda fer-man: Nakaznice spadajo k pisemski pošti, zato se morajo sprejemati in izplačevati tudi ob nedeljah in državnih praznikih. Namesto izplačila razlike in povišanja prispevkov za stanarino je vlada zdaj poštnim uradnikom službo občutno poslabšala. * Osebne vesti s pošte. Premeščene so naslednje poštne uradnice: Amalija Nego-vetič iz Zgornje Sv. Kungote v Rogaško Slatino, Angela Autrata iz Dobrne v Voj-nik, Franja Turk iz Loke pri Zidanem mostu v Celje, Olga Senica iz Šoštanja v . Račje in Marica Kalinšek iz Mežice v Novo mesto ter telefonistke Karla '"lisek iz Zagorja ob Savi v Rimske Toplice, Erna Korenini iz Žalca v Celje in A vreli ia Sa-larič iz Ptuja v Hrastnik, nadalje pripravnica Ana Kokol iz Murske Sooore v Can-kovo in dnevničar Fran Kokovica iz Brežic v Novo mesto in Albina Arko iz Sodra-žice v Ribnico na Dolenjskem. — Mihaela Bregant, rojena Killer v Kranju, ie podala ostavko na državno službo. * Promocija. Svoječasni študent ljubljanske univerze g. Lav Strelcov je promovi-ral za inženjerja kemije na univerzi v Toulousu (Francija). Čestitamo! * Vseslovanskl zdravniški kongres v Zagrebu. Na kongresu Društva zdravnikov, ki se je te dni vršil v Skoplju, je bil storjen sklep, da se bo prihodnji kongres vršil v Zagrebu, kamor se skliče tudi vseslovanski zdravniški kongres. * Znatne izpremembe v železniškem prometu. V bližnjih dneh bo objavljen zimski vozni red na naših železnicah. Po zimskem veznem redu se v Sloveniji izpremeni promet na progi Grobelno - Rogatec zaradi u postave boljše zveze vlakov, ki posredujejo promet na tej progi, z brzovlaki na progi Maribor - Beograd. S 15. septembrom, ko stopi v veljavo zimsik vozni red, se odpravijo vsi sezonski vlaki na teritoriju naše države. Novi vozni red bo obsogal vse izpremembe v zvezi z ižprcmembami v voznem redu avstrijskih in nemških železnic. * Pogodba za prenašanje pošte z aero-planl. Med ministrstvom pošte in brzojava ter Društvom za zračni promet je bila nedavno sklenjena pogodba za prenašanje pošte zračnim potom v notranjem prometu. Ministrsiki svet je to pogodbo odobril. * Poljski geografi v Južni Srbiji. V torek |e poljska znanstvena geografska ekspedl-cija prispela v Štip — pet poljskih profesorjev pod vodstvom dr. Ljubomira Sawic-kega, profesorja geografije na univerzi v Kraikowu. Ta efcspeddcija je že prepotovala Turčijo in vzhodno Bolgarijo. Iz Štipa se člani ekspedicije podajo v Skoplje in severno Srbijo, potem pa odidejo v Romunijo. Ekspediciji se je pridružil prof. dr. Jovano-vič iz Skoplja. * Zagreb zbira prispevke za junijske žrtve. Zaradi nezaslišanega atentata v narodni skupščini so 21. junija zvečer nastale v Zagrebu ulične manifestacije. Pri tej priliki ie prišlo do spopada hrvatske omladine s policijo in z orožniki. Rabilo se je orožje ter so bili ubiti Jerbič, Majcen in Bjeloš; mnogi drugi pa so bili težko ranjeni. Med ranjenci so tudi taki, ki sploh nikoli več ne bodo sposobni za delo. Zato Je društvo »Hrvatska žena« pričelo akcijo, da se tem nesrečnikom priskoči na pomoč. V to svrho je društvo »Hrvatska žena« priredilo vče- raj v Zagrebu javno zbirko za nedolžne žrtve z dne 21. junija. * Sprejem v naše državljanstvo. V državljanstvo naše kraljevine je sprejet in-ženjer Vladimir I. Itin, asistent na tehnični fakulteti univerze v Ljubljani. * Odličen lovski gost v Ogulinu. Zadnjih petnajst dni so imeli v Ogulinu odličnega gosta: mudil se je tamkaj lord Cuningham iz Londona, ki je došel v Ogulin, da se bavi z lovom in da se naužije prirodnih lepot, s katerimi je oblagodarjena ogulinska okolica. Prebivalstvo mu je šlo v vsem na roko. Lordu se je kraj tako omilil, da se je odločil, da bo v jesenski lovski sezoni zopet prišel v Ogulin v družbi šestorice svojih prijateljev. * Odmev splitskih demonstracij proti dr. Andjehnoviču. Kakor poročajo iz Splita, je min. za Javna dela dr. Grga Andjeltnovič pred včerajšnjim s parobrodom »Kosovom« odpotoval v Dubrovnik in Črno goro. Povodom zadnjih demonstracij, ko se je dr. Angjelinovič mudil v Splitu, je bilo obsojenih šest demonstrantov, skoraj jzključno pristašev HSS, večinoma na trideset dni zapora. Obsodba je bila izrečena po Bachovem patentu. * Povodom odhoda prof. dr. Reissa. Profesor dr A. Reiss, o katerem smo včeraj poročali, da je sklenil po mnogih razočaranjih zapustiti našo državo, je zaenkrat odpotoval v Makedonijo. Z njim ie šel tjakaj tudi prof. Louis Cordillier, velik prijatelj našega naroda, borec s solunske fronte. Njun namen je, da 15. september, dan prebitja solunske fronte, pričakata na Kaj-makčalanu. Vest o razočaranju dr. Reissa je njegove znance zadela silno neprijetno. Kakor beležijo beograjske novine, so se v torek dopoldne zglaševali v Reissovi vili »Dobro polje« številni posetniki, prvi med njimi patrijarh Dimitrije, ki Je stanovalcem vile izjavil, da nikakor ne more dopustiti, da bi našo državo razočaran in užaljen zapustil prijatelj, ki ima toliko zaslug za našo dTžavo. Za gospode smo založili jesenske obleke, površnike, trenohcoate in zimske suknje. — O kvalitetah in nizkih cenah se prepriča}te! — Krojeno povsem brezhibno! FRAN LUKIČ, Ljubljana, Stritarjeva ul. * Smrtna kosa. V Mariboru Je umrla po kratki in mučni bolezni v 22. letu starosti gdč. Jelena Gregoričeva. Pogreb bo danes ob IS. iz kapele mestnega pokopališča na P obrežju v družinsko grobnico. — V Ljubljani je premiff&l po dolgi mučni bolezni strojevodja drž. žel. g. Franjo Grošelj. Pogreb bo 14. t. m. ob 17. uri. — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Na dvotlrni progi Zagreb-Beograd uveden tovorni promet. Komisija, kateri j© bila poverjena naloga, da izvrši pregled in preizkušnjo na gotovem delu dvojne proge Beograd-Zagreb, se je predvčerajšnjim vrnila s terena. Komisija je izjavila, da je nova proga v popolnoma pravilnem stanju, solidno zgrajena in da nudi potrebne garancije za siguren promet. Na novi progi se takoj prične tovorni promet. Maksimalna hitrost bo znašala 40 km na uro. Cez štirinajst dna se na novi progi otvori tudi potniški promet. Cez mesec dni bo na gotovih delih dvojne proge hitrost vožnje lahko znašala 60 km na uro. TISK 7,-21 »OKTOBRA * Natečaj za 6 Inženjerjev in 1 pisari«. Direkcija voda razpisuje natečaj: za 1 pisarja ali pisarniškega pripravnika I, kategorije v direkciji voda ter za šest inženjerjev ali inženjerskih pripravnikov I. kategorije pri oblastnih hidrotebnlčnlh oddelkih v Nišu, Skoplju, Prištini, Sremu, Mitrovlci, Tuzli in Četinju. Položajna grupa, stopnja osnovne plače in stanarina kandidatov se bo odredila po službenih letih ln ostalih pogojih zakona o uradnikih in ostalih držav, nih nameščencih civilnega reda. Pravilno kolekovane prijave z vsemi potrebnimi do. kumenti naj se dostavijo najdalje do 25. t. m. direkciji voda v Beogradu, Kronska ulica št. 81., kjer so o tem natečaju dobijo tudi natančnejša pojasnila * Udeležencem velike skupščine (Družbe sv. Cirila In Metoda, ki se vrši v Novem mestu 16 t. m. je dovoljena polovična vožnja od 14.—18. t, m. Za skupni obed se Je priglasiti CM podružnici v Novem mestu do 13. t. m. 1605 * Razstava sodobne kulture v Brnu (CSR), Posetniki razstave sodobne kulture v Brnu se opozarjata, da Je generalna direkcija državnih železnic dovolila 5096 popusta pri povratku z omenjene razstave v dobi do 21. septembra 1928 za vse vlake, razen S. O. & Na češkoslovaških železnicah vetja za pošetnike popust 33^ za potovanje v Brno ln nazaj. * Redni občni zbor Pokrajinske zveze Društev hišnih posestnikov za Slovenijo se bo vršil v nedeljo dne 16. t, m. ob pol 10. uri dopoldne v dvorani Celjskega doma y Celju. Razen običajnega dnevnega reda se bo razpravljalo o likvidaciji stanovanjskega vprašanja, davčni jkejormi in drugih važnih stanovskih zadevah. Obenem se bo protestiralo proti 100% občinski davščini na najemnine nad zlato, pariteto v Mariboru ln Ptuju. Prosimo vpe« delegate, kakor tudi celjske in druge posestnike, da se tega zborovanja udeleže v obilnem številu. 1604 * V našem poročilu o jahalni dirki na Bledu 8. t. m. se Je pripetila zamenjava imen. Darila so se razdelila tako-le: I. darilo je dobil g. Jože Habjančič, II. g. Miha Ferčej in III. g. Stanko Kržišnik ne pa drugo, kakor smo pomotoma poročali. * Cvetje v jeseni. Uredništvo »Jutra« ie zopet deležno mnogih cvetočih pozdravov. V krasni letošnji jeseni so se razcvetela mnoga sadna drevesa, in prijatelji, pa seveda tudi ljubeznive prijateljice lista nam pošiljajo cele vejice.' Celo iz Prekmurja nas tako pozdravljajo in !nam sporočajo, da so tam nekatera drevesca v popolnem pomladanskem ornatu. Na vrtu restavracije pri kolodvoru v Vižmprjih sta dve jablani v najlepšem razcvet h, dočim se istočasno pod listjem skriva sočni sad. Pa tudi ljubljansko drevje ne zaostaja. Med drugimi nam ie dijak Slavo Kobe prinesel veliko razcvelo vejo z jablane na domačem vrtu v Slomškovi ulici 14. Lepa hvala vsem! NOGAVICE kupite f Tovarniški zalogi nogavle in pletenin Ljubljana. MikloSifc-va cesta št 14 oaoproti solili, Pninn !' * Podaljšanje natečaja za pomorski muzej v Splitu. IzvrSevatai odbor Jadranske Straže nam Javljaj Dne 8. t. m. točno po najavljenem konkurzu se je sestalo v Splitu ocenjevalno razsodišče za skico zgradbe pomorskega muzeja v Splitu. Pri pregledu dospelih projektov se ugotavlja, da je prišlo 5 skic, a šesta je bila'najavljena; ker pa ni dospela, se ni mogla upoštevati. Ker se od prispelih načrtov lahko vzame v poštev za oceno samo eden, ki odgovarja zahtevanim pogojem, je- ocenjevalno razsodišče smatralo, da to ne zadostuje za končno razsodbo in razdelitev nagrad, in je sklenilo soglasno, da še natečaj z istim programom podaljša do 1 decembra 1928. 1602 * Pred veliko šumsko afero v Bosni Na predlog državnega pravdnika v Travniku Je tamkajšnje okrožno sodišče odredilo, da se po končani preiskavi aretirata šumarska referenta Dragotin Miletič in Dragotin Sre-skura. Razlog aretacije je zloraba službenega položaja pri neki trgovski družbi. Sre-skura Je bil pred včerajšnjim aretiran, za Miletičem pa je bila izdana tiralica. Gre baje za veliko šumsko afero. * Tkanina »ETERNUM«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, mamufaktura. * Mina raztrgala seljaka. Na Buni pri Mostarju gradijo neko novo hišo in so te dni morali razstreliti tri velike skale. Seljak so priredili mine, a nikdo si jih ni upal zapaliti Oglasil pa se je seljak Ni-kola Corluk, šel od skale do skale in zažigal. Ko je hotel zapaliti zadnjo, je eksplodirala prva mina in Corlaka na kose raztrgala. * Ogromna skala na železniški progi. Ob železniški progi Mostar - Sarajevo se Je pred včerajšnjem vsled silnega naliva v bližini postaje Drežnica zvalila z bližnjega hriba ogromna skala na progo ter jo v dolžini nekoliko metrov popolnoma razdejala. Prava sreča je, da se ni dogodila nesreča, ker je le nekoliko minut prej pasiral osebni vlak iz Sarajeva v Mostar. Do večera je bila proga zopet popravljena. * Cela vas pogorela. V selu Karičih v Bosni je v torek ponoči Izbruhnil požar, ki se je vsled vetra naaclo širil in uničil celo selo. Rešili so le živino, poslopja pa so pogorela do tal. Gašenje je bilo zaradi po-manikania vode nenrogoče. * Smrt' zaradi zaušnice. V Bišini v Hercegovini je seljak Pera Uroševič v prepiru zasolil krepko zaušnico svojemu bratu Marku. Marko se je podal domov, ker je čutil močne bolečine. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je naslednjega drie umrl. Zdravniki so ugotovili, da Je smrt nastopila zaradi slabosti srca, k! je počistilo zaradi strahu. * Vlomi na deže^V Duplah, občina Križe pri Kranju, sta £ t. m. vlomila Anton Likovič in Stanko Pušar v zaklenjeni čebelnjak posestnika Jožefa Stulerja ter mu Kako se more popraviti neurejena potreba! Način je siguren in lahek. Devetdeset od 100 jih trpi na neurejeni potrebi in prebavi, na prekomerni kislini v želodcu, napenjanju in vzpehavanju. Vsi, si laluko takoj olajšajo bolečine, ako vzam^o po vsaki jedi malo žlico praška »Magp^« v pol kozarcu vode. Prašek »Magna« tk o j nevtralizira odvečno kislino. spreegje razkroj hrane in tvorltev plinov, pomiri in ozdravi vneto membrano želodca jn tako popravlja brez bolečin prebavo. Kupite še danes ovoj praška »Magna« pri svojem lekarnarju, vzemite ga po navodilu, ki je priloženo vsakemu ovojčku in vaša prebava postane normalna. Dobiva se v vseh pekarnah ln drogerijah 1 omot s točnim navodilom 4 D. Kjer ga ni, naročite po pošti pri; Laboratorij »ALGA«, Sušak, Tvornička 57. . •» *.' Za 2 ovojčka priložite pismu 10 Din. odnesla medu v vrednosti 200 Din. Razen tega le Ukovič ukradel P. t. m. k. nezaklenjenega skednja Stanku PuSarJn v Okroglem, občina Naklo, sivo, skoro novo obleko, rjav rižast suknjič, par novih rjavih in par črnih čevljev v skupni vrednosti 1200 Din. V Horjulu je bik) vlomljeno v prostore Kmetskega društva ter ukradenih 10 na- Mati bi dete sSeta radosti, ker je mesto odvratnega ribjega olja okusni •JEMALTa prava rešitev. Jemlje se s slastjo tudi poleti. glavnih rut, 20 žepnih robcev, 10 parov nogavic, 5 metrov moškega sukna, čokolade, 1 kg sira, 1 hleb kruha ln 130 Din drobiža. Vlomilec je skušal vlomiti tudi v blagajno, vendar pa se njegova namera nI posrečila. Skupna škoda znaša 2166 Din. Za neznanim vlomilcem je uvedeno zasledovanje. * Zagoneten umor. V Kneževu na državnem posestvu Belje so v nekem starem železniškem vagonu našli truplo delavca Jakoba Kokatiča, ki je že razpadalo. Domneva se, da sta ga umorila in oropala dva Bošnjaka , (TO — zobna pasta najboljša! * Pri odebeiosti, krču, sladkorni bolezni Vam zboljša grenčica Franz - Josef prebavo. Številna strokovnjaška poročila poti jujejo, da so tudi na protinu ln sladfko-sečnosti bolni prav zadovoljni z učinkom vode Franz Josef. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Nov način pran]a. Rublje se stavi nekoliko sad ili uopče preko noči u vodu a sutradan se kuha pol sata u rastopini Radi-ona. Na taj način pretvara se mučno pranje u zabavu. * Djačkj kalendar 1928/29, bogato opremljen, Iijepog sadržaja, raspisuje veliko nagradno natjecanje n »tvaraoj vrednosti od preko 50.000 dinar«. 186 * Tovarna Jos. Relch siprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo Izvršitev. n Gigantski New-York 1 ▼ sijaju hi bed) — v veselju ta la* ■ ■ lasti ]« ■ TITANIC I i Pride! Pripravita se aa premijero! 1 ■ ■ Iz Liubliane KIJ D t Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše' a— Slava Udruženja rezervnih oficirjev se bo vršila v Ljubljani dne 15. t. m. na dan desetletnice prebitja solunske fronte. Ob 7. bo čital č. p. Alijančič v frančiškanski cerkvi zadušnico za padle bojevnike. Zbirališče članov četrt ure prej pred cerkvijo. Obleka civilna Po maši bo članski sestanek v pisar nI pododbora v svrho proslave desetletnice tega velikega zgodovinskega dogodka. Ljub Ijanski člani se vabijo k udeležbi Uprava ljubljanskega pododbora. u_ Himen. Znani beograjski diplomat dr. Aleksander Bodi, bivši diisseidorfski konzul naše države, sedanji šef konzularno, političnega oddelka, se je včeraj v Ljubljani poročil s posestnico go. Lidijo Geldba-chovo. Slavnost se je vršila v intimnem domačem krogu. Cerkveni obred je izvršil pravoslavni prota g. Dim. Jankovič. Navzoči sta bili samo priči dipl. pravnik I. Richter in agr. V. Sergejev. Zefeno obilo sreče! u— Vidovičev klub v Ljubljani bo 1. akt. otvori! svoje običajne Večerne tečaje, kjer se predavajo vsi gimnazijski predmeti in jeziki po prvovrstnih predavateljih. Prijave ter eventualne informacije ie vposlati najkasneje do 15. t. m. na naslov kluba, šola na Ledini. u— Izvidniki odred Streijačke družine v Ljubljani. V soboto, 5. t. m. se bo vršil redni sestanek vseh izvidnikov in vpisovanje novih. Kraj sestanka in druge podrobnosti so razvidne na okrožnicah, ki jih je dobiti pri zavodnih zaupnikih. Udeležba sestanka je srrogo obvezna! — Zdravo! — Vodja odreda. u— Izjava. V »Jutru« z dne 30. avgusta t. I. smo prinesli notico, da je inž. Julij Bon-ner pri ljubljanski policijski direkciji Prijavil, da zasleduje bivšega trgovca Frana Mumelterjg iz Bozna, ker da mu je pone. veril nad 40.000 Din gotovine ter pobegnil v Jugoslavijo. Navedeno ie bilo dalje, da je bil g. Mumelter na opozorilo ljubljanske policije aretiran v Zagrebu. Ker smo se prepričali, da navedeni očitki niso osnovani in je bilo te dni proti g. Mumelterju ustavljeno vsako postopanje, izjavljamo, da smo bili o g. Mumelterju napačno informirani, zato lojalno preklicujemo vse navedbe v tozadevni notici in izjavljamo, da se g. Mumelterju ne mere v nikakem oziru kaj nepoštenega očitati. — Uredništvo. u— Tombola Sokola L ki se bo vršila 16 septembra na Kongresnem trgu ob 3. uri popoldne s sodelovanjem godbe Sokola I., bo odnesla gotovo prvenstvo, ker nad-kriljujejo dobitiki vse dosedanje tombole. Prinašamo kratek opis glavnih dobitkov, da bodo cenj. igralci točno informiranj ter da s tem vzbudimo zanimanje zaradi nakupa srečk. Prvi glavni dobitek »nevestina oprema«; sestoji iz kompletne oprave, blago za rjuhe in kapne ter 1 komad nevestinega platna, ki se uporabi za zglavnike in ostalo perilo. Potrebno blago za žimnice iz prvovrstnega češkega damast-gradla. Dve prešiti odeji, polnjeni z volno, sta pravcata redkost. Jedilna miza damastna garnitura s servtjetami, kuhinjske platnene brisače in damastne bele obrisače ^sab- ni L •0 vrftl v nedeljo 16. sept« ob 11 uri (3. uri pop.) na Kongresnem trgu. j j j j jjjjjjjj Premljera! Prvič ▼ LJubljani I Film, posvečen spominu tračnim herojem svetovne volne! ^ Napeto zanimive scene junaških bojev v zraku. — Drznosti, da jim ni gj para! Očarljivo! Pretresljivo! Prisrčno! Predstave ob 4., pol 6., pol. 8. in 9. Najnižje ljudske cene! KINO IDEAL. iBJSlBIDiDD no uporabo. Mizno pregrinjalo in moderne zavese za dva okna. Tako bo nevesta s potrebnim perilom in posteljnino kompletno opremljena. Popis nadaljnih daril priobčimo prihodnjič. Glavni tombolski dobitki bodo razstavljeni pri tukajšnji veletvrdki I. C. Mayer v Stritarjevi ulici in priporočamo, da si cenj. občinstvo ta darila ogleda. 1600 u— Iz hiralnice je pobegnil v petek Janez Erlah, rojen leta 1871. v Koroški Beli in tja pristojen invalid. Erlahu je nekoliko omračen um. Mož je oblečen v črne hlače, sivkast telovnik in suknjič. Kdor bi kaj vedel o njem, naj javi ljubljanski policiji. u— Kalvarija. Zveza slovenskih vojakov Ljubljana-Moste sporoča cenj. občinstvu, ki poseti bojno igro Kalvarija v soboto in nedeljo ob 8. zvečer, da bo po predstavi čakala posebna garnitura električne železnice pri garnizijski bolnici za povratek v mesto in na kolodvor. Vljudno prosimo, da si občinstvo preskrbi vstopnice v predpro-daji pri tvrdki »Orient«, Dunajska cesta 14, da ne bo zopet tako velikega navala na blagajna — Odbor. 1607 u-~ Občni zbor »Cercle frangais v Ljubljani« se bo vršil dne 21. t. m. ob 18. v prostorih Francoskega instituta v Narodnem domu, pritličje desno. — Odbor. 1606 u— Staroznana delikatesa Jane, priporoča fino svežo šumko. Židovska ulica. — 195 u— Gosli poučuje bivši učitelj konservatorija po nizkih cenah v Študentovski ulici štev. 9-1. Najcenejši nakup vseh šolskih potrebščin tn šolskih knjig M- TI ČAR, Ljubljana h Maribora a— Proslava lOletnice proboja solunske fronte. Mariborski pododbor Udruženja rezervnih oficira i ratnika sporoča občinstvu, da je sklenil preložiti proslavo lOletnice proboja solunske fronte, ki bi se imela vršiti 15. t m., na 7. in 8. oktobra. Preložitev se je sklenila na željo ministrstva vojske in mornarice, ki želi, naj bi se proslava izvedla skupno z vojsko in kar najsveča-neje po vsej državi. a— Nesreče. Posestnikova hči Marija Kolaričeva v Jareninskem dolu se je vre-zala v levo nogo ter si pri tem zastrupila kri. — V Lajterspergu je 12letnega Jožefa Pregla povozi! neki kolesar teT ga poškodoval. — Raznašulca kruha Štefana Šrum-fa so neznani fantalini napadli blizu kaznilnice ter mu zlomili nogo. — Vse ponesrečence je rešilna postaja prepeljala v bolnico. a— Vlomilski poskusi in preprečeni vlomi. Mariborska policija je že pred leti uredila nadzorovanje onih stanovanj, ki ostanejo v počitnicah brez varstva. Letos so detektivi in stražniki nadzirali 35 stanovanj in so bila ta stanovanja obvarovana vlomilskih poseiov. Vlomilci pa imajo v točni evidenci vsa nenadzorovana in zapuščena stanovanja. Tako je neka gostilničarka na Tržaški cesti sredi noči opazila na strehi svojega kegljišča nekega moža, ki se je previdno oziral na vse strani. Ker je bilo jasno, da je imel možak slabe namene, je zbudila v hiši stanujočega orožnika, ki je pazil, kaj bo mož na strehi kegljišča napravil. Tudi okrog plota so se gibale neke sumljive postave. Orožnik je možu na strehi zaklieal in ker se ta ni odzval, je par-krat tudi ustrelil Culo se je podiranje desk m bežanje Drugo jutro so videli, da so vlomilci že odtrgali od stene kegljišča nekaj desk in da so očividno hoteli se splaziti skozi nastalo odprtino na drugo dvorišče ter obiskati stanovanje hišnega posestnika, ki je zdai odsoten Iz Celja e— Jesensko porotno zasedanje zaključeno, Florijan Fluks, o katerem smo poročali v včerajšnji številki, je bil na podlagi krjvdoreka porotnikov obsojen na 6 let težke ječe. S tem le bilo končano jesensko zasedanje celjskega porotnega sodišča. e— Zborovanje delegatov Pokrajinske zveze hišnih posestnikov za Slovenijo se bo vršilo v Celju v nedeljo 16. t. m. dopoldne v Celjskem domu. Na dnevnem redu je poleg običajnih točk tudi razprava o novem davčnem zakonu in o stanovanjski zakonodaji. e— Umrla Je v Gaberju pri Celju Frančiška Cotej, žena delav.ca v tovarni We->ten, stara 39 tet. e— Športni dan v Celin priredi športni k ub Celje 7. oktobra t 1- na Glazjji. Ude-ežba je za vse lahkoatlete obvezna. Javijo naj se 14- t m. ob 18- uri v klubovi uti na 'liazilL e— Aretiran je bil v Rogatcu zobotehnik K"vln Kolterer, ker je vlomil v delavnico ? bozdravnfka d». Sadnika v Celju in od-nesel 3000 Din. Pri aretirancu so našli še 1700 Din. . Iz Trbovelj t— Sokolsko gledališče v Trbovljah bo ©tvorilo nocoj svojo redno gledališko »ezi« jo z Niccodemijevo komedijo «Scampolo» ■v režiji g. Badaliča in s sodelovanjem g o« spodične Urbančičeve, Grabnerjeve in Cukjatijev« ter gg. inž. Freyerja, Plavšaka, Vrhovca in Pintariča. Začetek predstave ob 20. uri. t— Izjava. Z današnjim dnem mi je čast odreči se predsedstva športnega kluba «Tr» bovlje» v Trbovljah, ki naj razpolaga s tem mestom. — Anton Babič, svoječasni pred* sednik. Iz litije i— Himen. V nedeljo se je poročil v Po* stojni litijski okrožni zdravnik g., dr. Pob de Ukmar z gdč. Zofko Petričevo iz zna* ne narodne rodbine v Postojni. Mlademu paru iskrene čestitke! i— Pritožba zaradi malega «ofra» ali ka* ko vera peša. Neki turist, ki je obiskal na praznik Sv, Goro pri Zagorju, nam piše: V soboto na praznik je bilo na Sv. Gori žegnanje. Na prijazno goro je prišlo ta dan mnogo ljudstva iz vse okolice, pa tudi nekaj ljubljanskih turistov. Ob koncu pridi* ge je pozval pridigar ljudi na iz Dobrunj. Na cilj je prispelo samo 5 dir* kaeev. Prispeli so: 1. Ivan Oblak (prvak «Vrhnike» 12.50, 2. Dolfe Malovašič (Vrhnika) 12.51, 3 Vi* ko Močilnikar (prvak «Zarje») 13.45, 4. Stane Vogl (Zarja) 14.30, 5. Jernej Vere* tik (Zarjah 14.37. SK Ilirija. Vsi člani lahkoatletske sek* eije se morajo danes 13. t. m. ob 17, ude* ležiti sestanka na igrišču, in to ob vsakem vremenu. Stvar je nujna in resna. SK Ilirija fnogom. sekcija). Danes, v četrtek in jutri, v petek strogo obvezen trening za I. skupino ob vsakem vremenu Oba dni pričetek treninga ob 17.30- V pe* tek izven tega ob 17. fotografiranje moštva; točno in vsi! — V petek tudi trening II. skupine. — Načelnik. Sekcija Z. N. S. — Sodniški kandidati se opozarjajo, da se v tečaju zopet prične s predavanjem dne 14. t, m. ob 20. (kavar* na Evropa, posebna soba.) Tam bodo na razpolago nogometna pravila proti odškodii nini 15 Din. Ž S. K. Uermes. Seja u. o. se vrši da* nes ob 20. pri Valjavcu. Seje se naj udeleži tudi g- Kos. — Tajnik. Sodniški zbor Jugosl. lahkoatletskega *aveza. (Službeno.) Danes, četrtek, 13, te* ga meseca ob 18.30 obvezen sestanek vseh članov na igrišču ASK Primorje, Dunajska cesta v svrho sestave jurije za dvomatch Ilirija : Primorje, dne 15. in 16. t. m. in v svrho konstituiranja novega odbora. Ude* ležba članov: gg. Slamič, Vindiš, Gregorič in Sancin D. obvezna. Oba kluba morata postaviti k tekmovanju oba dneva po 5 rediteljev, ki se morajo javiti pol ure pred pričetkom tekmovanja saveznemu odborni* ku Savu Sancinu. Opremljeni morajo biti z rediteljskimi znaki. Po pooblastilu JLASa. Savo Sancin, sav. odbornik. KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! Vremensko ooraftilo Meteorološki zarod » Liiihiiani 12. septembra 1928. ViSina barometra 906.8 m Kraj Čas 3{Mzrrvan)s Ljubljana . . Maribor , , , Zagreb . » • » Beograd •» , Skopi ie . . * . Dubrovnik » . SpIM . . * ■ . Sarajevo *.. 8. 7. 764 7 765 5 764-6 7632 7fi3 8 760-2 /tO 5 1*0 180 ^0 0 190 21-0 2*0 25'0 i* s » Smei »etr« |n breina ■r metrih 7 a 76 82 c4 53 56 SE I WSW 10 NE l W 1 W NR • •o Ji O 10 10 ^ i o o 2 Padavine f ®» do 1 w> Solnce vzhaja ob 5-34, zahaja ob 18.18, luna vzhaja ob 39, zahaja ob 18.12 Nii«n' 77,0 C, najnižja 18.6 C. ^uaajtkft vremenska »poved četrtek: Malo izpreaeoibe — - v. • ''•■S&tHftfrfP.. • Gospodarstvo Posojila Državne hipotekar-ne banke in Slovenija Državna hipotekama banka ne dovoljuje že par mesecev nikakih posojil in kreditov, vsaj v prečanskih krajih ne. Zaman se '»bra-čajo na njo samouprave in zasebni gospodarski interesenti. Vzrok temu je pomanjkanje sredstev, ki so šla in še vedno gredi* v srbijanske kraje ter v zadnjem času tudi v državne blagajne. Državna hipotekama banka je državni institut, ki ima edinstvene privilegije med vsemi denarnimi zavodi. Ves denar nedo-ietnih, ves denar samoupravnih teles ter vsi pologi pri javnih institucijah se morajo izročiti temu zavodu. Zmisjl zakona D. H. B. je bil ta, da se morajo vse te vsote stekati v javni popolnoma varen Institut, ki jih bo potem plodonosno naložil v vseh pokrajinah naše države. D. H. B. je sicer res v vseh pokrajinah izfirjala denar, ki gre po zakonu, gledati pa smo morali, kako ga je koncentrirala v Beogradu ter ga uporabljala v pretežni večini za srbijanske pokrajine. D. H. B. s svojim za srbijanske razmere urejenim ustrojem se v prečanskih krajih le težko uživlja. Prepotrebne bodo zelo cb-sežne spremembe v zmislu decentralizacije, ako bo D. H. B. v teh krajih sploh hotela obstojati. Zlasti velja to za Slovenijo, kjer je danes ta banka saiho v kvar našemu gospodarstvu in je popolnoma brez pomena v kreditnem gospodarstvu. Opozoriti pa moramo še na drupo nevarno pot, na katero se podaja D. H. B. Ona. bi morala v prvi vrsti zadovoljiti privatna interesente in potem samoupravna telesa, država nikakor ne bi smela na njo apelirati. V zadnjem času pa je postala D. H. B. bankir našega finančnega ministrstva. Vsi uvidevni gospodarski krogi so mnenja, da je v vsakem oziru Škodljivo in nedopustno,, da si država Izposoja velike zneske preko D. H. B. Baš te dni sklepa D H. B. posojilo 20 milijonov dolarjev z banko Siligmann po 7% po doslej neznanem emisijskem tečaju. Ni dvoma, da se hoče s tem podpteti. pasivno stanje nagega državnega tekočesra gospodarstva, obenem pa preprečit! pad dinarja. V enem kakor v drugem ozitu je to zelo nevarno sredstvo. Čudno je, kako morejo odgovorni krogi riskirati tako obupne korake. Ali ne bi bilo poštenejše priznati da je sedanji režim nesposoben rešiti našo državno finančno krizo namesto, da se ta kriza kom-plicira še bolj. Morda bo potem rešitev sploh nemogoča. Ako D. H. B. najema inozemska posojila, s temi vsotami obremenjuje državo in njeno davčno moč. kajti država jamči za vse njene obveze. Zaradi tega moramo zahtevali, da se od vseh inozemskih posojil D. H. B. da vsaki pokrajini sorazmeren del na razpolago. Z dosedanjo prakso, da se vse rezervira za Beograd, bo treba prenehati. Z denarjem D. Hi B. mašiti vrzeli v finančni organizaciji samo ene pokrajine, to je predvsem Srbije, je v toliko krivičnejše, ker je Srbija po naravi ena najbogatejših pokrajin in itak že uživa ogromne privilegije pri razdelitvi kreditov Narodne banke. Dolžnost uprave D. H. B. kakor tudi vlade je, da se Sloveniji preko filiiale D. H. B. v Ljubljani da na razpolago njeni gospodarski viogi odgovarjajoči delež v svrho podelitve kreditov pod sprejemljivimi pogoji. Trgovinska pogajanja s češkoslovaško. Pred kratkim smo poročali, da so bila trgovinska pogajanja s Češkoslovaško, ki bi morala pričeti 10. t. m., ponovno za kratek čas odgodena. Ta vest se sedaj potrjuje tudi iz Prage, od koder poročajo, da so bile v pogajanjih med češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešom in našim zunanjim ministrom dr. Marinkovičem v Ženevi odstranjene težkoče, ki so onemogočale pričetek pogajanj. Nato je bil sporazumno določen termin pogajanj. Naša delegacija bo prispela v Prago 25. t. m., oficijelna pogajanja pa se bodo pričeli fcekaj dni pozneje. =r Nameravan« 'likvidacija družbe «Hu-maniks, industrije nsnja in čevljev, ▼ Bregu pri Ptuj«. Iz Zagreba poročajo, d« je «Hu-manik», industrija usnja in čevljev, d. d. v Bregu pri Ptuju sklicala občni zbor za 22. september. Ker. \zkazuje družba za pre,-teklo leto izgubo od' 534.000 Din, dočim je znašala izguba za L 1926. preko 600.000 Din, bo občnemu zboru stavljen predlog za likvidacijo. Družba je imela do 1. 1927. svoj sedež v Sarajevu ter ga je po prevzemu obratov od prenesla v Ptuj. Dej. niška glavnica je prvptno znašala 5 milijonov Din, 1. 1936,. pa je bila znižana na 3 milijone Din. , = Carinski dohodki. Po izkazu generalne direkcije carin so znašali carinski dohodki v prvih 5 mesecih tekočega proračunskega leta (aprila • avguat) 659,3 milijona Din, napram 641 milijonom Din v jstem razdobju preteklega let^ Napram lani so torej carinski dohodki višif za 18.3 milijona Din ali 3 %. >«-; = Mednarodna pogajanja za spremembo brzojavnih tarifo v. V ponedeljek se je v Bruslju pričelo zasedanje kongresa Mednarodne brzojavne unije, na katerem so zastopani delegati 65 držav. Kongres je pr-?l-vsem namenjen razpravam o spremembi brzojavnih tarifov. Maksimalno število Črk pri besedah v šifri ranih brzojavkah naj bi se znižalo od 10 n& 5, istočasno naj bi se tarife znižale za 30'do 40 odst. Ker bi ta sprememba pomenili podražitev brzojavne^ ga prometa za eode^ir&ojavke, se Mednarodna trgovska zbornica zavzema za 50 odet. znižanje tarif, tako da bi pri zmanjšanju maksimalnega števila črk na polovico ostali stroški šifriranega brzojavnega prometa nespremenjeni. Istočasno se bo na kongresu razpravljalo tudi o splošnem znižanju tarif za običajne nesifrirane brrojavke. s, Naknadno licenciranje plemenskih bikov za ptujski okraj se bo vršilo v četrtek 27. t. m. od 8. ure na sejmišču v Ptuju. Prignani bodo bik^l« niso dobili spomla« di licence ali takšflij ki so komaj dorasli ali pa so bil« nakupljenl. — Opozarjamo, da se bikov, ki nimajo licence, ne sme pripuščati k plemenitv^ ter je kazen zelo visoka in stroga. H , = Zborovanje vh^gradnikov i« moribor. oblasti se bo vršilo V nedeljo 23. t. m. ob 10. uri v Ptuju v mestni dvorani. Na dnevnem redu je: zaključitev druge oblastne vinske razstave, razdelitev diplom in kolajn ter sklepanje za jfriredjtev tretje vinske razstave ln sejma ža mariborsko oblast v Ptuju- Vinogradniki iz ipariborske oblasti se naj zborovanja 'polnoštevilno udeležijo, ker bo na tem zborovanju spregovorjena še marsikaka beseda v korist vinogradnikom. „Srečna žaro* če ji Ara sem" pravi razumna Mica. »Zmeraj bom mladostno izgledala, ker RADION prevzema mesto mene najtežje delo v hiši in sicer pranje perila. RADION pere sam in RADION pere sam ! varu/c perilo!" Borze 12. septembra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Največji je bil v devizah pa London, Dunaj, Prago in Curih. Privatna ponudba je krila potrebo v devizah na Berlin, Newyork, Trst in deloma v devizi na Dunaj, ostalo potrebo pa je krila Narodna banka. Med efekti je bilo investicijsko zaključeno po 88. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda za malenkost popustila. Pri slabem prometu je promptna notirala 437.5 — 438, zaključena pa je bila kasa po 439 in za september po 440. V ostalih državnih papirjih je bila tendenca prilično čvrsta. Investicijsko se je trgovalo po 89, agrarne pa po 56. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki samo v Praštedioni po 920 in v Ju-gobanki po 88.5. Nekaj več zanimanja je bilo za Industrijske vrednote. Trboveljska se je trgovala po 480 — 482.5. V ostalem to bili zaključki v Dravi po 452.5, v Vevčah po 105, v Dubrovački po 490. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.82, Berlin 13.5375-»13 5675 (13.5525). Bruselj 0-7.914, Budimpegta 0-99237, Curih 1094.1—10971 (1095.6), Dunaj 8.0035—8.0835 (8.0155), London 275.76-276.56 (276.16), Newyork '>6.82 -57 02 (56.92), Pariz 0-222 29, Prag« 168 27 —169.07 168.67), Trst 296-66—298.66 (297.66), . Dunaj. Beograd 12.45 in pet ©šmink do 12.49 in pet osmink, Berlin 168.88—169.38, London 34.385 — 84.485, Milan 37.07 do 37.17, N«wyork 708.55 — 711.05, Praga 20.995 — 21.075, Sofija 5.1025 — 5.1425, Varšava 79.43 — 79.71, Curih 136.43 do 136.93: dinarji 12.435 — 12.495. Curih. Beograd 9.13, Beri« 123.74, Nev-york 519,45, London 25.20. Pariz 20.2®, Milan 27.1®, Praga 15-39, Budimpešta 90.545, Bukarešta ai6, Sofija 3.75, Varšava 58.225. Dunaj 73.18. Pevi?« Beograd na ostalih borzah; v Pragi 59.085, v Berlinu 7.373. Efekti. Ljubljana. Investij. 88 zaklj., Celjska 158 —0, Ljubljanska kreditna 128—0, Kreditni zavod 170—175. Ruše 265—285, Stavbna 56 —0, Sešir 105-0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 437.5 — 438, kasa 437 — 438, za september 487.5 — 440, za december 449 — 451, Investicijsko 89 — 89.25, agrarne 56 — 56.5; bančne vrednote: Hipotekama 58 — 0, Po-ljo, stara emisija 18 — 19, Kreditna 80—0, Etno 160 — 180, Srpska 151 — 0, Ljubljanska kreditna 126 — 0, Zemaljska Sarajevo 130 — 150, PraStediona 920 — 925, Ju-gobanka 88.5 — 89; industrijske vrednote: Gutmann 0—205, Slaveks 95—100, Slavo-nija 7 — 10, Narodna šumska 16 — 0, Drava 450 — 460, Vevče 105 — 106, Dubrovač-ka 470 — 490. Šečerana 485 — 495. Trbovlje 480 — 482.5, Vagon 80 — 90, Narodna mlinska 19.5 — 0. Beograd. Vojna škoda 437 — 438, investicijsko JJ8.25 — 89, agrarne 54 — 55.25, Blagovna tržišča Cvrstejša tendenca na hmeljskih triiSčih. Cvrstejie razpoloženje na žateškem in nflrnberikein hmeljskem tržišču je že pie-tekli teden povzročilo naraščanje cen v Savinjski dolini. Navzlic temu pa se zdi, da so današnje cene za prvovrstno blago (38 do 40 Din, deloma tudi nekoliko več), še vedno prenizke, kar nam dokazuje dejstvo, da se v Niirnbergu plačuje Svinjaki hmelj preko 60 Din. prav tako r žatcu. Ker ee med produpenti širi razpoloženje, da blago neposredno ne pošljejo v Zatec alj Niirn-berg, je pričakovati, da bodo nakupovalci dvignili ceno do one višine, ki odgovarja trenutnemu nivoju cen v Zatcu in Niirnbergu. Hmeljski trg. (Poročilo sekcije hmeljskih trgovcev v Celju.) Celje, 12. septembra. V okolici Polzele in Braslovč je kupčija še vedno mirna. Nakupovalci zahtevajo le prvovrstni hmelj, za katerega plačujejo 35 do 39 Din. Srednje in slabše blago ponujajo producenti. V vranskem in šentpeterskem okolišu je razpoloženje v kupčiji nespremenjeno. Lanski hmelj lepe zelene oarve se plačuje po 26 — 30 Din, letošnji prvovrstni pa po 35 — 38 Din. Boljše partije so dosegle tudi 40 Din. Nakupovalcev je zelo mnogo, producenti vsiljujejo slabše blago. V gornji Savinjski dolini je položaj nespre-jnen.ten. Ljubljanska blagovna borza (12. t. m.). Les: Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona tramov. Deželni p r id e 1 k i : Tendenca za žito nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni pšenice. Nudj se pšenica (79-80 kg slov. post., mlev-ska tarifa, plač. 30 dni): baška promptna po 385—387, za september po 287.5—290, za oktober po 300—302.5; t u r š č i c a : slov. post., navadna tarifa, plač. 30 dni po 345 do 347.5, argentinska »La Platac, promtna, za-carinjena, fco Ljubljana po 300—302.5; ječmen : baški, 70-71 kg, zdrav, rešetan, fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 300—305; oves: baški ali slavonski, zdrav, rešetan po 265—270; rž: baška 73*74 kg, uzančno blago, mlevska tarifa, slov, postaja, po 295—297-5; moka : >Og< fco Ljubljana, plač. po prejemu, po 430 do .435, Novosadska blagovna borza (12- t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 38 vagonov pšenice, 3 vagone ovsa, 3 vagone ječmena, 14 vagonov turščice in 6 vagonov moke. Pšenica: baška, 79/80 kg 232.5 do 237-5; baška potijska 240 — 242.5; bana. ška 230 — 232.5; sremska 232.5 — 235. Oves; baški, sremski in slavonski 217.5 do 220. Turščica: baška in sremska 35X> do 302.5; banaška 297.5 — 300. Moka: <0g» in <0gg> 355 — 365; «2» 335 — 345; #5> 315 — 325; «6> 265 — 275; «7, 230 do 240. Otrobi: baški in sremski v jutastih vrečah 195 — 200. Dunajska borza za kmetijske proizvode (11. t. m.) Pod vtisom mirnim ameriških notacij ln ponovnega nazadovanja tečajev na budimpeštanski borzi, je bila tendenca na dunajski borzi mlačna. Zanimanje kupcev se je zmanjšalo, oene pa so za malenkost popustile. Jugoslovenska pšenica (po* tijska) se nudi za september po 1.59 Kč ex šlep Dunaj, za oktober po 1.61 — 1.62 Kč za november pa po 1.63 — 1.64 Kč. V tur-ščici je tendenca nespremenjena, v ovsu pa nekoliko čvrstejša. Uradno notirajo; pšenica: domača 36.25 — 37.25, madžarska potijska 40.50 — 41, jugoslovenska 37.25 do 37.75; rž: marchfeldska 37-5 — 37-75. madžarska 35.75 — 36; turščica: ^5 do 35.5; oves: domači 32 — 32.5, madžarski 34 — 34.5. Dunajski svinjski sejem (U- i- »•) Do-gon 16.047 komadov, od tega 1288 i* .Tugo. slavije, 12.146 iz Poljske in 1724 iz Romu-nije. Pri nekoliko živahnejšem prometu so h raeene svinje trgovale po čvrstih cenah zadnjega tedna, pitane svinje pa so popustile za 5 grošev. Za kg žive te|e notl-rajo: pitane svinje I. 2.55 — 2.60. angleške križane 2.20 — 2.4§, kmetske 2.30 do 2.55, mesne 1-70 — 2-35. Če trčita skupaj dva vlaka Očividec slika katastrofo dunajskega brzovlaka pri Breclavi. Odrezane noge, kupi razmesarjenih trupel. — Vagoni v razvalinah. — Reševanje ranjencev brez potrebnih pripomočkov. Odpeljal sem se v spremstvu neke* ga znanca proti Breclavi — pripovedu« je pasažir, ki se je po čudnem naključ« ju rešil živ in zdrav iz drugega vagona razbitega dunajskega brzovlaka. Iz Brna smo se vozili z zamudo. Tik pred Zajci, ki leže dve postaji pred Brec« lavo, sem stopil k oknu in sem pokli* cal neko sopotnico, da bi ji nekaj po« kazal. V tem trenutku se mi je zdelo, da so kolesa čudno odskočila. Ker sem že nekoč doživel nesrečo, da je vlak skočil s tira, sem hotel sopotnico diskretno opozoriti, da se je nekaj zgo« dilo. Vendar preden sem utegnil od« preti usta, je sledil sunek. Oba sva omahnila in padla vznak. Ko sem se trenutek pozneje zavel, sem videl, da se je vdrla streha vago« na in vse štiri stene. Klopi, na katerih so sedeli potniki, so bile stisnjene skupaj, tistim, ki so sedeli na njih, pa je sunek odrezal noge. Kolena so bila zdrobljena, kosti in meso so visele od njih. Imel sem srečo, da me je sunek vrgel na kup pasaširjev. Ta trenutek je vlak obstal. Čutili pa smo, da se je za našim vagonom nekaj odtrgalo in vdarilo z vso silo vanj. To je bil sle« deči voz. ki je šele zdaj skočil s trač« nic in je pri tem odličil od našega va« gona celo stransko steno. Vagon se ie nagnil. Hipoma so od vseh strani planili kriki in vzdihljaji ranjenih. Naš vagon je ležal poševno. Kar nas je ostalo samo potolčenih, a živih, smo skušali priti čimprej na prosto Edini izhod, ki je bil mogoč, je vodil skozi odtr"-vrata. Plazili smo se torej skozi strs--njen hodnik, kolikor ga je še ostalo Ti koraki so bil tako strašni, da jih ne pozabim nikoli. Vagon se je bil na« polnil z vzduhom po krvi. premogu in karbidu. Prerili smo se na prosto. Ozrli smo se naprej — in smo videli, da je prvi voz strahovito zmečkan m razbit. Za* sukal se je bil za 180 stopinj. Prva ko--lesa so še stala na tračnicah, zadnja so bila odtrgana. Železo je bilo zvjto in skrivenčeno. leseni deli pa so se na« ravnost zdrobili. Skakali smo čez po« drtijo in v nekaj minutah smo bili zu« nai. Pogled na razvaline je bil strašen. Tretji vagon ie pri trčeniu povozil moža, ki je bil še pri popolni zavesti, a je bil ves razrezan na kose. Kolo pa mu je baš rezalo roko, ki je čez nekaj sekund odpadla. Pogled na nesrečneža je bil nepopisen. V obraz je bil ves črn — morda od saj ali pa. ker se je bil ožgal. - Na mesto nesreče so kmalu prihiteli kmečki fantje. Pasažirji ostalih vago« nov so takoj izstopili, da bi pomagali pri reševalnih delih. Bilo pa je težav« no delo. ker so bili potniki v .i zmečka« ni. In pri rokah ni bilo nobenega orodja! Brez Potrebne sekire je bilo treba vlačiti ranjence iz lese« nih zagozd, kar jim ie povzročalo blaz« ne bolečine. Neka dama, ki se je vo« žila z menoj v kupeju. je vlekla nogo za seboj na tankem pramenu kože Ce« 10 uro smo na ta način pomagali ne« srečnikom. Šele potem je prišel na po« moč sanitetni vlak. ki je začel pobirati ranjence. Ti so ležali do njegovega prihoda na žgočem solncu brez kapljice vode. Položili smo jih bi« 11 na njivo, posejano s sladkorno peso. Bili so tako žejni, da so vpili od bole« čin, a nihče jim ni ohladil ustnic. Šele po dolgem vpitju na pomoč so se po« javile domačinke s škafi in zdravniki iz Breclave. Začeli smo ranjence nakla« dati n? voze in jih odpravljati v bol« nišnico. Sunek ob trčenju vlakov je bil tako močan, kakor bi ustrelil s topom V prvem vagonu, ki je bil popolnoma uničen, se je vozilo 18 Angležev. Na« ključie ie naneslo, da so bili ob času katastrofe vsi v iedilnem vozu pri obe« dn Tem občutneje pa je trpel drugi voz. Tretji vagon ie bil razdeljen na drugi in tretji razred V obeh je bilo mnogo ranjencev Drago ie plačal nesrečo kuriač loko« motive. Oparil se ie z vrelo vodo, ki ie brizgnila vanj iz kotla in je na me« stu umrl. _ Krvava H^havna ^rama "v BnHresti Te dni se je odigrala v nekem buka-reškem hotelu krvava ljubavna drama S kapetanom romunske vojske Kišem. kj je bi: za svetovne vojne član avstro-ogrske armade, se je seznanila gosoa Ieodorescu Mož ji je umrl in dama ie živela že deli časa sama Kmalu sta se s častnikom zbližala. Prišlo je med njima celo do intimnih odnošaiev in Kis se je hotel z njo poročiti, kar bi se bi o sigurno zgodilo, da ni bilo ovire v podobi njegove žene. Od te bi.se bil moral prej ločiti. Vložil ie že prošnjo za ločitev, ki je ugodno potekla.- Gospa Teodorescu pa se ie bila medtem seznanila še z nekim drugim častnikom. poročnikom Cristescujem. in ker je bil mlajši, ji je bolj ugajal kakor kapetan. Odpovedala je Kišu Ijub-zen in je zahajala s Cristescujem v bare. o kapetanu pa ni hotela nič več slišati. Kiš je slučajno trčil na svojo bivšo ljubimko. Našel je v njenem spremstvu poročnika Cristescuja in ju je povabil v hotel. Nič hudega sluteč, sta mu dama in poročnik slčcČjla. Komaj pa so prestopili prag hotela,, je potegnil Kiš revolver, izstrelil šest nabojev in težko ranil go. Teodorescu in Cristescuja. Ko je prišla policija, da bi morilca aretirala. si je kapetan pognal krog-|o v glavo in je obležal mrtev. Rabindranatb Tagore veliki bengalski pesnik ta mislec pride letos na lečenie v Švicarski St. Moritz. Tagore je ob svojem zadnjem obisku Evrope 1. 1926 predaval tudi v Zagrebu. Byrd odhaja ni Južni tečaj V soboto se je odpravil komandant Byrd na krovu ladje »City of New-York« z vso svojo ekspedicijo proti Novi Zelandiji, od koder se odpravi direktno proti Južnemu tečaju. Pred odhodom je zbral na ladji vseh svojih 36 spremljevalcev in jim natančno razložil smoter ekspedicije Fašističniindeks Fašizem, ki ima svojo hierarhijo, ima-jočo oblast nad 40 milijoni italijanskega ljudstva, je sedaj segel po novem sredstvu ubijanja svojih idejnih nasprotnikov. Fašistični prosvetni minister Be-luzzo je razposlal vsem javnim knjižnicam v Italiji okrožnico, v kateri zapoveduje. da morajo-knjižničarji nemudoma pregledati biblioteke in izločiti iz njih vse pisatelje, in knjige, katerih ne dovoljuje fašistična' čast in ugled. Te knjige so kajpak dela socijalistič-nih pisateljev. Najopasnejši so fašistom teoretiki socijalizma, pa tudi njihovi , predhodniki. Okrožnica imenoma navaja pisatelje, katere je treba izobčiti. • Evo jih: Rousseau. Jaures, Marx, Krapotkin, Ljenin, Kautsky, Barbusse, Rolland, VVells, Up ton Sinclair, Enrico Ferri, E. Zoccoli itd. Njihove knjige se ne smejo več prodajati v nobeni italijanski knjigarni. Italija, ki se tako rada ponaša s svojo kulturo pred svetom, ima torej sedaj dva indeksa: vatikanskega in fašističnega. Zato ni čuda. da so nekdanje re-nije latinskega plemena zamenjali partizanski epigoni fašizma. Plesi v rum sezoni Na Dunaju se je vjll? kongres plesnih učiteljev, ki se je Izključil s predvajanjem novih pleso^ji Te p!ese bodo sedaj propagirali po svetu. Med onimi, ki so bili odobreni, je «yales blues», «twist», tango, «ta-ragara» in »poloma*. Blues je že sjt^r znanec plesne publike, a obiskal jo bo v spremenjeni obliki, v tisti, ki to ima na Angleškem. Tvvist je trartčoskega izvora in smo svoječasno o tiitma že pisa i. Novi «tango habanera» sTTazlikuje od lanskega «tango mik)tr$fe» predvsem po svoji počasnosti Nta i triin uto pride 20 do 25 taktov. name|y> na koncih prstov ga bodo plesali ž vsem stopalom, figure so mu zaokrožene. Taragana je španski, polonia poljski narodni ples, oba premodeniiziraftk* Ce bodo vsi ti plesi uspeli, je vprašanje, na katero strokovnjaki seveda* fie vedo odgovoriti. Valencija na 577 m, 2 in pol kw Od prejšnje sobote triumfira iz Ljubljane preko Domžal slovenska beseda. V Ljubljani triumfirajo prodajalci radio-aparatov. Slovenski radio-amaterji so ponižni in — molče. V soboto se je torej začelo. In ljudje se še vedno niso pomirili. Vsak dan je toliko novega! »Zdaj bo recitiral Anton, ne, Oton Zupančič .Dumo'!« S temi besedami se je začel triumf slovenske besede. Saj ni bistveno, da je Župančič Oton in ne Anton, da ie pesnik in nemara celo gospod. Zupančiča imamo Slovenci samo enega in samo eno »Dumo«, po čemu torej trositi besede z brezpomembnimi epi teti? Glavno je, da triumfira slovenska beseda, kaj bi one-gavili s formalnostmi: tudi je »Bon ton.« za današnje težke čase odločno predrag. »-.-.. unter der Djrektion ,(!) des Herrn Mathaus Httbad . " Tudi Hubad. pardon. gospod Hubad je v Sloveniji samo eden. Hvala Bogu. da smo se nemščine že precej odvadili * Gospod, ki govori v .radiu, ima prijeten organ in jezik se mu nikdar ne zatika. To je dobro za prestiž in ugle'tl triuimfujoče slovenske besede. * Voan pa mu kaka vendare uide. AH to je zgol.i lapsus linguae, pardon.. ca-lami. Zalo mu uvideven radio-amater tudi ni zameril, ko ie zadnjič najavil prenos »iz dtželnega in državnega gledališča«. # Odmori med posameznimi točkami so v Ljubljani nenavadno dolgi, tri minute trajajo, včašf pa še kaj navržeio Drugod, kier so bolj konservativni, oddajalo hitreje. ta|o rekoč brez pavz. Med odmori kuka kukavica. Naši južni bratje, ki ne umejo slovenski, po krivici mislijo, da bi to utegnilo biti otninozno. jp t Va1encia na harmoniko? Zakaj anjka samo še^spren-Fevanja s man jem. Valencta, ne: pet- i§en-kim: |u kikld do kolena, da se vidi cela kombineža . . . ali pa: , . Va'encia!--—"J Naša mar!-a mlade* 'mrla, enkrat štiri enkrat vet -r Pa ie nrišel so&nov maček in pojedel vseh d&kt. Potem bi bil triuaT slovenske besede popoln. Slovenec, za uk prebrisane glave. Za učenje jezikov ti nudi radio lepo priliko in preizkušeno- metodo. Brez preparacije in ka'igrafije seveda ne gre: toda red mora biti. Začeti velia kar pri azbuki in nifftelji umeio silno prepričevalno razla£j&j. da je A prva črka abecede in da se ravno tako izgovori kakor v slovenščini, da ie B druga črka. in če si količkaj nadebuden, boš z gotovostjo lah$!) vnaprej pogodil, da ie tretja črka O*— in prvi uspeli začetek je storjen. Nulla*dies sine linefc. Slovenska beseda:''se širi, zmaguje, triumfira. Pomnite: val net sto sedem in sedemdeset metrov, d^a kilovvatta in pol! — Lahko noč! Na ponovno slišanje! Ouidam. Materinska sreča. Zdrava deca tvori materino srečo. A zdrava deca ie ona, ki uživa velike prednosti materinega mleka. Materino mleko je prosto vsake klice. Poseduje pravilno sestavo in mu ni zamene pri obvarovanju dece pred boleznijo radi prehrane ter ustvarja najsigurnejši temelj za bodoče zdravje. Nekoliko tednov preje, predno pride dete na svet, naj bi vsaka bedoča mati jemala okusno 0VOMA1T da si s fern zasigura obilno zalogo dobrega mleka za ia« dolenja. Ovomaltine, ne samo, da ojačuje izločevanje materinega mleka, temveč tudi ohranjuje materi telesne moči in zagotovi po porodu nagel povratek k normalnemu zdravju. Dobiva se povsod! — -Izrezite in pošljite nam:- BON. P. N. Dr. A. WANDER d. d. Zagreb Prosim Vas, pošljite mi franko brezplačen vzorec »OVOMALTINE«. Ime in priimek:__ Poklic:___ Stanovanje: Kraj: _ Po devetih letih pokopani L. 1919. se Je potopila pred Kronštatom angleška podmornica »L 55«. Pred kratkim so odre-dile boljševiške oblasti dvignjenje broda, v katerem so bila trupla 26 mornarjev. Na željo Anglije so bila ta trupla prepeljana v domovino. Angleži so prišli ponje z neko krlžarko, Id ie pa Rusi niso hoteli pustiti v Kronštat. Rakve s trupli so naložili na velik čoln, ki ga Je povlekel (kakor kaže slika) ruski brod do neke trgovske ladje in ta ]e potem mrtvece popeljala do Revala, kjer je čakala križarka. Od tu je šla pot proti Angliji. Tolstoj in dama, ki je verjela v čudeže Ob priliki stoletnice Tolstega smrti so priobčili nekateri listi naslednjo do-godbo iz njegovega življenja: 10. januarja 1909. je preje! od neke nepoznane dame iz Moskve pismo, ki se je giasilo: «Dragi Lev Nikoiajevič! Oprosti, da se predrznem Tebe poučevati. Vod; me želja, da bi Te privedla k resnici, od katere Te zavajata veliki razum in napuh. Zavračaš resnico in božanstvo Jezusa Kristusa. Pošiljam Ti izrezek iz časnika, ki poroča o eksempiaričaem čudežu kaznovanega bogokletstva. Preberi pazljivo in bodi ponižen pred veličastvom Gospodovim! Molila sem k Bogu. da bi Ti pomagai in Te pridružil s> skrivnostjo svetega zakramenta svoji čredi. Pomni, da ni niti ob dvanajsti uri še prepozno in da še najdeš s ponižnim srcem pot do Gospoda.« Priloženi izrezek je imel tole vsebino: «Kratko pred potresom v Messini so natisnili v messinskem listu «1! Te:e-iono» pesem: O moje ljubo Dete, resnični čovsk, resnični Bog, ker ljubimo tvoj križ tako trdno, odzovi se našemu klicu; če nisi bajka, uniči nas vse s potresom. Kazen za to bogokletstvo je prišla, na tisoče ljudi je poginilo med potresom.« Ko je Tolstoj prebral pismo, .ie napisal na ovoj z ve-likimi črkami uas.ed-nje v odgovor: «Ce bi bil videl z lastnimi očmi vstajenje in vnebohod Kristusov, ne bi samo dvomil, temveč bi preklel Boga, ki bi bil sposoben takšne prostaščine. Ljuba sestra, za vedite se!* Toda ko so mu ta odgovor prepisali in ko so mu ga prinesli v podpis, je dejal: «Ne odpošljite tega pisma... Ni potrebno... Ne bo ga razumela.« Pismo in odgovor so našii med njegovo zapuščino. Italijanska špijonaža na Francoskem Francoska Liga za človeška prava je vložila na vlado protest proti delovanju italijanskih konzulov po francoskih provincijalnih mestih. V zadnjem času so jih ustanovili celo vrsto, a vodijo jih osebe, ki nimajo o konzularnem delu nobenega pojma, pač oa se dobro razumejo na vohunjenje in na tajna policijska opravila. Ti čudni konzuli so v stalni zvezi s politično policijo v Rimu, ki ji pošiljajo poročila o delovanju italijanskih državljanov na Francoskem. Liga zahteva, nai napravijo oblasti temu predrznemu poseganju fašističnega carizma v francoske zadeve energičen konec. Albert Einstein bolan V Berlin so sporočili iz Liibecka. da je tamkaj sloviti zgraditelj relativitetne teorije, prof. Albert Einstein, precej težko obolel na srcu. V Lubeck je odpotoval specijalist za srčne bolezni. Slavni učenjak je baje zelo potreben miru. vendar trenutno ni nevarnosti za njegovo življenje. Prijatelji so mu svetovali, nai za nekaj časa opusti znanstveno delo in se poda na jug. V dobi radia. »Kje ležfi London? Odgovori takoj!«; »Velike tuljave in kondenzator na 80. V zakladnici hrvatske narodne umetnosti Krasna razstava narodnih Izdelkov r Zagrebu. Letošnji lagrebški sejem je nudil poset-Bikom izredno enaimenitost: razstave narodnih Izdelkov. Krasno novo poslopje eko-nomsko-komercilalfte visoke Soie le lapre-mertjeoo v zakladnico dragocenih izdelkov bogat« hrvatske narodne umetnosti. Zanimanje za razstavo je velikansko Vedno so polni vsi erostori Takoi v pritličju ie razstavljena keramika ge. Siebenscheinove. Vsa Jugoslavija je upodobljena v narodnih nošah. Pestre keramične barve dajejo kipom poseben siiai in tudi po obliki so izdelki zelo solidni Tamburaši vodijo svate, starci, deca iz vseh pokrajin nudijo tako pestro sliko, da se človek težko loči od te lepe zbirke. Nato sledijo Izdelki iz severne Dalmacije. Ga. Ljubica Maleševič i t Ristanja je razgrnila svoie Drelepe izdelke v dveh sobah Narodni obrti zopet oživljajo. Narod zopet seda za krosna in tke, vezilje zopet sedajo k okvirjem in krznarji spet krojijo in skuša'« prilagoditi narodni kroj zahtevam modernega časa. Čajne in kavine garniture z narodnimi vezeninami postajajo vsakdanja zahteva naših domov. Bivši industrijalec g. S. IBerger. sedanji ravnatelj etnografskega muzeja, razstavlja izdelke svojčas široko zasnovane organizacije narodnih obrtov. G. Berzer spada med najbolj požrtvovalne pro-pagatorje narodne umetnosti, kajti on je žrtvoval v te svrhe vse svoje imetje. Da Se etnografski muzej tako dragocen, ie tudi zelo velika njegova zasluga. Kdor pozna zgodovino tragedije velikopotezne Berger-jeve akcije bo našel v niei memento za razna podjetja, ki jih hočejo razni ljudski dobrotniki iz gole ljubezni do bližnjega oži-votvoriti ne da bi našli delavcem tudi stalnih odiemalcev. Petrinjska zadruga je znano podjetje, ki deluje v petrinjski okolici in propagira narodno delo med ženskim svetom. Poslalo ie na razstavo dve svoji najstarejši članici: veziljo in tkalico. Obe delata pred občinstvom ki lahko spozna tehniko dela in trud. Kot odlična gošča Petrinj-ske zadruge razstavlja nadarjena maturantka Blanka Dužanec svoje keramične izdelke v popolnoma samoniklem žanru, ki naj-ce obilo občudovalcev. Nad meter visoka originalna vaza v obliki čupa (posoda za mleko) ie takoj našla kupca. Drobnarija pa spominja na pestrobarvni beneški mozaik, ki ga pa preveva vendar pravi narodni duh. Pobrigali so se. da bo nadalievala študije v Praei, še poprej pa bo prakticirala na »kolesu« pri vaškem lončarju. Mlado umetnico seznanja s publiko in interesenti dobro znana ga. Pavla Brochova. Njene lepe poslikane posodice, vaze itd. so znane po vsej naši domovini. Na Bledu segajo tujci zelo radi po njenih izdelkih. Odlična reprezentantka narodne umetno^ sti je zagrebška »Udruga za usčuvanje i pronicanje hrv nar obrta«. Slovencem dobro znana propagatorica gospa Ženka Frangeševa ie predsednica Udruge. Tu se vidi. kako se dajo prikrojiti narodni izdelki tudi za vsakdanjo rabo. Prekrasni narodni liašei za deco in dame so krepko zastopani pri Udrugi. Poleg tega .je. raznih predme-^ tov v koži in lesu. Prekrasne so stenske slike iz življenja našega naroda na Hrvat-^ ske>m, Dalmaciji vtd Znani hrvatski kipar Braniša ie posegel za zidove znane moške kaznilnice v Sremski MLtrovici in to z velikim uspehom. Navadno se ie prepuščalo kaznence k raznemu 'gračkanju. ki ie obstojalo v rezljanju cigaretnih doz, ki so bile vzlic dolgotrajnemu delu slabo izdelane. Tu pa vidimo precizno izdelano pohištvo, lu-stre. skrinjice vse s krepko nacijonalno noto, alt izvršeno z velikim okusom in skrbnostjo. Mislimo, da se na ta način more vcepiti tudi kaznencem smisel za lepo delo, ki dobi vedno odjemalca. To je ponoven dokaz, da morajo voditi razne delavnice po kaznilnicah res strokovnjaki. Posebno poglavje tvori razstava privatnih zbirk. Razstavi iaio gg.: Aleksander, Poljak, Herzeg. Fischer-Egersdorfer in Maksa Mogan. Siednia zbirka je zelo dragocena in ie zelo lepo urejena. Velika omara hrani in-teresantne čipke raznega porekla, med katerimi naideino tudi najstarejše slovenske (idrijske). Tretie nadstropje ie namenjeno živim kmečkim obrtom. Tu vidimo spretnega krz-narjia. ki kroji cvetje in ga aplicira na kožuhe. Druščino mu dela snaha iz Nove Gradiške. ki tke volnene pregače. pretkane s srebrno nitjo. V drugi sobi najdemo zopet kumo Jaskanico. ki tke že na pol mehaničnih stativah snežno belo platno. Za njenim hrbtom razkazuje zgovorni iermenar svoio jermenarsko in torbarsko umetnost Po drugih sobah najdeš skromne Pažanke. ki razkazujejo svojo najstarejšo umetnost otoka Paga — šivane čipke Nas največ zanimalo tkalice. ki tkejo pisane tkanine, pa one. k' tkejo belo lukrajičavo in ornamenti-rano platno Oblastna tkalnica preprog iz Sarajeva razkazuje prelepe in trpežne či-lime (preproge), ki bi se udomačili tudi pri nas, ali ne upajo iih pokazati zaradi birokratskih predpisov. Toliko lepote ie nakopičene v šolski palači. da se človek nerad loči od vsega tega. Neizmerno bogastvo leži v tem razstavljenem blagu, ki pa tudi dovolj glasne poziva merodaine kroge, da ie treba razstaviti te lepe reči tudi v inozemstvu. j.V- U.p«mo. da bo cenjeno občinstvo v obilnem številu posedlo predstavo jo s tem nagradita idealne amaterje za njiih pozirtrvovaloo&t jo tirud. LJUTOMER. Tukajšnja gospodarski Icrogj snujejo družbo ti avtobusni promet na progah Stri-8&v»-4^hitojnier--Sv. Jur$l ob Sčarvnaca—Radgona ta Ljutomer—Slatina Radenci—Radgona. Prav je, da se tutdi končno pri uas »vede to praktično promesno sredstvo, ker prebivalstvo te nove »veze žefcw pričakuje. Posebne važnosti je proga za ščavoiSko dolino, ki ]e brez vsake železniške »veze, medtem ko z drugo progo dobimo porteg živahnejšega lokalnega prometa še ogodno zveztni Rudolf štelcer. pekovski pomočnik na Teznu. Obdolženec prizna, da Je zzrabi] Kebri-ča za vrat, zatrjuje pa, da ga ni sunil z nožem. Proti govori več prič. zlasti pa ne-doletna hčerka pokojnega in natakarica, kateri pa oripisuie obdolženec maščevalnost zaradi neke Hubezcnske razprtije. Obtoženi Rudolf Štelcer. ki ga Je zagovarjal dr. IrgotiČ. je bil oproščen ln takoj izpuščen na svobodo, ker so porotniki z 8 glasovi zanikali edino vprašanje glede uboja. Naši onstran granic »Danes je vis major merodajna« Poročali smo. da je bilo odposlanstvo nemške duhovščine tridentske dieceze pri svojem nad-pastirou ter je zahtevajo obrambo proti fašistični raznarodovaini politiki vsaj na verskem ob-sežju. Nadškof Italijan 4r' Endrizzi Je poslušal pritožbe nemških duhovirilftov. potem pa Je odgovorit: »Pustite principe, danes Je vis major merodajna.« Nemška duhovščina Je naito naprosite s posebno spomenico papeža, da bi poslat na Južno Tirolsko nepristranskega cerkvenega funkoijoTiaTja, ki bi se poučil o razmerah in predložil Vatikanu čisto poročilo o njih. Prošnja fe ostala nerešena. NemSka duhovščina se je strnila v sklenjeno ironto proti nadškofu ia vladi. NadSkol dr. Endrizzi vodi danes prav za prav dve ško&Ji, svojo tmidentsko in briksensko. Slednja Je nezasedena že eno leto, odkar J« umrl tamošmjj 5kof, ki je bil Nemec. Tridemtski nadškof dr. Endrizzi je določil dva itaifejanska duhovnika za verouči-telja nemškim otrokom v Bocnu, to Je v briksensko §kofi)i. Nemška duhovščina se Je izrekla proti tej krivici ali za njo se ne zmeni ne tri-dentski nadškof in ne Vatikan . . . Nemški verniki v Južni Tirofe/ki imajo nad seboj italijanskega nadškofa, ki Je uslužno orodje fašizma, kaiteri mu Je v» major. Zadovoljna }e ž nfnm fašistična vlada in lahko se reče, da §o-> glaša ž njo Vatikan, ker se re ozka na prošnjo nemških duhovnikov, kateri hočejo, da bi se vršil verouk za nemške otroke v šofi v nemškem jeziku. To priča, kako a je fašistična vas major podvrgla tudi Vatikan. Strok- » - " -!Sorr K IOTT Trgovska tvrdka »NOVI SAD« lite kontorista (kontoristin.o) veščega sloven. in nemškega (ev. hrvatskega) jezika, perfektnega stenotipista(injo) za takoj. — Reflektanti nal se obrnejo na trgov, agent. Aleksander Wlslak, Ljubljana, Krekov trg 10/1. 10.835 »e£~"l93o!''afcT^IrtcnSrfeSlj^Pfkeblt prispe*, fce. Sprejeti načrt apooefl&a oieanju. Pre4-aadndk odbore za Oberdanko« spomenik Zam-■ proti, pa h le nato odriva • skega sveta so Stali Zampierijevo prošnjo za novo darilo za Oberdankov spomenic. Malo poprej so to£*H o slabih gospodarskih razmerah r deieh to o bornem finančnem stanju gospodarskega sveta. Prejšnja trgovska zbornica ie že daia 10.000 lir, sedaj odrine gospodarski svet zopet 10.000 Ur. p— Del verig« to krmilno kolo laškega torpedo lovca »Stocco« bodo branili na Cresu kot sipomdn ua odrešenje. Dne U. nov. 1918 ie imenovana ladja pripluJa pred Cres. Del verige to krmilno koto, Id sita se rabila takrat pri prista-tenju na otok, sti bila v nedeljo Izročena prebivalstvu na Cresu z veliko svečanostjo. Na pomota Je Ml postavljen slavolok z beneškim levvvm, loi gospodinje na gorenjem Jadranu. Verigo odrešenja občutijo hudo baš na Cresu. kjer se vedno spominjajo starih zvez ta t njimi združenega boJjšega življenja. P— V Postojni se Je vršilo zborovanje kmečkih zastopnikov n cele okolice. Razpravljali so o škodi, Id Jo le povzročila suša. na kar Je bila sprejeta resolucija, ki označa gospodarske razmere za obupne in prosi nujne pomoči od vlade. Treba pričeti z obljubljenimi Javnimi deli, pomagati k zboljšanju kmetijstva s cenenim kre- ditoai to tiaba Je revkfkati obd&čeaje. Rimska vlada nal aa odloČi n So. da bo postopala s Krasom asaho kakor s najrevnejšimi pokrajina-au aa }uss ia na otokih I Občina L uo>) n. Mestu i pogi. »av./i ToMnt eroem »poročamo., da )e naš ljubljeni soprog, oče, brat, stric 1.1, d., goepod Franfo Grošelj strojevodja dri. ieL dne 12. t. m. po dolgi ta mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 14. septembra 1928 ob 5. uri pop. iz hiše žalosti v Sp. Šiški, Cernetova ul. 15, na pokopališče k Sv. Križu. Prosi se tihega sotžalja. V Ljubljani, 13. septembra 1928. Žalujoči ostali. Kalvarija Do sedaj največja gledališka predstava na prostem. Matičičeva bojna igra se na splošno zahtevo ponovi dne 15. in 16. septembra, vsakokrat ob 8. ari zvečer, na Kodeljevem. Predpro-daja vstopnic pri »Orient«, Dunajska cesta 14. zvitki, masa. hektografični trakovi vedno in najceneje v zalogi ori LUD. BARAGA LJUBLJANA Šelenburgova al. 6 L Telefon Stev 20S0. Tekma harmonikarjev na letošnji pokrajinski razstavi: Med 100 tekmovalci na harmonikah sodelovalo nad 60 Lubasovih harmonik. Pri tekmi so dosegli nagirade sledeči igralci: I. nagrado gosp. Stanko August, II. nagrado gosp. Zaje Ivan, 3., 4., 5., 7., 10., 11., 12. in 14. nagrada je bila istotako dosežena na svetovno znanih LUBASOVIH HARMONIKAH. Tedaj zahtevajte cenike od tvrdke FRANC LUBAS in sin, Klagenlurt (Celovec) katere na zahtevo pošiljam brezplačno. 10 49 Velika stara, dobro vpeljana zavarovalna družba potrebuje za svoj življenski oddelek spretnega inteligentnega iradnika za aikvizicijo življenskHi zavarovanj. — Stalna služba s fiksno plačo in provizijo. — Reflektanti s čednim nastopom in dobrimi trgovskimi zvezami, ki so delovali že v tej ali sorodni trgovski stroki, naj naslovijo oferte s »curriculum vitae« na ogl. odd. »Jutra< pod »2ivljenska pozicija« 10832 vsakovrstne že rabljene vreče po naivišjtb dnevnih cenah. Nudim nove vreče v vsaki velikosti >n kakovosti. Vreče za hmelj v vsaki velikosti pod tovarniško ceno. A V RAM SI F, Novisad veletrgovina vreč, plaht In motvoza Telefon 2403 Brzojavke- Jutešif V najem daiem plahte in vreče mui. bpecijalna trgovina vozičkov in koles ZEIHELROR OTON, Marijin trg 8 V zalogi: žepne baterije, svetiljke, karbid v škatlah. Na debelo On'ki rranko' Na drobno! Lovske puške ftobert puške, browninge, pištole za strašenjt psov. Samokrese. topiče, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umetaln' oceni. F. K. KAISER. ouškar, Lhibllana. Šelenburgova ulica št. 6 Zahvala. Za ob časti težke bolezni in ob smrti naše nepozabne miljenke Dragice nam izkazano sočustvovanje in sožalje, izrekamo tem potom našo najprisrčnejso zahvalo. Osobito zahvalo pa smo dolžni vsem ornim, ki so okrtili z nežnim cvetjem poslednji dom naše edinke, deci otroškega vrtca iz Melja, ki je spremila svojo malo družico k prezgodnjemu grobu, ter vsem, ki so v tako obilnem številu prihiteli ob odprti grob k zadnjemu slovesu. 10852 Marfoor, 12. septembra 1928. Ludovik in Pavlica Ornik. Pohištvene ključavnice pribitne. navadne ln polfine, za predale in s 3 zadržaii, utopne navadne, za predale in s 3 zadržaji, zadobne desne in leve vsake vrste več tisoč kosov, v vseh dimenzijah, 25% izpod en gros cene, nudim za takojšnjo dobavo. — Blago pakirano in etiketiirano. — Naslov na ogl. odd »Jutra«. 10836 Ogromen prihranek izdatkov. Za vsakovrstno blago za moške in žensike obleke, za razno perilo, kamgami, sukno, blago za ženske plašče, raznovrstna parhenti za obleke in perilo. SEZIJSKA RAZPRODAJA. Kamgarne za moške obleke od Din 110.—, razno sukno za moške obleke od Din 40.—, za ženske plašče od Din 60.—, volneno blago za ženske obleke, dvojna širina, Din 34.—, različni kambriki od Din 10.—, vsakovrstni parhenti od Din 9.— naprej. Suknena obleka, 320 m blaga z vso dobro podlogo Dh^gO^ 10824 Vse navedeno se dobi samo v manufakturni trgovini IVAN KOS — LJUBLJANA Sv. Petra cesta št. 23. Ne zamudite ugodne Prilike! Oglejte si blago! t Potrtim srcem naznanjam tužno vest, da je moja preljuba nepozabna hčerka, gospodična Jelena Gregorič dine 11. septembra 1928 ob 21. uri po kratki mučni bolezni v 22. letu starosti zaprla oči k večnemu pokoju. Pogneb nepozabne blage pokojnice se vrši dne 13. septembra 1928 ob 18. uri iz kapele mestnega pokopališča na Pobrežju v družinsko grobnico. 10851 Maribor, dne 12. septembra 1928. Žalujoči oče Franjo Gregorič in ostali sorodniki. % -. .K- • • > ■>-... UaroaJU* t ** autlik 'n, pvAab* a*Uk Jutra,'. Mali oglasi JLaJL oplcuri. bi/luLfo « o* obiUjrlua,. u manjši, tAmjraJt i DU, 5*~> /i O^LČLA hfcnArluo**aUr y I r%idajiU+9. 28748 Vajenca ss zlatarsko obrt takoj »prejme Stanko Japel, zlatar, Cankarjevo nabrežje it. 7. 28709 Krojaški pomočnik mlajši, zmožen delati fin« gumbnice, dobi takoj stalno službo. Naslov pove Oglasni oddelek «J u t ra > 28766 Pletilje za vse B6em Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28761 Hišnik z ženo ki je sposoben za delo pri centralni kurjavi, njegova lena |>a bi morala skrbeti ca red in »nago v hiši — dobita mesto. Ponudb«* na naslov- Dr. Celebonovie. advokat, Beograd, Knez liihajlova ul. 33. 28759 r-- Služkinja arednjih let, pridna in poltena, z dobrimi spričevali dobi mesto v gostilni na deželi Vešča mora biti nekoliko kuhanja in vseh hišnih in vrtnih del. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 28757 Lokal, zastopnika za Ljubljano in okolico iščemo Uglasiti »e je osebno Univerza!, Ljubljana — Krekov trg £0. "28595 Sodar. pomočnik? dobro izurienega. sprejme takoj P Krušič, «odar ■ — Krško. Dolenjsko 28308 Dobro vezalko ; sprejmem v stalno službo, proti dobTi plači, v' cvetličarno Pismen© ponudbe na .Oglas, oddelek »Jatra« ^Vezalka*. Pletiljo ; sprejmem takoj proti dobri plači. Naslov 'v oglasnem oddelku »Jutra«. 28827 Hlapca h konjem i dobrimi 'SpfiČBvaU,. -\i$čt5 hotel štrukelj. ..,'"' <•««'««' Brivskega vajenca pridnega, sprejmem takoj Ponudbe na ogla«. oddelek »Jutra« pod šifro »Brivski rajenec«. 28744 Izurjeno pletiljo t hrano in stanovanjem r hiši sprejmem v stalno službo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra» pod šifro •Dobra plača 5». 28737 Natakarico pridno in pošteno, ki W opravljala tudi druga hišna dela. sprejmem v gosti'no Da deželi Na«Iov T oglas oddelku »Jutra*. 28702 Elektromonterja samostojnega in 2 vajenca takoj sprejme Vojnovič lil Cie., Vi? pri Ljubljani — cesta XVII18. 28684 Brivskega vajenca • najmanj 2 razredoma meščanske šole. sprejme Fr 7,abjek. Cerkvena ulica »t i. 28668 Cvetličarna •prejme v stalno službo proti dobri plači vezalko (Bindereo). — Pismene ponudbe na oglasni oddelek •Jutra« pod »Vezalka*. 28552 Šteparico (a olroSke vozičke in laklrarja za lakiranj« v peči. sprejmem Naslov pove ogla-=fni oddeiek »Jutra*. 28796 Starejšo gospodično z znanjem perfektno nemškega jezika, odgojiteljieo olrok, sprejmem k 131etni dekliej in 71etnemu dečku Ponudbe na oglas oddelek (Jutra* pod »Zagreb 3» 28503 Dve pletilji * lastnim strojem zaposlim trajno preko celega leta Stanovanje in hrana ▼ hiti Ponudbe na naslov: O Pick. Zagreb Vajenca Iz boljše in poštene rodbine Za 11 • t a r s k o obrt »prejme K Delič. zlata? v Ljubljani, Vidovdanska e. it S. Steklar, pomočnik^ Izurjenega tudi v trgovin) • mešan blagom, sprejmem Ponudbe • prepisi spričeval na oglasni oddelek (Jutra* pod (Steklarski pomočnik* 28638 Postrežnico iprejmerrt Za dopoldanski ure. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. 28830 Mizar, pomočnika t stalno delo sprejme ia-koj Kozirnikar Emil. Litija .28583- Učenca poštenega in moiatjga, dobrega računa rja sprejme v trgovino z mešanim blagom -A furnšek. Linrbu* pri ffoitora- Osebno pre j »tav\t» i«. . . -1!880 Mlajši mizar ¥ viiRV.*.- .iz4ela»r ofevii^est ta _ slike in za druga qanj-3 mlffarš-katptat dot)!" ta:1 koj mesta. Naslov v otrl. oddelku »Jutra*. 28817 Frizerko in manikirerk-o. perfektno, ki 'j« vešča tudi ondula-cije, sprejmem takoj iti', s 15 septembroiit. Plača po dogovoru Stanovanje, hrana in perilo v hiši Oferfe s sliko na - naslov: . Josip Kiralv. damski in moški frizer. Murska Sobota. 28811 Provizij, potnika > iščemo za dobro vpeljano domačo tovarno čevlje-* Ponudbe na ogla*, oddelek »Jutra« pod »Zmožen potnik«. ; 28746 Iščemo potnike verziratie v . manufakiumi stroki proti dobrem« u-*1 užku . Naslov ▼ . oglasnem oddelku . Zastopniki (ce) ^. - - . .v- o proUaju prKickoteoU) trm -tev ta pokonfcavanj* rsa kovrjtnit mrčfw o« prtvat ae itrank« »morete noitiu [» vttku «-*ije). SU'ti f resnici ra». 28819 1000 Din nagrade dobi- trsti,' ki mi preskrbi mesto trgovskega pomočnika špecerijske stroke. — Ponudbe na ogla«, . oddelek »Jutra* pod »Vesten 'lfB«. 28750 Krojaški pomočnik v rupn)» oc oaivlHII" wn>' Cerne — iuvelir >.fobl)aoa Wolfovi niea Sobarica išče »lužbo pri. boljSi družini — najraje v Zagrebu a'i Ljubljani Ponudbe ' na o?ka. paznika ali kaj*- »ličnega želim Sem vesten in zanesljiv — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* ped »Slavko* 28521 tndian Prince dobro oh»anjen, poceni prodam Na ogled pri Ameri-cafl . Motors. Dunajska 9. 'V' . 28675 Majhen avto za potnike, davka prost, k; porabi na 100 km 3—41 bencina, poceni prodam — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 28671 Avto «OpeI» model 1928. vožen 600 km, prodam Najsi o v v oglas, oddelku »Jutra*. 28117 Na javni dražbi š« bo prodala dne 18. t. in. ob 8. uri' na Peščeniku št. 23 (Višnja gora, blizu postaje) velika množina premičfcin, kakor: 25 m* bukovih hlodov, 0)00 kg sepa, manufaktura. »ljnate barve, svileno blago, usnjene kože .in veiika količina podplatov, ' šivalni stroj, kava, riž in drugi živila v'- večjih množinah, i vagoni bukbvih drv, smrekove deske itd. 28676 Invulner edino zanesljivo sredstvo zoper defekte pri pnevmatiki, dobite pri H Kenda. Ljubljana. Mestni trg 17. 28764 • <- Orv®; :', ■mkov* n> nrvtove odpadke 04" »rketov 4o»tavlja po a i • k i aa tom paru* tagi 9 , Scamettt « Ljub juti — aa - Tor«nl«kiir ko mtv«rM V Otroški voziček prodam po 'zelo ' ugo ^»hranjano. » med. 18 ln li' upo "čopič (griška'; 6. 'iS ^&fcl' ■: * Aytonu| le dobro . naprodaj V Ktinju^ . i ■ ■ —' ■ r I , Lovsko^ dobro ohranjeiiŽ?1!1!Vr¥-n, i p#odam' Naslov v oglas. cRMMka »Jutra*. 287^2 «Maierhofierja» dobro ohranjeno zadnjo iz dajo kupim Ponudbe na cgiasn; oddelek »Jutra« pod »Plačam takoj* 28593 Znamk SHS samo večje vrednosti, kupim vsako množino — Ponudbe • ceno in navedbo količine na naslov: E Seči. filatelija. Suhotica 28185 Pridihi Brusnice lepe, po Din 13 kg pošiljam po železnici. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Brusnice«. 28747 Lokal dveh prostorov, v centra (en prodajni in en stran-ski — zadnji event. tuUi na dvorišču) iščem — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Center«. . 28783 Za skladišče ; ali delavnico pripravno prostorno svetlo klet in auto - garažo ' oddam takoj v Medvedovi ulici 32. 28765 Kolar. delavnico že dobro vpeljano, z večjo množino suhega lesa odda takoj v najem M Košeni-na. Zagorje ob Savi 28666 Lokal na Sv Petra cesti štev 46 Pukelstein) oddam takoj ra strojno pletenje ali pisarno. 28760 Družabnika z nekoliko kapitala iščem za dobro vpeljano obrtno podjetje. Dopise na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Soudeležba«. 2S763 Do 250.000 Din na razpolago za družabni-štve ali prevzem solidnega trgovskega podjetja v Ljubljani ali Mariboru — katero obratuje povoljno, t najmanjšim rizikom Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Sodelovanje* 28758 Majhno posestvo pri Celju ali Mariboru išče majhna družina v najem, event kupi. Dopise pod značko »Kupec« na podružnico »Jutra* v Celju 28636 Manjšo parcelo najraje v Sp Šiški, kupim Ponudbe: Sp šiška Al ja ževa 12. 28667 Stavbne parcele prodam polovico Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 28570 Jabolk lepih, obranih in tresenib kupim vsako množino — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra« (>od šifro »Lepo blago 1928*. 28629 Drva suha. bukova in hrastova, kupim večjo množino Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra drva«. 28774 Mlinarji! Kupim par belih umetnih kamnov (Heller) s komplet no garnituro alj brez Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Valjčni mlin 99*. 28155 Vinsko sesalko gumijaste cevj in vagon-sko plahto kupim takoj. Ponudbe na o0. lična z materjo, v bližini Tabora ali Sv Petra ees|ve osebi 732*. 28732 f Opremljeno sobo a strogo separiranim vhodom in električno razsvetljavo oddam 1 ali 2 gospodoma. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra.* pod' šifro »Takoj*. 28755 Gospoda sprejmem na stanovanje v .Viodmatu — Zaloška cesta št. 158. 28768 -Opremljeno sobo lepo, v centru mesta išče boljši gospod Ponudbe na oglasnj oddelek »Jutra« pod »Sredina«. 28733 ■>i- ■ ■ • Opremljeno sobo v "sredini mosta oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28789 4 ^ Sobo t"» čez dan. z uporabo klavirja išče konservatorist Ponudbe na ogla« oddelek »Jutra« pod šifro »Konser-vatorist*. 28787 Ki Starejši gospod išie primerno stanovanje z vso oskrbo Ponudbe na oela.sni oddelek »Jutm« pod •«5l. 1000*. 28775 Dva gospoda sprejmem v centru mesta v separirano veliko sobo, t-vso oskrbo. Na*'ov pove Oglasni oddelek »Jutra« T 27330 Lepo sobo f separiranim vhodom, r centru mesta išče gospod Ponudb« na oglas oddelek »Jutra* pod »Plačam do-Ijro*. 28797 Sobo oddam takoj dvema gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku (Jutra*. 28793 Sobo s separiranim vhodom in električno razsvetljavo — event. a vso oskrbo oddam boljši gospodični. Naslov t oglasnem odd«lku »Jutra*. 28815 Opremljeno sobo lopo. veliko in čisto oddam na Poljanski c«stl št. 20/11, desno. 28824 Opremljeno sobo veliko, parketirano, a elektriko oddam 2—3 boljšim osebam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 28821 2 opremljeni sobi takoj oddam. Poizve in- ogleda se v Gledališki stolbi štev. 8/1, pri gospe Kirbisc.h. 28492 Sobo iščem za takoj v bližini viške policije Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Cel dan odsoten* 28584 Lepo sobo o d d * m 2 gospodoma na Poljanski cesti 13/11. levo. 28576 Kot sostanovalca sprejmem preprostega gospoda ali dijaka Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28812 Lepo, čisto sobo oddam mirnemu gospodu ali gospodični. Na-slov r oglasnem oddelku »Jutra* 28829 Elegantno sobo v sredini mesta oddam samo finemu. solidnemu gospodu Naslov t oerlas oddelku »Jutra* 28838 Sobo in kabinet kier «e lahko postavi štedilnik. takoj oddam 'franki brez otrok Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 28825 Domačo hrano iščeta 2 gospodični. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dobra hrana« 28729 ra7 Posestnik srednjih let. *vrst in «ta-sdt. dobro situiran, a gostilno in pekarijo v trgu. svetsko izobražen, želi pametno družico, čedne zunanjosti in čiste prošlosti — Resna, neanonimn« ponudbe s sliko in življen-skim opisom na oglasni oddelek »Jutra« Dod šifro »Sreča v zakonu «0* 28742 Ivo Iskrena bvala. Ne dvomi in bodi miren saj M j» Tvoja Nastopim s 16 t. m 33.00 — >i zadovoljen? Zdrava. — Vroče poljube Tvoja. 88740 Simpatična gospa z opravo in 7000 Din gotovine. želi znanja z izobraženim gospodom Ne-anommne dopise na ogla« oddelek »Jutra* pod šifro »Ločena žena 46*. 28779 Somer Dajte se videti! Lepo prosim. Pozdrav A. 28786 Sostanovalca sprejmem takoj Naslov v Oglasnem oddelku »Jutra*, C-; 28795 Prazno sobo vso oskrbo išče soliden spod. Naslov v oglasnem delku »Jutra*. 28798 Lepo sobo . bližini pošt« išče samo .stojna gospa. Ponudb« na $alon Mila. Dunajska c. 7 28800 X. Y. Piši za *edaj uma. Kako si premislila? — Važnejše sporočim po tej poti Do svidenj al r Fotografiram poceni, amaterjem povečavam s popustom Slike za legitimacije pogojno brezplačno Staut, Ljubljana. Gosposvetska cesta št l/II 291 Parno lokomobilo za žago. 8t>—35 H P. v .1o brnm stanju kupim — Ponudbe pod «Parna( na ogl odd »Jutra* 28450 Več pletil. strojev aavadnib in vzor&<«tih - zelo dobro ohranjenih, prodam radj preselitve obrata na motomi pogon Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 28606 Šivalni stroj skoraj nov. Železna postelja in kuhinjska omara naprodaj. Na ogled med 12. in 5. uro. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 28773 Čevljarski stroj levoroAtti* *» 2600 Din proda It. BtaUr, Florijaaska ulica; 23. 28530 Pletilni stroj Popp št. 8/30, skoraj nov, prodam Naslov t oglas, oddeil* »»Jutra*. 28785 Parno lokomobilo od 50—80 HP, kupim Ponudbe na naslov: Parna strugara Jevrema Planoje-viča, pošta Užče-Kraljevo 28511 Portugalko dobro, ljutomersko, toči K Brezovšak. Komenskega ulica 26 28300 Trgovec dobro siturran. želi znanja v svrho ženitve, z gospodično al' vdovo brez otrok staro 2&-30 let. srednje postave in mirnega značaja. Prednost- imajo trgovsko izobražene Samo resne ponudb« s sliko, ki se takoj vrne. na oglasni oddelek »Jutrak pod šifro »Harmonija 542*. 28542 Pava 4 leta itarega. proda J. Majcen, St. Janž, Dolenjsko. 28741 Majhnega konja prodam — Pojasnila daje hišnik Peter V « 1 e p e e v Domžalah štev 101. v restavraciji nasproti kolodvora, L nadstr. desno 28522 Zavoj z vsebino: ponikljan kuhalnik za kavo »Non plus ultra*, kupljen pri Kri-sperju Istega dne, se je izgubil pri prtljažni blagajni na glavnem ko'oT dvoru Najditelj naj blagol voli proti nagradi vrniti v trgovini Krisper. — Ervin Adamovich, Turjak. 28772 Za skupno zidanje dveh majhnih hišic iščem soseda Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 28751 Kdo me o«dravi vodenike, naj pošlje svoj naslov na ogl. oddelek (Jutra« pod šifro »Dobro plačilo*. 28736 Groharjeve slike (trije moški portreti in mala slika: (Zadnja večerja*) bi s« zamenjal« za pokrajinske slike enake vrednosti alj pa tudi prodal« Povprašati v WolfO-vi ulici 10/111. 28770 Darujte podpornemu društvu slepih v Ljubljani. Wolfova 12 188 SELITVE . mest« tt a« dežel, •trokovnu ir Kjeenejš-OotoaD Slo v eola Transport l>)abl)ana. Miklošičev« sesta M ••Mor M <718 9" Sedež v parter, loži za letošnji abonma iščem. Ponudbe na ogla* oddelek »Jutra* pod značko »Parter na loža*. 28794 Trap:stogslti 30 O sir ra-pošilje po po5ti 'n L leznic po primero ceni miekar* a U. Plevallca Ofcuč^ni Mlin na progi Sušak—Zagreb bi prevzel manjše in večje koiičine debele aoli aa calatav !*>d zelo ugodnimi pogoji Cenjena vprašanja na ogl oddelek (Jutra* pod Šifro »Mlin*. 28146 l/no eum priznanih znamk tovarne D L W Bietigheim imam stalno v zalogi in izvršujem strokovno polaganj« I. Cerne, Ljubljana, Dunajska cesta 28. Proračuni in vzorci na razpolago 27706 i i [" ORIGINALNO fugcianat~p€iterit~ Araš/ic ffr* PROlZVADJA J EDI NO _ * / « ,/ / /?/ sJ/edinjent parcmltru d. J. ČUVAJTE SE JLIČNOIMENIH PATVORINA • WLLA« IC kot Jir kazanu ie desetletja vodilna kot nap stareiSa te -fokaz l»vo tudi oai*a Mve^a ty> Avto Puch 36 HP tipa V II naprodaj. informacije v sobi 233, Miklošičeva cesta 2Q. 10841 Mednarodni 25. septembra do 2. oktobra 1928 Svetovni velesejem, na katerem so zastopane vse države in narodi. ZNIŽANA VOŽNJA za brzovlake in navadne vlake: Jugoslavija 25%, Češkoslovaška 33%, Avstrija 25%. Pojasnila in legitimacije daje: Češkoslovaški konzulat v Ljubljani, Aloma Company, Ljubljana, Aleksandrova cesta 2. Putnik, Ljubljana, Dunajska c. 1. Češke tkanine za domačo vporabo Eksportiram svoje s?a>rantirano pristno-barvne izdelke za konsumente (kanavas, zefil - maceo, mlet, batist, flanelo, damast, brisače i, t. d.). Ko vpošliete moj naslov (zadostuje dopisnica z 1.50 Din znamiko). dobite tako} iz moie tkalnice vzorčno kolekcijo g r a t i s in franko na vpogrled. JAROSLAV MAREK. tkalnica, Bystre nad Metuje — Češkoslovaška. za strooe naroča rte ie v tvornici., katera edina izdetuie a blago iz naibou ^ega maemaii n proiaia najceneje. i\W ilMIUVif! iil DUkOVitl mM K los. R. Puh. L*ubl!ana uada&ka ulica 22 Telefon 2513 Tvornua parletov in žaga 11 m« Prodaja: Vse vrste in velikosti hrastovih in bukovih parketov in obodnih latev. Vsakovrstni rezani materijal u hrastovine, parjene bukovine, grabrovine itd. — Posebno odeljenje: Tvorniea zabojjv. Kupuje: Vse vrste hrastovih frizov. Brzojavi: Parkete Karlovac. Telefon: Inter. 144. Poštni predal: 46. 193 Direkcija državnega rudnika Velenje nabavi dne 1. oktobra I9i8. pismenim pogodbenim potom vodovodne cevi iz kovnega železa. Ponudbe je kolkovati s 5.— Din. Pogoji in specifikacija se dobe pri podpisani direkciji. Direkcija državnega rudnika. Velenje. Primo flor nogavice traja en par deti kakor več Darov drugih Pazite na znamko in zahteva/te oovsod te /* flor mvavice znamke Mravlja\ Urejuj« Lfevonb Uo«ja m fcuoaurai ajuuaa AooU Riboitkac. Im tstuvOao daJuuno ol & Ul OMUUBafja ttmaL JeMrtek. Aiojnj Novak. V« « LJobljaa^