rosmmo utocono ? ^uiovini Leto XX., št. 255 Ljubljana sreda L novembra 1939 Cena 2 Din Jprovnistvo «4ub(iano, Knatlievo d - Feletor štev 3122. 3123 3124, 3126 3126 inseratm Dddeleki Ljubljana Selen-burgova ui. - Tel 3492 in 2492 Podružnica Maribor Grajski trg it. 7. Telefon it 2456. 'odružmco Cehe Kocenovo ulica 2 Telefon it 190. Hačuni ori oošt ček zavodih: Ljubljano it 11 842 Prago čislo >8L180, Wien it 105 241 Mrtvi in živi Zopet so zavabili grobovi in na »tisto tiho domovanje, kjer mnogi spe ne-vzdramno spanje,« se vale množice ljudi, da se po starem običaju zapadnega človeštva poklonijo spominu svojih mrtvih. Praznik mrtvih ni zakoreninjen samo v verskih naukih in cerkvenih tradicijah, marveč tudi v prastarem kultu prednikov. Celo sredi najbujnej-še>ga življenja se človeški um, ki ne-ugnano vprašuje in raziskuje, pogosto obrača k mrtvim, sprejema njihova spo-Tianja in njihove misli, podreja se — dostikrat nehote in nevede — njihovemu vplivu. Kakorkoli čudna se nam zdi na prvi hip misel francoskega sociologa La Bona, da mrtvi obvladujejo žive, je vendar v nji globoka resnica Koliko vsebine vsega našega današnjega mišljenja in znanja, koliko idej, ki oblikujejo poedince in družbo, koliko naprav in izumov bi pač ostalo, če bi mogli izključiti iz sedanjosti delo in sadove mrtvih prednikov! Vse, kar smo in kar imamo, je plod prizadevanja mnogih pokolenj pred nami Vse naše mišljenje je prežeto z mislimi neštetih mrtvih mislecev. Smo samo člen v neskončni verigi, samo skromni nadaljevalci dela, ki ga bodo nadaljevali tudi rodovi zanamcev. Pred večnostjo smo kakor tiste korale v južnih morjih, ki z milijoni svojih kolonij ustvarjajo cele otoke. Posamezniki izginjajo, izgubljajo se v zgodovini kakor milijarde teh majčkenih bitij, toda narodi žive od njihovega dela. pokolenje sledi pokol enju, človeštvo raste in se oblikuje skozi vse viharje in vse katastrofe, ki ga srečujejo na vekoviti razvojni poti Zato je prav, da vsaj en dan v letu posvečamo mrtvim. Medtem ko se posamezniki z vso dolžnostjo spominjajo svojih najbližjih v neizmernem kraljestvu smrti, tistih, iz katerih so izšli ali ki so bili z njimi združeni v minljivih usodah življenja, se narod tega dne hvaležno spominja vseh, ki so nili pred nami na naših domačih tleh. Vseh, ki so govorili isti jezik in verovali v isto skupnost živih in mrtvih, prednikov in sedanjega rodu. Vseh, ki so varovali to, kar nam čut dolžnosti do naroda in domovine veleva varovati danes in kar bomo izročili kot vekovito dediščino zanamcem. Spominja se znanih in neznanih delavcev v našem narodnem občestvu, vseh, ki so doprinesli svoje bolj ali manj obilne, znane in neznane deleže k večnemu izgrajevanju naše kulture, naše narodne usode, pogojev našega skupnega življenja, ki mu ni konca ne s smrtjo posameznikov in ne z izumiranjem generacij. Velik je grob preteklosti, toda iz njeravati finske neodvisnosti. S Tu)čijo je hotela Rusija sklmiti samo pakt o medsebojni pomoči glede ozc-mlja Črnega nr*rja, ki bi preprečil, da bi sovražne !ae?je v primeru vojne prišle v Črno morje. Tri osnovna načola ru«ke zunanje politike so naslednja: l. Proste roke v mednarodni politiki 2. Nadaljevanje politike nev ralncsti. 3. Nadrljnja pomoč v prizadevanju da se sedanja vojna ne rrszširi. temveč nraeji. Rus'ia upa, da bo v tem prizadevanju uspela. i* London, 31 okt s. Iz Stockholma poročajo, da nosi finska delegacija, ki je odšla pod vodstvom dr. Paaslkivija nocoj v Moskvo s selH>i podrobne protlpredloge finske vlade, Jd bodo predloženi Stalinu. List »Svenska Dagbladet« poroča, dn predstavljajo ti predlogi enodušno stališče finske vlade in parlamenta, vključno opozic'iske stranke Všečna finskih nred-logov ie tajna mano pa je. fin določajo točno mejo, do katere je Finska pripravljena it! v pogajanjih čeprav nadaljnje diskusije o podrobnostih niso izključene. V finskih merodajnih krogih so mnenja, da morajo finski predlogi vsekakor Rusijo zadovoljiti in da skušajo z vsemi možnimi koncesijami ustreči ruskim Interesom. Helsinki, 31. okt o. Vlada je objavila popolno solidarnost parlamenta glede odgovora na ruske zahteve. Poudarjajo, da bo Finska gladko odklonila zaključitev pakta z Rusijo o medsebojni pomoči, kakor tudi morebitno zahtevo, da bi Rusija ustanovila svoja oporišča na kopnem Finske. V Moskvo sta odpotovala tudi adjutant predsednika republike polkovnik Paasonen in narodni poslanec Mijakonen. Če bo potrebno, bosta stopila v zvezo z ameriškim poslanikom v Moskvi. Znano je. da je predsednik Roosevelt Izrazil željo, naj bi ga obveSčali o poteku pogajanj finske delegacije z rusko vlado v Moskvi. Da ne bi to naročilo izzvalo v Moskvi nevolje, če bi njegovo izvršitev prevzela finska delegacija. bo Paasonen stopil v stike z ameriškim poslanikom, če bi bilo treba v primeru kritičnega razvoja pogajanj prositi za posredovanje predsednika Roosevelta. Rupki nr^dlopi Hčer še niso b'li objavljeni. toda vest! iz Moskve kažejo vsaj trenutno da je ruska vlada postala na-oram Finski popustljiva. Današnja »Izvesti ja«. ki veli a.i o za glavno vladno glasilo. so obiavila zanimiv uvodnik člana ruske akademiie znanosti Ivanova, ki med drueim ugotavlja, da so sedaj ruskemu vo in cm u brodovju na osnovi sporazuma z Esi.onsko in Leton^ko zagotovljena najvaž-r>fM?a opor'?ča v Fin.°kem zah"vu, tako da lahko popolnoma obvlada in svobodno ono -ira tud' na Vzhodnem moriu proti vv-skomnr. ki bi poskusil po morju vdreti " Rusijo M'ia~"ki rCorriere S°ra« ie objavil vest da Rusi 7sb«evaio od F nske korekturo severozapadno od Len:ngrada. kier ie finska rneia !e km oddaliena oci teea mesto Meja na i bi se pomaknila, š? za nada^-vih 30 km nrofi vzhodu, tako da bi bila Leningrad in Kron*+adt zavarovana nroti slehernemu napadu po kopnem V H^sinkih na odklaniaio take za-h^vp da F'«~ka n'koli ni imela nikakih napadalnih namenov proti Rusiji. Novi položaj Litve Kovno, 31. oktobra. AA. (Havas) V zve-zi s podpisom ruskc-litovskih vojaSkih klavzul ugotavlja, »Lieteuvoa Aidas«, da ie Litva zaradi sedanjega vojnega stanja v Evropi prisiljena pristati na prisotnost tujega vojaštva na svojem ozemlja. Ta okoliščina ustvarja probleme, ki utegnejo nekatere ljudi pripraviti do pesimizma. List ne prlnafia točnega Števila tujih vojaSkih kontingentov, trdi pa: 1) da prihajajo sovjetske čete kot zavezniki in ne kot zmagovalci; 2) njihov prihod prav nič ne omejuje pravic litovske vojske; 3) v spremstvu sovjetskih čet ni civilnih funkcionarjev in torej Litva ohrani popolno neodvisnost in svolo državno ureditev; 4) prihod sovjetskih čet in njihova nastani -tev je urejena s prijateljskim dogovorom; 5) prijateljski dogovor jasno ugotavlja, da se Rusija ne bo vtikala v litovske notranje zadeve; 6) prihod sovjetskih tet v Li- tvo ne bo povzročil nobenih gospodarskih težkoč, ker bo za njihovo vzdrževanje skrbela Rusija sama. RepatriacIJa letonskih Nemcev Pariz, 31. okt. s. V Rigi je bila včeraj podpisana nemško-letonska pogodba o re-patriaciji Nemcev iz Letonske. Po tej pogodbi imajo letonski državljani nemSke narodnosti do 15. decembra pravico, da sprejmejo nemško državljanstvo, morajo pa se potem tudi do tega roka izseliti. Ustanovljen bo poseben mešani nemško-letonski urad, ki bo uredil vse zadeve Nemcev na Letonskem. Pogodba bo Se ratificirana v Berlinu, stopi pa v veljavo že % dnem podpisa. V razgovoru z novinarji je izjavil letonski minister pravde, da predstavlja odhod nemške etnične grupe edinstven primer in zgodovinski dogodek. Po 700 letih se Nemci vračajo v svojo domovino. Ločitev se bo izvrSila brez sovraštva. Letonci žele svojim dosedanjim sodržavljanom lepo bodočnost v novem življenju in delu. Politika imperialne nevtralnosti Italije Berlin, 31. oktobra, b. V tukajšnjih političnih krogih kažejo te dni izredno zanimanje za italijansko politiko. Vsi listi objavljajo od svojih rimskih poročevalcev daljša poročila o veliki notranjepolitični aktivnosti italijanskega fašizma, ki prihaja do izraza tako rekoč na vseh poljih javnega razvoja. Mnogi listi kažejo zanimanje tudi za razvoj italijanske zunanje politike, ki na zunaj nI posebno viden, ki pa vendarle dobiva vedno jasnejše obrise v znamenju posebne politike nevtralnosti, za katero se je Italija odločila v sedanji vojni. Rimski poročevalci nemških listov označujejo to politiko kot politiko tako zv&ne »imperialne nevtralnosti«, ln sicer v tem smislu, da se Italija ni umaknila vstran od vsega svetovnega dogajanja, temveč da se Je postavila prav v njegovo ospredje. Italija se namreč ni odpovedala nobeni izmed svojih asplradj, kajti njene nevtralnosti ni mogoče primerjati z nevtralnostjo malih držav. Ona je v neposredni zvezi z Imperialno veličino Italije. Zato zasleduje Italija povsem svoje Interese, ne da bi se pustila od kogarkoli v svoji politiki vplivati, še manj pa vsilit! kako odločitev. Samo Mussolini odreja politiko, ki jo bo Italija v bodoče vodila. Tega se dobro zaveda tudi italijanski narod, ki ne zapada nobeni tuji propagandi. Kar bo Mussolini odločil, bo tudi javno naznanil Brez Italije pa se v Evropi ne more nič zgoditi. V teh rimskih poročilih nemških listov pada v oči, da govore prvič o itn H lanski nevtralnosti, medtem ko se Je doslej lo o Italiji samo kot o zavezniku, se Je italijanska politika v sedanji hodni dobi označevala kot »politika * nja v sto««* pripravljenosti«. lafna pogoja Italijo in Grčijo Fo 2on*aaskiii p&mslih bo podpisana že v najkrajš časa London. 31 okt s Iz Aten iavljajo da bo v kratkem podpisana med IIal jo in Grčijo nenapadalna pogodba. V glavnem bo pogodba vsebovala potrditev dosedanje pcgodbe iz leta 1928. V Londonu rrrslijo. da bo imela pogodba stab lizacijski vDliv v Sredozemju in io vsled tega pozdravljajo Angleška vlada je bila o poffaianiih za sklenitev pogodbe sproti informirana Tudi s Turčijo Rim. 31 okt o Kakor se doznava iz diplomatskih krogov, so tudi pogajanja med Italijo In Turčijo o zaključitvi pakta o ne-napadanju končana ter pričakujejo, da bo že v najkrajšem času objavljen o tem uradni komunike Nadalje se je izvedelo, da se italijanska vlada pogaja sedat z drugimi balkanskimi drravami za zaključitev slanih paktov. Tako se bodo Italija In balkanske države povezale - čvrsto verieo paktov o nenana^anju ter morda tudi o med^ebnfni pomoči, ki bodo zagotovili mir ■na Balkanu. ,,TimesM o položaju na Balkanu London, 31 okt br »Times« so danes objavile zanimiv uvodnik, v katerem se bavijo z razvojem položaja na Balkanu. List ugotavlja, da balkanski narodi slej ko prej iskreno žele, da b. si zagotovili svojo nevtralnost z ustanovitvijo nevtralnega bloka, ki ga pa hoče Rusija preprečiti To mnenje opira list na poročila agencije Havas, po katerih so pričele tajne organizacije makedonskih in dobru-džanskih komitov sedaj spet delovati. Italijansko-bolgarski razgovori Sofija, 31. okt. AA. (Štefani). Italijan-sko-bolgarski razgovori potekajo v kar najprisrčnejši atmosferi. Nov ruski poslanik v Sofiji Sofija, 31. okt AA. Danes dopodne je prispel v Sofijo novi sovjetski poslanik Lavrentijev v spremstvu treh tajnikov poslaništva. Na postaii ga je pozdravil zastopnik šefa protokola Vojaški oouk v srednjih Šolah v Italiji Rim. 31. okt. A A. (Štefani). Letos bo v vseh srednjih in višjih šolah prvič uveden vojaški pouk. Vojna na morju Trgovinske ladje v zamene za surovine iz Rusije London. 31. okt p List »Daily Sketch« je objavil naslednjo senzacionalno vest: iz poučenega vira se doznava da le Nemčija odstopila vso svojo trgovinsko mornarico Rusiji, od katere bo naknadno dobila zanjo primerno količino surovin Ta dogovor je sklenil z rusko gospodarske delegacijo, ki se mudi v Berlinu, nemšk finančni minister dr Funk. Proti temv dogovoru so bili gotovi vplivni nemšk-krogi, vendar pa se je dr. Funku posrečilo dokazati, da je nemška trgovinska mornarica \ sedanjem položaju obsojena v neaktivna t in da država nima od nje nobenih kori.rti Zato bi bilo mnogo bolj koristno za državo, če dobi zanjo surovine. da bi lahko nadaljevala vojno. Brez svarila potopljena angleška la£ja London, 31. okt. s. Nemška podmornica je brez svarila potopila angleški parnik »Carmona« (4.700 ton). Ladjo je zadel torpedo ravno v sredino in se je potopila tekom 15 minut 41 članov posadke se je rešilo v rešilne čolne in jih je pozneje vzela neka rib ška ladja, 3 člane posadke pa pogrešajo. Bili so v trenutku napada v notranjosti ladje in jih je najbrž ubila že eksplozija. Angleške ugotovitve o potopitvi „Athenie" London, 31. okt. AA. (Havas). Po navodilih, ki jih je dobil od svoje vlade, je britanski poslanik v Washingtonu izročil vladi Zedinjenih držav naslednje izjave v zvezi s torpediranjem »Athenie«: 1. Ladja »Athenia« ni prevažala ne kovin ne vrednostnih papirjev, ne topov, ne streliva, ne razstreliva. 2. »Athenia« se ni potopila zaradi britanske mine in je tudi ni potopila britanska podmornica, ne ogenj z britanskih rušilcev. Ladja tudi ni postala žrtev no- tranje eksplozije, temveč jo je po dokazih, ki jih ima britanska vlada, potopila neka podmornica. 3 »Athenia« ni bila oborožena in tudi ne tako urejena da bi mogla sprejeti kakršnokoli orožje 4 Nihče ni imel namena izrabiti ladjo *ot oboroženo traovinsko križarko za nobene napadalne namene po koncu njene vožnje, med katero so jo potopili. 5. Kapitan je prisegel da ni nikoli govoril z Gustavom Andersonom O tem, ali so na ladji topovi ali ne „City of Fllnt" zapustila norveško luko Tromso London, 31 okt s Ker ladja »City of FlinU po mednarodnih predpisih kot zaplenjena ladja ne bi smela pristati v pri stanišču Troms5. je bil pri njenem prihodu v luko Tromso uporabljen postopek da je bila ladja ves čas v gibanja med tem pa so io preskrbeli z mesom in vodo Na krov ladje so šli samo predstavniki luških oblasti in nemšk4 konzul NorveSk' pilot le nato vodil ladlo te pristan*«i*a iz norveških teritorialnih vod na odprto morje. pripoveduf ž jo mornarji „StonegateM London, 31 okt s Člani posadke s potopljene angleške ladje »Stonegate« pripovedujejo. da je križarka »Deutschland« ladjo potopila dne 5 oktobra. Preden je bila ladja potopljena se ie posadka imela izkrcati v rešilne ftolne Ker je bilo morje viharno. 1e kaiietan nemške kri žarke odloči). da sprejme križarka posadko na krov — V TromsSju je potem neki član ameriške posadke ladje »City of Flint« obvestil norveške oblasti, da se nahaja v spodnjem delu ladje ujeta angleška posadka nakar so norveške oblnsti prisilile nemško posadko, da je Angleže izpustila. Francija in Anglija bosta sklenili zavezniški pakt Obe državi se bosta med drugim obvezali, da ne bosta sklenili s sovražnikom separatnega miru Pariz, 31. cfct. br. Francosko-angleSTd parlamentarni komite je snoči ob pozni uri objavil komunike, v katerem naglaša, da pomeni njegova ustanovitev afirmacijo popolnega zaupanja med obema zaveznikoma ter izraz absolutne skladnosti stališč zavez*v'Skih po''t:<*mh krogov. Komunike izraža nado, da bo zmagalo zavezniško orožje. V zvezi z razgovori angleškega poslanca generala Spearsa z odgovornimi politiki Francije naglašajo dobro poučenih krogi, da so se sedaj pričela pogajanja za sklenitev formalnega pakta, ki naj v prvi vrsti »luži kot politično sredstvo v borbi proti Nemčiji in nemšk} propagandi, ki skuša razširiti po sveta vesti, da Anglija in Francija nimata istovetnih interesov. Zato naj bi v tem paktu prišlo dc izraza predvsem absolutno zavezništvo med obema demokratskima velesilama tudi v tei obVki da se bo vsaka izmed njiju obvezala, da s sovražnikom ne bo sklenila separatnega miru. Francesko vojn«« nore Silo Pariz, 31. oktobra AA. (Havas) Francosko vojno poročilo od 31. oktobra zjutraj pravi: Noč mirna na vsem bo]>$ču. Pariz, 31. okt s Večerni komunike francoskega vrhovnega poveljstva pravi: Znatna aktivnost med Mozelo in Saaro v napadih in borbah predstraž. V letalskih borbah sta bili danes sestreljeni dve nemški izvidnlSkj letali nad francoskem ozemljem, dve pa sta najhr?e padli nad nem-gkfm owmi?em Vsa francoska letala so se vrnila nepoškodovana. Ner%*fro vcf«»(? *for<*??ilo Berlin, 31. oktobra A A Nemško vrhovno poveljstvo poroča Na zapadu med Mozelo in palatmskim $o?doviem neznatna iz vidn'Ska in topwSka delavnost Na ostalih delih boiiiča nobenih nonebmh dofiodkov Sestreliena so bila štiri sovražna letala. Berlin, 31 okt o. Fredno objavljajo, da w nPm«l.:r pr '1^ na fr"«wwo-sebna nemška delegacija, da uredi tudi to zadevo. Ameriško -belgijska trgovina Bruselj. 31. okt br. V prihodnjih dneh prispe v Bruselj ameriška trgovinska delegacija, ki se bo z zastopniki belgijske vlade pogajala za poglobitev trgovinskih odnošajev med obema državama, kakor so bili urejeni s trgovinsko *ogodbo. ki je bila sklenjena pred štirič. i leti. Nobelova nagrada za fiziko in medicino Stockholm, okt. br. Letošnja Nobelova nagrada za fiziko in medicino je bila podeljena nemškemu profesorju Gerhardu Domacku. Nagrada za leto 1938 pa belgijskemu profesorju Cerneilleu Hegmansu. Bibarstvo v Angliji počiva Bruselj, 31. oktobra. AA. (DNB). Angleško ribaj stvo, ki je velikega pomena za preskrbovanje Angl je, je od začetka vojne skoro popolnoma ustavilo svoje delo. Angleška adniiraliteta je zaplenila 75»/o večjih r ibiških ladij. Tako je ostalo brez posla 11.000 ribičev, zelo pa so tudi poskočile cene ribam. Na nekaterih angleških trgih rib sploh ni več. Trgovinski odnoSaji med Anglijo in Italijo Rim, 31. oktobra, br. Državni podtajnik Giannini in angleški poslanik v Rimu Lo- . raint sta te dni podpisala sporazum, po katerem se ustanovi mešana angleško-ita-lijanska komisija, ki bo v bodoče razpravljala o vseh perečih vprašanjih v okvira trgovinskih odnošajev med obema državama._ Vremenska napoved Zemnnska: Na zapadni polovici državo se bo spet pooblačilo in bo deževalo. Delno ob^čno v ostalih krajih. Toplina bo narasla. C CIMEAM ZOBNA KREMA Našli kraji in ljudje V nedeljo je NJ. VeL kraljica svečano položila temeljni kamen za novo zgradbo osrednje dijaške kuhinje v Beogradu, ki stoji pod njeno posebno zaščito. O svečanosti temi smo poročali že v ponedeljskl številki, danes pa prinašamo sliko s visokimi gosti na siavnostL V sredi je Nj. VeL kraljica Marija, na njeni desni Nj. Vls. kneginja Olga, minister socialne politike dr. Srdjan Bndlsavljevič in beograjski župan dr. Vojin Djuričič, na levi strani kraljice pa patriarh Gavrilo, prosvetni minister Boža Maksimovič In vojni minister general Milan Nedič Oh zaključku bolgarske knjižne razstave Ljubljana, 31. oktobra D0gc In »Ogg« 245 — 255: >2< 225 — 235; »5« 205 — 215; »6« 182.50 — 192.50; »7« 157.50 — 167.50; >7« 122.50 — 125. Fižol: baškl, sremski beli brez vreč 312.50 — 322.50. Otrob»: baški ln sremski 105 — 106, banatski 103 — 104. Gospodarski razvoj Abesinije Državni pod tajnik za italijansko Vzhodno Afriko je predložil te dni Mussoliniju v odobritev obširno poročilo o gospodarskem razvoju bivše Abesinije V njem navaja med drugim: Od dragocenih kovin se pridobivata v Abesiniji zal to in platina, od ostalih pe prihaja v prvi vrsti v poštev železo Največji rudnik železa Je v Monte Ghedemu v Eritreji, ki daje že sedaj blizu 100.000 ton dobre železne rude. Našla pa so se tudi ležišča kositra ln bakra, nadalje soli ln raznega gradbenega materiala V pogledu pridelovanja kave se oblasti trudijo da bi z raznimi načini gojitve in predelave ustvarile tipičen produkt ki bi vzdržal tudi mednarodno konkurenco. Pridelek bombaža se le v zadnjem času zelo povečal, enako tudi pridelek semenskih olj Lesa te za domače potrebe že dovolj na razpolago. Pridelek volne se bo v krat- kem kvantitativno ln kvalitativno izboljšal Važno poglavje gospodarskega napredka Abesinije tvori kmetska kolonizarija vse pokrajine, ki stalno napreduje. Posamezna zemljišča obsegajo po 25 do 50 hektarov plodne zemlje. Ogromen napredek pomenijo dovršena javna dela. Tako je bilo doslej zgrajenih 4000 km cest. Izdelani in deloma tudi že izvršeni so bili nadalje razni reguladjskl načrti v posameznih mestih in večjih krajih. Trenutno je v Vzhodni Afriki 25 moderno opremljenih bolnišnic. Velika javna dela se izvršujejo v luld Asab ki je sedaj zvezana z Adis Abebo z moderno cesto. Velik napredek pa je mogoče zaznamovati tudi na trgovskem in industrij-skem področju. Vseh industrijskih in trgovskih podjetij v Abesiniji je sedaj že 8792. Od njih investirani kapital presega znesek 5 milijard lir. Podzemska železnica v Rimu Italijanska prestolnica dobi izhod na morje Rim bo v kratkem deležen najmodernejšega proizvoda prometne tehnike podzemske železnice Dela zanjo so ž« v polnem teku. Računajo, da bo prva proga, ki bo vezala glavno postajo s prostorom svetovne razstave, dograjena že prihodnjo jesen. Po tej progi boš prišel z glavne postaje v kakfaih 23 minutah do morja. Razstavišče bo pri cerkvi Treh vodnjakov. Do Ostij-skih vrat bo proga podzemska, od tam da- Iz Murske Sobote ms— Stanovanjska akcija. Zadnjič smo zabeležili vest o zidavi stanovanjske hišo za uslužbence, drž. železnic. V teku Je tudi akcija, da bi Pokojninski zavod zgradil v Murski Soboti veliko stanovanjsko hišo za 15 moderno urejenih stanovanj. Te dni je bil informacijski razgovor med predstavniki naše občine in Pokojninskega zavoda, ki bi z zgradbo stanovanjskega poslopja mnogo pripomogel k rešitvi stanovanjske krize v prestolnici Prekmurja. ms— vrnil se /e ii Francije medidnec in pravnik g. Janez Titan, ki je nekoč izdajal tednik »Novi čas«. Prekmurski katoliški tisk je razširjal o njem neverjetne vesti tn mu pripisoval važno vlogo v političnem življenju. Po teh informacijah Je potoval iz Moskve v Pariz v spremstvu več letal in od-ličnikov. Dejstvo je, da Je potem, ko je zapustil Dunaj in se preselil v Pariz, sodeloval v odličnih francoskih ameriških, nem-Skih in drugih listih. Zatrjuje se, da bodo v kratkem gotovi krogi preklicali svoje-Sasne trditve o njem. ms— Sokolske koline. Preteklo nedeljo je priredil soboški Sokol koline in trgatve-no veselico v vseh prostorih Sokolskegs doma. Ta tradicionalna prireditev Je bila tudi letos zelo dobro obiskana. Prišlo je tu di smogo gostov s ljutomerske strsni. Ko- lje bo vodila nad zemljo. V zvezi s tem načrtom nameravajo italijansko prestolnico razširiti do morja, zato gradijo razstavne zgradbe tako, da bodo pozneje rabile kot upravna poslopja novega mestnega predela. Ta novi Rim bo nekakšno vrtno mesto, v katerem bodo smeli zidati tud visoke stavbe. Poleg omenjene podtalne proge nameravajo zgraditi še dve. 1 line so bfle Izvrstne, zabava pa je potekla ■ v prav prisrčnem domačem razpoloženju, ms— Velik ogenj v Telunovcih. V zgodnji večerni uri je pri posestniku Josipu Kuharju v Tešanovcih izbruhnil požar. Ogenj se je pokazal v gospodarskem poslopju, ki je bilo do vrha založeno s senom in ajdo, ki je še čakala na mlatilni stroj. Ker je ime! ogenj dovolj netiva in je pihal močan veter, je bilo gospodarsko poslopje naenkrat v plamenu. Ogenj je razširjal tako vročino, da niso mogli rešiti niti gospodarskega orodja in treh vozov, ki so vsi postali žrtev plamenov. Prihiteli so gasilci iz Murske Sobote, iz Filovcev. Ivanjevccv in Bo gojine, ki so preprečili, da se ogenj ni razširil še na sosednje zgradbe. Poleg gospodarskega poslopja je bilo zloženih 300 centov slame, ki je tudi pričela goreti kot mogočna bakla. Ogenj je bil videti daleč naokrog, zato so nekateri mislili, ds gori es-Is vas. Vzroka požara še niso mogli ugotoviti Skoda Je precejšna, zavarovalnina ps prav nizka. ms— »Trgovsko izobraževalno društvo* bo z novembrom organiziralo šestmesečni poučni tečaj iz komercialne stroke in resnih tujih jezikov: nemščine, francoščine, ruščine, angleščine itd., kar bo odvisno od zanimanja obiskovalcev Tečaja se udeleii vsakdo. Učnina je minimalna. Ljubljanska pokopališča Pokopavanje rajnih od davnih dni do danes Kje je bilo prvo ljubljansko grobišče, F segal stolno župnijo ln poljansko pred no hn riilrrbli natanAnA 1 T_______■___ J . . ■ 1____ ! . pač ne bo moči nikoli natančno ugotoviti Zgodovinar Ivan Vrhovec domneva, da je biio na sedanjem Mestnem trgu ali pa v sedanji Stritarjevi ulici. Ko so namreč po potresu leta 1895 podirali skupino hiš. ki •o sestavljale stari meščanski špital, so našli pod temeljnimi zidovi špitalske cerkvice sv. Elizabete ostanke mrtvecev Vobče znano pa je, da so bila tako ob stolnici kakor pri šentjakobski, frančiškanski (na sedanjem Vodnikovem trgu) ln šentpetrski cerkvi pokopališča. Zadnje jt: biio največje, saj so na njem pokopavali ne le prebivalce, ki so preminuli v Ljubljani in njenih predmestjih, ampak tudi okoličane, to je vse tiste, ki so umrli na Glincah. v Spodnji Šiški, Vodmatu. na Selu, v Mostah in Jaršah. Nekdanji kristjani so goreče želeli, da bi čakali vstajenja na svetem kraju — v cerkvi. Seveda se je izpolnila ta želja le redkim, predvsem zgolj takim, ki so cerkvi kar koli poklonili ie za življenja ali pa s poslednjo voljo določili, da se ji mora po niihovi smrti izplačati večji ali manjši znesek. Ko je cesarica Marija Terezija ukazala, da je odstraniti iz mest pokopališča ter zanje poiskati izven mestnih okolišev primerne prostore, se je moralo opustiti tudi pokopališče okoli cerkve sv. Petra. To se Je zgodilo leta 1779. Takrat je dobilo mesto pri Sv. Krištofu novo pokopališče za mrtvece iz vseh župnij ljubljanskih. Pri tisti priliki so prosili Trnovčani. Krakov-ci in prebivalci v nemškem predmestju odnosno krog Križank, da bi smeli napraviti lastno pokopališče, in sicer na mestni gmajni blizu mlinarja Petra Suhadolnika. Pokopališče bi obsegalo pet sto štirjaških sežnjev. Prvotno so namerjali ograditi prostor z deskami, če bi bilo pa ravno treba, tudi z zidom. Prav tako so bili voljni. sezidati mrtvaško kapelico ln mrtvašnico. Kresija (okrožni urad) je vloženo prošnjo, naslovljeno nanjo, oddala dne 1. avgusta 1782 magistratu v nadaljnje reševanje. Dvanajst dni pozneje Je obvestil magistrat prosilce, da Je izbrani svet za pokopališče neprimeren, ker Je močvirnat in ker zastaja "na njem voda tako. da dobavljajo tam pozimi celo led. Povrhu ni prostor pripraven za zadnje počivališče trnovskih župljanov tudi zato, ker opravlja v bližini svoj posel mestni konjač. Navedeni razlogi so bili torej odločilni, da zaprošena naprava pokopališča ni bila dovoljena in da so se morali prosilci zadovoljiti s pokopališčem pri Sv. Krištofu. Ker je število grobov naraščalo od leta do leta. je postalo to pokopališče kmalu premajhno. Zaradi tega je bilo treba njegov obseg večkrat razširiti, ln to v letih 1797., 1849. in 1872. Spričo pričakovanega večjega razvoja mesta proti severu je jela že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja dozorevati misel, da bo treba ljubljansko pokopališče prej ali slej opustiti in si urediti novo. ležeče čimbolj ob skrajnem mestnem robu. Zato so se začeli odločilni činltelji jače zanimati za to vprašanje in se posvetovati. kje naj bi bilo novo grobišče. Eni so priporočali dovolj veliko razširitev pokopališča okoli štepanjske cerkvice, a drugi so bili vneti za prostor na severovzhodu Ljubljanskega polja. Ker je obveljala volja poslednjih, je bilo ustanovljeno pri Sv. Križu pokopališče, ki se uporablja izzj dne 1. maja 1906. Kot prvi je bil na njem pokopan, odnosno nanj prenesen od Sv. Krištofa šempetrski župnik Martin Malenšek, ki si je pridobil dokaj zaslug za zgraditev pokopališča na tem kraju ter je točno pol leta poprej — na Vseh svtenikov dan leta 1905. — podlegel kapi. To pokopališče velja Izza jeseni leta 1937.. ko je bil privzet k mestu velik del ljubljanske okolice, za glavno. Kakor je namreč vobče znano, so zdaj v mestu še tri manjša pokopališča, in to na Viču, v Dravi j ah. v Stepanji vasi, ter Navje — ta mirni dom saslužnih naših mož. Zaradi zanimivosti naj bo objavljen tu nekdanji postopek ob smrtnih primerih. Uradni spisi mestnega arhiva pričajo, da Je moral svoje dni mrliški ogleda predložiti kresiji mrliške liste, na katerih mu je bilo treba napisati priimke, imena in poklice mrličev. dneve njihove smrti, številke okraja in hiš, kjer so prebivali mrliči, njihovo starost in bolezen, imena zdravnikov, okrajnih zdravnikov, babic ln lekarnarjev, navedbo, ali so preminuli prejeli zadnjo popotnico, glavne vzroke smrti in skupno število umrlih. Ljubljana je bila 1. 1780. razdeljena na tri okraje ali distrikte, ki so jim načelo-vali zdravniki. Le-ti so morali budno paziti na zdravstvene razmere svojega okraja in siromakom zastonj pomagati Okraji so pripadali: prvi, obsegajoč župnijo Marijinega oznanjenja in vse šempetrsko predmestje, dr. Jelovšku, drugi, ki je ob- mestje, dr. Jugovicu in tretje, obsegajoče župniji šentjakobsko in trnovsko, dr Ka- stelicu. Po mrliških listih je mogla policija vedno ugotavljati pojemanje ali pa naraščanje smrtnih primerov, kar je pomagalo po možnosti prvo pospeševati, a drugo zaustavljati. Leta 1780. je bilo ukazano, da se mora sleherna mrliška jama. preden se položi vanjo truplo, posuti z nežganim apnom. Določeno je bilo, da je porabiti za otroka, starega do tjeh let. dve merici apna, od treh do sedmih let, tri, od sedmih do dvanajstih let, štiri, od dvanajstih do sedemnajstih let, pa do osem meric. Apno Je prodajal cerkovnik pri Sv. Krištofu ter zahteval za merico tri solde, pri pokopu vojaka pa samo dva solda. Vsem, ki niso mogli plačati zvonenja, se je dajalo apno zastonj. Jama je bila za osemnajstletnega aH starejšega umrlega človeka šest čevljev globoka. Za njen izkop je prejel grobar, ako Je bil mrtvec kolikor toliko imovit, 40 krajcarjey, ako pa je bil ubožen, samo 27 krajcarjev. Pri dvanajstletnih do osemnajstletnlh mrličih je znašala pristojbina 30, pri šestletnih do dvanajstletnih 24, pri triletnih do šestletnih 18 krajcarjev, a pri prav majhnem otroku le 17 krajcarjev. Za prenos otroka h grobu je znašala pristojbina 24 krajcarjev. Ako je pomagal grobar nositi mrliča, je zaslužil 57 krajcarjev. Takrat pa. kadar je bilo truplo pokopano v grobu, ob katerem Je stal nagrobnik. Je dobil grobar za njegov premik 10 krajcarjev. Mrliški ogleda Je prejemal pred letom 1770 po mrtvečevih premoženjskih razmerah največ 34, a najmanj 9 krajcarjev za svoje delo, medtem ko Je bila njegova dolžnost, ogledati siromašnega mrliča brezplačno. Mrliški list je moral predložiti kresiji, a mestni magistrat je želel, naj bi se tudi njemu izročila poročila v umrlih osebah, in sicer zaradi zapuščinskih razprav in zavoljo naznanitve smrti upokojencev finančnemu oblastvu, ker mora njihove pobotnice z navedbo bivanja in življenja potrjevati. Zato je prosil magistrat, naj naroči kresija mrliškemu ogledu, da bo tudi njemu pošiljal vsak teden mrliške liste Sprva se kresija za prošnjo ni dosti brigala, zakaj magistratu je pisala, da ima mrliški ogleda Anton Steiber premajhno plačo, da bi pisal mrliška poročila še za magistrat Toda leta 1787. se je kresija vendar omehčala ln določila. da mora tedanji ogleda mrliške liste izročati magistratu, ki pa jih je dolžan vsako sredo in soboto do desetih oddajati kresiji. Kadar med tednom nihče ne umre, pa mora tudi o tem poročati Takratni mrliški ogleda Janez Melzer Je imel sto goldinarjev letne plače. V prejšnjih časih so v Ljubljani mrliče navadno nosili pokopat. Ko pa je dne 28. junija 1869 ustanovil ljubljanski tapetnik in trgovec s pohištvom Franc Doberlet pogrebni zavod, so premožnejše mrliče začel! na pokopališče tudi voziti »Laibacher Tagblatt« je pisal leta 1870.. da je obrat Doberlet zbral prav lepo uniformirano godbo, ki je igrala pri pogrebih — Manjši pogrebni zavod, ki ga je ustanovil leta 1906. Fran Vidali v Prešernovi ulici št 44, je kmalu prenehal obratovati. — V mesecu januarju leta 1909. pa je ustanovil naposled še Josip Turk prvi slovenski pogrebni zavod s sedežem v Komenakega ulici. Meseca februarja leta 1914. Je prevzela mestna občina tako Doberletovo kakor Turkovo podjetje ter ustanovila mestni pogrebni zavod, ki je nastanjen na Ambroževem trgu in kjer bo ostal do časa. ko bo izročene Zale skoral tik pokopališča pri Sv. Križu svojemu namena Alojzij Na grobovih se vžigajo lučke . • . Ljubljančani so gomile mrtvih zasuli v cvetje Ljubffana, 31. oktobra Mtsfi te pot* našega mesta so se spet okrcnile na ljubljansko polje, kjer počivajo dragi svojci in prijatelji svoj večni »en. Okrog gomil pri Sv. Križu je zaživelo. Voz za vozom drvi proti polju Ceste tja doli so se napolnile. Kite cvetja, ki je čakalo praznika Mrtvih, so napolnile roke. Pred malo cerkvico se ustavljajo vozovi, iz njih se zgrinjajo trume meščanov. Sprejemajo jih dela is zaslužka Željne roke revnih iz predmestja: ppletnib mož, žena v poguljenih capah, premraženih otrok. Radi bi zalili, opravili spomenike, posuli svežega peska na zapuščeno gomilo. Za mal denar. Roke in obrazi so omrznili ob delu in čakanju Starček ob samokolnici. v katero je položil motiko in grabijice, ti je nažgal pipico. Čaka nove go&pe, da mu bo dala naročilo. Še je prostora na poteh ob gomilah mrtvih Pridne roke pripravljajo, popravljajo. Ob vsaki gomili po ena, dve pridni roki. Jutri bo šele zaživelo. Veletoki ljudi bodo preplavili polje, da obiščejo svoje drage, položijo še kakšno cvetko in žažgejo morje lučic. Danes le prinašajo cvetje in vence, pospravljajo in odnašajo, kar je uničila jesenska slana. Ob gospej. ki se je ob grobu svojih dragih zamislila v minljivost tega sveta, se vsak trenutek ustavljajo prezebli dečki, v lahek plašč zavite deklice, žena z ruto na glavi, možakar s polomljenim udom. Vsakdo bi še rad kaj popravil. Za droben novec »Ne, hvala, vse je pripravljeno!« Pred vhodom so se porazdelili ljudje, ki prosijo usmiljenja za uboge: za revno mladino, za vojne invalide. V puščicah ro-počejo osameli novci. Da bi jutri ljudje ne pozabili svojih dolžnosti do bližnjih! Da bi odstopili kak dinar od denarja, ki ga bodo izdali pri prodajalcih cvetjs in zelenja, pri svečarjih! Toda tudi ti: dvakrat naj se vsak premisli, preden se bo onega vil, ali bo dal več ali manj ta šopek, ki ga bo Izbral. Ves up, vsa nada sta vpleteni v lične šopke, križce in košarice, ka so razstavi jeni os polju pred pokopališčem. Koliko pripravljenosti in dobre volje za skromen zaslužek je položene v košare, v katere je pazljivo naložen mah! Poceni stvar, toda s trudom nabrana. ln lepo se bo prilegla mrzli grudi, pod katero počivajo vaši dragi Zelena tratica mahu nad mrzlo gomilo, šopek cvetja, mežikajoča lučka... Ne bo je gomile na praznik vseh mrtvih, ki oe bi v zelenju, cvetju in lučkah laživela ta dan. Vsak bo poekrbei za svoje in vsi za vse Povsod se kaže skrbna roka. ki je bila na delu. Kjer ni bilo svojca, je bila šolska mladina, bil je »Preporod«. Venček zelenja s skromnim napisom je bil položen povsod, kjer se je moral narod oddolžiti možem, ki so skupnosti dali vse avoje moči, vso ljubezen in vse svoje znanje. Niso bili pozabi je-ai naši pesniki in pisatelji in drugi tvorci naše kulture, spomnili smo se vseh. ki tO dali življenje za svobodo naše zemlje. Na Navju. kjer stoje spomeniki mož, ki se jib narod s spoštovanjem spominja, so zagorele lučke. Zeleni venci in šopki kisanih cvetk pričajo, da se je ob njih ustavila hvaležna roka, ki je poskrbela, da to tiho zadnje domovanje ni ostalo pozabljeno. Čeprav osamelo in daleč stran od »kupnega domovanja tistih, katere bodo jutri obiskovale trume ljudi pri Sv. Križu. . Tam doli se je pravkar oglasil zvonček v zelenem zvoniku Tu ao odgrnili novo jamo in položili vanjo tistega, ki se je ie zadnji hip pridružil mrtvim Jutri bo njegova gomila še povsem sveža, toda danes so ga spremili pogledi vseh tistih, ki ao krasili zadnje domove onih, ki ao odšli pred njim. Od tam, kjer že dve desetletji počivajo kosti zemskih ostankov za svobodo naroda padlih junakov Iz svetovne vojne pa ae oglašajo udarci kladiv, ki v vsej naglic« ie kis- i, Vsi sveti v gorah Ni dolgo, ko se je z gora poslovilo poJet-Je in je že dahnil preko skalnih velikanov esenski mraz. Z zapada in juga so pritisnile vlažne megle. Sever je kmalu ohladil ozračje, slana je požgala rože in shladila zemljo. V gozdu je porumenelo listje in rdeči zublji bukovja so se dvigali iz dolin visoko proti skalnim robem. Tik fjd skalami na goličavah so se pozlatili mecesni. Skoro vsako jutro je pobelila slana jase srodi gozdov, gori visoko v pečeh pa so se pokazali snežni in ledeni kristali m vse to je po svoje okrasilo jesensko prirodo gora. Veter je bri! preko goličav, kuštral dolgo gorsko travo, se upiral v od viharjev okleščene in od strele osmr.jene mecesne, da so se upogibali in ječali pod pritiskom. Upiral se je veter v peči. grape in grebene s seboj pa je z juga gnal megle in oblake, polne dežja. Megle so se prihuljeno vlačile po južnih robeh prot' grebenom. Na grebenih pa so z vetrom zaplesale in se vrtinčile v zraku. Spodaj v gozdovih se je veter upiral v porumenelo in rdeče listje, skozi gozd je venomer šumelo. Listje je odpadalo in veter ga je nosil visoko v zrak. da se je marsikateri list pridružil razce-franim meglam. Temni oblaki pa so ostali na grebenih; postrojeni kot grozeča vojska, vedno pripravljeni, da vsak čas prineM) hudo uro nad dolino Končno so se spustili kot slapovi preko Skrbin tesno ob stenah navzdol. Dolina je temno sivo potemnela. prsd bližajočo se nevihto je utihnilo vse fn v tem svinčenem somiaku pričakovalo novega časa Megle so se spustile med gole veje, iz oblakov pa je začelo deževati, Po grapah in tokavah ao vode narasle. Ko je prenehalo deževati, je postalo še bolj hladno, megle so se dvignile pod oblake, visoko v gorah pa je snežilo. Spet ae je spustil svinčeni svod in tudi v dolini so začele padati snežinke. Na dan vseh vernih duš je snežilo vse do mraka. Vse je bilo mirno in brez vetra. Sneg pa je padal... Iz vasi se je pozno v mrak oglasil zvon Zdrave Marije. Glaa zvona se je pomešal s snežinkami in poroma! skozi lesove gori do sten, se odbil preko doline na nasprotni skalni greben in dalje do vseh robov in sten naših gora. Potem pa je legel za kratek čas molk na ves zagorski svet. Malo za tem pa se je sredi Velike stene na skalnem prostoru med preveša mi in nad prepadi oglasil daljni glas. Na ta glas so se oglasili ie drugi, globoki. kot da so prišli z onega sveta. Oglasil se je oni izpod plazu in tudi oni zmrznjeni se je odzval vabilu. Tako je Slo vzdihovanje od Ozebnika do drugega žleba preko vseh grebenov do poslednje stene. Vsi so se oglasili. Tudi oni iz Kamniških planin so se zbudili, se pomešali med snežinke in preleteli so duhovi dalje, da se ta večer pomenijo, kako je bilo nekdaj. Prišli so vsi, ki ao v gorah iskali svojih potov in so hodili tja v stene, žlebove, grape in grebene skozi mraz in viharje po borbena doživetja. Hoteli -so si na ta način priboriti večje pravice do poštenega življenja. Veliko jih je bilo, preveliko samih mladih, idealnih ljudi, ki so se zbrali ta večer na onem previsu pod mogočno črno steno. Vse je zvabil klic gora. ki je bi! pri njih tako velik in močan, da so ili in odšli Za njim v dalje nedogledne. Zgrabila jih BABYMIRA krema SE USPESNO UPORABLJA ZOPER SPUSCAJE, BANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE, LI8AJE IN VSE NEČISTOSTI KOŽE PRI OTROCIH IN ODRASLIH. NAGLO SUftI OD ZNOJA AU MOKRENJA OPALJENO IN ODRGNJENO KOŽO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERLIAH PO CENI DIN 10.- ZA ŠKATLICO. šejo kamen za novi mavzolej, po dvajsetih letih svobode postavljen borcem za domovino. Iz megle nad ljubljanskim poljem so se pravkar utrgali in priplavali nad grobove trije avioni. Ljudje, ki so ae sklanjali nad grobovi, so zravnali hrbte, njih pogledi ao siedih velikim zračnim ptičem, ki so zakro-žili nad gomilami. Dvajset let ao junaki počivali v miru. Zdaj brne motorji avionov nad njih gomilo. Dvajsetletni pokoj je bil odmor in priprava. Zgodovina ne pozna postanka. Vojaki. Iti ležite v skupnih gomi- lah, na katere so vam pravkar zasadili stoka drevesca z dolgim, ostrim trnjem, ali je bil vai trud zaman? Po dvajsetih letih svobode smo vam postavili dostojen spomenik v zahvalo za vaše žrtve, danea, ko bolj kot kdaj znamo ceniti vašo žrtev in našo svobodo! Tja bomo romali m mislili na svobodo našega rodu, ki ste nam jo skovali is svojih žrtvovanih življenj. Dan vseh mrtvih naj nam bo ob vaši gomili avetei spomin in živ opomini Mrtvaške njive Maribora in okolice Maribor, 31. oktobra Spet bodo zagorele lučke na nadih mariborskih ter okoliških pokopališčih. Na tlsoCe in tlso6e Mariborčanov bo opravilo svojo pietetno dolžnost a počastitvijo spomina blagih pokojnih. Za Maribor bo letošnji praznik mrtvih posebne važnosti, saj bomo lahko letoa poslednjlč porom ali na staro mestno pokopališče, ki bo s L januarjem 1940. zaprto. Dotlej imajo svojci pokojnikov čas, da dajo izkopati ostanke svojcev ter Jih prepeljati na druga pokopališča. Oe Izzvamemo znana mariborska prazgodovinska pokopališča, nadalje staro meljako pokopališče okoli kapelice Sv. Katarine, ki Je bila podita 1844 In kjer Je danes vrt meljskega dvora, nadalje staro magdalensko pokopališče okoli cerkve, staro mestno pokopališče okoli stolnice, potem pokopališče okoli cerkve 8v. Ulrl-ka, Id Je stala na vogalu Aleksandrove in Prešernove ulice, potem stari židovski pokopališči v židovski in Strmi ulici ter star ro protestantsko pokopališče na Betnavi, Je sedanje staro mestno pokopališče ob Strossmajerjevl ulici najstarejše mariborsko pokopališče. To pokopališče, ki Je last mariborske stolne In mestne župnije, obsega 25.018 m*. To staro mestno pokopališče Je dobilo poseben pomen, ko Je bilo opuSčeno leta 1783 pokopališče pri stolnici In pozneje tudi Ulrikovo pokopališče. Tukaj so pričeli pokopavati mrliče leta 1783. Toda kmalu Je zmanjkalo prostora. V letih 1868 do 1879 se pojavi v Mariboru neke vrste prva pokopališka kriza. Pomagali so si s tem, da so staro mestno pokopališče povečali z novim delom, ki Je bil blagoslovljen leta 1868. Priključeno mu Je bilo protertantsko pokopališke. Na starem mestnem pokopališču so pokopavali mrliče do leta 1910, oziroma 1914, Izjemoma v nekaterih primerih tudi do leta 1923. Na starem mestnem pokopališču Je bilo pokopanih okoli 20.000 mrličev. Poleg Škofa A. SlomSka. počivajo tukaj prvi slovenski novinar Anton Tomšič, znani matematik Blaž Matek to Šolnik Janez Koprlvnlk. Telesne ostanke znanega nacionalnega to sokolskega delavca odvetnika dr. Vladlmlrja Serneca so že prepeljali v Kamnlco. V času prve pokopališke krize Je uredita mariborska mestna občina leta 1879 na Pobrežju posebno pokopališče za magdalenskl mestni okraj to druge bližnje naselbine. Tukaj naj bi se razvilo nekako osrednje mariborsko pokopališče. Misel osrednlega pokopališča pa se ni mogla uresničiti, tudi pozneje ne. ko Je leta 1890 kupila mariborska mestna občina nov prostor za pokopališče ob Koroški cesti pri takozvanem »Monte bello«. Zaradi raznih vzrokov Je namreč magda-lenska župnija staro magdalensko pokopališče ob koroiki železniški progi kjer so pokopavali mrliče od leta 1788 do leta 1879. To staro magdalensko pokopališče so povečali leta 1862 to 1876. Pokopanih Je bilo tukaj 10.000 IJudL Pokopališče so leta 1880 zaprli. Mrtvašnica stoji Se danes. Leta 1906 so uredili tukaj park. ki so ga 1927 povečali. Magdalenska župnija Je svoje novo cerkveno pokopališče na Pobrežju povečala to sicer leta 1893 to 1907 Tukaj vzbuja pozornost grob trpina . Kelnarlča z napisom »Obtožujem«. OkoH leta 1910 pa Je nastala zaradi prenapoinjenosti starega mestnega pokopališča druga mariborska pokopališka kriza. Mestna to stolna župntja Je kupila leta 1911 na Teznem prostor za novo pokopališče, ki pa Je bilo opuSčeno že leta 1914. Tukaj Je bilo pokopanih 85 mrličev. Danes nudi to preraSčeno to za-puSčeno pokopališče žalostno sliko. Mariborska cerkvena občina pa Je kupila na Tesnem svoje semlJISče, kjer so pričeli leta 1914 pokopavati svoje mrliče. To po- kopališče Je zelo Učno. Na drugi strani pa ae Je v zvezi z drugo mariborsko pokopališko krizo osredotočilo pokopavanje mrličev vse bolj na Pobrežju. Na prostoru, ki ga je leta 1879 kupila mariborska mestna občina ln Id obsega danes 23.560 kv. metrov, so začeli pokopavati mrliče v Številnejših primerih že leta 1910, zlasti pa leta 1914. To pokopališče Je bilo 1920 razširjeno. Danes je pokopanih tukaj okoli 14.000 ljudi. Vsako leto Jih pokopljejo okoli 800. Na mestnem pokopališču na Pobrežju počivajo telesni ostanki Številnih zaslužnih mož, med drugim osvoboditelja Maribora generala R. Maistra, car-zanakega junaka dr. Pivka, mecena dr. Pavla Turnerja, nacionalnih borcev dr. Rostos, dr. PlpuSa Itd. Misel osrednjega pokopališča v Mariboru ni uspela. Dejansko pa se Je pokopališko vpraSanje mariborskih župnij združilo na istem terenu, to Je na Pobrežju. Ta misel ločenih, toda prostorno bližnjih pokopališč Je prevladala pred- Spomenik žrtvi dela Kelnarlča vsem leta 1929, ko se Je frančiškanska župnija uredila v neposredni bližini mestnega la magdalenskega pokopališča na Pobrežju svoje posebno pokopališče, ki obsega 22.620 kv. metrov. Poseben okras tega pokopališča so lepe arkade. Mariborčani pa bodo pohiteli Jutri tudi na grobove okoliških pokopališč, kjer spijo dragi svojci svoje nevzdramno spanje, zlasti v Kamnlco, Sv. Peter niže Maribora, potem na radvanjsko pokopališče, ki Je bilo otvorjeno leta 1880, ter studen-sko pokopališče, ki ga Je uredila studen-Ska občina leta 1879 ob cesti proti Ltm-buSu, oziroma Pekram to ki Je bilo leta 1912 povečano. Spomniti pa se moramo tudi pokopališča pri Sv. Marku niže Ptuja, kjer pokopljejo vsako leto Stevllns žrtve Drave. Na dan Vseh svetnikov ob 11. se zbero nacionalni Mariborčani na grobu prvega slovenskega novinarja Antona TomSlča, ki počiva na starem mestnem pokopališču, tradicionalna skupna počastitev pokojnih pa bo pop. na pobreSkem pokopališču. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Spominski kril na Skrlatlel sa vse, Id se se ubili v gorah (Foto: Mar jo«) je iefja po boju. k1 dela življenje močno in ga pripravlja v teh težkih dneh st bolj le čase. V gorah *o iakall ti mladi ljudje človekovo biatvo. Ceatokrat so ga iskali prav blizu meje med življenjem in smrtjo. A gore imajo ie od nekdaj svoje zakone, ki bodo trajali večno, le-tem ubogi človek ai kos. Mlad mož pa ne trpi zaprek in ugank, on hoče odkriti in razudeti Mladina ae odneha na svojih potih in odkriva poslednje sastore tajnosti stvarstva. Vsi ti ki so po planinskih potih odšli v večnost, so bili željni, skušati svoje moči. Hoteli ao hoditi po potih, kjer ie nihče ni hodil. Vedeli so. da Je lepo. narediti nekaj, kar drugi ne zmore in sa kar je potrebna posebna sposobnost. Uživali so ob zavesti, da imajo v sebi totiko ilvljenjake sile, da lahko spreminjajo nemogoče v mogoče in prav to jim Je bila najbrže višja vrednost življenja. žrtvovali so se ta svoje ideale in pokazali so pot. ker so vedeli, da je bogato, žrtvovati so za take cilja. Pripovedoval je. kako le bilo takrat, ko se Je odprl pekel, ko se ie nepretrgoma bliskajo. ko je tuKi vihar in je naval oblakov sbudU vse vetrove, ko nisi videl v steni ped predse, ko so pogledi zaman iskali prijemov in atopov, ko je pričelo deževati, ko so slapovi lili preko njega; povedal je, kako Je bilo takrat, ko ga je gora in raz besnela narava prisilila k straha. Prav tam ns robu se je oglasil drogi. Pravil je. kako so sunki vetra prinašali snežne zastave preko grebena, kako je sneg v kratkem času pobelil vso steno m kako je obupal nad strašnim položajem. Stisnjen ob steno se je oglasil znova In zavijal duh, kako strašno je bilo. ko je gorel grebss v bliskih ta ječal pod pritiski vetra, kako mu je vihar zaorglal poslednjo pesem. Kako je bflo takrat, ko sem moral odvreči vse železne stvari in ae skril pod pre-veso. zunaj je besnel pekel, jaz pa sem postal ujetnik gore. dolgo eno noč in en dan in ie eno noč, je zaječal neznaten duh, sloneč ns skali. Tesno mi je, če se spomnim na one ledene igle. ki so mi bičale obraz, zastajal mi je dih, lovil sem sapo. Mraz pa mi je z ledenimi prsti silil pod obleko m se zajedal v mozeg, da so mi pojemale mladostne moči. Takrat, ko je nastopil vihar ko sodnega dne, sem se zavedel, da lahko vsak trenutek in vsak napačen gib prinese kaj hudega, takrat me je bilo resnično strah. Zbrrl sem se in zatajil strah mraz in utrujenost in Sel sem srečen mimo smrti. To je bilo enkrat — a drugič? Ko sem nastopil poslednjo pot in ae ni- as oritje It orltvte, 1 mile sa mitja. 1 lobM Metko. 1 sobno pasto, 1 kom. tolletnega mDa, 1 doza ca milo, I •tfklentca uolonske vode, stane samo Din JO.—. AJto telite da Vara pošljemo po poŠti upiačajte gornji zneeek pius Din 4-— ss priporočamo na ček. rad 13286 ali v mm kan na naslov. Foto Tourist LOJZE SMUC, LJubljana — Aleksandrova cesta 6. U— Sentjakobčam otvarjajo svojo 19. seeono z lavlrulm slovenskim delom »Kurent«. V soboto 4. novembra bodo na« vrb Seotjakobčanl spet odprti vrata svojega gledališča ▼ Mestnem domu. Za otvoritev so tebraU najnovejše delo svojih' članov Metke In Danila Bučarja, kmečko Igro z godbo In petjem »Kurent«. Verze za vse pevske uložke Je napisal Viktor Marldč. Sodelovali bodo poleg starih članov, gojenci dramatične šole. dalje pevel raznih pevskih društev in orkester Sokola L Uprava Šentjakobskega gledališča si je nadela nalogo, da vzgoji poleg dramskega tudi pevski naraščaj ln da nudi talentiranim pevcem priliko za odrsko udejstvova nje. V »Kurentu« bodo Imeli poeetnlkl priliko videti prve uspehe te vzgoje, šentjakobski oder namerava ustanoviti svoj lastni pevski zbor ln orkester, tako da bo za one M imajo veselje ki zmožnost, dovolj prilike, da se i^iopolnjujejo v tej panogi. Prihodnja premiera bo Gol Jeva mladinska igra »Petrčkove poslednje sanje«, v načrtu Js nato Kranjčeva »Kartoteka grehov« itd. • DANES JE IZŠLA NOVA ŠTEVILKA »DRUŽINSKEGA TKPNIKAc. u- Uspela proslava Jadranskega dna. Krajevna odbora JS mesto in železnica sta v ponedeljek zvečer v dvorani Trgovskega doma skupno proslavila Jadranski dan. Prijatelji našega morja so napolnili dvorano in predsednik krajevnega odbora Joško Pogačnik je pozdravil zastopnika bana, načelnika prosvetnega oddelka dr. Suinika. brigadnega generala Dodiča kot zastopnika divizionarja in oblastnega odbora JS. polkovnika Kajfeža kot zastopnika brigadnega generala Rupnika, zastopnika mestne občine ln župana, predsednika CMD Inž. Mačkovška. zastopnika Združenja bivših mornarjev Strausa. zastopnika Ceske obce Raleka ln predstavnike tiska. Ko je predsednik v lepih besedah orisal pomen zgodovinskega dne. ko so na biviih avstrijskih ladjah za vihrale jugoslovenske trobojnice. Je moški zbor Sloge zapel državno himno, nato ps je prof. Ivan Kolar v slavnostnem (ovoru očrtal pomen morja za našo državo. V Imenu mladih jadranskih stražarjev sta uspešno deklamlrala učenka I. drl ženske realne gimnazije Metka Kreearleva In učenec IV. razreda osnovne Sole Bogdan Širok. Tatjana Cankarjeva ln barlto-niat MIlan Kocjan pa sta z umetniškim uspehom zapela vsak no eno oesem. Molki Tbor "loge je zaključil lepo uspelo prireditev. o— Razstava neodvisnih Je doeegla izredno številen obisk. Danes bo zaključena, zato vabimo vse, ki Je doslej še niso obiskali, da prilike ne zamude. u— Himen V nedeljo dopoldne sta se poročila v pravoslavni cerkvi gdč. Marinka Jeločnik, hčerka trgovui u Rožne do line. in g. Ris t o Popovič, avtomobilski narednik. Obilo sreče I PLESALCI! Ples nI užitek, ako ne uporabljate nog In telesa SANOPED. Vrečica ! nego . din. u— Najlepši In najprimernejši okras sa grobove nam ponujajo v Vrhovnem socialnem svetu združene karitatlvne organizacije In dobrodelna društva pred vsemi pokopališči ln tudi po mestu, da letos pač ne bo več groba brez sveč ln vencev vsesvet-ske akcije. Dobro misleče ln tudi praktično čuteče občinstvo se Je odločilo, da letos z odkupninami od razkošja na grobovih splošno počasti rajne z dobrimi deli, saj Je pri nas cvetje vzela slana ln tudi bohotnega uvoženega cvetja primanjkuje zaradi vremenskih neprllik. Razen tega se pa Ljubljančani zavedajo resnih Časov, ko baha-Stvo z razkošjem gotovo ni na mestu ln bo zato razsodna javnost okrasila grobove s preprostimi venci ln svečami vsesvetske akcije ter tako svojo pleteto združila s podporo revežem, ki trepetajo v strahu, kaj jim prinese zima. Rokavice, nogavice, Karnlčnlk, Nebotičnik. n— Elitni ples kemikov ob priliki dvajsetletnice obstoja kemičnega instituta univerze kralja Aleksandra I v Ljubljani se bo vršil v soboto 25. novembra v Kazini. Cisti dobiček te prireditve je namenjen za podpore revnejšim akademtkom-kemlkom. Zato pričakujemo, da bo vsa Javnost naše delo podprla In se odzvala v velikem številu našemu vabilu. Odbor. (—) u— Otvoritveno predavanje društva »Soče« matice v Ljubljani, popularne ljudske univerze, bo v soboto 4. novembra v salonu pri »Levu« ob % 21. Ta večer nastopi g. prof dr. Lavo Cermelj s temo »Sodobni problemi manjšinjske zaščite«. Predavatelj bo v kratkih obrisih pokazal Izpremembe v gledanju na narodne manjšine In njihovo zaščito, ki so jih izzvale spremembe v nazorih o pripadnosti narodu ln državi. Iz prijaznosti sodeluje ta večer tudi odsek pevskega društva »Sava« pod vodstvom vrlega pevovodje g. Ven turi nI Ja. Vabimo vse Sočane, člane vseh emigrantskih društev v Ljubljani ln okolici ter vse naše prijatelje. Vstop vsem prost, vsi dobrodošli! (—) u— Da ne bo prevelike gneče pred pokopališči, se odkupite že v mestu od razkošja. na grobovih ln si priskrbite nakaznice na sveče in venoe vsesvetske akcije že v mestu v trgovini mestne eleflctrarne na Meetnem trgu ln v poslovalnici mestne plinarne v kresi Ji na Nabrežju 20. septembra, belozelene sveče ln vence pa dobite v pisarni vsesvetske akcije v pritličju Mahrove hiše ter na veeh stojnicah po mestu ln pred vsemi pokopal kjer so dobrosrčne članice ln čtanl karitativnih organizacij In dobrodelnih druStev že včeraj požrtvovalno vabile obiskovalce grObov, naj počasbe rajne s dobrimi deli v prid mestnim revežem. u— Prod U*r\JJSfl«m P11 Krttu bodo stojnice vsesvetske ake je nasproti glavnemu vbodu za one obiskovalce grobov, ki se bodo pripeljali s tramvajem in drugimi vozili, a ob vi*xkieun poslopju 2al bodo stojnice za one. ki bodo ŠU peš na pokopališče. Da pa na pokopališčih ne bo prevelike gneče, naj se dobrotniki revežev že v mestu odkupijo od razkošja na grobovih in si preskrbe nakaznice ali pa tudi že belozelene sveče in vence. Počastita rajne z dobrimi deli! o— Oglejte al zalogo najnovejših pletenin po ugodnih cenah pri K. Soss, Mestni trg štev. 18. (—). u— Za mestne reveže s© darovali: g. Josip gubert, obratovodja Kemične tovarne v Mostah, 100 din mesto venca na grob pok. g. Ivana Flndelana; g. Avgust Mar-tlnčlč, ključavničarski mojster na Certi 29. oktobra št. 14., v počastitev spomina nadzornika Fortunata Lužarja 100 din; lastnik kolek ture srečk »Vrelec sreče« g. Alojzij piBnlnAek v Bethovnovi ulici pa 1000 da. Mestno poglavarstvo Izreka vsem dobrotnikom najtoplejšo zaJ-alo tudi v imenu podpiranih, Počastite rajne z dobrimi deUl u— Novi zaAetnlHd plesni tečaj za no-vtnee-dame in gospode otvori plesni zavod »Jenko« v Kazini ta petek 8. nov. ob 20. uri. Informacije za posebne ure ln vpisovanje proti legitimiranju vsak dan od 11. do 13. In 15. do 19. ure. Akademiki-dijakinje Imajo popust. V nedeljo 5. nov. ob 10. uri prvi popoldanski ples. (—) u— Izredno napel fUm »Misterfozna grozodejstva Mr. Wonga« v kinu SlogL Prijatelji napetih filmskih snovi bodo imeli te dni s programom v kinu Slogi veliko veselje. Film »Misteriozna grozodejstva Mr. Wonga« nas popelje v zloglasno kitajsko četrt milijonskega velemesta San Francisko Skozi ozke ulice, temne, umazane prehode, kjer se skrivajo razni sumljivi tipi pridemo v klet Mr. Wonga, opasnega kitajskega bandita. Ta klet, spremenjena v mučilnico, je opremljena z vsemi najbolj rafinlranlml mučilnimi napravami in tu se dogajajo grozodejstva. da se gledalcu JežiJo lasje. Iz te mučilnice, kjer Ima Mr Wong centralo vseh svojih zločinskih početij, Je rešitev Izključena ln vendar je to uspelo mlademu novinarju na izredno spreten in Junaški način. FIlm Je vseskozi napet ln gre gledalcu. Id grozovitej«h prizorov nI vajen izredno, na živce, zato ga priporočamo tudi le tak»m ljudem. Id Imajo prav dobre ln močne živce. Kot dopolnilo doda kino Sloga le senzacionalen kratek film »Številke. ki pr!n««i'o smrt« ali »N čl v Mon-te Carlu«. (—) ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V 6ISK1 — Telefon 41-79 SHIRLET TEMPLE kot angel miru in čuvar imperija v filmu Čuvarji Indije v gl vlogah. Victor MacLaglen, June Lang ln Cesar Romero Predstave danes ob 3., 6., 7. ln 9. uri. Prihodnji spored: VIZIJA ORIENTA u— Prekrasno sliko pletete do »a*ih ne->mrt*iikov nam odkr.va Navje, ki Je vse okrašeno s cvetjem, venci ki svečami. Ne pozabite pri obisku pokupalidC počastiti tudi zaslužnih in slavnih mož na Navjus svečami m venci vsesvetske akcije! Iz Celfa e— Petje na pokopališčih. Združeni moški zbori Celjskega pevskega društva »Oljke« ln »Celjskega zvona« bodo peli danes ob 15. na okoliškem ln ob 16. na mestnem pokopališču, pevski odsek gasilske čete v Gaberju pa bo pel ob 15. na bolniškem pokopališču ln ob 15.30 na vojaškem oddelku mestnega pokopališča. e— Štetje obtsKovaloev grobov je letos sporazumno razdeljeno ln to tako, da bo Izvršil štetje na mestnem pokopališču Rdeči Križ, na okoliškem pokopališču pa Vlncencljeva konferenca. Obe društvi bosta pobirali prostovoljne prispevke. Pozivamo občinstvo, da prispeva po svojih močeh v dobrodelne namene. e— Zaključno nagradno strelsko tekmovanje bo priredila Strelska družina v Celju v nedeljo 5. L m na strelišču v Pe-čovnlku. Nagradno sobno streljanje Je vsak četrtek od 20. dalje v Celjskem domu. DAME! Da boete praktično ln lepo kupile vaš zimski plašč, perilo ln drugo poiščite modno trgovino G USTI VRACKO, CELJE. e— Težka prometna nesreča na Tehai^ Ju. V ponedeljek okrog 18. se Je peljal oeljskl avtoprevoznik Karel Dollnšek s svojim tovornim avtomobilom po cesti iz štor proti Celju. Na ovinku pri Godčevi trgovini na Teharju mu Je privozil nasproti kmečki voz posestnika Franca Tovornika s Planine. Tovorni avto Je zadel z vso silo v Tovornikov voz ln ga zdrobil. Prt karam bol u se Je pokvaril motor ln zdrobile so se tudi šipe na avtomobilu. Dollnšek Je dobil težke poškodbe po glavi ln vsem telesu. Nezavestnega so prepeljali v celjsko bolnišnico. Posestnika Tovornika je vrglo pri karam-bolu z voza na drugo stran ceste, a je dobil k sreči samo neznatne poškodbe. To-vornlkovemu konju pa Je avtomobil zlomil dve nogi ln ga tudi močno poškodoval po glavi. Konja so morali na mesto ubiti. FRIZERSKI SALON R. GROBELNDC, Celje ZOPET PRENOVLJEN. Novost za prijetno britje. Novost n hitro sušenje las. — Nizke cene. — Pariška ln dunajska diploma. e— Vlom v trgovino. V noči od ponedeljka na torek je vlomil neznan storilec v trgovino Terezije Kolarjeva v Cretu pri Celju ter odnesel za 3.000 din blaga in ukradel tudi kolo, 8 katerem se je po vlomu odpeljal. Orožništvc Je ukrenilo vse potrebno, da čimprej Izsledi vlomilca. e— Roparji so ga napadli. Ko se je vračal 621etni raznašalec peciva Anton Muršlč lz Rogatca v nedeljo zvečer domov, so ga blizu Rogatca napadli trije moški, ga podrli na tla ln začeli biti po nJem s pestmi. V tem je prišla mimo neka ženska. Roparji so se ustrašili ln so pobegnili s 3.000 din, Id so Jih bili ukradli Muršiču. Muršiča so oddali v celjsko bolnišnico. Izjavil Je, da Je roparje spoznal In da so to neki posestnik iz Hrvatska ln njegova dva sinova. e— Slinavka ln parkljevka v Za vodni pri Celju. V hlevu posestnika MIhe Drobiža v Zavodnl prt Celju se je pojavila slinavka in parkljevka. Zaradi tega Je mestno poglavarstvo proglasilo Za vodno za okuženo področje ln odredilo vse potrebno, da se ta kužna bolezen omeji ln satre. M. dr. so v Celju do nadaljnjega ukinjeni vsi živinski in kramarski sejmi. V Za vodni morajo biti vsi psi ln mačka zaprti od nos no psi privezani. Na celjskem mestnem področju je prepovedan vsak svoboden ln trgovski promet s parki J ar JL a— Obnovite srečke drž. razredne loterije do sobote 4. t. m. v podružnici »Jutra« v Celju. Iz Maribora a— Vsesvetska ptetetna počastitev. Na praznik Vseh svetih bo na pobreškem po kopališču tradicionalna popoldanska počastitev spomina mrtvih pri kateri sodelujejo vsi mariborski pevci. Ob 11. pa bo na starem mestnem pokopališču počaščen spomin prvega slovenskega novinarja Antona Tomšiča. a— 1500 litrov vina v Dravo. Neki posestnik, doma od Sv. Ane v Slov goricšh. Je hotel prodati nekemu vinskemu trgovcu v Mariboru 1500 1 vina. Kupčija je bdla že dogovorjena. Finančni organi pa so se za-nimauH za kakovost vina ln so ga poslali v analizo. Dognalo se je, da je vino meša. niča hruševca in šmarnice. Zaradi tega so vino zapleniti, izlili ga bodo v Dravo. Posestnik pa bo Imej sitnosti pred sodiščem. a— Šolsko kuhinjo RK bo ustanovil odbor RK skupno z učit&Ijstvom. Šolska kuhinja bo skrbela v zimskih mesecih od decembra do marca za najsiromaflnejSe Aoi> ake otroka, Prvovrstne trakove In hrastove PflRKETE dobavlja po najugodnejših pogojih REmEC cs Kamnik a— Plapolajoča zastava. Ob znanj madžarski obmejni postaji je ves Ca« do nedavna plapolala madžarska zastava na poldrogu. Pred dvema mesecema ao jo sneli, pa je kmalu zatem spet zaplapolaia. Te drsi pa so Jo spet sneli. Ta plapolajoča zastava je kakor simbolno znamenje spremenjenih odnosov med nado državo in Madžarsko. PEEDTISKANJE, entlanje. Izdelovanje vseh ročnih del Izvršuje hitro in poceni »LAMA«, Jurčičeva ulica 4. — Prost ogled. a— Zaradi 8 din rabuka in razdejanje. Gostje ao se v neki gostilni v Frankopa-mm ulici precej žilavo spoprijeli. Neki Franc P. ni maral plačati bdJjardne pristojbine v znesku 8 din. To je dalo povod vznemirjenju, ki je prešlo v rabuko in razdejanje. Padali so udarci na levo in desno in tudi gostilniški Inventar je čutil posledice razburljivega incidenta. Policija je vzpostavila red in mir Svoje odmeve pa bo imela rabuka pred sodiščem. — Tudi v Veliki Zimici je bil razburljiv dogodek. Razvila se Je ogorčena fantovska bitka. Na bojišču sta obležala zaradi udarcev, ki sta Jih dobila s kolom po glavi 341etnd hlapec Ervin Zdovc ter lSletni posestniški sin Alojzij Hrastnik. Zdovca in Hrastnika so odipremili v bolnišnico. ar- Krznarstvo P. Semko, TyrSeva 37 Vam nudi ceneno kožuhovino ln krznarske izdelke. (—) a— Obiščite »Mariborsko menzo« na Slomškovem trgu, najboljšo in najcenejšo kuhinjo. Se priporoča M. Drčar. (—) Iz Gornje Radgone gr— Po treh letih pojasnjena tatvina. Z aretacijo tatinske tolpe Janeza Kosa iz Oogetincev ao prišli na dan številne tatvine, ki so bile pred več leti Izvršene v tukajšnjem okolišu, zlasti v okolici Sv. Jurija in ▼ ščavniški dolini Med dru-gtan je zdaj pojasnjena tudi velika trikratna tatvina, ki je bila pred tremi leti izvršena pri posestnici Kristini Flajsingeir-jevi na Grabonoškem vrhu. Tatinska tolpa je odnesla vse. kar Ji je prišlo pod roko, tako nad 100 litrov vina, več steklenic žganja in bučnega olja, različno gospodarsko orodje in posodo. Tatinska tolpa je tedaj povzročila občutno škodo tudi s tem, da Je razsekala dvojna vrata ▼ klet ln sobo, nadalje razdrla štedilnik in razbila železne plošče. Zdaj po aretaciji vodje tatinske tolpe si bo tukajšnje prebivalstvo oddahnila Iz Trbovelj t— Jadranski dan Je proslavila Jadranska straža v Trbovljah v soboto zvečer z dobro uspelo akademijo v Sokolskem domu. Akademijo Je otvoril a prigodnim nagovorom g. Pahor Drago, ki je v Izbranih besedah podčrtal, da Jadranska straža praznuje ta dan Jugoslovenskega morja leto za letom, a Se nikdar ga ni praznovala v tako Izjemnih razmerah, ki terjajo od nas vso nacionalno složnost. V tem času morajo nas Jugoslovene zanimati predvsem naši problemi, med katerimi ni naj-zadnji problem našega morja. Veliki časi zahtevajo velike ljudi: Zato proč z malenkostmi in partikularizmom! Škodljivci naše narodne stvari so oni, ki utesnujejo naše narodne probleme v ozke vsiljene meje1 Po govoru so sledile deklamacije in telovadne točke, ki so jih izvajali gasilski naraščajnikl, sokolska deca in podmlad-karjl Jadranske straže. Vse točke so bile izvedene prav odlično in manifestirale za celotnost našega Jadranskega morja. Na prireditvi je bilo mnogo mladine, kar Je razveseljivo. Manj razveseljivo Je vsekakor dejstvo, da Je bilo odraslega občinstva bolj malo — kot Je to na žalost običajno čc gre za nacionalne in kulturno prosvetne manifestacij.«. Spričo dejstva, da udeležba na prireditvi ni bila vezana na stroške — vstop je bil prost — bi bilo pričakovati od trboveljske javnosti pač primernejše udeležbe! t— Organizacija trgovskih In privatnih nameščencev v Trbovljah sporoča, da se bodo od 1. t. m. do 1. marca 1939. zapirale trgovine ob 18. izvzemši sobote ter plačilnih dnevov t j. vsakega 1. ln 15. Na to opozarjamo trboveljsko občinstvo radi Informacije! Iz Gornjega grada gg— Za ?51etnico je sprejela ga. Trobej Pranja od številnih prijateljev in znancev čestitke ln ker se ne more vsakemu posebej zahvaliti, stori to po tej poti ter se takreno zahvaljuje vsem čestilcetn za čestitka gg— Betonski most v Na^arju bo kmalu dovršen ln izročen prometu. Zgradba predstavlja lep napredek našega "»kraja in posebej Zadrečke doline. Otvoritev mosta se bo izvršila v kratkem na slovesen na-^In. gg— ElektrffKacflJa gOrnJegrajskega okraja le počasi napreduje. Stebri za daljnovod iz Velenja ?o postavljeni do Nazar-ja in na drugi strani ob Savinji v smeri proti Rečici. Pravijo, da bo tu luč gorela že tekam meseca novembra. V Zadrečki dolini, v Gornjem gradu in v Novi Štifti pa se bodo dela za velenjski daljnovod pričela šele pomladi. Skrajni čas je že, da se elektrifikacija teh krajev izvrši ko je zlasti v Gornjem gradu razsvetljava ln pogonska sila omejena le na nočni čas in še v tem času je eLektrčna sila preslaba in luč zelo pomanjkljiva, tok je seveda isto-smernl to ne polnovredni izmenični tok. Pričakovati je pa da bode banovina prevzela uporabljvi material dosedanjih domačih elektrarn, da ne bodo lastnik: istih preveč oškodovani. Seveda pa pričakujemo, da bo uprava In nadzorstvo nad električno napeljavo v dobrih in -skrbnih rokah in da bo luč ter pogonska sila v zadostni meri na razpolago in da ne bo nikaklh pomanjkljivosti, kakor jih čutimo •edaj. gg—Odb<»r za prošnje voja«K|h obveznikov, je pr čel z delom pod predsedstvom pr stava dr. žnidarja Antona Nabralo se je prošenj za podpore veliko število in bo pač delo odbora jako težko, želeti je, da bi se rešitev prošenj pospešila, ko rodbine obveznikov že komaj čakajo na denar. gg— Naše ceste so v izredno slabem stanju. Sele sedaj so pričeli s posipanjem gramoza, a gramoza je vse premalo priprav ljenega. Treba se bo lotiti temeljito rekonstrukcije naših cest v vsem okraju. Naš okraj se tudi v tem crniru preveč zapostavlja. Potniki imajo priliko na lastni kož. čutiti, ko se vozijo z avtobusi po naših cestah^ kako desolatno Je stanje teb cest m mora človek imeti pač izredno dober želodec da srečno in brez leprilik doseže svoj cilj. gg— prezgodnji sneg. V soboto 28. oktobra je tudi v dolini snežilo, kakor sredi zime in je snega obležalo za nad 20 em. Ponekod je sneg poškodoval telefonske napeljave, ker je bil moker in težak. V nedeljo so nekateri navdušeni smučarji že h teli na smuk. Sedanja generacija ne pomni tako zgodnjega snega v dolini ko kmetje še niso pospravili jesenskih pridelkov in še tudi niso utegnili pr praviti stelje. — Krompirja je bilo letos zelo malo in se je seveda njegova cena zvišala. Pridelek fižola m je sploh odrekel in so tudi lanske zaloge že pošle. gg— Nov vozni red po savinjski železnici je jako nepriličen in se prebivalstvo sprašuje, zakaj je bil ukinjen »opoldanski savinjski vlak, ne da bi bili prej zaslišani krajevni faktorji in ne da bi se bilo oziralo na potrebe in želje prebivalstva. Poštni avtobus bo odslej popoldne vozil pra- _____potniki nimajo arene takoj m Celje, oziroma bodo prišli v Oelje sele po 18. uri. b Ptuja j— Zvočni kino predvaja v četrtek dne 2. novembra ob pol 19. In pol 21. uri film Strahovi na potovanju. (—) Kino »Royal«, Ptuj. Danes senzacionalno reledelo »Kavčuk«- V gl. tL: Rane Delgten, Gustav Dlessl In Vera v. Langen. Najnovejši tednik. Sledi: »Klrchfeldskl »upnik«, po AiUKiigmhai Jn»em romanu! b Tržiča S— Kino predvaja danes 1. XL (Um »V novo življenje« črtna film »PopaJ-avijatlk« ln tednik. (—) Iz Novega mesta Brna zahteva dobro, elegantno ln poceni vrhno oblačilo! Vse to. Vam nudi v krasni izbiri modelov damsklh zimskih plaščev s prvovrstno kožuhovino v najboljši Izdelavi za vsak okus — splošno znani modni salon ŠETINC LADO. Iz Kranla p— Na vojaškem pokopališču na Rupl se bo danes vršila spominska svečanost po končanem opravilu na kranjskem pokopališču, ob četrt na 17. Na grobovih bodo zapeli otroci obeh ljudskih in meščanske šole, ki so tudi lepo okrasili grobove padlih borcev Is svetovne vojno. Promet o Vseh svetih Uprava policije odreja sporazumno z mestnim poglavarstvom glede prometa ob priliki praznika Vseh svetih sledeče: Dovoz je dovoljen po SmarUnsKi cesti, Savski cesti in Med hmeljniki. Odvoz izpred pokopal šča pa po cesti, ki vodi v Tomačevo, Linhartovi cesti v smeri Tjrrševe ces^e. Za vozove s konjsko vprego pa po cesti, ki vodi v Jarše Pokopališki ulici, mimo Kem čne tovarne in dalje skozi Predovičevo uhco proti mestu. 2. Električna cestna železnica, ki bo vozila vsaki dve minuti, bo imela pred pokopališčem posebno postajališče za izstop in posebno postajališče za vstop potnikov. 3. Redni avtobusni promet iz mesta na pokopališče m obratno letos odpade. 4. Vsako prenatipanje vozil je v smislu obstoječih predpisov strogo zabranjeno in smejo sprevodniki sprejeti le ono število potnikov kolikor je kom sijelno dovoljenih mest (sedežev) ln stoj šč. Varnostni organi imajo nal< g da vozila, ki trt bila prenatrpana, izločijo iz prometa ter jim zabranijo nadaljnje obratovanje. Vsled tega se tudi obč nstvo opozarja, naj ne sili v vozove, ki so že z najvišje dopustnim Številom potnikov zasedeni. 5. Za privatne avtomob le in avtoizvo-ščke je določen pred pokopališčem poseben park poseben park tudi za konjsko vprego; kolesarjem pa je dovoz pred pokopališče prepovedan Vsi kolesarji bodo morali pustiti svoja kolesa na za to določenem prostoru to je na trikotnem vogalnem zemljišču, kjer se stekata Savska in Linhartova cesta. 6. Glede parkiranja voz*!, kakor tudi glede vožnje same, se morajo vsi vozači, brez izjeme strogo ravnati po navodilih službenih varnostnih organov. 7. Občinstvo se opozarja, da je vstop na pokopališče dovoljen izključno pn vratih na desni strani cerkve (ki so navadno za Drta), izhod pa je Izključno skozi leva vrata (to je med cerkv.jo in upravnim poslopjem pokopališča). 8. Občinstvo, posebno starši z otroki, se opozarja, naj se tam kjer ni hodnikov strogo drže desne strani ceste, da se s tem izognejo nezgodam in da ne jvirajo po nepotrebnem prometa. 9. Občinstvo se ponovno, kakor vsako leto, opozarja, da je hoja in stopanje na grobove prepovedana. Varnostni organi imajo strog nalog da vse take osebe legitimirajo in prijavijo, ker se bo proti njim postopalo zaradi poškodbe tujega imetja. 10. Končno 9e opozarja občinstvo, da se bo nahajala -tojnica mestne socialne akcije na prostoru pred pokopal.ščem, to je na desni strani ob koncu ulice Med hmeljniki. kakor tudi ob -lpravnem poslopju 2ai. S tem bo vsakemu obiskovalcu grobov omogočeno, da počasti spomin svojih rajn-k h z malenkostno Odkupnino v prid mestnih ubogih. Na vseh svetih dan bo ves dan promet do skrajnosti pomnožen. S končnih postaj Vič, Rakovnik in Št. Vid bodo vsi vozovi direktno vozili k Sv. Križu, Is Most pa s prestopanjem na Hrvatskem trgu. Za ta dan sta vpeljani tudi dve krožni progL Krožna proga št. 2 bo vozila od 8v. Križa mimo kolodvora m pošte ter magistrata po Poljanah nazaj čez Hrvatski trg k Sv. Križu, a krožna proga št. 5 bo vozila od Sv. Križa čez Hrvatski trg mimo magistrata in pošte ter kolodvora nazaj k Sv. Križu. Ponavljamo, da se bomo na praznik Vseh svetih lahko vozili k Sv. Križu naravnost z Rakovnika, Viča, ŠL Vida in nazaj, a pri vožnji lz Most bomo morali prestopati na Hrvatskem trgu. V prometu bo ta dan 46 voz ln 6 prikolic ln zato prosimo občinstvo, da zaradi hitrejše od-preme voz od Sv. Križa vstopa samo v direktne vozove, da bodo odpadla vsa zamudna in nepotrebna prestopanja. Pri vstopanju in izstopanju pri Sv. Križu naj ljudje pazijo, da vstopajo na prostorih, Id so oenačenl za vstopanje, Izstopajo pa samo na prostorih za Izstopanje, ki so tudi tako označeni. Posebno pa tudi prosimo, naj nihče ne stoji na stopnicah, ker bo policija strogo pazila na obešanje na tramvaj In vsak prestopek takoj kaznovala. Na Vernih duš dan, v četrtek t. novembra bodo direktno k Sv. Križu vozili vsi vozovi lz Most ln Rakovnika ter nazaj ves dan, z Viča naravnost k Sv. Križa ln nazaj pa samo popoldne. Šentviška proga bo vozila do pošte ln nazaj. V prometu bo ta dan 36 voz ln 6 prikolic. V petek S. novembra bodo ves dan vozili vsi vozovi iz Most k Sv. Križu, na ostalih progah pa tako kakor vsak dan po obstoječem voznem redu. Skupaj bo ta dan v prometu 28 voz in 6 prikolic. Da se bo promet čim hitreje razvijal ln ne bo zaradi napačnega vstopanja ln izstopanja ter nepotrebnega prestopanja kakih zamud, zlasti pa zaradi pritiskanja na vozove ln obešanje nanje celo kakih nesreč, naj občinstvo mirno čaka na prave vozove ln se ne gnete a silo vanje. Zato naj pa ljudje zlasti na praznik Vseh svetih odidejo od doma o pravem času, predvsem naj pa pazijo na napise in pojasnila t**r navodila policije in uslužbencev električne cestne železnice. Presenečenja zgodnje zime 2IvaI! so Jo občutil« rastlinstvo In ljudje pa so bili presenečeni Radovljica, 31 oktobra. Prvi sneg, posebno če zapade zgodaj, povzroči vedno precejšnjo škodo. Tako je bilo tudi letos. Priroda se je sicer v zadnjih dnevih izredno hitro pripravljala na prvi učinkoviti zimski napad, toda vse le še ni bilo v redu, ko je zima nastopila svoje prodiranje tudi v dolini. Lastovke dolgo niso odletele, toda odšle so pa le še pravočasno. Divji golobi so odšli predčasno. Navadno se selijo še okoli Vseh svetih. Tudi škorci so odjadrali pravočasno. Zanimivo je bilo opazovati letošnjo selitev kljunačev. V planinah so jih videli precej stalno skozi kakih 14 dni. Močan polet kljunačev je prišel v dolino v noči od 23. na 24. oktobra, pač kakor vsako leto. Toda dolgokljuni so se letos zadržali v naših krajih izredno kratko dobo. 24. oktobra je bil glavni polet. Dan kasneje, ko je precej deževalo, so bili še pri nas. noč od 25. na 26. oktober pa je bila jasna in hladna. Dočim so ljudje pričakovali z nočnim ohlajenjem zboljšanja vremena, so kljunači občutili svarilo pred snežno nevarnostjo. ki je res že sledila prihodnji dan. Druga leta so se kljunači zadržali celo po 14 dni ln še več. letos pa jih je odpeljala Že prva jasna noč. In to je bilo za rod dol-gokllunov tudi rešilno. Le težko bi si bili iskali hrane v trdih, zamrznjenih tleh. Hrana kljunačev obstoji v glavnem lz deževnikov. ki posebno v južnem vremenu prilezejo na površje in jih kljunači z dolgimi kljuni vrtajo iz mehke, močvirnate zemlje. Kljub precej nenadnemu napadu zime so se letošnjo jesen vse selivke pravočasno umaknile čez gore v varne, tople kraje. Prihod zime pa so začutili pravočasno tudi četveronožcL Ko je po planinah pred dobrim tednom tu pa tam še prav prijetno poljubovalo solnce prosojne rebri, so že jeli črni gamsi prihajati iz senčne koroške strani na prisojno kranjsko plat Karavank. Večina gamsov s Karavank je po-vržena v ruševju ln v macesnovclh na naši strani. Ko pa prične greti poletno solnce in to že proti koncu pomladi in ko pričnejo v planino prihajati turisti in pastirji, pa odide skoro vsa gamsarija, posebno koze z mladiči, v senčne pečine na Koroško, kjer je vse bolj mirno in težje dostopno svetu, kakor je na južni strani Karavank. Preden pa zakraljuje zima, se skoraj vsi gamsi spet vrnejo v svoje rojstne kraje. Prav tako kakor gamsi so tudi srne začutile pravočasno bližajočo se zimo. Nekaj ur preden Je pričelo snežiti, ko je sijalo še solnce, so že opazili na pobočju Jelovice srne. ki so se pomikale v dolino. Po več skupaj so jih videli, kako so letele v nižje ležeče gozdove. Ljudje, ki so opazovali hitro premtkanle divindi. so sklepali. da bo prišlo izredno hitro hudo vreme. In to se je tudi zgodilo. Na Karavankah zapndlo v poMnvem dnevu toliko snega, da se Prešernova koča na Stolu le komaj Se opazi. Sneg jo Je skoraj vso zapadel. Veliko snega pa je padlo tudi na Jelovici. Delavci, ki so sekali les na Jelovici, pravijo, da ga je na Mošenjskl planini, kjer bo kmalu lepa smuka, zapadlo nad 1 meter. Vozniki so morali za nekaj dni ustaviti vožnjo s planine. Bolj kakor živano je IznenadO sneg cve-tano ln človeka. Listje s drevja Je zelo hitro odpadalo, toda ne pri vseh drevesnih vrstah enako. Dočim so se bukve In gabri hitro obleteli, je na nekaterih vrstah drevja, posebno na sadnem drevju še vse zeleno. Tako drevje je seveda zelo trpelo ln ga je mnogo polomil prvi težki sneg. Mokri sneg pa je posebno v dolinskih gozdovih polomil ln celo izruval več iglavcev. Kako zelo težak je bil zadnji sneg, priča dejstvo, da Je potrgal na Gorenjskem električne vode in da se Je bilo zlomilo celo več drogov. Ker Je bilo do zadnjega toplo, so kmetje pustili na njivah zimske pridelke. V nadi, da ne bo še takoj zapadel sneg, pa tudi niso zavarovali sadovnjakov, ln to se je že maščevalo. Prvo noč, ko Je bil zapadel sneg, od sobote na nedeljo, zajci niso šli lz ležišč. Sadjarji so se tolažili, da bodo počakali vsaj do ponedeljka, kajti pri novozapadlem snegu zajci radi čepijo nekaj dni v ležišču, a zdaj imajo tudi še V kozolcih dosti hrane. Toda letos se Je zajcem zelo mudilo. Kljub temu, da Jim nI primanjkovalo hrane, so se bili že v noči na ponedeljek lotili mladih debel sadnega drevja. V nekaterih krajih so povzročili Ss precejšnjo škodo, kar naj bo sadjarjem neprijeten, žalosten opomin, da tudi lepo-mu, toplemu jesenskemu vremenu ne smemo verjeti in da Je treba pač vse narediti pravočasno. —•• Novi občinski dom v Trbovljah Novi trboveljski občinski dom, o katerem smo poročali, da je bil pred kratkim dograjen, so nedavno na prvi otvoritveni seji občinskega odbora v novem domu prodali svojemu smotru. » Na predvečer je bila impoesntna zgradba svečano razsvetljena. Množica ljudi Je prisostvovala na novem občinskem trgu koncertu delavske godbe, portal Je bO lepo okrašen z jugoslovenskiml trobojkami in Helen jem. Na dan otvoritve same as Je dopoldne zbral občinski odbor k svečani me/% katere so se udeležili zastopnik rudnika ravnatelj inž. Biskupski, v imenu občino Hrastnik Dol pa župan Malovrh • žtani hrastnttkega občinskega odbora. Sejo Je otvoril predsednic Ktenorftek, ki je uvodoma omenO, da so se v Trbovljah boš pred šestimi leti »družili delavci kmet js in obrtniki pod skupnim gospodanfco-po- Btičnim programom za depottttoetjo obči. ne, za ravnopravnost občanov m ograje se na stan in politično pripadnost Poudaril Js industrijski značaj Trbovelj, čajih gospodarski napredek Je odvisen ls od prosperir tste rudarskega dela. Občina Je pod današnjo upravo izvedla veliko socialno delo, predvsem v prid delavskega prebivalstva, od Javne kuhinje, ki Je preskrbovala v letu krize dnevno 1600 revnih otrok ln 200 brezposelnih delavcev ln delavk pa do Ur nančne sanacije občinskega gospodarstva, ki Je uspela vsled splošnega zboljšanja gospodarskega stanja ln uvedbe novih davščin na električni tok. Občina skibi za najpotrebnejša javna dela in izpopolnitev higiensko zdravstvene službe, ki Je zahtevala nastavitev lastnega občinskega zdravnika za bolnike, ki niso člani Bratovske skladnice in Okrožnega urada ter nimajo sredstev aa zdravljenje. Zgraditev novega občinskega doma je bila z ozirom na velike nedostatke dosedanjih občinskih uradnSh prostorov ter vedno večje upravne naloge občinskega uradovanja neobhodno potrebna. Priprave ln zgradbe so bile dovršene v amerikanskem tempu ter so biM celokupni gradbeni stroški kriti s prihranki in povečanimi dohodki na električni trošarini v iznosu od din 1,654.000. Novi dom naj bi M3a pravice za 'vsakogar, dom vseli občanov, kadar bodo v stiski Predsednflt J» pradftožU, da se mesto svečanostnlh otvoritvenih prireditev nakaže kot pomoč največjim občinskim revežem din 5000, kar Js občinski odbor odobril soglasno. V tonem občine Hrastnik Dol Je župan Malovrh čestital k tako lepo uspe* zgradbi, ravnatelj TPD Bdsfcupeki pa Je izrazil čestitka v imenu TDP. Seji Je sledil ogled zgradb* hI Js po svoji smotrni notranji uredit* brez dvoma eden naJlepšOi in najmodemej-Mi občinskih domov v StoveniJL S^radbe sama Je dvotraktno dvonadstropno poslopje. V glavnem traktu so nameščeni v« občinski urad, v manjšem stranskem traktu pa sejna dvorana. Uradi sami so prostorni In svetli ter vsi zvezani med seboj po dveh širokfti hodnikih, ki JSi aopet -veže položno stopnišče. V pritMčJu Js nameščen arhiv, skladišče za potrebščine proti napadom te zraka s posebno celico na preizkušanje plinskih mask, soba m Sluge ln dostavijaloe, stanovanje za hišnika kotlarna In zaporne celice. V prvem nadstropju so uradi policije, prijavnega, vojaškega oddelka, blagajna ta knj^ovod-stvo. Blagajniški In vojaški oddelek imata posebno gdane treaorja. Poleg tega sta v prvem nadstropju še dve aobi za oddelek Wft«mArm kontroile, trošartnski kx socialni oddelek. V drugem nadstropju pa so uradi župana, tajniške sobe, regtetratura, vtott-Sče ki strojepis, posvetovalnica upraive, so-dttče In gradbeni oddelek, ki ima prostran no sobo kot risalnioo v kateri je vse smotrno pripravljeno za gradbeno delo. Posebnost je tu na prečnem-zidu narisana glav* na delitev daljič »ac po zflatem in ilustrirana potreba prostora za človeka v rasnih držah. Zgradba ima centralno kurjavo ln avtomatsko telefonsko centralo Siemens na notranji, krajevni in medkrar Jevni promet. Občina Je sedaj vezana po telefonu tudi s ostalimi občinskimi objek, ti In s župnlščem. Občinskemu odboru Je čestitati k teran zadnjemu uspehu trboveljske komunalne potttUoe, ki bo s takkn reprenentativnkn občinskim domom poudarjena v zdravem naprednem stremljenju za dobro vaeh Trbovelj. želeti Ja, da temu velikem« deta sledijo v kratkem druga nič manj važna dela. ki so že pripravljena ter se morajo izvesti s sodelovanjem banovlmskih in državnih čLnilcev. Predvsem naj bo omenjen Zdravstveni dom to regufladja TibovelJ-Sčioe, postavki U sta lz higiensko zdravstvenih odrov pač najnujnejši v bodočem programu občinskfc Javnih deL Zagrebški mestni uradniki po novem Značilna in zanimiva izjava novega zagrebškega mest« nega komisarja Starčeviča Ljubljana, 30 oktobra V zvezi z organizacijo nove banovine Hrvatske se v vsem jugoslovenskem tisku mnogo razpravlja o novih političnih in upravnih p'rob'emih. ki se zastavljajo, in splošna a 22 s tonažo 31 <>00 t#n. Podmornic imata Anglija in Fran^Ma sloma i 13? o-* tega 66 velikih s f^naro 8n nf»m5Vih nndmnrmr ct-vo^a mar' rns»7e poHmorn;ce. ki imaio r>o 2*0 d'1 500 tor>. Visokrv>r?rn»T-nir> q 750 in wf +on fm^la 3 t.pmV»-'» t. 1 oVvr>a 30 i>r» ano-To^viTi in franp^V'?! vest°h ie do^le^ ? —TWO TroViVl nriflmnT- nic. baie no ve"'"1' vicnkomorsikih. AVn jp +o rp^. bi Irofi" NAmH le 5« 10 Tv-^m^rnic. Vi SO SIV«"^ ra nI n vb i in hi^hn na oceanu. ono-rirair« rfirtrn""1'"0 lsVilrn v mo'!" imoH TjprnSiri in oiholo +aVo fla irinroir, rri0xv?>, in f-aneoskih zver - vvenevropskimi državami Poleg tega ima nemška mornarica večje število posebnih manjših ladij za polaganje in iskanje min Njih število ni znano, ravno tako tudi ne število posebnih francoskih in angleških ladij za polaganje in iskanje min, za spremljevanje trgovskih ladij, za borbo proti podmornicam in za obalno službo. Anglija ima skupno pod orožjem okoli 550 pomorskih vojnih edinic s skupno tonažo 1,500.000 ton. Francija okoli 250 s tonažo 600.000 ton, Nemčija pa 140 edinic s tonažo okoli 200.000 ton. Težkoče prekomorsfcih letalskih napadov Znani francoski publicist Henri de Ke-rillis, ki slovi tudi kot eden najboljših letalskih strokovnjakov, je objavil v svojem listu »Epoque« studijo o izgledih nemškega letalstva za množinske napade na Anglijo. V študiji ugotavlja pisec. da je nemško vrhovno vodstvo doslej uporabljalo pri letalskih akcijah samo manjše število letal. To taktiko tolmačijo letalski strokovnjaki na različne načine. Najbolj verjetno tolmačenje je tisto, ki trdi. da razpolaga Nemčija z omejenim številom modernih bombnikov za dolge polete. Med drugim pravi Kerillis: »Nemčija je gradila zadnja leta veliko število bombnikov, ki pa so sposobni le za krajše polete, ker je pri njihovi izgradnji računalo nemško vojno vodstvo prvenstveno ,z operacijami proti letalsko šibkim državam, . kakor sta to bili Češkoslovaška in Poljska. Tekom poliske akcije je utrpelo nemško letalstvo doka i velike materia-ne žrtve, pa tudi človečke ki so še težje na-domestljive od materialnih. Letalcev ki so zmožni leteti s težkimi modernimi bombnika nad sovražnim ozemljem tisoče kilometrov brez pristanka, ni na legije. Se manj pa je takih letalcev, ki so sposobni za pre-komorske polete. Poleg tega je treba računat' s tem. da je koeficient izgub pri letalskih operacijah z do'očenim ciljem mnogo večji, kakor pa pri poletih »na slepo« nad sovražnim ozemljem. Rezultati dosedanjih angleških in nemških letalskih operacij proti določenim ciljem dokazujejo, da se vrne na svoje izhodne baze samo 70 odstotkov letal, dočim jih je 30 odstotkov sestreljenih Na podlagi tega je mogoče v naprej izračunati, da so letalci pri poletih na velike razdalje nad sovražno ozemlje pri tretjem ali četrtem poletu po verjetnostnem računu obsojeni na smrt.« štiri v^jne zapada proti Nemčiji Belgijski vojaški tednik »Guerre* je objavil v svoji poslednji številki zelo zanimiv članek o vojaških ciljih sedanje vojne. Najprej se dotika vprašanja opozicije v Nemčiji proti sedanjemu režimu in prihaja do zaključka, da se var&io vsi. ki mislijo, da je mogoče Hitlerja in njegov režim strmoglaviti na tako zvani »notranji fronti«. Nato presoja posamezne izraze sedanje vojne in piše, da vodijo to pot zavezniki proti Nemčiji štiri vojne: vojaško, gospodarsko, moralno in diplomatsko vojno. Izmed vseh štirih je znabiti najbolj uspešna gospodarska, toda tudi najbolj počasna. Preden bi ona dosegla svoje uspehe, bi te lahko pri sovražniku pojavil oni notra-aji razpad, ki bi pozneje samo kompliciral delo za vzpostavitev miru, kakor je bil to primer leta 1918. ko so zavezniki dolgo zaman iskali prave odgovorne državnike na nasprotni strani, s katerimi bi se lahko pogajali. Najbolj uspešna je vsekakor prava vojna na bojiščih, kajti edino ta nudi možnost, da se zasede primeren del sovražnega ozemlja in pridobi s tem edino zanesljivo jamstvo za vzpostavitev take vlade, ki nudi vse garancije za sklepanje o novi, boljši mirovni ureditvi po končanih operacijah. Moralna vojna ali »vojna živcev« se je -začela že'davno pred pravo vojno in se je potem le še stopnjevala.. Toda ona igra enako kakor diplomatska vojna le podrejeno vlogo: nobena' od njih ne more izsiliti odločitve, temveč lahko le pripomore k pospešitvi odločitve v pravi vojaški ali pa v gospodarski vojni. Male prič® velikih dogodkov Svojevrstna razstava v Londonu V Londonu imajo navzlic vojni svojevrstno razstavo. V hiši v Piccadiliyju, v kateri sta prebivala sedanji kralj in kraljica kot vojvoda in vojvodmja Yorška, so razstavili predmete iz vsakdanjega življenja, ki so bili v zvezi z znamenitimi osebnostmi in ki so v določenih trenutkih imeli zgodovinsko ulogo. Videti je n. pr. z dragulji posuti red, ki ga je Napoleon izročil nekemu prijatelju, ko je zapustil »Bellerophon« in šel v pregnanstvo. »Napoleon je sam stopil v čoln,« piše neka priča tega tragičnega dogodka. »Kmalu sta mu sledila dva francoska generala in dve francoski dami... Oba generala sta sedela molče s sklonjeno glavo, klobuk sta držala med koleni. Obe dami sta med vso vožnjo tiho jokali. Ko se je odpravljal na krov »Northumberlan-da«, je Napoleon snel z vrtu red z ognjenim trakom in ga izročil Manningu s francoskimi besedami: »Obdržite to v spomin name.« Manning je odgovoril: »Do svoje smrti, Sire!« Številne so relikvije iz stuartske dobe Tako je St. John's College v Oxfordu posodil podobo Karla I., ki so mu lasje in brada popisani s teksti spokornih psal-mov. Karel II. je bil prosil, naj mu to podobo darujejo. Zelo nerad se je zavod ločil od nje. Nekoliko let pozneje je kralj vprašal, ali bi mogel za zavod kaj storiti Tedaj so ga prosili, naj bi sliko vrnil. Na razstavi je videti tudi pol zlate gvi-neje. ki jo kraljica Henrieta Marija izročila Karlu I., svojemu možu, ko se je z zadnjim stiskom roke za vedno ločila od njega. Nenavaden razstavni kos je čudovito lepo rumeno brokatno oblačilo iz 1. 1760 Jane Wainwrightova. lepa, Sednostn^ _hči nekega kvekerskega zdravnika iz Yorks-hirea, 1e prišla v London, da obišče kraljevega telesnega zdravnika Ta ji je podaril omenjeno oblačilo in jo vzel s seboj na dvorni ples. Ves London io je potem slavil zavoljo njene lepote. Ko je pa o tem »nesramnem« početiu zvedel nje oče Je Dri šel v London, vzel hčer domov in 1o kratkomalo norpč?! 7. nekim do*toianstve-jjfm kvekprckim trgovcem z volno. Nadalje občuduješ na razstavi lahko po- steljo, v kateri je spal Wellington med waterlooškim pohodom, brivsko skledo, ki jo je uporabil v jutru bitke, daljnogled, skozi katerega je Florence Nightingale opazoval bitko pri Sebastopolu, malo žago, s katero so lordu Nelsonu amputirali roko po bitki pri St. Vincentu, in njegove prve otroške oblekce. Mnogi predmeti spominjajo na dobo kraljice Viktorije. Tu je videti n. pr kraljičino pisalno mizo. na njej kip njenega moža, pisemski papir s sliko Windsorske-ga gradu, nje najljubši stol nje šal, skice in slike o njej kot otroku, dekletu, mladi ženi in babici v krogu vnukov male gosli, ki jih je daroval nje mož princu Albertu in na katere je ta na kraljičin rojstni dan pred njeno spalnico igral »God save the Queen«. Našemu času bližji so spet spominki na nesrečno Scottovo odpravo na Južni tečaj posebno pa njeeovo zadnje presenetljivo pismo na go Wilso-novo, katere mož je poleg njega umiral, ko je to pismo pisaL Italijanski strokovnjaki o nemških pripravah Italijanski listi objavljajo obširna poročila svojih vojaških strokovnjakov o nameravani nemški ofenzivi na Zapadu. Večina italijanskih strokovnjakov meni, da ni računati s kakimi vojašk mi operacijami nemške vojske proti nevtralnim državam švici, Beljgiji in Nizozemski. Ako bi nemška vojska reerično nameravala storiti tak korak, potem bi izvršila svoje priprave tako da bi bile povsem tajne ter napad izveden čim bolj nepričakovano in iznenada. Pač pa Italijanski vojni strokovnjaki ne izključujejo v zveri z morebitno nemško ofenzvo možnosti, da bo nemška vojska nastopila z vojaškimi Izne-nadenji, na katera Angleži in FVancozi niso pripravljeni. Med iznenadenji bi lahko bili izredno težki tanki, oboroženi s topovi kalibra 15 om in pa obstreljevanje francoskih in angleških postojank z izredno močnim doslej neznanim eksplozivom, kakršen je bil najbrž uporabljen Se tudi pil nemškem podmorniškem napadu na U-gtegke ladje v Scaga Ffetwu, Beležke Dr. Krnjevlč v Beograda Glavni tajnik HSS dr. Krnjev* je. kakor smo ie poročali, v torek rvečer prispel v Beograd, prvič po svojem povratku iz emigracije. Včeraj se je sestal « podpredsednikom vlade dr Mačkom in v teku dneva tudi z drugimi hrvatskimi ministri. Dr Kr-njevič je obiskal tudi ministra pravde dr. Lazarja Markoviča v njegovem stanovanju ter mu čestital h krstni slavi Rasen tega ga je sprejel predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, s katerim je imel daljši razgovor. Priprave za vsesokolski zlet 1941 V Beogradu je bJa seja prosvetnega odbora saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. Na seji Je poročal profesor Krejčik o pripravah za vsesokolski zlet v Beogradu leta 1941. Zlet bo štel skupaj 28 zlet-nih dni. Pričel se bo že januarja 1941 z glasbenimi prireditvami in zimsko športnimi tekmami V teku mesca maja bodo zletni dnevi sokolske dece, ki naj bi se vršili za več sokolskih žup skupaj v Ljubljani, Subotici Beogradu in Zagrebu. Glavni zletni dnevi bodo okoli Vidovega dne v Beogradu. Vojaški zletni dnevi pa bodo okoli 6 .septembra v Beogradu v zvezi s proglasitvijo polnoletnosti Nj. Vel. kralja Petra IL V glavnih zJetnih dneh bodo predvajali tudi zletno sceno, ki bo nosila naziv >1804 — 1918«. Katere volitve imajo prednost Zabeležili smo mnenje nekaterih beograjskih političnih krogov, da se ne morejo vršiti volitve v hrvatski sabor pred volitvami v narodno skupščino in da je zaradi tegra sedaj prvenstvena potreba, da izda vlada čim prej nov volilni zakon za volitve poslancev v narodno skupščino. V Zagrebu so nekateri zopet drugega mnenja. Dočim zagovarjajo samostojni demokrati z Večeslavom Vilderjem tis Cehi preko svojega organa »Nova riječ« čim prejšnji razpis volitev v narodno skupščino, pa meni »Obzor«, da je treba najprej razpisati volitve v hrvatski sabor, to pa zaradi tega, ker »banskji oblast ne more razviti svojega delovanja v polnem obsegu vse dotlej, dokler se ne bo sestal hrvatski sabor. Poleg tega ni reševanje splošnih političnih vprašanj v narodni skupščini noben razlog, da bi čakali z izvolitvijo in sestankom hrvatskega sabora vse dotlej, dokler ne bo Izvoljena nova narodna skupščina.« Demokrati o današnjem političnem stanju V spominu Je Se, koliko prahu Je svojčae dvignila afera prof. Kneževiča, ki ga je kot predsednika Jugoslov. profesorskega društva Stojadinovičev režim pognal v penzijo. Sedaj je pričel profesor Kneževič aktivno nastopati v politiki ter Je v ponedeljek govoril na demokratski konferenci v Selevcih. V svojem govoru se Je v celoti in brez pridržka izrekel za zunanjo politiko, ki jo vodi v sedanjih težkih časih naša država, ostro pa je kritiziral našo notranjo politiko. Obrazložil )e stališče demokratske stranke do sporazuma med predsednikom Cvetkovičem in dr. Mačkom. Po poročilu beograjske »Politike« Je dejal med drugim: »Sporazum nI zadovoljil Srbov Iz več vzrokov. Predvsem zato, ker ni privede! do splošne preureditve naše državne zajednl-ce in ni vrnil političnih in državljanskih svoboščin. Najnovejša razdelitev države odgovarja v neki meri razdelitvi interesnih sfer in predstavlja pravi politični rebus. Na sliki vidimo danes Hrvatsko, Jutri bomo videli morda Slovenijo in mi se upravičeno vprašujemo, kje so ostali Srbi in kja je ostala Jugoslavija. Razpis volitev v senat, nesvobodni tisk in vse metode vladanja dokazujejo, da se nadaljuje s starimi metodami. Tudi dr. Stojadinovič Je »guslaril« o političnih svoboščinah in Izvajal pri tem najbolj črni režim, kar jih Je doživela Jugoslavija.« JRZ v banovini Hrvatski Za nedeljo 5. novembra je bila sklicana skupna seja banov iraških odborov Jugoslovanske radikalne zajednloe za savsko ln primorsko banovino, qa kateri naj bi se bila osnovala enotna JRZ za banovino Hrvatsko. Sedaj Javljajo beograjski listi, da je ta seja odložena zaradi tehničnih razlogov za nedoločen čas. Odložitev seje Je bila storjena v sporazumu z glavnim vodstvom stranke v Beogradu. Kakor nam javljajo iz Zagreba obstoja razpoloženje, da se JRZ v hrvatskih krajih likvidira. Dva hrvatska škofa obiSčeta Ameriko Zagrebški listi poročajo, da je bilo v soboto na končani konferenci jugosloven-skega katoliškega episkopata med drugim sklenjeno, da se zaradi organizacije proslave 1.300 letnice pokristjanjenja Hrvatov pošljeta v Ameriko kotorski škof msgr. Butorae in sarajevski pomožni škof dr. Cekada Skof Butorae bo obiskal hrvatske naselbine v Severni, škof Cekada pa one v Južni Ameriki. Ljubljanski »Slosberg" Kratkovalovni radijski postaji v Beogradu, ki je edina od vseh naših oddajnih postaj v državni upravi, je treba priznati, da za naše razmere opravlja mnogo koristnega propagandnega dela doma in v tujini. V obliki ličnih brošuric izda vsak mesec naprej svoj program. V novembrskem zvezku je posvečeno mnogo prostora ziasti Sloveniji in Slovencem. Na prvih straneh ima brošuri ca Prešernovo sliko, sliko cerkve v Vrbi ter kratek životopis pesnika z oceno njegovega dela. Tudi par-titura Hajdrihove skladbe »Pod oknom«, sonet »O Vrba, srečna, draga vas domača« s faksimilirano Prešernovo pisavo zadnjih dveh verzov soneta in pesnikovim podpisom, opis Logarske doline — vse to se dobro poda vanjo in smo je kar veseli. Pri nas pa je menda že tako, da nobeno veseljg ne sme biti neskaljeno. Tudi s to brošurico je tako. V kratkem opisu LJubljane s sliko naleti namreč čitatelj na tale stavek: »... iznad starih krovova uzdi-gao se breg Slosberg sa starim zamkom« Upravičeno ae bojimo, da i« tudi v tujs-lerlčne izdaje prospekta (v francoske. Italijanske itd.) sati« ta čudoa označba, dasi Sestanek kmečko-delavskega gibanja v Ljubljani V nedeljo je bil v Ljubljani sestanek, ki sta ga sklicala ljubljanski odvetnik dr. Viktor Maček in kozjanski posestnik Franc Jevšnik. Na sestanku naj bi se bilo glasom okrožnice, ki je bila izdana od omenjenih dveh gospodov, obravnavalo vprašanje slovenske »kmečko-delavske zveze«. Sklicatelja zatrjujeta, da so voditelji bodoče kmečke stranke, v katerih imenu sta izdala okrožnico, že dobili v tem oziru pritrdilni odgovor delavske levice. Neodvisni kmet in neodvisni delavec naj se kot naravna zaveznika združita v posebno zvezo. Tudi da je že dosežen sporazum za sodelovanje odn. fuzijo s predstavniki grupe »mlado-kmetijcev«. Sestanka se je udeležilo okrog 80 povabljenih ljudi s podeželja, zlasti iz ljubljanskega okrožja, kakih 100 udeležencev pa je bilo iz Ljubljane. Prireditelji so povabili na konferenco dr. Dragoljuba Jovano-viča, znanega zastopnika levičarskega de-lavsko-kmečkcga programa. Dr. Jovanovič osebno ni prišel, temveč je poslal kot svo- jpga zastopnika nekega g. Bogdanoviča fs Beograda. Konferenca se je zaradi intervencije oblasti predčasno razšla O njej poročajo tudi zagrebški listi. Med drugim javlja »Hrvatski dnevnik«: »V restavraciji pri Levu so se zbrali delegati in pristaši slovenskega delavsko-kmečkega gibanja, mladokmetijcev in zveze delavskega ljudstva Kmet Jevšnik je prečital okrožnico, ki poziva na sestanek pristašev vseh treh skupin v svrho fuzije. Na sestanek sta prišla tudi dva delegata dr Dragoljuba Jovanoviča. Cim je Jevšnik otvoril sestanek, ga je policijski zastopnik razpustil, ker je bil sestanek sicer prijavljen, toda dovoljenje ni prišlo. Jevšnik je izjavil, da se bo vršil sestanek v Zagrebu čez 14 dni Nato je povzel besedo odposlanec dr. Jovanoviča Bogdanovič, toda beseda mu je bila odvzeta, ker sestanek ni bil dovoljen. Tedaj je policija izpraznila dvorano, nakar so prisotni odšli v »Loyd«, kjer so sprejeli neke sklepe.« Naš izvoz In uvoz Važni podatki ministra trgovine in industrije Andresa Beograd, 31. oktobra. AA. Danes dopoldne je minister za trgovino in industrijo, dr. Ivan Andres sprejel novinarje, ki jih Je v enotirnem razgovoru obvestil o vseh aktualnih vprašanjih svojega resora. O trgovinskh pogajanjih je m. dr. dejal: »Samo v 10 dneh, od 14. do 24. oktobra, smo podpisali pet trgovinskih dogovorov, od katerih so nekateri življenske važnosti za nadaljnji razvoj vse naše zunanje trgovine. Tako je bil novi trgovnski sporazum c Nemčijo sklenjen 16. oktobm, z Grčijo 18.' oktobra, s 6.vioo 21. oktobra, % Italijo pa 24 oktobra. Z Bolgarijo smo v tem času postavili podlago za gospodarsko sodelovanje' glede gotovih vprašanj. Istočasno smo pripravil: pogajanja, ki se bodo v kratkem začela z Rumumjo, Madžarsko in Francijo. Tolikšna trgovlnsko-politična delavnost v tako kratkem času dozdaj še ni bdla zabeležena v naši državi. Izvoz žita in sliv Letos smo imeli razmeroma obilno žetev pšenice in precej slab pridelek koruze, ki zato odpade kot izvozni predmet. Prebitek pšenice za izvoz v letu 1939/40 more doseči kljub povečani domači potrošnji in ustvarjanju večjih nalog hrane kakih 85.000 vagt>n»v. Dozdaj smo že izvozili 12.700 vagonov, poleg tega pa smo sklenili ugodne pogodbe za še 10.000 vagonov. po večini z Italijo in Nemčijo. Proizvodnja suluh si .v v državi je večja kakor pa je bilo pričakovati. Lahko računamo, da bo Boena dala 3.500 do 4.000 vagonov, Srbija pa okoli 3.000 vagonov suhih sliv. V Nemčiji smo z dopolnilnim kont ngentam zagotovili prodajo 2.300 vagonov. PRIZAD je dozdaj že kupil 1960 vagonov sliv in nadaljuje s svojimi nabavkami. Kljub ogromnim ponudbam odgovarjajo cene na vseh me roda j-nih tržiščih v državi intervencijskim cenam. Dobra kakovost nam bo olajšala letos tudi plasman sliv na novih tržiščih v severnih državah ter v Holandlji In Franciji. ker srednja Evropa ne more porabiti letošn jega našega prebitka. PRIZAD bo te dni določil pogoje za izvoz v te države. Izvoz živine Na vprašanje novinarjev o stanju živinoreje je minister dr. Andres dejal: Pogajanja z Nemčijo. Italijo in Sviooao posebno pripomogla k zboljšanju izgledov za izvoz živine. Dozdaj ti izgledi niso bili bog ve kako zadovoljivi. Zaradi dejstva, da smo t Nemci zagotovili ravnotežje v plačilnem prometu, je zavod za pospeševanje zunanje trgovine mogel uspešno končati pogajanja, ki nam zagotavljajo do ton ca letošnjega leta izvoz 30.000 živih ln 15 000 zaklanih prašičev, 300 vagonov masti, 100 vagonov slanine in 5.000 glav goveje živine v Italijo, s katero Imamo ugoden plačilni promet (pasivni saldo nad 130 milijonov din). Sklenili sno pogodbe, ki nam ne dobite Slovenca, tudi najstarejšega ne, ki bi Ljubljanskemu gradu pravil »šlos-berg«. Bog vedi odkod je nesrečni pisec dobil to besedo in kako da ga ni zbodla v domačem besedilul Raj mora vedeti slovenska mladina JRZ Mladina Jugoslovenske radikalne zajed-nice je imela v Celju sestanek, na katerem je govoril tudi ravnatelj »Slovenca« inž. Sodja iz Ljubljane. Dokazoval ie, kakšni izdajalci so nacionalisti, ki spletkanjo zoper slovensko samoupravo, katero zahteva slovenski narod 2e od 6. stoletja dalje. Inž. Sodja je dokazoval to iz brižinskih spomenikov korotanskega prestola in kmečkih puntov. Končno je obsodil slovenski liberalizem ki pa ni mogel preprečiti, da slovenske matere ne bi rodile voditeljev slovenskega naroda. Slovenci naj bodo hvaležni svojemu voditelju, da se jim bo sedaj v kratkem izpolnila dolgoletna želja po slovenski samoupravi. Kazni za neupravičen prestop državne meje »Službeni list« ljubljanske bonske uprave Objavlja banovo uredbo »proti neupravičenemu prehajanju državne meječ. Uredba stopi takoj v veljavo in določa globo 10 do 1000 dn ali v primeru neplačila zapor 1 do 20 dni za naslednje prestopke: 1. kdor skuša iti čez državno mejo skrivaj ali na mestih, Id za prehod niso dovoljena. 2. kdor prekorači državno mejo ali potuje po državi a tujim potnim lJstom ali tujim dokumentom, S. kdor da svoj potni list ali drugo to-kazno listino v uporabo drugi osebi. 4. kdor kakorkoli pomaga komu, da prestopi državno mejo tajno ali na nedovoljenih mestih, ali pa daje takim osebam stanovanje ali skrivališče. V uredbi določene kazni seveda ne izključujejo morebitni viSj h kazni po upravnih oblastih ali aodiičih. ako vsebuje prestopek kakgno kazensko dejanje po drugih jSMftnafeih letaeih >q ure&abt _ omogočajo izvoz do 800 glav goveje živine na teden, od česar odpade 360 glav na lažja goveda. Tudi z Nemčijo smo poskusili skleniti pogodbe glede izvažanja lažjih govedi (buS) in uspeSnfi izid teh poskusov bo prinesel znatno olajžanje razmer v hribovitih krajih, ki so dozdaj najmanj sodelovali pri izvozu. Pogodba o izvozu ži vine v Švico določa izvoz 4.000 glav živih prašičev v mesecu novembru, od česar najmanj 1/3 odpade na mesnate prašiče. Od povečanja izvoza mesnatih prašičev in lažje goveje živine bodo imeli predvsem korist hrvatski kraji, od izvoza mastnih praSičev in težje goveje živine 3» bolj Vojvodina in Srbija. Izvoz v CeSko-moravski protektorat je Slabši (tisoč pra-§ čev na teden) zaradi neugodnega plačilnega prometa. PogocSbe, ki smo jih sklonili, in trgovski zaključki, ki jih le Zavod za pospeševanje zunanje trgovine že dosegel z Italijo, Nemčijo in Švica nam omogočajo ohraniti cene živini na rentabilni viSinL To pomeni, da morejo biti cone za proizvajalce na notranjih tržiščih in sejmih za govedo najboljše kakovost! 6 do 7 d'n, za prašiče, tudi najboljše kakovosti, 9 do 10 din za kilogram žive teže. Sedanje cene se že gibljejo v teh mejah. Izvoz lesa Kar se tiče izvoza lesa, so se Izgledi, ki sicer niso bli ugodni in katerih nresirče-nje so onemogočale motnje v prometu, poboljšali po zadnjih sporazumih. V Nemčijo borno v zadnjih 4 mesecih letošnjega leta mcgld izvoziti za 3 mil jorne nemških mark lesa. Kontingent lesa za Italijo se je povečal od 153 na 195 milijonov lir na leto. Cene, Ki jih imamo na teh tržiščih, se morejo smatrati za zadovoljive v sedanjih razmerah. Glede izvoza lesa bomo imeli v ostalem ugodne izglede tudi na francoskem, angleškem ln španskem trgu. Pogajanja s Francijo in Španijo, ki so že na pragu ,nam bodo prinesla vsekakor gotov napredek. (Jvoz industrijskih izdelkov in surovin Zatem so novinarji prosili ministra, naj Jim pove kaj o uvozu in o naši preskibi. Minister dr. Andres je odgovoril: Prj vseh dosedanjih pogajanjih smo si prizadevali ne samo, da bi dosegli ugodne pogoje za izvoz, temveč prav tako in še bolj, da bi zagotovili našo normalno preskrbo inozemstva. Vprašanje preskrbe je zaradi vojnih razmer v Evropi stopilo na prvo mesto. Težave, ki so se glede tega pojavile, morejo ogrožati našo gospodarsko delavnost, ter je razumljivo da smo posvetili temu vprašanju vso pozornost. V odnošajih do klirinških držav Je ta vprašanje toliko bolj važno, ker od njegove rešitve zavisi tudi izplačilo denarja š našega izvoza. Danes morem reči, da amo pri dosedanjih pogajanjih to vprašanja ugodno rešili. Z Nemčijo smo popolnoma zagotovili ravnotežje v izmenjavi blaga. Nemčija nam bo še dalje dobavljala vse vrste blaga, ki jih pri normalnih razmerah uvažamo, izvzemši tekstilne proizvode V nadomestilo za tekstilije bomo mogli uvažati znatno večje količine črnega premoga, koksa, pa tudi strojev in vozil. Z Italijo smo v zadovoljivem plačilnem položaju, ker še dolgujemo okoli 130 milijonov lir. Iz Italije bomo uvažali tudi v bodoče vse vrste blaga v kliringu, medlem bombažno predivo, ki je za ras posebnega pomena. Prav tako smo vprašanje uvoza zadovoljivo rešili tudi z Grčijo. Neugodno stanje v plačilnem prometu imamo predvsem s 6e6k0m0rav*k.;m pro-tektoietom, kjer imamo za 43 milijonov kron terjatev. Toda to vprašanje bomo, upam, zadovoljivo rešili v novembru. Ostaja še vedno nerešeno vprašanje gotovih surovin, kakor so bombaž, volna železo ln drugo. Storili smo razne korake, da gospodarstvo ne bi trpelo pomanjkanja surovin, a skorajšnja pogajanja z deviznimi državami nam bodo prinesla vsekakor znatno olajšanje v tem Oziru. Glede bencina in nafte se bodo jutri začela pogajanja z Rumunijo v Bukarešti. Za zdaj je uvoz nafte normalen. Vojni mornarji na dvorni straži Beograd, 31. okt. p. Ob priliki proslavo današnjega Jadranskega dneva je prevzela stražo na dvoru kr. vojna mornarica. Izredna državna podpora za zagrebško gledališče Zagreb, 31. okt. o. Finančni minister dr, Sutej je odobril narodnemu gledališču v Zagrebu naknadni kredit 2 milijona dinarjev. s tem je za sedaj kriza gledališča odpravljena. Napredovanje Beograd, 31. okt. p. Napredovali so v 7. pol skupino veterinarski pristavi Josip Legat pri sreskem načelstvu v Uroševcu, dr. JosId Bizjak pri sreskem načelstvu v Tesli ču in Pran Rigler pri veterin irskem bakteriološkem zavodu z Ljubljani. . Kulturni pregled Dr. Andrej Bodal Ljubljana, SI. oktobra Danca praznuje t Vidmu t Italiji svojo petdesetletnico tamoSnjl profesor, slovenski pisatelj, prevajalec ln kritik dr. Andrej B u d a L V St. Andrežu pri Goric* rojeni rojak Js Študiral gimnazijo v Gorici in se na to posvetil Študiju rom&ndsOke' na dunajski ter nekaj Časa Se na parlčkl in rimski univerzi Prvo službo Je nastopil na goriški realki L 1914, potlej js nekaj časa poučeval CranooMno na realki t Idriji, dokler as nt ustal* v Vidmu. V sfc/vemfc1 književnosti se Je začel dr. Andrej Budni uveljavljati že l 1911 kot pripovednik. BU Je predvsem sotrudnik »Ljubljanskega zvona«, kjer Je priobčM L 1911 zgodovinsko povest »Križev pot Petra Kupljenika« pod psevdonimom Pastu- Akte- Ta psevdonim ga Je dolgo spremljal na literarni poti. Pod istim psevdonimom Je L 1924. Izšla omenjena povest v knjižni Izdaji (Tiskovna zadruga v LJubljani). »Ljubljanskemu zvonu« Je v naslednjih letih pošiljal svoje krajše pripovedne spdse ln se oglašal tudi s slovstvenimi poročili, masti lz sveta romanskih literatur. Tudi v zadnjih letnikih Je dr. Buda! objavil kritike raznih slovenskih knjig in tako izpričal, da v tujem okolju pozorno zasleduje nade slovstveno življenje. Razen v LZ Je PastuDdn sodeloval v »Slovanu«, tržaški »Njivi«, tržaSkem »Novem rodu«, »Goriškem koledarju« in goriški »Mladiki« ter v raznih drugih literarnih publikacijah nage manjšine v Italiji, dele kdaj pozneje bo lahko bibliografija celotnega dela pokazala dr. Budalovo obsežno dejalnost na slovenskem književnem popridču. Kakor Je v svoji pripovedni prozi dober opazovalec ljudskega življenja in človeških značajev se v slovstvenih sestavkih odlikuje po obširni razgledanosti ln prečiščenem okusu, življenjske prilike in neprilike so nanesle, da živi že dolga leta izven na-Sega kulturnega kroga, kjer ne more posvečati svojega velikega znanja, bistre Inteligence ln spretnega peresa v toffikS meri literarnemu ln kulturnemu delu, kakor bi bfl mogel če bi živel v našem kulturnem središču. Tem bolj je torej treba urvaževatd delo. ki ga ustvarja v manj ugodnih okoliščinah. Dr. Andrej Budafl se Je uvel Javfl tudi! kot' prevajalec. Tako Je že L 1911 izdal v posebni knjigi lep izbor MaupassantovEh novel, za Tiskovno zadrugo pa Je prevedel Gomcourtovo »Dekle EMzo«, Fogazzarovega »Svetnika« in Boccaccljevo klasično delo »Dekameron« v treh knjigah. Tlako je dr. Budal izdatno sodeloval tudi prt naši kulturni usmeritvi v romanski duhovni svet. Odličnemu slovstvenemu hi kulturnemu delavcu želimo ob njegovem življenjskem jubileju Se mnogo zdravih in uspešnih let! Razstava Neodvisnih Od vseh umetniških društev, ustanovljenih v zadnjih letih, se Je klub Neodvisnih najbolj trdno zasidral v razstavnem paviljonu. Razstava, kli Jo te dni zatvarjajo, je že peta po redu, kar je za marljivost Neodvisnih prav lepo spričevalo. Z rednimi razstavami si želi klub priboriti priznanje javnosti in ni mogoče zanikati, da jim za organizirano propagando primanjkuje sposobnosti Z vzdevkom »neodvisni« raztavljaicl ne poudarjajo kakšne notranje enotnosti, sorodnosti ali povezanosti med seboj. Izve-čine -sti ljudje so bili prej v klubih druge, tretje, četrte ki pete generacije, kakor so se takrat želeli Imenovati z neko namišljeno mladostno revolucionarnostjo. ■zrel Putrfh, Pnnfl Bedenje kue so S teposodSi od pariških Neodvisnih ln tako prifctttoo naznačill srvo-4» smeri. Seveda pa riti tem slikarjem ne kiparjem ni mogoče priznati kake absolutne neodvisnosti v pogledu «meri, sloga ril šoto. Neodvisnost naj bi z&prav Enačila prelom s preteklostjo, z akademizmoan. 8 prvo m drugim, posebno v tradicionalnem pomenu besede razstavijalci res nimajo trdnfh zvez. Zato pa so tembolj po rcjčlul odvisni od plehkega akademizma, vladajočega ta čas po Slikarskih Šolah, ki hočejo lz svojih gojencev za vsako ceno vzgojiti »sodobne umetnike«. Kakor tisti slovenski profesor ki je nameraval iz svojih dijakov napraviti same filozofe, s čimer je marsikateremu spodmaknil za vselej realna tla za bodočega moža. Slikarske šole niso vzgojile še nobenega umetnika ln ga ne bodo. Umetnosti same se nI mogoče priučiti, slikarske šolle so le za to, da nadarjenemu začetniku utro pot tako, da mu nudijo izobrazbo v potrebni ročni spretnosti, brez katere ni mogoče doseči posebnih uspehov, tvdor je zapustil slikarsko šolo s zavestjo patentiranega umetnika, Je za vselej zgrešil pra-jo pot Le tisti, ki so za lastno delo strožji sodniki ko za dela drugih, ki iščejo, poizkušajo tn se trudijo v spoznanju, da Je umetnost tako težko dosegljiva ko le kaj. da se ji je mogoče približati, doseči jo pa Je le ideal — tisti utegnejo kdaj postati pomembni za slovensko likovno umetnost Vztrajnost, doslednost v delu, Jasna razsodnost in potrebna razgledanost po vsem duhovnem življenju so pogoji za uspeh, za katerega je le malokateri izbran. Treba se Je le ozreti nazaj, da vidimo, koliko lih še stoji od legionov kiparjev ln slikarjev, ki so jih bila stoletja prav tako polna kakor sedaj. In tisti, ki so ostali do danes: s trpljenjem, z muko so ustvarjali, se gnali za vzorom. Naj bi na to pomislili razstavljale!, ki so s svojimi deli napolnili prostore razstavnega paviljona. Morda bo ta ali oni spoznal, da ni umetnost, oponašati zgolj slič-nost kompozicijskega načina francoskih Impresionistov, še celo, ko so njegove iz-raževedne sposobnosti močno začetniške; da se pravi oblačiti se po modnem kroju surreaiistov ln ne vedeti za prave, vse lepše pa tudi težje probleme slikarske umetnosti; da je težje dobro risati aH modelirati roko ali samo zapest je, kakor pa oponašati Mailola, Braqua, Chirica vtd.. Cč-zanne je bil velik, ker je bfl edinstven za njim pa ne ostaja kdo ve kaj zanimivosti! Sto Je potov, po katerih je mogoče kal doseči. Treba je le študirati, opazovati, razmišljati, Iskati. Res. tudi s sanjskimi prividi, s podobami lz podzavesti se je mogoče okoristiti. Vse to pa so kar siromašni problemi v razmerju do tistih, ki jih pravemu slikarju ustvarja n. or. ena sama čaša vode aH vina, komur je drugo bolj povšed. Precej dobrih del je na razstavi; tista, ki moremo v njih svoje življenje nadaljevati, ki so sama iz živlienja poro j »na ki žive. Neodvisnemu obiskovalcu razstave odločitev ne bo težka. C. ft. Drugi slovenski prevod Maja V prvem zvezku zbornika »Slovanski spomini (Slovenska matica) je izšel L 1911 Slovensid prevod znamenite češke romantične pesnitve K. H. MAche >Maj«. Prevod, ki je bil pozneje ponatisnjen v »Češki antologiji« (Slovenska matica), je priredil za stoletnico pesnikovega rojstva dr. Ivan Lah ti hkrati prispeval študlijo »Maj in njega pesnik K. H. M&cha«. Osem ln dvajset let po Lahovem prevodu smo dobili v razkošno opremljeni in natisnjeni Izdaj: Blbliofllske založbe v Ljubljani drugi prevod M&chove očarljive pesnitvs. Ta prevod je delo pesnika in kritika dr. Tine ta Debeljaka. Ob novem »Maju« nam melanholično prihaja v spomin Terencijev rek »Habent sua fata IJbelli«. Zares, koliko češke in naše zgodovine, koliko vrtoglavih sprememb je poteklo med obema prevodoma te pesniSke mojstrovine! Med tem je minila stoletnica pesnikove smrti ln ob istem letu stoletnica »Maja«. ZdH se, da je novi val zanimanja za M&cho, ki ga je prineslo leto 1936, vzpodbudil dr. T. Debeljaka, da Je začel znova prevajati M&chovo pesnite*. Medtem ko Je zorel drugI slovenski prevod »Maja«, je bil Mšcha drugič pokopan, umri pa je tudi njegov prvi slovenski prevajalec malo pred začetkom viharjev, ki so razdejali njegov svet in katerih konca še ne poznamo. Kako težko je pred to knjigo pozabiti ozadje časa, ki se spleta o rog Mšchove visoke pesmi o pr rodni lepoti^ ljubeani, svobodi in amrti! Tudi drugi prevajalec »Maja« ga ni prezrl in Je v uvodu s prikupnimi besedami nazna-čil njegove bridke poteze. V kakšnem odnosu je bfl do MAche ln njegovega »Maja« prvi prevajalec, ^koj-ni dr. Ivan Lah, je pokazal v svoj h »re-miiniscencah ln refleksijah«, ki jih je v slovaškem prevodu objavil dr. Vojtech Merka L 1937 v Nitri. Bfl je to ednos sorodnega duha, odnos romantika do romantika, obenem pa izraz prevajalčevega čustvenega kulta mladosti in ljur>ezni. Saj ima prvi prevod posvetilo: Posvečeno E. D. Ljubezni in spominu preteklosti.« In v navedenem interviewu z dr. Mer ko pravi dr. Lah: »In naj so že bili časi 'aki aH drugačni, on (»M&cha) je ostal pesnik mladosti tn pesnik pomladi, zato -istane večno mlad«. Tudi dr. Tine De beljak se je polti! prevajanja »Maja« z občutjem, da je ta pesnitev vziic svoji stoletni starosti še vedno mlada ki da nudi prevajalcu kaj hvaležno priliko za preizkušnjo pesniško-prevejalsklh sposobnosti. Tako drugI slovenski prevod MAchovega »Maja« nikakor nI hO nepotrebno pesniško delo, marveč Je nazorno pokazal, v koliki meri se Je v teku neceHh treh desetletij razvil ln mibJintfral naš pesniški jezik. Primerjava obeh slovenskih prevodov med seboj ln vsakega posebej z Izvirnikom je prav mfcavno deta, ki nas neredko postavlja pred najtežje probleme prevajanja pesnlšMi umotvorov. Ti problemi zdso samo formalni, marveč se tl&e- I jo • . 1 ma, besedne barvitosti ln vsebinskih odtenkov M&chovlh melodično pojočih, slikovitih, iz intuit-vne globine in stvarjaJ-ne napetosti rastočih verzov. Oe uvažujemo, da je bfl prvi prevajalec Ivan Lah po svojem osebnem značaju bolj pripovednik ln pufeiic.at kakor pa lirik tenkočutnega posluha za vse drhtljaje poglobljene ln bogato niansirane M&chove pesniške besede, tedaj moramo priznati, da njegov prevod za tedanje čase ni bil slab Ima pa očitna znamenja neke ohlapnost*, površnosti, ^impresionističnega odnosa nasproti besedni umetnosti; zadovoljuje se marsikje s približnimi rešitvami težjih prevajalskih nalog. Naj navedem za primer enega najlepen in najglobljih odstavkov v vsej pesnitvi: simbolno podobo mladosti oh koncu »Maja« »Lah:., .prešle so sanje vse, kot senca brez sledu, / kot Slika belih mest v Jezerskem temnem dnu, / kot mrtvih zadnji vzdih, kot zadnja misel njih/ kot slava starih dob, kot davnih bojev rog / kakor ugasli svit na krajih severnih / ton harfe zlomljene, kot strte strune zvok / kot bajka davnih dni, kot zašle zvezde Sled,/ zgubljene de ve pot, kot mrtvi nje pogled / kakor pozabljen grob, kakor zapadli svet, I kakor po ognju dim, kot zvona daljni glas, / labuda zadnji spev, kakor zgubije-raj. /To moja je mladost.« Debeljak »Kot senca, ki umre. prišel Je mladi sen. / kot belih mest odraz, v dno jezera vtop-ljen. / tako kot zadnja misel, mrtvih zadnji vzdih, / tako kot njih Ime, kot davnih bojev vik, / žar severnih no«, ugasle luči v njih, / razbite harfe glas, razdrte strune krik, / kot zgodbe davnih dni, ugasle zvezde sij, / pot padle deklice, kot ljubic mrtve oči, / kot grob pombijeni, kot padec večnosti, / plamena ugasli dim, kot zvona veliki jek, / spev mrtvega laboda, kot izgubljeni raj / to moja Je mladost« Primerjava obeh prevodov z Izvirnikom nam pokaže, da ne ta ne oni prevod ne do9eza kraja kondenziranostl in umetniške popolnosti M&chovih verzov, ki Jim Js v izvirniku težko kaj dodati aH odvzeti, ne da bi se spremenila njih zaključena le-» pota. Toda končna skrivnost vsakega pesniškega umotvora Je njegova navezanost na strukturo izvirnega Jezika, na vse tone in poltene besed, na njihovo originalno predstavotvornost, na vsa prelivanja ritma in ubranost rim. torej na nekaj, ne more niti največji prevajalec prav do zadnjega prenesti v drug jezik. Izmed obeh prevodov pa je Debeljakovne Is formalno, marveč tudi poetično bližji M4-chovemu izvirnku. Oba prevajalca sta ohranila dvanajsterec originala. Med tem ko Je dr. Lah ohlapnejšl v ritmu, nič kaj izbirčen v rimah, zadovoljen samo s približnimi pesniškimi podobami, je dr. Debeljak komciznejšd in natančnejši v zgradbi verza, bi ž ji njegovi značilni m&chovsk! barvi, strožji v Izbiri rim ln v zvestobi originalu, pri tem pa rahločutnejši za izrazno zmogljivost slovenske pesniške besede. Dr. Lahov prevod ima dokaj manj pesniških kvalitet, a Je v nekem smislu poijudnejši in svobodnejši. Tak prerez, ki sem ga napravil na majhnem delcu pesnitve pokaže tudi drugod približno Iste rezultate. Natančna primerjava dr. Debel Jakovega prevoda z izvirnikom, ki pa zanjo na tem mestu ni prostora, bi sicer opozorila na to aH no ne-dognano, šibkejše mesto. aH na Kakšno netočnost, v splošnem pa bi potrdila celoten vtis, da je drugi prevod M&chovega »Maja« že na višini sodobnega prevodnega pesn štva ln da ustreza razvoju našega pesniškega jezika v zadnjih tridesetih letih. Predvsem pa čutimo, da je prevod delo lirika, ki je bil na njem stvarjaino udeležen. Mnoge Maleševe Ilustracije razširjajo pesniško obzorje te besedne umetnine v 11-kovno-umetnostne vizije ln ponekod — a ne vedno — povečujejo njeno poetično atmosfero. Vsekako pomeni bibliografski »Maj« lep donesek k povellčanju slovesa češke literature in dostojen slovenski literarni spomenik Prešernovemu prijatelju M&chi AH ne bi kazalo izdati »Maja« v Se cenejši, vsakomur dostopni knjižici 7 o. Prof. dr. Ozvaid o vzgoji novega človeka Pedagoško društvo v Ljubljani je priredilo v ponedeljek v dvorani Mineraloškega instituta svoje prvo sezonsko predavanje Naš vodilni pedagog, g univ prof. dr. Karel O z v a 1 d je govoril o tčmi »Da bo mlado pokolenje kal novega človeka« Številni poslušalci so pozorno sledili njegovim, kakor vedno jasnim, z zdravo življenjske modrostjo prežetim izvajanjem. Predavatelj je označil vzgojo mladine ze osrednje vprašanje naše narodne bodočno sti zakaj »odkod neki če ne lz vrst nila "tega naraščaja, bi naj prišli možie in žene ki prineso bo\iše čase.« Pri tem pa težščc vzgojnega oblikovanja ni več v domači hi-kakor je bik) nekoč marveč v šoli Odtod ogromni pomen šolstva za narodno življenje. Predavatelj Je znova podvrgel kri-t5ki »mrselnost moderne tovarne«, s katero ie prepojena daničnja šo'a njen če2 mero racion° listi čni okosteneH ln birokratski Tnačaj, ter Je postavil v središče-svo-ih izvajanj izjavo švicarsk-ga pedagoga Kap-pelerja. da se"a*^ji svet ne more več ozdraveti ob bobrih učencih ampak samo še ob d<~brih ljudeh. Vzgoja f love-k a v m^d^stl to Je potemtakem žgoči Drobir m našega časa. V nadaljnjem se je predavatelj pomudil pri razlikah med prosveto ln kulturo ln navedel besede ruskega filozofa Berdjaje-va, ki Je dejal, da ga v naši dobi ni bolj perečega vprašanja nego vprašanja, kaj je kultura ln kaj civilizacija, kako se med seboj razlikujeta ln kaj ju veže. Razrešitev problema kulturne in civilizacijske miselnosti Je odločilnega pomena za usmerjanje vzgoje novega človeka. Preko mehanizacije in racionalizacije življenja, ki nam ju vsiljuje naš čas, je treba ustvarjati v novih obiakah življenja tudi občeveljavne nravstvene norme aH moralne obveze, kajti brez njih ni mogoče urejeno Ln duhovno plodno človeško sožitje. Vzgojitelji mladega rodu morajo najti metodo, po kateri bodo v^gajaU v sedanjem naraščaju novega človeka, ki bo imel orprto dušo za svetinje človeštva kakor so delo, resnica, ljubezen, pravica, domoljubje«. NObena šolska reforma ne more tega izvesti, preroditvena moč je dana samo duhovni vsebini, ki je položena v to ali ono kulturno odnosno obra-zovaJno dobrino. Metoda pa dobiva svoj smisel Seie od cilja. Zato je treba postaviti pravilne cilje, pri čemer pa ne smemo segati predaleč, marveč je treba vedno najti pametno sred *>. Pot nove vzgoje vodi sa- | I ROGAŠKA SLATINA sdmvf tudi v zimskem časa razne bolezni želodca, čreves, obistt, ioUm, jeter, sladkorne bolezni itd. Ves sredstva zdravljenja se nahajajo v hotelu JUGOSLOVANSKI KRALJ. — M najmodemeje opremljenih sob. Centralna kurjava. — Strogo dijetetlč&a kuhinja. Družabni prostori, radio. — Vse informacije daje brezplačno ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA mo k človeku — k boljšemu, pravičnejšemu, nravno močnejšemu človeku. V tem duhu so Izzvenele besede priznanega vzgojeslovca, izrečene v času, ko vsa dobra srca ponavljajo pesnikovo žeijo: Da mi je za zarjo blestečo pogledati In kaj ljubega, dobrega ti povedati v teh težkih dneh, o domovina... Hvaležno poslušalstvo je dobro razumelo besedo o potrebi novega človeka. Toda kako pod svinčeno težo časa sprostiti duha, ki bo prerodil narod? Pota so tudi tu dokaj zamotana in treba bo velikega napora, da se duh novega pokolenja otme pred razkrojem in zlomom, ki označujeta neum-ljivo pot zgodovine... Naše gledališče O B A M A Sreda 1. novembra: Antigona. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Oetrtek, 2.: Striček Vanja. Premiera. Pre- mierski abonma. Petek, 3. ob 15.: Kadjanar. Dijaška predstava. Globoko znižane oene od 14 din navzdoL Sobota, 4.: Striček Vanja. Red R Mogočno delo iz anti*e je Sofouejeva tragedija »Antigona«, ki Je dosegla na našem odru lepo vprizoritev. Tragedija plemenitega značaja Edipove hčere Antigone Je podana na globoko dojmljiv način. Delo je zrežiral Lipah. »Striček Vanja« je igra ruskega pisatelja Cehova in pokaže veliki trenutek življenjskega razočaranja pri dobrlčinl strička Vanji ko spozna, da se Je vse življenje žrtvoval za nevrednega človeka. Tlpika Cehova je mojstrstvo v podajanju ln slikanju različnih nastrojev, v katerih prihajajo posamezni značaji do izraza. Naslovno vlogo bo igral Levar, nadalje sodelujejo: SkrbinSek, Mira Danilova, Vida Juvaaova. Gabrijelčičeva, Rakarjeva, Kralj, DaneS in Vertin. Režiser dramaturg Josip Vidmar. Premiera bo v četrtek za premlerski abonma. OPERA Sreda. 1. novembra: Trubadur. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Četrtek, 2.: Boris Godunov. Red Četrtek. Gostuje Josip Križaj. Petek 8.: Kogojeva akademija. Izven. Sobota. 4.: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Novoangažirana članica Mira Baslčeva bo pela v sredo partijo Leonore v Verdijevem »Trubadurju«, s katero Je že v prejšnjih nastopih pokazala obilo lepih in dobrih momentov. Tenorsko partijo bo pel poleg nje Franci, ki je imel ravno v tej operi vedno Izreden uspeh. Josip Križaj, ki je že nedavno gostoval v naslovni partiji »Borisa Godunova«, je zapustil s svojo izredno kreacijo najgloblji vtis. V četrtek bomo imeli spet priliko občudovati njegovo zrelo umetnost v Istem monumentalnem delu Musorgskega. Libreto »Flganove svatbe« je tipična francoska komedija Is predmarčne dobe, polna duhovitih zapletkov in obratov in dobro karakteriziranih tipov, kot je pač predobro poznamo v Linhartovem »Matičku«. Temu živahnemu dejanju je znal Mozart ustvariti ustrezajočo glasbo, ki daje vsem pevcem dovolj možnosti, da lahko pokažejo vse svoje pevske ln Igralske vrtine. Premiere tega izvrstnega dela pripravljata dr. švara in Ciril Debevec. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda 1. novembra: Hlapec Jernej in njegova pravica. Znižane cene. četrtek, 2.: Celjski grofje. Red C. A I Sreda 1. novembra Ljubljana 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Cerkvena glasba iz franč. cerkve. — 10.30: Verski govor (g. J. Jagodic). — 10.45: Duhovne pesmi (plošče). — 11.30- Praznični koncert radijskega orkestra. — 13: Napovedi. — 13.20: Tercet sester Stritarjevih ob spremljevanju harmonija — 13.50: Godalni kvartet. — 19: Napovedi, poročila — 19 20- Nac. ura — 19.40: Saint Saens: Ples okostnjakov. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos lz ljubljanske opere. V od- morih; glasbeno predavanje ter napovedi in poročila. Beograd 18.20: Orkester. — 19.40: Tam-buraški zbor. — 20: Operni prenos. — Zagreb 20: Orgle. — 20.30: Staroslovanski rekviem. — 21: Komorni koncert. — 21.30: Cerkvena glasba. — Praga 19.20: Cežke in slovaške pesmi — 19.40: Poljuden koncert — 20.35: Zvočna igra. — 23: Koncert češke glasbe. — Sofija 18.15: Pester spored. — 20: Violinski koncert — 20.30: Lahka godba tn petje — 21.30: Petje in godba. — Dunaj 19: Lahka glasba. — 20.15: Wagner-jev večer. — 22.50: Kakor Berlin. — Berlin 20.15: Vojaška godba. — 22.30: Operne melodije. — 23: Lahka godba. — 24.15: Nočni koncert Četrtek 2. novembra Ljubljana 7: Jutranji pozdrav (plošče). — 7.05: Napovedi, poročila — 7.15: Plošče. — 12: Preludiji in melodije (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Kvintet pihaL — 14: Poročila — 18: Resni zvoki (plošče). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Zvočna Igra. — 20: Pev- . ski koncert ge. Mile Kogejeve. pri klavirju prof. BI LipovSek. — 20.45: Reprodu-dran koncert simf. glasbe: Beethovnova V. In Cajkovskega V. simfonija. — 22: Napovedi, poročila — 22.15: Violina ln kitara (gg. prof. K. Jeral ln Stanko Prek). Beoprad 18.30: Radijski orkester. — 19.40: Plošče. — 20: Humor. — 21: Pesmi In skladbe za čelo. — 22.10: Petle. — Zagreb 17.15: Ženski pevski kvartet. — 20: Zvočna Igra. — 21: Recitacije — 21.15: Zborovsko petje. — 22 20: Komorni trio. — l*ra*a 20: Koncert CeSke filharmonije. — 21.20: Schubertov oktet. — 23: Češka f^as-ba. — Sofija 19: Orkestralni koncert. — 20: Violina. — 21 20: Lahka glasba — 22: T»1es. — Dunaj 20.1«: Petje in r^t^Hte — 21.30: Koncert orkestra — 22.30: Nočni koncert. Lnčine imajo novo trirazrednico Lučine, 30. oktobra. V Južnem delu občine Trate v Poljanski dolini v T-iuMnah je bila v nedeljo svečano otvorjena nova trlrazrednica. Lučine so tipičen primer, ob kakšnih težavah seje v preteki Ji desetletjih razvijalo naše sokolstvo. Do leta 1862. v Lučinah vobče ni biio šole, potem pa je dobri župnik S imen Jan skozi dve leti »muštral« mladino v krščanskem nauku, branju in računanju v veliki stanovanjski sobi. Toda Is v pomladnih In ftimairih mesecih. Naslednji šest let je minilo brez pouka vse do leta 1871, ko je vzel mladino »v roke« g. Martin Rudolf. Vse to poučevanje pa je bilo bolj poskus kakor redno šolanje. Zasilna šola v Lučinah je bila ustanovljena L 1879. Vodil jo je župnik Dolinar. Zanimivo je, da je prosvetno mln strstvo na Dunaju že L 1879. zahtevalo, naj se zgradi šola v Lučinah. Toda ker Je bilo prav tedaj treba zidati tudi cerkev, so šolo odložili, zato pa se Je župnik zavezal, da bo skozi 10 let sam poučeval otroke v župnišču. To Je bil začetek zasilne šole, ki Je ostala potem do leta 1935. Tega leta se je zasilna šola ukinila, Lučine so dobile dvorazrednico. prispeli sta dve državni učni osebi. Stanje pa kljub temu ni bilo idealno, kajti v najetih prostorih se je stiskalo do 70 otročičev hkratu. Potreba po novi šoli se je kazala bolj in bolj. No, ln lam v maju so zazvenele lopate, šolo je zgTadil podjetnik žigoniz Ljubljane, načrte zanjo je napravil inž. Emil Navinšek, večino obrtniških uel pa so opravile domače roke same. Ljudje so pomagali s kulukom. Otrok Je zdaj 176, ker se jih je nekaj prešolalo iz črnega vrha. Lepe zasluge za šolo imajo domači čini telji, med njimi šolski upravitelj g. Vladimir Makarovič z go. Marijo. Novo šolsko poslopje ima tri učilnice. Ena bo, ker je posebno velika, lahko služila splošnim prosvetnm namenom. Poleg stanovanja za šolskega upravitelja so še dve samski sobi s pritiklinami in velika klet šola. Ima mnogo svetlobe Dvorišče Je veliko, vrta pa okrog 1200 m*. Zgradba je stala 450 000 din. Križanka St 108 Vodoravno: 1. nameščenec radijske postaje, 12. gr?ki bog ljubezni, tudi planetoid; 13. vsemirski obok; 14. egipčansko božanstvo, tudi kemični znak za redko, dragoceno. v zdravilstvu uporabljano prvino; 15. spajanje kovin, tudi rimski vojskovodja katerega legije je L 9. po Kr., Arminij un> čil v teutobur.nkem lesu; 17. beneški slikar v 16 stoletju; 18. naziv božanstev pri mnogih semitskih narodih; 19. italijanski fizik (* 1564., + 1642.); 21. vprašalnica kemični znak za kovino, tudi kitajska dolžinska mera; 22 morski ptič; 23. zvok določene višine; 24. pijača stsrih Slovanov; 26. slabo-umnež; 28. Seliškarjeva mladinska povest; 29 lastnik obsežnih zemljišč. Navpično: 1. ruski pisatelj in dramatik (• 1886.); 2. jezero v Rusiji; 3. povrtnina; 4 središče krožnega gibanja, tudi kemični znak za prvino; 5. števnik; 6. francoski skladatelj operet in baletov (• 1836., + 1891) 7 starogrški novec, po bajeslovju pristojbina brodniku Karonu za prevoz duSe čez podzemno reko Stik; 8. gibanje zraka; 9. mesto t seveiozapadni Italiji; 10. kemični ' mak za redko zemljo; U. državni organ; 16. oblikovalna priprava; 19. bolgarska pesnica (• 1886.); 20. naravno razdobje; 21. mesto v severni Italiji; 23. morska riba; 25. besedica nešteviinosti, izjeme, tudi prigovarjanj; 27. kemični znak za redko pnri-no; 28. skrajen v vodo segajoč del kopalne. Rešitsv zlogovnice št. 107 1) Korotan; 2) Adonis; 8) Riga; 4) bakrorezec; 5) Lofoti: 6) akademija; 7) Zorta; 8) Norne; 0) Ispahan; 10) Karlovec; 11) Nepal; 12) eplskop; 13) Zlatibor; 14) Ivan-gorod; 16) Solin; 18) Itaka; 17) Zakopana; 18) Adlža; 19) karikatura; 20) Utl-čan; 21) Romunska; 22) imitacija; 28) janlčarjl; 24) Gso.e; 25) Tugomer. Prve tn četrte črke povedo Horacov rek: »Kar blazni knezi si zakurijo, to narodi na lastni koži čutijo* E 8 N S VIRA Besede pred smrtjo Umirajoči kažejo cesto izredno duševno čilost Iz zadnjih besed, ki so jih izgovorile znamenite osebnosti kratko pred smrtjo, ali ki so jih baje izgovorile, sklepajo, da kažejo umirajoči pogostoma nenavadno duševno svežost. Najbolj znani sta pač poslednji Goethe-jevi besedi: »Več luči!« Katon je dejal kratko pred zadnjim dihom: »Dobro, ki sem ga izkazal v svojem življenju soljudem, je moja tolažba v smrti.« Giordano Bruno je zaklical: »Bog, ti si močan! Zmaguješ nad svetcan in njegovimi zlodejstvi. Sprejmi me v svoj mir;« Locke je dejal lady Marshamovi. ki je sedela ob njegovi postelji in mu brala psalme: »Prenehajte s tem!« Potem je oči za vedno zaprl. Haller je ugotovil: »Moje srce nehuje že utripati.« Madame de Pompadour je rekla župniku, ki se je hotel odstraniti, ko je videl, da gre z njo h koncu: »Trenutek, gospod župnik, lahko odideva skupaj od tod.« Chesterfield, ki ga je bila sama vljudnost, je dejal, ko je stopil njegov prijatelj Dayrolles k njegovi smrtni postelji: »Prinesite vendar Dayrollesu stol!« Benjamin Franklin se je nekoliko minut pred smrtjo s trudom dvignil in menil: »Da, umirajočemu je vse težko!« Leon Gambetta: »Pogum, prijatelji moji! Zame je že vse mimo!« Madame de Rohan: »O svoboda, kakšne zločine počenjajo v tvojem imenu!« Mirabeau: »Dajte mi umreti ob zvokih čudovite glasbe!« Nelson: »Z božjo pomočjo sem storil svojo dolžnost.« William Pitt je vzkliknil, ko je umrl od žalosti nad zmagami Napoleona L: »O, uboga moja domovina, kakšno te zapuščam!« Byron je dejal: »Sedaj grem spat!« Napoleon L: »Moj Bog! Francoski narod! Čelo armade!« Schiller: »čedalje bolje, čedalje mirneje!« Grillparzerjeve zadnje besede so se nanašale na podpis, ki ga je izvršil kratko pred svojo nenadno smrtjo: »Ne boste ga mogli prebrati!« Razparač ženskih kril čuden zločinec v Nemčiji Monakovska policija je prejemala v zadnjem času, odkar veljajo predpisi za zatemnitev, s strani žensk in deklet pogoste ovadbe, da jim je neki neznanec ponoči na cesti z ostrim nožem rezal obleko in tudi spodnje perilo. To se je dogajalo tudi ob navzočnosti drugih ljudi, ki pa zavoljo teme žrtvam niso mogli pravočasno priskočiti na pomoč. Policija je tega čudnega Jacka Razparača končno prijela. Gre za nekega 261etnega možaka, ki je zavoljo tatvin, ropov in drugih zločinov že ponovno sedel v zaporu in prisilni delavnici. Tudi kot razparač ženskih kril je pred leti nekoč že nastopal. Kot vzrok za to svoje delovanje navaja odkrito neko škodoželjnost, ki je v njem. Ta Škodoželjnost pa se mu je pojavila spet ob zelo nepravem času, kajti v današnjem času je v Nove listine o Tolstoju V moskovskih vojaških arhivih so odkrili neke listine, ki se nanašajo na pisatelja Leva N. Tolstoja. Iz dokumentov izhaja, da se je Tolstoj 1. 1852. potegoval, da bi bil sprejet v vojaško službo, in sicer k topništva Prošnji je priložil tudi genealoški prikaz rodovine. Iz te priloge je razvidno, da je imela rodbina Tolstoj svoj grb šele od L 1799. Tolstoj piše v prošnji na vojaško poveljstvo, da ni član nobenega tajnega društva. Kakor znano, je Tolstoj z uspehom sodeloval v krimski vojni. O priliki obleganja Sebastopola je bil celo odlikovan s kolajno za hrabrost in povišan v podporočnika. VAŠKO POKOPALIŠČE Nemčiji še posebno težko nabaviti si nove obleke in perilo, a za kazniva dejanja, ki se zgodijo z izkoriščanjem zatemnitve določajo zakoni tudi smrtno kazen. Ameriški reporterji v Evropi Ameriški radio, film in tisk živijo danes pretežno od senzacij, ki jim jih daje evropska vojna. Neki veliki pariški tednik poroča, da so vse tri vodilne agenture, Associated Press, United Press in Internacional News Service, odposlale skupaj 795 poročevalcev v Evropo. Na čelu je United Press, ki ima sama okrog 500 reporterjev na naši celini. Internacional Service jih ima 125. Associated Press pa nekaj več nego sto. Ti poročevalci sporočajo vsak dan povprečno milijon besed v Ameriko. Telefonski in telegrafski promet med Evropo in Zedinjenimi državami je od začetka vojne tako zaseden po tisku, da nastajajo za zasebne brzojavne in telefonske pogovore stalne, dolge zamude. Pet vodilnih ameriških dnevnikov je poslalo v Evropo cele štabe novinarjev. Izdatki za to poročevalsko službo so ogromni, ogromni pa »o tudi dohodki, ki jih imaj od nje tisk, radio in film. »Praporščak miru" Kremelj, srce Moskve - Osebnost Molotova Periskopi Po njihovi uporabi razlikujemo tri vr-• ste periskopov, napadalni periskop, zračni opazovalni m nočni, periskop. Vsak izmed teh periskopov je opremljen s pomožnimi pripravami, ki omogočajo opazovalcu ugotoviti oddaljenost, brzino in točno smer sovražnega objekta. Izdelovanje periskopov zahteva zato ogromno mero precizijskega dela Podmor-niški periskopi morajo biti zgrajeni še posebno močno, ker morajo zdržati enak vodni pritisk kakor podmornica sama. Ti periskopi morajo imeti seveda tudi pripravo, ki drži objektive, reflektorje in leče vedno suhe. Vegetarijanec iz ljubezni V Londonu so imeli te dni poroko, ki je zbudila veliko pozornost. Poročil se je 331etni kipar Eric Doudney s Patricijo Nicholsovo, hčerjo ustanovitelja kluba vegetariancev. Lepa patricija je doslej odbijala vse snubače, češ da se hoče kot načelna ve-getarianka poročiti samo z vegetariancem Doudney spadal med ljudi, ki zapravljajo svoj čas v londonskih nočnih lokalih. Vedno je veljal za Lukulovega učenca, ki mu je bila razkošna miza nad vse užitek tega sveta. Tako ga je Patricija kratko odbila, ko jo je zasnubil. Tedaj je Doudney prisegel, da postane čez noč vegetarianee, če sprejme njegovo snubitev. Na to je pristala in tako je mesožerni kipar postal zaljubljen rastlinojed. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Pri vratih pozvoni. Služkinja pogleda skozi linico in pravi: »Gospe ni doma.« »Jaz pa sem videl prav tačas njeno glavo pri oknu.« »Ni mogoče! Kolikor jaz vem, nese glavo vedno seboj na sprehod.« Po sklenitvi nemško-ra»ke pogodb« sta rt Stalin hi v. Btbbentrop stisnila roki Oči vsega sveta se obračajo v zadnjih časih pogostoma na Moskvo, kjer ae odigravajo pomembni politični dogodku Obračajo se prav za prav na Kremelj, srce Moskva. Na Borovickem griču se nad reko Moskvo dviga ta ogromna, starodavna zgradba v obliki pravilnega peterokotnika in s obsegom 2 km. Dvajset m visoko, s linami ia 18 stolpi opremljeno obzidje, skozi katero vodi pet vrat, obdaja ta sedež najvišjih oblasti Sovjetske Rusije. Iz te zgradbe, ki je prava zakladnica zgodovine, umetnosti in legende, upravljajo ogromno državno tvorbo. V notranjosti Kremlja nahajamo kot posebnost osem metrov visoki, počeni carski zvon, ki tehta 202.000 kg, 30.000 kg težko okrasno carsko krono in 875 topovskih cevi, ki izvirajo iz Napoleonovega časa. Dvorana, kjer so nekoč kronali ruske carje, je danes shajališče osrednjega sovjetskega izvršilnega odbora. Med osebnostmi, ki so stopile po svojem odgovornem mestu v Kremi ju posebno v ospredje, je vodja ruske zunanje politike, Molotov. Šele letošnjo pomlad je zamenjal dotedanjega vodjo boljševiške zunanje politike Maksimoviča Litvinova »Pravda« je Molotova ob njegovem imenovanju označila za »Stalinovega zastavonošo miru«. V resnici velja poverjenik za zunanjo politiko kot najzvestejši in najbližji Stalinov sodelavec. Molotov šteje šele 49 let in je že od leta 1917 v Stalinovi neposredni bližini. Oba sta delala v uredništvu »Pravde« in sedela v •vojnorevolucionarnem odboru«, ki je pripravljal oktobrsko vstajo. Od L 1921 j« delal Molotov poleg Stalina kot drugi tajnik in že L 1926 je navzlic svoji mladosti postal član najvišje instance strankinega vodstva, politbiroja. V boju zoper Trocke-ga je bil brezpogojno na Stalinovi strani. Molotov ni nikoli napisal nobene knjige, njegove govore in članke pa so že ponovno izdali v knjižni obliki in so pravi odmev Stalinovih misli. V zasebnem življenju velja Molotov, ki je študiral na petrograjski tehnični visoki šoli, za zelo skromnega in malo zahtevnega. V prostem času vrže rad kakšno partijo kart, večinoma pa ga je videti, kako stopa kot prvi m kako odhaja kot zadnji iz svoje delavnice v Kremlju. rnimanje sadeve Molotov Duhovi v bleščečem se soncu Genoveško pokopališče Campo Santo v Stagfienu Eno najbolj nenavadnih pokopališč na svetu je Campo Santo, Sveto polje, v Sta-glienu Leži ob periferiji Genove in se razprostira skozi Bisagnoško dolino na grič San Bartolomeo, kjer se odpira širen razgled na Ligursko morje. Obdajajo ga majhni logi in cvetlične grede, ki s svejo Pionir sodobne medicine Ob smrti Klinika prof. Eiselsberga, dediča Billrothove šole Te dni smo poročali, da je postal sloviti dunajski kirurg, prof. dr. Anton Eiselsberg žrtev tragične nezgode. Njegovo ime je bilo znano daleč po svetu. S svojim delom je nadaljeval tradicijo dunajske Billrothove šole. Njegove učence je najti na vodil- Humor na grobovih Američanom daje tudi smrt priliko za šalo »življenja zadnji smeh« je naslov novemu filmu, ki so ga nedavno predvajali ▼ New Torku med dodatnim programom ki ki je prava zbirka ameriških nagrobnih napisov. Človek bi mislil, da je vsebina tega fiima^ navzlic njegovemu naslovu zeto žalostna ali vsaj resna, pa ni, vsaj ne v običajnem pomenu besede. Nagrobni naipd«, M jih prikazuije ffflm, in ki izvirajo z najrazličnejših pokopalc&č v Zedinjenih državah ter večinoma iz zadnjih let, ao sposobni spraviti v obrat mišičje za smeli. V marsičem sli® jo grotesknim napisom, ki jih naletimo pogostoma na znamenjih po alpskih deželah, ki ao jBi preproste roike postavile na krajih kakšne nesreče. Včasih so bili pokojniki- sami, Jd so al za svoje grobove doftočai smefien. na-pia Neki skrbni zalkonski mož, mister Jared Bates iz Chicaga, je v svoji oporoki n. pr. določi naslednji napis za svorj nagrobni kamen: »Posvečeno spominu Jareda Bato-sa. Njegova vdova, mlada 24 let, jtanuje v ELm-Streetu St 7., ima vse lastnosti dobre gospodinje in bi rada bila potalafenac. Ali je mlada vdova po tem napisu dofaOa drugega moža, ni znano, gotovo pa jo Ji zavoljo njega »neobvezno« (tuMni) kaikšen kandidat s Morda je bčl dentist ObkSah HaskeH te Filadelfije že za svojega življenja vesel človek, ki je svojo okolico rad sprav« jat ▼ smeh. Ob smrti mu vsekaiko ni manjkalo nekega divjega humorja. Nagrobnik si je dal namreč okrasiti z zobovjem, spodaj pa je napis: »O, glej na ta kraj s strahoto-štovanjem — tu je neki zobozdravnik izpolnil svojo zadnjo luknjo!« Nekemu farmarju iz Dakote ki je bB znan zavoljo svoje naklonjenosti do kapljice, so napisali sledeče: »Jim se je napil do amrti ▼ trdnem upanju, da tudi v onostranosti ni prepovedi alkohola«. Neka Skopa vdova, ki je svojim sorodnikom v oporoki zapustila le nekoliko dolarčskov, pa je dObila za kazen napis: »Bila je najbolj sikope vdova v Teksasu in je učakala 98 let samo zato, da bi si čim dalje prihranila stroške za pokop«. »Spominu Anne Hopewellove« bereS na drugem nagrobniku, ki ga kaže • film ls Severne Karodine. In pod napisom pripoveduje pesem, na kakSen tragičen način se je miss Anna poslovila od življenja. Začenja se nekako sledeče: »Tu počiva Ana, njene smrti kriva bOa je banana.« fin las naslednjih smeSnih stihov zveš, da kriva prav za prav ni bila toliko banana, kolikor njena lupina. Malo hudo se je maščeval farmar Fitzbugh iz Delavra-rea nad svojo pokojno ženo Brtsjr. Na grob ji Je dal napisati beseda: »Ta počiva moja žena in jas sem tega zelo vesel«. Ker večina zveznih držav nima paragrafov o javnem pohujšanju ln zgra&anju, so taksni napisi zelo pogosti. nfh mestih ne samo nemških, temveč tudi drugih bolnišnic. Bil je častni doktor raznih vseučilišč, član nemške akademije znanosti m predsednik svetovnega kirurškega kongresa v Kairu. Prvo dunajsko kirurško kliniko je vodil do svoje upokojitve, odtlej je živel na svojem posestvu pri Welsu, kjer je v letošnjem juliju v polni svežosti obhajal svoj 79. rojstni dan. Za napredek svoje stroke je storil ogromno delo, ki ga zgodovina znanosti ne bo mogla pozabiti. Čudovito je, kako dolgo si je znal ohraniti svojo popolno čilost. Ko so ga pred nekoliko leti njegovi nasprotniki označili za starega in izrabljenega, je pozval svoje študente, naj nekoliko dni z*-poredoma opazujejo njegove roke pri operacijah in naj si zapišejo vsako njihovo negotovost, drhtenje m zastoj. In ko ni nihče izmed opazovalcev ugotovil niti najmanjše odpovedi starega gospoda, je to ugotovitev postavil proti trditvam svojih nasprotnikov. Parlament v Helsinkih F«(M v razkošno lepoto obiskovalca omamljajo Spodnji del, ki so ga pred kakšaimi sto leti zgradili po načrtu slovitega arhitekta Resasca, ima obliko velikega četverokot-nika, ki ga cdpresni drevore-ii delijo v štiri enako velika polja. Zgornji noveši del ob griču San Bartolomeo ima obliko elipse. Pokopališče samo obdaja stebrast nod-nik z neštetimi arkadami, na obeh straneh zadnjih pa so bolj ali manj umetniški nagrobni spomeniki Ta umetniški značaj nagrobnih spomenikov na genoveškem pokopališču, ki predstavljajo po svoji preobilici in pretežni izdelavi v marmorju iz bližnjih car-rarskih kamnolomov pravi ogromni mi*-zej kiparske umetnosti na prostem, se oči-tuje zelo različno, kakršen je bil peč okus tistih, ki so jih dali postaviti. Poleg gJo-boko segajočih, poduhovljenih umetnin z genialnimi domisleki in občudovanja vredno edinstvenostjo v izvedbi, se kaže tudi neki grobi, v svoji krivosti smešni in celo odbijajoči naturalizem Ni redko, da podaja kakšen spomenik n. pr. cele prizore umiranja v naravni velikosti kakor v kakšnem panoptiku, s preostalimi v njih vsakdanjih oblačilih in z vsemi potankostmi minljivih modnih muh, njih bolečina pa se kaže v teatralnih prizorih obupa. K sreči pa se zdi, da se je ta smer okusa, ki se je razširila na pokopališču ob koncu preteklega stoletja, že preživela. Olajševalno vpliva tudi v takšnih primerih dejstvo, da je vsem mramornim sžkupinam, poduhovljenim kakor kičastim, lastno toliko življenjskega ln zgovornega, da dobi samoten, z domišljijo obdarovan obiskovalec vtis, da gleda duhove v bleščečem se soncu. Kdor se poglobi, daleč od krl-tDcujoiih obiskovalcev, v razpoloženje božje njive in v to, kar hočejo povedati njeni mramoral spomeniki, najsi bodo takšni al! takšni, temu bodo vse te po-v belem kamnu mnogo povedale. sodišče v MiriHIB, ki preiskuj* politične rfoMne izza španefce državljanska vojne, je obsodilo bivšega generaJissU republikanske vojske Miajo na 15 let Iz države ter na zaplembo vsega premoženja. Miajova žena je bala otosoje-1 milijon pezet. NAMESTO ANEKDOTE Nekoč je ležal na smrtni postelji izredno ■kop Škot Ko je čutil, da se mu približuje zadnja ura. Je upihnil svečo, ki je gorela na omarici poleg postelje in rekel svojcem, ki so ga obdajali pri slovesu od Življenja: VSAK DAN ENA »Možiček, fco sva odhajala v mesto, si vozil mnogo počasneje kakor zdaj.« »Ne smeš pozabiti, draga, da sem medtem vozilo zavaroval.« (Judge«) »JUTRO« St 255 11 Sreda, 1. XL 1039. ŠPORT Ali naši res niso bili edini s? Se nekateri glasovi o poteka nedeljskega Izrednega občnega zbora JAS, ki je pokazal marsikatero slabo stran v naših športnih organizacijah V zvezi z dodatnim poročilom o poteku nedeljskega izrednega občnega zbora JAS, ki srno ga objavili v včerajšnji številki in v katerem je bila tudi trditev, da sta slovenska zastopnika g. Safošnik za Ilirijo in g. Jenko za železničarja in Maratona iz Maribora s svojo opozicijo povzročila, da so propadli vsi predlogi delegatov slovenskih klubov, želi Ilirija ugotoviti naslednje: »Delegat SK Ilirije g. Safošnik na izrednem občnem zboru JAS ni zavzemal načelnega opozicionalnega stališča do slovenske skupine, kar dokazuje naslednje: 1) da je z vsemi ostalimi slovenskimi delegati glasoval za prenos sedeža saveza v Ljubljano in 2) da je prav tako glasoval za spremembo pravil, kakršno je predlagalo vodstvo slovenske skupine, čeprav je bil ta predlog več ali manj nejasen. V obeh gornjih primerih so vsi slovenski delegati glasovali kompaktno, odločilno pa je bilo stališče srbskih delegatov, katerih nespretno vodstvo slovenske delegacije nI znalo pridobiti za svojo tezo. Pri volitvi začasne savezne uprave, ki je prišla na vrsto potem, ko je bil določen sedež saveza v Zagrebu in so bila nova pravila že sprejeta, pa je zastopnik Ilirije oddal svoj glas za bivšega dolgoletnega ln zaslužnega predsednika JAS Veljka Ugriniča.« O nastopu slovenskih delegatov na tem zgodovinskem občnem zboru objavlja zanimive podatke tudi včerajšnja »Politika« iz ust beograjskega delegata g. Simiča, ki ugotavlja med drugim, »da so slovenski delegati pred glasovanjem za prenos saveza popolnoma odkrili svoje karte in postavili celo nekatere finančne pogoje. Zahtevali so 15.000 din v gotovini in 48.000 din v treh obrokih z gotovimi pogoji ln obljubami. G. Simič je izjavil zaključno, da se mu je nedeljski občni zbor zdel bolj podoben trgovini kakor pa športnemu zborovanju. * Tukaj ni prostora, niti razloga, da bi do vseh podrobnosti tolmačili posamezne faze omenjenega občnega zbora, toda eno je treba vendarle pribiti. Spričo velike važnosti, ki jo je imelo to zborovanje za nadaljnji razvoj naše atletike, moramo ne glede na levo in desno obsoditi vsak korak slovenskih delegatov, ki je škodil skupnim interesom slovenske in jugoslo-venske atletike. V ostalem pa postaja polagoma šele zdaj umljivo, zakaj so slovenski klubi, kljub temu da hočejo zdaj naknadno ugotoviti svolo popolno solidarnost, po pravici izgubili zaupanje, da bi jim bilo poverjeno vrhovno vodstvo v na- še ena nedalja tekem za točke Kakor smo na kratko napovedali že včeraj, bo prihodnja nedelja spet vsa v znamenju nogometnega prvenstva, in sicer ligaškega v obeh ligah in tudi podsa-veznega za točke LNP v vseh treh skupinah. Podrobne sporede bomo objavili v poznejših številkah, vendar pa želijo prireditelji opozoriti nogometno publiko že danes na naslednji dve tekmi: Zagrebški Grad! anski v Ljubljani To nedeljo se bo začelo že I. kolo spomladanskega tekmovanja v hrvatsko-slo-venski ligi. Razpored je takšen, da bo ta dan v Ljubljani gostoval — sam živi Gra-d j anski iz Zagreba. Njegova pozicija v prvenstveni tabeli je daleko najmočnejša in bo zato ta tekma gotovo višek ligaškega sporeda na ljubljanskem igrišču. Po nedeljski zmagi »purgerjev« nad Haškom se mora računati, da bodo Zagrebčani tudi v Ljubljani pokazali lepo igro, pri tem pa pripravili našim belo-zelenim mnogo trdega dela. * Med prvenstvenimi tekmami LNP bo to nedeljo ena najpomembnejših na Jesenicah, in sicer m »d Bratstvom in Marsom Obe moštvi sta najbolj resna k ididata za prvaka ljubljanske skupine. M |s je v prvi jesenski tekmi doma zmagal j 2:1 in gotovo je, da bo zdaj v povratni iakmi na domačih tleh hotelo zmagati Bratstvo. Mars je trenutno dve točki na boljšem od Bratstva, ki pa bi v primeru zmage zaradi boljše razlike golov zasedlo vrh tabele. 2e ta situacija obeta, da bo nedeljsko srečanje na Jesenicah res od začetka do konca skrajno napeto. Jeseničani vabijo številne prijatelje Bratstva, naj do zadnjega pridejo na igrišče in pomagajo zmagati domačim... V neftraf vrstah Raj je bilo s telesno v Murski Soboti? SK Rapid iz Maribora nam je v zadevi prvenstvene tekme z Muro v Murski Soboti poslal daljši dopis, iz katerega posnemamo v glavnem: »Začetek te tekme za točke je bil prvotno določen za 14.30. Rapid je zaradi spremenjenega voznega reda brzojavno zaprosil za preložitev te tekme na 15. uro, čemur je LNP tudi ustregel. O tej odgo-ditvi sta bila v teku sobotnega popoldneva obveščena oba kluba in tudi ljubljanski sodnik g. Skalar. Na dan tekme se je moštvo Rapida že v vlaku preobleklo in točno ob 15.05 nastopilo na igrišču Mure. Tekma se je res tudi začela nekaj pred 15.15, ni pa res, da sta se kluba sporazumela za prijateljsko srečanje. Igra se je začela kot prvenstvena in tako tudi končala. Pravilni rezultat te prvenstvene tekme je 2:0 v korist Rapida. O svojevrstnem nastopu saveznega sodnika Turka bo gotovo še razpravljal sodniški odbor pri LNP. Tudi ml smo bili obveščeni tako, da je bila nedeljska tekma med Muro in Rapi-dom prijateljska, medtem ko je ss. g. Turk prvenstveno tekmo po določenem roku od-žvižgal in bi se morala potemtakem s 3:0 beležiti v škodo Rapida. V zvezi s gornjim pismom smo se informirali pri LNP, kjer izjavljajo, da so podatki o brzojavkah med Rapidom in LNP in tudi o nastopu sodnikov In moštev na igrišču v Murski Soboti točni. Vsekakor bo zdaj stvar preiskave in odločitve v posameznih odborih LNP, kaj bo s to zagonetno prvenstveno tekmo v Murski Soboti. vično in z enakim upoštevanjem teženj In predlogov vseh klubov in podsavezov. V tem pogledu gre seveda GZSP popolnoma Izjemno in vidno stališče, ker je znana stvar, da imajo Gorenjci to športno panogo najbolj razvito in tudi vzorno organizirano. Ne glede na to pa slej ko prej poudarjajo načelo, da je vsem prosta pot za delo in razvoj in je treba športno in finančno slabše razvitim klubom in podsa-vezom pomagati na noge. Ob razmotrivanju o vseh teh vitalnih vprašanjih našega smučarskega športa se je GZSP odločil za sklicanje konference vseh zimsko-športnih pod7vez v dravski banovini, Id bo v soboto dne 4. novembra na Jesenicah. Na tej konferenci hoče pod- stopiti v stik s svojim članstvom, obenem pa nuditi priložnost tudi delegatom vseh klubov in društev, da predložijo svoje predloge, ki naj bi se pozneje skupno obravnali na posebni konferenci zastopnikov vseh treh podzves. Dela je mnogo in treba je hiteti! _■ Olimpiada V Ameriki ? V zadnjih dnevih so se spet pojavile vesti, da gre delo za organiziranje prihodnje olimpiade pri Fincih nemoteno dalje in so v Helsinkih še zmerom odločeni drugo poletje izvesti to mirovno športno manifestacijo. Predsednik mednarodnega olimpijskega odbora grof Baillet-Latour je v zvezi s tem poslal posameznim olimpijskim odborom vprašanja, naj izjavijo, ali bodo kljub vojni sodelovali na olimpiadi. Predsednik je razen tega pristavil, da je prejel od ameriškega olimpijskega odbora zagotovila, da bi bila v primeru, če bi Finska le morala opustiti izvedbo olimpiade, Amerika pripravljena prevzeti prihodnje olimpijske igre. Po drugih virih pa je predsednik ameriškega olimpijskega odbora Brundage te vesti zanikal in dodal, da ameriški olimpijski odbor o tem vprašanju sploh ni razpravljal. Vse kaže torej, da se zbirajo nad prihodnjo olimpiado hudi oblaki ln je zmerom manj upanja, da bi jo uspelo spraviti pod streho. Dirka na Večni poti bo ie letos. Na razna vprašanja občinstva ta dirkačev, ali bo izvedena motociklistična dirka na Večni poti, sporoča motosekcija Avtokluba, da je bila njena dirka zaradi slabega vremena samo začasno preložena in bo še izvedena v letošnji sezoni. SK Mars. V četrtek dne 2. t. m. ob 20. bo strogo obvezni sestanek vseh junlorskih igralcev na običajnem mestu. V petek dne 3. t. m. ob 20. bo sestanek vseh igralcev I. moštva na istem mestu. Udeležba je strogo obvezna. »Ilustrovane sportske novosti« St. 44. so izšle. Vsebina: Katastrofalni poraz Haška. — Gradjanski je jesenski prvak. — Nasprotujoča si poročila o varaždinski tekmi. — Nemčiia bo izvedla zimske olimpijske igre v Ga-Pa, če bo do konca novembra konec vojne. — Janez Klinar, najboljši atlet Balkana, je hotel postati maratonski tekač. — Ratko Kacijan ne more nikoli več Igrati nogomet. — Kako je Dal-matinec videl Kacijanove prestopke. — Druga zmaga Splita. — Uspešen remis osiješke Slavije. — Beograd je bil jeziček na tehtnici, da je JAS ostal v Zagrebu Itd. Vmes je še mnogo pestrega drobiža in raznih zanimivosti iz vseh športnih panog. Posamezne številke so po 1 din. Paberki iz Bele Krajine Konferenca zimskih športnikov na Jesenicah Jesenice, 31. oktobra. Uprava gorenjskega zimsko-sportnega podsaveza je poslala vsem svojim članom obširno okrožnico, ki je posvečena novim razmeram v zimskem športu, kakor so nastale zaradi splošne reorganizacije športnega življenja v zvezi z novo politično ureditvijo države. Glede na to, da sta bili v zadnjem času tudi v zimsko-sportnl organizaciji že ustanovljeni dve samostojni narodni zvezi, hrvatska in srbska, smatrajo Gorenjci, da je treba to vprašanje čim prej ln še pred nastopom letošnje sezone rešiti tudi pri nas Slovencih. Pri tej priliki poudarja GZSP ponovno, da se mora ta nova ureditev v slovenskem zimskem športu Izvesti kar najbolj pra- Trgatev ie zdaj že za nami Bi'a je vesela, pritoževati pa se ne moremo niti nad pridelkom Trt je je bilo polno in grozdje lepp dozorelo, tako da imamo zdaj zidanice polne dobrega mošta in portugalke, za božič pa bomo že imeli obilo mladega, dobrega belega in črnine Premalo pa bo menda — kupcev, čeprav so naša vina dobra in že na glasu. Ljubi ]an«ki in drugi gostilničarji bi morali časih pogledati tudi k nam za Goriance, in poizkusit* naša vina Ne bomo jih hvalili, saj ie hvalijo sama ljudem pa jih vendar moramo odkriti. Letos smo naše vinograde začeli tud' obnavljati Trta učaka komaj trideset do štirideset 1et naše pa so zda5 že utruiene. Zamen lal? jih bomo z žlahtnimi vrstami, pri tej obnovi naših vinogradov pa bi morali vinogradniki posaditi in potem vzgaja ti čim več črnine. Tudi naši sadja*}' so se letos pohvalili z odlično letino in dobrim pridelkom Ob rodilo je vse: jab'ane. hruške, slive. Zdaj pečemo slivovko. ki je letos posebno okusna in močna. Zanimanje za sadjere-jo se je v Beli Krajini v zadnjih letih sploh zelo dvignilo in poudariti moramo da je nasa sadjereja čedalje boli vzorna. To je tudi razumljivo: Be'okrajmci imamo zdaj že deset podružnic Sadjarskega in vrtnar skega društva. Do lanskega leta smo ime Ii samo tri letos pa je to število naraslo kakor smo omenili, kar na deset Podružnice SVD imajo zdaj v Črnomlju Metli ki. Vinici. Gradacu. na Talčem vrhu v Se miču, Tribučah, Starfem trgu. Preloki in Lo-kvici. Vzorno začeto in tud? po uspeh'h prav dobro akcijo za smotrno sadierejo bi morali v Beli Krajini še nadaljevati in ji tako nadoknaditi vsa i del tistih vrelcev, ki so v Ameriki presu?ili. ★ Na®5 žh'innreicf v zadnfem *asti n*mafo j posebne sreče. Že skoraj poldrugo >eto pu | stoši med na«o živino paik'ievka ki nam onemogoča prireianje živinskih sejmom in vsak odgon živine na seime izven Bele Krajine. V zadnjem času je število novih primerov parkiievke 6eda'je manjše, tako da bomo menda že v kratkem imel' snet zdravo živino. možn<">st sejmov, motnost odgona živine drugam in s proda io živine tudi možnost zaslužka, ki je zda i nimamo Med živinoreici. čeprav ne takšnimi pravimi. kakršne običaino razumemo nod tem nazivom, moramo omeniti tudi naše čebelarje. Čebelarstvo je bilo pri nas prej zelo skromno, zdaj pa imamo že več vzornih čebelarjev, ki si od čebelarstva obetajo dober zaslužek Kot posebno zanimivost naj še dodamo, da je bilo letos pri nas za čebele malo hrane in so nekateri najbolj napredni čebelarji poslali svoje panje na našo — kar onstran Gorjancev, tja okoli Št Jerneja. Takšnih primerov preseljevanja čebel in pošiljania panjev drugam na pašo v Beli Krajini doslej še nismo poznali. ★ Naše prosvetne razmere — šolske in splošne na vasi — niso prav posebno zadovoljive. Čutimo pomanjkanje učiteljstva, še bolj pa takšnih učiteljev, ki bi jih resno in iskreno zanimalo tudi splošno prosvetno delo na vasi. Nič novega ni tole, kar bomo povedali: na naših učiteljiščih uče bodoče učitelje vsega, o tistem, kar bi jim bilo na vasi najbolj potrebno, pa jim nihče ne pove. Tudi brezposelnih učiteljskih abiturientov imamo veliko število. Ko čakajo na službo, bi jih prosvetna oblastva lahko z velikim pridom v posebnih tečajih seznanjala s i kmetijskimi, zadružnimi, zdravstvenimi in ' drugimi vedami, tako da bi tudi v tem pogledu dobili vsaj skromen temelj za svoje i poznejše, tako važno in v moralnem pogle- I Železnic« bo dala našim ljudem precej kruha, varčnejši pa bodo nekaj beličev tudi lahko prihranili. Bela Krajina, ki ni plodna in nima pomembnejših industrij, bo tako vsaj nekaj časa imela košček boljšega kruha. ★ Naposled še nekaj besed o naših »Nem-1 ci/i«. Letos pomladi je odšlo na delo v| Nemčijo veliko število naših mladcev lny mož. Nekateri so se spet vrnili, nekateri] celo novič odšli nazaj v Nemčijo. Zaslužek je tam dober, za Belo Krajino pa po-j sebno pomemben zaradi tega, ker naši »Američani« žive onstran morja v tako! skromnih razmerah, da so pisma iz Ame-j rike in dolarji v njih čedalje bolj redki. J Negujte lase s Na drugi strani pa nam Nemčija tudi | TrHysinom, da škoduje: v narodnostnem pogledu naših * odpravite prh-ljudu Ko odhajajo tja, so še čisto naši, ko £ ]jaj in izpadanje pa se vračajo, čutimo, da se nam odtuju-jjas. Nova učin-jejo in nam prinašajo neko novo miselnost. J kujoča tvarinaf Zaradi tega ne bo odveč, če novič poudari-1 d o d a n a Trily-mo potrebo zbujanja narodne zavednosti; sinu,čuva Vaše ne samo pri nas, v Beli Krajini, ampak | lase. sploh po vsej slovenski zemlju.. ^f MA$jEN AlJ BREZ MASTI Simboli narodov Mihael, Marijana, Unde Sam in John Buli du odgovorno delo na na*em podeželju. Zdaj tega ni in zaradi tega niti učitelji — pogosto brez svoje lastne krivde — ne izpolnjujejo nalog in namenov, ki so jim dani in ki jih od njih pričakuje naša vas. * Malo več sreče imamo Belokranjcl pri gospodarskih in gospodinjskih tečajih. Letos je posebno dobro uspel tečaj v Tribučah. Ti lepi uspehi in resnična ukaželj nost Belokranjcev in posebno Belokranjic naj bi dali kr. banski upravi in drugim po budo, da s svojimi tečaji po naših vaseh nadaljujejo in hrabre našega kmeta na poti proti boljšim časom Bele Krajine. Belokranjci so mehki in sprejemljivi za vsak dober nasvet. Radi ga sprejmejo in radi ožive. O tem so se prepričali vsi. ki so imeli opravka v na?ih vaseh in ki so dajali našim kmetom pobudo za naprednejše gospodarstvo ali našim ženam in dekletom za vzornejše gospodinjstvo. Se nekaj tečajev in v vsaki vasi vsaj en zgled vzorne kmetije — posebno pozornost zasluži preskrba z vodo — in naše vasi bodo kmalu naprednejše, pridelek pa bo obilnejši in do-bičkanosnejši. Bela Krajina pa je po svoji revščini že pravljična in zato tem bolj zasluži pouk, vzgled in uspeh. ★ Naše ceste ni«) dobre O tem smo poro čali že neštetokrat. Letos so izboljšali cesto med Črnomljem in Vinico ter med Črnomljem in Metliko, nadaljujejo pa z deli za izbolj;anje ceste med Črnomljem in Starim trgom ob Kolpi. Ceste izbojujejo počasi tudi v mefiški okolici Zdaj prelagajo k'anec pod Drašiči proti Krmačini. v sami Metliki pa so popravili tudi klanec na banovinski cesti ki vodi proti Draši-čem. Najslabša je — državna cesta, tako da se je avtomobilisti kar boje in ^zogib Ijejo. Cestnemu vprašanju v Beli Krajin* bi morala pristojna oblastva posvečati največjo pozornost več pozorn'>sti » strani domačih cestnih odborov pa zaslužijo tudi nekatere lokalne ceste. ★ Tujski promet je v Metliki in Črnomlju ! čedalje živahnejši. Iz najprej zelo sfcrom-nih začetkov se je rizvil prav lepo in je Bela Krajina s strani letoviščarjev deležna čedalje številnejšega obiska. Leto« so v Črnomlju popravili oziroma skoraj čisto prenovili prejšnje kopali*če popravljeno oziroma pa je bilo prav lepo izpopolnjeno pa je bilo tudi kopalifče rnef^kega Tujskrprometnega društva ob Kolpi. Med tujci so bili Slovenci in zlasti Hrvati, svojo otroško kolonijo pa je poslala k nam i tudi ljubljanska mestna občina. | Posebna tujskoprometna atrakcija je bil letošnji črnoma'jski festival, ki je bil prirejen 18 junija, obiskalo pa ga je okoli 2.000 ljudi. Kdor pozna naše skromne razmere ve. kako ogromna je ta številka. Za Belo Krajino bi bilo prav potrebno tudi posebno muzejsko društvo, ki bi zbiralo stare, še pristne narodne noše in druge izdelke in ;'h obvarovalo pozabe. Narodnega blaga "e pri nas še dovolj in tudi dovolj lepega, res pristno nagega. Muzejsko društvo za Belo Krajino naj bi imelo svoj sedež v Ljubljani, kjer bi bilo neprestano lahko v stikih z vsemi drugimi podobnimi društvi in kjer je dovolj poznavalcev in ljubiteljev narodnega blaga, ki bodo čisto zanesljivo radi pomagali, da ne bo naše izumrlo. Tudi o naši železnici, ki bo pi 'bližala morje Sloveniji, moramo povedati nekaj besed. Delo napreduje precej hitro. Pri sekciji je zaposljenih okoli tri sto delavcev, prav toliko pa tudi pri drugih podjetjih. ki so prevzela posamezna dela pri gradnji. Zdaj popravljajo tudi ovinek nad . črnomaljsko postajo, da bo pozneje odcep I laže izvršen. Tudi ljudstva imajo svoje vzdevke. Ti vzdevki niso vedno laskavi in tudi niso stalni. Največ sprememb je doživela pač postava nemškega Michla. Pogosto so ga predstavljali s spalno čepico kot simbolom počasne neokretnosti. Zgodovina pa je pokazala, da zna Mihel včasih odložiti to čepico. Iz zaspanega kmetskega moža je postal vojščak in njegov obraz je dobil poteze nadangela Mihaela. Tak angel je bil nekoč sploh simbol bojujočega se Nemca, tako je bilo v dobi reformaciie m kmečkih puntov ter v dobi tridesetletne vojne. Šele dosti pozneje, v mlačnem ozračju bieder-meierske dobe, je postava nadangela Mihaela dobila zaspan obraz in nočno čepico. Marianna ni brez vzroka simbol Francije. Galantni narod je ženskemu elementu v svojem življenju dajal vedno prevladujoč položaj. Koliko kraljev so vodile tam me-trese, koliko političnih in drugih podjetij je bilo tam pod vplivom častihlepnih žensk. Toda Marianna ni metresa in regentka. Na glavi ima jakobinsko čepico in v desnici drži prapor revolucije. Njeno ims je nekoč, v dobi meščanskega kralja, krilo politično tajno zvezo. Šele pozneje se je posplošilo in je označevalo junakinjo svobode, simbol francoske republike, kakor ga poznamo s francoskih znamk. Stric Sara zre s slikanice svetovne zgodovine v karirani suknji in s sivim cilindrom na glavi. Kakšen je njegov izvor, je še zavito v temo. Sam, ameriška okrajšava svetopisemskega Samuela, je v Zedinjenih državah priljubljeno krstno ime in bogati stric iz Amerike je bil za mnoge Evropce istoveten z yankeejem. Tako se je Uncle Sam rodil morda v možganih dediščine željnih nečakov kot legendarna figura. Morda pa je tudi igra s črkami, ki je USA razširila v Uncle Sam. John Buli je znamenita prispodoba angleškega naroda. Njegovo ime se je pojavilo 1712 v nekem londonskem političnem pamfletu, ki je glosiral v zakriti obliki tedanje politične dogodke. V tistem času so v angleški literaturi ironične simbole iz živalskega carstva imeli zelo radi, tudi Jo-nathan Swift je polagal odgovore na mnoga politična vprašanja mislečim konjem na jezik. Pisec tistega pamfleta pa je predstavil javnosti like četvorice prepirljivcev: lor da Struta (gospoda bahača), Nikolaja Fro-ga (žabe), Louisa Baboona (opice) in Johna Bulla (Janeza Bika). Angleškemu občinstvu se je posebno priljubila figura zadnjega moža. bika, ki je podiral v teku vse, kar mu je bilo na poti. Pri tem je igralo neko vlogo po vsej priliki tudi ime resničnega človeka, kajti v 16. stoletju je organist in skladatelj John Buli ponesel angleško slavo po Evropi. Zastopnika s prakso vinske stroke za Ljubljano in okolico IŠČE renomirana tvrdka, uvedena v Sloveniji. — Samo prvovrsten zastopnik naj pošlje ponudbe na oglasni oddelek lista pod »br. 2500«. Hubertus išči k din 250 -vse vrste dežnih plašče v, trenško-ov sukenjtoplega lerlla itd nudi do ■nznano nizkih cenah PRESKER, Sv Petra e. 14. Sveže najfinejše norveško ribje olje lz lekarne dr. G. PICCOLUA v Ljubljani se priporoča bledim ir slabotnim osebam P*iho-grafolog in astrolog S. Paradiso Maribor, Kneza Koclja 24 Psiho gr*branjenc pohištvo. Vse reklamo oreslu otmo sami Sporočite nam na dopisnici ali ustno Pre voz pohištva preskrbimo sami fvan Mathian, Ljublian« r?riev» 12. IMZ Več oseb sprejmem na dobro domačo hrano. Sv. Petra cesta 27. Zor. 29327-14 Posojila na vknjižbo hiš v mešan, na Kmečka posest va po 6 odst obresti na dolgoročno odplačilo nabavljamo, prodajamo hi še. posestva, gostilne Itd Reailtetna pisarna, Zagreb, Vlaška 2-11. 28920 lf Vlonže knjižice trve Hrvatske Stedlont m njenih podružnic kupuje ln plača največ, takoj m v gotovini. — tteautetna pisarna Vla-*ka 2-11., Zagreb 28927-lt Večje Itevflo parcel Kompleksov parcel do« trgovskih tn «cano ranjskib nit is tu ima naprodaj gradbeno stro kov uotmžeo ooeredo-vaiec KUMAVKB LUUVU cesta O oktobra I Telefon TI-33. cooOiatteni graditelj m -sadni cen t tel J xa nasvete orespUčno na razpolago US-4C Če kupite ali prodaš te hite. pare® lo. posestvo obrnite ae na priznano, solidno ln kuiantno reantetne pisarno Vranjo Pristave« Ljubljana. Erjavčeva cesta ta Vse informacij* «o oreepiaftne 448 21 Parcelo ali vilo kupim v severnemu delu Ljubljane, najraje za Bežigradom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina 376«. 29091-20 Hišo v centra Ljubljane, pripravno za gostilno, z veliko delavnico, primerno za vsako obrt ali manjšo tovarno, ali parcelo za trinadstropno hišo, prodam. Prevzem hipoteke. Brezplačne informacije. Interpromet, Aleksandrova 10. Mr-20 Hišo v Ljubljani, obremenjeno z večjo hipoteko, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »230.000«. 29345-20 Parcela v Zalogu K O. Kašel 1285 kv. m, ugodno naprodaj. Poizve se: Zibelnik Iv., Dravi je, p. St. Vid. 29351-20 H 5 ^ Pričetkom leta 1940. oddamo v več- 2a ▼ I II jj leten najem povečano ln preurejeno Q ■ III W tovarniško restavracijo na Jesenicah. Le eeriozni interesenti naj se z lastnoročnim življenjepisom (ob navedbi družinskih in premoženjskih razmer, strokovnih izpričeval tn znanja jezikov) obrnejo na naslov: Kranjska industrijska družba, Jesenice-Fuilne, Id jim bo nato poslala razpis s podrobnimi pogoji. 2-sobno stanovanje oddam za takoj samo mirni stranki do največ 3 odraslih oseb. Ogled Novi trg 5, II. levo od 2. novembra dalje. 29321-21 Dopisi Gospodična značaja, želi spoznati zna-značajna, želi spoznati zna-nudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Intimna sreča«. 29205-24 I Trgovec inteligenten, star 50 let, v Ljubljani, želi resnega znanja z boljšo gospodično, vdovo ali ločenko, do 55 let, katera bi mi hotela pomagati pri trgovini z večjo vsoto denarja. Poznejša ženitev ni izključena. Samo resne ponudbe s polnim naslovom na ogl. odd. Jutra pod Strogo tajno zajamčeno«. 29308-24 Mali hotel na Štajerskem, s 15 po večini opremljenimi sobami in vsemi postranskimi prosto/i, kletmi, vodovod, elektrika, tik železniške postaje (pomembno križišče) prodam zaradi izselitve za 250.000 din — tudi na več obrokov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Primerno za penziomsta«. 29353-20 Sobo in kuhinjo oddam v podstrešju. Kode-Ijevo. Male jeva ul, nova hiša. 29254-21 »Klasična« Prosim javite svoj naslov na ogl. odd. Jutra pod značko »Cvetje v jeseni«. 29300-24 tanouanja{ Enosob. stanovanje išče zakonski por brez otrok za december v okolici Stadiona. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29297-21a Dve stanovanji enosobno in dvosobno s kopalnico v isti hiši iščemo za takoi ali za dccem-ber. Najraje bi vzeli v najem manjšo hišo z dvema stanovanjema. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro •Družinici«. 29204-21a Ugodno naprodaj čevljarski rabljen »Cilinder stroj«, pisalni stroj »Ad-ier 30« in dirkalno kolo »Diamant«. Ogled pri tvrd-ki Ivan Jaz & sin, nasledniki, Ljubljana, Tyrševa cesta 36. 29251-29 Enosob. stanovanje v podpritličju, oddam v Cigaietovi ul. 1. 29259-21 Trisobno stanovanje komfortno, oddam 1. XII. 1939 stalni stranki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29201-21 Dvosob. stanovanje s- pritikliriami in nekaj vrta oddam za december. Tyr-feva cesta 66. 29263-21 Več stanovanj eno-, dvo- in trisobnih stanovanj za takoi ali za 1. december odda Realitetna pisarna, Ljubljana. Gospo-svetska cesta 3. 29286-21 Petsobno stanovanje s kopalnico in komfortom, v bližini glavne pošte, oddamo 1. decembra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cen trum«. 29291-21 Trisobno stanovanje * vrtom oddam. Poizve se pn Pegan, Carja Dušana 14, pri novi gimnaziji. 29307-21 Komfortno stanovanje dvosobno, takoj oddam za Bežigradom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29298-21 Gostilno z velikim sadonosnikom, vrtom in gospodarskimi poslopji, se odda radi družinskih razmer takoi v najem. Ponudbe na podružnico Jutra Ptuj pod »Dober promet«. 29246-17 Petsobno stanovanje s kopalnico in vsemi priti-klinami v sredini mesta oddamo 1. februarja 1940. Ponudbe ni ogl. odd Jutra pod »Februar«. 29292-21 Dvosob. stanovanje oddam v 1. nadstropju. — Oddam lokal na dvorišču za mirno obrt Ogledati od 13. do IS. ure. Karlovška cesta 2. 29302-21 Lepo stanovanje 3 sobe, kabinet, kopalnica v vili z vrtom, po ugodni ceni takoi oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izredna prilika«. 29262-21 GB09BP Brivski in damsko-frizerski salon m kompletno spalnico poceni prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29257-19 Kupim trgovino modno ali mešano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »100.000«. 29284-19 Lokal za manufakturoo trgovino, vzamem takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tončka v Ljubljani ali Kranju«. 29354-19 Posestvo ali večje zemljišče vzamem v najem za več let. Event. kupimo pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra zemlja«. 29315-20 Novo hišo z vrtom, 4-stanovanjsko, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina ali dogovor 450.000«. 29121-2« IJ.nTMTTi f? ft< Sostanovalko sprejmem v vso oskrbo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29253-23 Sobico oddam po zmerni ceni takoj ali pozneje. Masarjrkova cesta 58, pritličje. _ 29299-23 Sobo oddam boljšemu gospodu. Novi trg l. L 29274-23 Sobico čedno, s souporabo kopalnice v I. nadstropju takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29310-23 Lepo sobo opremi ieno, oddam takoi. Tyrševa cest* št. 51. II. levo. 29283-23 Prazno sobo s posebnim vhodom poceni oddam. Langusova ul. 5. 29279-23 Sobo lepo, solnčno, s kopalnico za 1 ali 2 osebi oddam takoj. Bežigrad 7, I. 29271-23 Parketirano sobo oddam za december. Černe tova 11. 29341-23 Postrežnico za dve odrasli osebi, iščem za takoj. Javiti se od 12. do 13. ure vsak dan: Lav-ričeva 4, I. n. 29336-23 Garsoniero komfortno (2 sobi). Poizve se Aero, Kolodvorska 18. __29326-23 Sobo lepo opremljeno, oddam. Ogled od četrtka naprej, Dvorakova 3, I.. levo. 29346-23 Sobe išče Dvosob. stanovanje s kabinetom oddamo solidni stranki za november ali december v Podmilščakovi ulici 14. 29278-21 Enosob. stanovanje s kabinetom m pritiklinami takoj oddam Podmilščako-va ulica 41, Bratovž Franc. 29272-21 Dvosob. stanovanje oddam 1. decembra odrasli družini Kavškova 13. Sp. Šiška. Ogled popoldne. 29275-21 Enosobno lepo in solnčno stanovanje v pritličju nove vile takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 29230-21 Stanovanje v pritličju vile. Mlrje. 3 sobe, kabinet, kopalnica Itd oddam e 1. februarjem Naslov v vseh oosloval. Jutra 28949-21 Stanovanje enosobno, vse pritikline. pod enim ključem, oddam 1. decembra. Šiška, podaljšek Aleševčeve ulice 38. 29330-21 Turbino rabljeno 800 do 1000 I. s. padec 3 m, kupim. Ležeča os. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Turbina«. 27872-29 Šivalni stroji Phoenix, Veritas, Viktoria, šivajo naprej, nazat, vežeio in krpajo. — Na ugodne obroke. Stare stroje vzamemo v račun. Nova trgovina, Tyrševa 36, nasproti Gospodarske zveze 29051-29 Hitite! Naprodaj je več prvovrstnih pogrezljivih šivalnih strojev po zares nizkih cenah pri »Promet« (nasproti križanske cerkve). 29331-29 Pisalni stroj (kovček) mali, in 2 motorni kolesi za vsako ceno naprodaj. Muller, Jurčičev trg 2, IU. 29323-29 Pridelk h Kislo zelje, repo tn sarmo prvovrstno in vsako množino po kon kurenčni ceni dobavlja Homan. LJubljana Sv Petra c. 81 tel 3539 299-32 ^SBSBSSSt Obvestilo Podpisani I. H. p. Vodnikova 131, sem prodal g. K. G. Emonska 25 nekaj zemljišča. Dotično pogodbo bom spodbijal. Vsled tega se vsi, ki kupujejo ta svet, naprej opozarjajo na posledice H. L 29260-31 Obvestilo Podpisani H. J. p. Vodnikova obveščam J. č. p. Vodnikova 133, da postavi mejnike na isto mesto kot so bili, sicer bom pravno postopal. H. J. 29261-31 Pozor! Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za nikake dolgove, ki bi jih naredila moja žena Gračner Ana ali kdorkoli. — Kari Gračner, Celje - Ostrožno št. 43. 29348-31 0 nun Briljantne uhane in prstan ter lepo večjo preprogo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina«. 29301-36 Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE - juvelir, Ljubljana, Wolfova Razno Continental aa ugodne mesečnt obroke Ivan Legat LJUBLJANA Prešernova ulica 44 MARIBOR Vetrinjska ulica 30 Od Vas Je odvisno da imal* obleko vedi.o kot novi aato Jo "pustite redni kemlAno ftlatltl ai barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 — Sverfoiiktaloio <5 ago zimske s u len i e kam garal, Športni ševioti za fine obleke L JIU PRI JOFir UilSLJAiJ LIlfGARJEVA OLICfl Pred Škofijo Solidna postrežba! Kupufemo posušeno cvetje arnike, Korenine preobjede, Oezgovo cvetje, naidrianove korenine tn sviščeve • eneianove) korenine. Ponudbe naj se ood-ijejo na APEF Vta Declanl 15 — Udlne. rSalnraa RADIO glavno zastopstvo za dravsko banovino ANT. BREMEC CELJE, Miklošičeva 2 — tel. 20Z Kupujte aparate direktno v trgovini, ker dobite znaten popust. STROJI NAJNOVEJŠI OTROŠKI VOZIČKI MOTORJI TRICIKLI S « > IGRACNI VOZIČKI, SKIROJI, AVTOMOBILČKI, KOLES. DELI TRIBUNA F.B.L. LJubljana, Karlovška c. 4 Podružnica: Maribor, Aleksandrova 26 — Ceniki franko. PUH - PERJE■ R.MIKLAUC LJUBLJANA V Celin iščem za prvi december eno opremljeno sobo in eno prazno, prikladno za zobotehnični laboratorij. Po možnosti v pritličju. Na-«lov v vseh poslovalnicah Jutra. 28725-23a Opremlieno sobo strogo separirano, v centru išče soliden gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Event tudi prazno«. 29277-23a Sobo prazno, raje opremljeno, s separatnim vhodom, iičem v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Reden točen plačnik«. _29335-2J« Sobo s posebnim vhodom, čisto, s kopalnico, po možnosti centralna kurjava, v centra na progi Vič, ilče gospodična. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod iifro »Takoj *obo«. 29343-23» Prazno sobo 3čem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Miren gospod«. 293J5-23« (NSERIRAJ v ..JUTRU"! Dobro obrit- dobno volje! ZA$Č.ZNAMKA ROTBART Umrl je nafi dragi oče, ded in praded FRANC PUREBER posestnik tn mestni nadstražnik v pokoju T-88. letu starosti, previden s tolažili sv. vere. Pogreb našega pokojnega bo v sredo, 1. novembra 1939 iz hiše žalosti v žabji vasi, ob 4. uri popoldne, na farno pokopališče v Smihelu. V ŽABJI VASI, dne 30. oktobra 1939. žalujoča žena MARIJA in sinova IVAN, EMIL, in hčeri MICI, POLDL Družine: prof. ANDREfi, RADI, PUREBER, RENCEU in PANTELIC. Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja n konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiakarnarja Fran Jeran — Za inseratni del Je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.