Po pošti prejeman: ta
celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — , Četrt , , 6 , 50 , mescc , 2,20,
V upravništvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K —h pol leta „ 10 „ — , ¿etrt , , 6 „ - » mesec , 1 ,70,
Za"poSiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnina in inserat« sprejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice 31. 2.
Rokopisi se ne vrača.o, uefrackovata pisma d« vsprejemajo.
Uredništvo je v Sem«-niSkih ulicah St. 2.1., 17.
Izhaja vsak dan. izvzemSi nedelje in praznike, oh pol 6. uri popoldne.
Štev. 12,
V Ljubljani, v torek 15. januvarija 1901.
Letnik XXIX.
Slovenska višja trgovska šola.
Z veseljem smo pozdravili zadnjo slavnostno sejo trgovske in obrtne zbornice. Petdesetletnica tako imenilne korporacije, katera bi v okviru stanovske organizacije v našem reformatoričnem smislu imela še veliko večjo važnost, nego jo ima sedaj v tem sta novskemu duhu sovražnih razmerah, je dogodek, kateri zasluži, da se proslavi z ime nitnim dejanjem.
Pri slavnostni seji smo pazili zlasti na govore treh mož, kateri so jasno izrekli tri različna stališča. Dež. glavar je naglašal agrikulturno naziranje. Kot glavar poljedelske dežele drugače ni mogel. Ko se je od vseli strani opozarjalo lc na promet in na obrt, je on z vso pravico opozoril na najštevilnejši in najpoglavitnejši stan, kateri je v naši deželi od nekdaj, ki jo vzdržuje in redi — na poljedelski s. t a o. Dež. predsednik je pokazal, da globlje vidi, nego naši »Narodovci«. Posegel je v soc. vprašanje, in prijetno nam je bilo, ko smo čuli iz njegovih ust krepak opomin trgovski in obrtni zbornici, da je treba pozornost obrniti na ohranitev malega obrtnika in na delavsko varstvo. G. baron llein je libe ralen aristokrat, in da je ravno on naglašal to stran socijalno-političnega vprašanja, nam jo bile» jako ljubo. Na t.em polju hi se mi mogli kdaj srečati. Tako se pa seveda ni hotel ponižati nekdanji trzinski kmečki sin g. župan Hribar, kateri — saj misli le na milijonarske banke — je jahal le vele-obrtnijskega konja.
O teh izjavah bi so mogli spustiti mi v daljše diskusije, a za danes jih pustimo. Poglejmo le na sklenjeni faktum!
Osnuje se naj višja slovenska trgovska šola v Ljubljani! To je sklep največje važnosti; v našem najvitalnejšem interesu je, da se ta sklep tudi izvrši.
Mi nimamo trgovskega naraščaja, ki bi mogel na svetovnem trgu stopiti v isto vrsto s trgovci drugih narodov. Že v Ljubljani čutimo veliko in usodepolno odvisnost svoje trgovine, da ne govorimo o deželi, kjer so trgovske razmero vsltd zadnjih gospodarskih bojev prišle že često v diskusijo. Nadarjenosti za trgovino nam ne manjka, a izobrazbe pogrešamo, ker nimamo nobenega gospodarskega poučnega zavoda. Pri socialnem kurzu »Gospodarske zveze« smo videli, kako hrepeni naše ljudstvo, da si pridobi izobrazbo v knjigovodstvu, v trgovskih
usancah in v postavah, in kako hvaležno polje za strokovno izobrazbo bi se dobilo baš med našim narodom. Torej trgovska šola jo potrebna
A ta čola bodi višja šola. To je potrebno v interesu naše neodvisnosti. Mladeniči, ki dovrše to šolo, morajo imeti dostojno kvalifikacijo. Sposobni morajo biti za enoletno prostovoljstvo pri vojakih, drugače ostanejo pri vojaštvu kot računski feldveblji, mesto da bi stopili na čelo našemu trgovskemu gibanju. Mi pa moramo dobiti domačih čilih moči, katere bodo v vsakem oziru po svoji izobrazbi kos tujim trgovcem, da so povzdigne Ljubljana v trgovsko središče slovenskega naroda.
Šola pa bodi tudi slovenska. Ugovor, da slovenski jezik ni dovolj razvit, ne velja Isto bi se moglo reči o nemškem jeziku. Saj tudi Nemci ravno za trgovino nimajo svojih izrazov. Italijanščina in angleščina posojujeta Nemcem terminologijo, ker trgovina je mednarodna in nikakor ni odvisna od nemške slovnice. Da je nemški jezik potreben, o tem Reveda ne dvomimo. Mladeniči, ki bodo pohajali to šolo, je bodo že itak vešči, zato nimamo skrbi. A treba je, da se izobrazba podaje v slovenskem jeziku , ker le na ta način bo šola za naše ljudstvo postala re3 novo kulturno ognjišče.
Ali se bo pa ta projekt tudi izvršil? Mi pričakujemo, da se bodo možje, ki so prevzeli inicijativo, postavili na višje intelektualno stališče, nego smo ga dozdaj opazovali pri naših »Narodovcihc. Treba bo odločnega in premišljenega dela. Mi bomo pri tem delu radi pomagali, ker 1 imamo pred očmi občni blagor ljudstva. A treba bo ponekod odstraniti neke predsodke, kateri doslej še onemogočujejo složno sodelovanje. Treba bo, da se združimo na enotnem gospodarskem programu, katerega smoter je skupni blagor.
Katoliški shod je že zahteval tako šolo. Vsi katoliški blovenci so tam izrekli že lani zahtevo po takem višjem učnem zavodu, in mi smo med ljudstvo vrgli idejo, na pod lagi katere bo možno oživotvoriti to vele-važno kulturno delo.
To zavest bomo širili nadalje. V našem programu imamo prosvetne zavode raznih vrst, in med njimi vemo ceniti tudi važnost višje trgovske šole. Sli bomo na delo za socialno probujo in gospodarski procvit slovenskega naroda.
Volitev v Trstu.
Iz Trsta so nam piše : Nič veselega vam nimam danes poročati. Kakor vam jo že javil brzojav, propali smo tudi v tretjem kolegiju. Pisec teh vrst sicer ni spadal nikdar med optimiste, vendar mora priznati, da je — pobit. Mauroner je imel nad 700 glasov več od našega kandidata. Mi smo računali na razliko kakih 20 do 50 glasov. Kako jo bilo to mogoče ?
Dobro vemo in se je pisalo o tem tudi v vašem cenjenem listu, da je magistrat imenoval kakih 500 meščanov samo zato, da so sedaj proti nam glasovali; vemo tudi, da se je Italijanom posrečilo tik pred volitvami reklamirati za kakih 300 volivcev vo-livno pravico. A reklamirali smo tudi mi za kakih 400 volivcev ; razlika je torej pregoro-stasna.
Okolica se je, to je dognano, pokazala zopet vredno svojega slovenskega imena. Nad 90 odstotkov volivcev je prišlo volit. Število glasov italijanskega kandidata je vseskozi v primeru z volitvami 1. 1897 znatno padlo. Okolica torej ni zakrivila naSega poraza. Vzrok istemu je iskati v — mestu.
Tržaški mestni Slovani, ki so dali o vo-litvi v peto kurijo nad 4000 glasov, v mestu samem, tista velika skupina slovenskih trgovcev, ki vzdržujejo dve trgovski društvi, eno trgovsko šolo, nadalje cela vrsta slovenskih gostilničarjev in slovanskih trgovcev z vinom, slovenski zasebni uradniki, ki napolnujejo dve kavarni, vsi skupaj bi ne zmogli več nego nekaj nad 20 glasov — to ni mogoče I
Težko je dognati, kdo je zakrivil narodno izdajstvo ter ni storil svoje dolžnosti o volitvi, a nekaternikom iz vrsto »naših« trgovcev smo že na sledu ter bodemo znali izvajati posledice iz njihovega postopanja.
Sicer pa smemo reči, da jo bil naš pad do cela časten. Pridobili smo od zadnjih volitev okolo 300 glasov in, kar je glavno, v okolici je narodna zavest lepo napredovala. Okolica sme biti bojazljivctm v mestu v izgled!
Da tudi nasprotniki svoje zmago niso prav nič posebno veseli, to se je videlo v sinočnjih demonstracijah, ki so bile prav kla-verne. Tolpe otrok, babur in mlečozobih dijakov so drle po mestu, ki jo bilo sem ter tje malo osvetljeno s podarjenimi svečami.
To je bilo pa tudi vso. Italijani se sami dobro zavedajo, da ni zmagal »Progresso«,
ampak tisti, ki so tej stranki dali v roko sukno in škarje, tisti, ki so dovolili, da se je mesto obremenilo s pol tisočem novih »cittadinov«, tisti, ki so dovolili, da se je tisoč naših volivcev zbrisalo iz volivne liste, tisti, ki bo mirno gledali, da se našim volivcem ni dostavljalo legitimacij, in ki so dopuščali, da jo na »zelenem hribu« tako bujno cvetela trgovina z glasovi.
»Progresso« je imel na vseh voliščih nastavljene svoje poročevalce, katerim so dajali članovi komisij, nam vseskozi sovražnih, spiske volivcev, ki še niso volili. Ti listki s tekočimi številkami volivnih list so potovali v glavni tabor, tam so na podlagi prepisanega imenika falzificirali glasovnice in po šiljali ž njimi najete ljudi volit.
Pripetilo se jo včeraj zopet opetovano, da so komisijo našo volivce zavrnile, češ, da je pod tem imenom volil že preje nekdo drug . . .
Ne, v Trstu niso propali Slovenci in Slovani, ampak propadla jo — avstrijska misel in zmagal je — avstrijski vladni sistem.
Ta paradokson izraža tukajšnji »Avanti« danes, a jasnejšo, navajaje tudi osebe, in pisec teh vrst, kakor vsi poznavalci razmer, mu morajo pritrditi.
Dokler bo vlada pustila italijanski kliki, da dela, kar hoče, bodo vedno propadali avstrijski kandidati, a na Dunaju bodo zastopali Trst odpošiljalci brzojavk «svojemu« kralju onkraj lužo in posestniki hiš sramote v tržaškem starem mestu.
Slovenski narod ob Adriji zaradi tega nevspeha ne propade. Kakor je tako lepo napredoval v zadnji zakonodajski dobi, ko ga je še »zasedal« na Dunaju Mauroner, tako bo napredoval tudi odslej, upajmo, še lepše!
Italijanska klika naj smatra to kratko dobo do prihodnjih volitev kot nekako »Gnadenfrist«. Plačilo ne izostane. Saj klika sima ne more zakriti, da ji je zlomila glavo volitev v peti kuriji. Odtod klici, naj se ustanovi velika nova stranka. Toda o tem prihodnjič.
Mirna Bosna.
Več kot leto dni je tega, kar je nastalo med muhamedani v Bosni in Hercegovini neko posebno gibanjo, ki je prodiralo v najširše sloje ter vzburkalo duhove na način, da se je bilo bati resnih konfliktov.
LISTEK.
Med Slovenci ob Renu.
(Piše Luka Arh.)
(Dalje.)
Sveti večer.
Kdaj sem mogel misliti, da bom obhajal sveti večer ob Renu? Res »kar ni, še lahko se zgodi«.
Do devetih zvečer smo se medli v cerkvi. Kaplana sta spovedovala ude katol. društva za mladeniče, ki imajo na Sveti dan skupno sv. obhajilo, jaz pa svoje rojake. Cerkev je bila opravljena lepo. Pred jaslicami so gorelo lučice, blizu velikega oltarja jo pa visela zastava mladeniškega in poljskega diuštva. Prav všeč mi je bila ta navada, da kat. društva prineso ob glavnih praznikih v cerkev svoje zastave in se kor-
porativno udeleže sv. maše. S tem pokažejo javno, da so res katoliška društva. Ne bi škodilo, če bi se tudi pri ras upeljala ta šega, sem si mislil.
Prišedši v sobo, je trajalo dolgo, da sem so zatopil v misli, da je danes sveti večer. Saj me razun jaslic v cerkvi ni spominjala nobena druga reč nanj. Ugasnil sem svetil-nico, hodil po sobi gor in dol, kakor oni ja ničar na straži, in začel tiho prepevati božične pesmi. Prestavil sem so v duhu do mov. Kaj delajo sedaj pri nas? Devet, pol desetih je ura. Morebiti pojejo ravno to pe sem pred jaslicami tam v kotu, kakor jaz? Morebiti mislijo name? Če drugi ne, so mati gotovo najmanj desetkrat vprašali: Bog ve, kje je sedaj »oni« ? Morebiti zmrzuje kje gori na Nemškem, pri nas je pa tako toplo !
Zamislil sem so tako v domačo hišo, da sem čisto pozabil, da sem na Nemškem. Kar po vrsti sem pel božične pesmi. »Prišla je lepa svela noč, ki dala nam je vsem po-
moč«, s to sem začel. »Sveta noč, blažena noč«, »Poglejte čudo se godi«, »Kar je že dolgo želel svet« itd., vse sem prepel. Ob ednajstih začnem moliti matutin. Nehote se mislim v župni cerkvi, ko začnem s »Ghri-stU9 natus est nobis, venite adoremus. »Anti-fone in napevi psalmov, vse mi je ostalo v spominu. Saj sem jih pel od šeste šole vsako leto. In da bi jih letos ne? Ce ne v cerkvi, saj jih doma v sobi lahko. Ko opravim bre-vir, grem spat. Ali Morfeja ni in noče biti od nikoder. Silim se, da bi zaspal, ker bo treba ob petih biti v spovednici, a ne gre. Vse pripomočke vporabljam, štejem, molim, a spomini so močnejši. »Sedaj se je začela polnočna sv. maša, kaj neki bodo pri nas peli? In v Šenklavžu ? Skoro gotovo Kem-pterjevo maso«. Sedaj so pa spomnim na krasne sv. večere, ki sem jih preživel v semenišču. Najpreje petje v domači kapeli, »sveta noč blažena noč« in pa krasni »Ju-bilato deo« Aiblingerjev, kako nam je šel
od srca! Potem zabava v veliki dvorani, k j[ je bila na vrhuncu pri pesmi »Glej zvezdice božje migljajo lepo« Da, želel sem si iz semenišča, a spomini na ta štiri leta so izmed najlepših mojega življenja.
Prva sv. maša je bila na sveti dan ob petih, kakor sploh po Nemškem (in na Dunaju). Polnočnice ne poznajo. In vendar, kako je lepa, krasna in če hočete poetična služba božja o polnoči ! Za vso na svetu bi je ne opustil, ko bi bil na Slovenskem.
Nekaj sem tudi pogrešal, kar tako povzdigne cerkvene slovesnosti ; prazniško zvo-njenje. Kako prazno in otožno si klenkal, edini zvonček ! Ti bi ne poklical Stritarja »nazaj v dežolo sveto«, kakor so ga naši domači zvonovi !
Glavno opravilo ob dosetih sta izročila kaplana meni. Radovedna si» bila, kako bom pel. No, v koralu se ravno ne bojim vsacega Nemca.

Hrvatsko časopisje je bilo v nemali zadregi. Bilo je jasno, odkod izvira to »gibanje« in kdo ga neti, toda muhamedanski Hrvati so bili od svojih ščuvalcev že tako zapeljani, da bi vsako prigovarjanje le škodilo hrvatski stvari, kajti muhamedanski »malkontentniki« so videli svoje prijatelje le ondi, kjer so odobravali njih nepremišljene korake.
Skoro celo leto so hodili vodje muha-medanskega »gibanja« po Budimpešti ; izsiliti so hoteli takorekoč avdijenco pri cesarju, da bi mu predložili memorandum, ki je obsegal njihove glavne tožbe in težnje ter novi cerkveno šolski štatut. Cesar ni vsprejel deputacije. ker se ni bila oglasila prej na pristojnem mestu, namreč pri bosanski deželni vladi in njenem načelniku ministru Kallayu. Če bi bila dejjftacija vsprejeta, tedaj bi bila to nekaka nezaupnica vladi — proti kateri je bil naperjen del tožba — in vsem opravičenim in neopra vičenim tožoicam bi bila na ta način odprta široka vrata . . .
Ves čas, ko se je mudila deputacija v Pesti, so lazili okoli njo različni mažarski in srbski politiki in žurnalisti, ki so napeljevali s priznanja vredno spretnostjo vodo muhamedanske nezadovoljnosti na svoj mlin. Nikoli bi se ne bilo muhame-dansko gibanje tako na široko razraslo, ko bi se ga ne bili polastili M a ž a r i in radikalni Srbi, vsaki v svojo posebne namene in v svojo posebno korist.
Bosna je bila od nekdaj hrvatska pokrajina, je hrvatska danes in mora priti čas, ko bo tudi politično zvezana s Hrvatsko. Dve tretjini prebivalstva sta hrvatski, kajti muhamedane razločuje samo vera od ostalih Hrvatov. Mažari niso imeli dolgo časa prav nič proti hrvatstvu Bosne in Hercegovine. Znano je, da so se z vso močjo protivili okupaciji, ker so bili nazora, da bi se z ncvo pridobljenima pokrajinama monarhija le obremenila, ne da bi imela posebnih koristi. Toda v teku dvajsetih let je Bosna pod avstrijsko upravo čudovito napredovala, odkrila so se deloma naravna bogastva teh blagoslovljenih dežel ; kislo jabolko je dozorelo in Mažari bi ga zdaj radi zase in samo zase.
Napraviti bi hoteli iz Bosne svoj ko-mitat, kakor so napravili svoj komitat iz Reke. Ali v Bosni jim ne gre tako gladko; največja ovira jim je prebivalstvo, ki kaže čudovito malo simpatije in razuma za ve-likomažarske težnje. Tako so se prijeli za suknjo nezadovoljnim muhamedanom. Delali so se jim najiskrenejše prijatelje, naj-gorečnejše zastopnike njihovih teženj. Na ta način so upali doseči nekak vpliv na del bosenskega prebivalstva, — in kakor smo videli na Reki : iz »vpliva« nastane oblast, premoč in vrhovno gospodarstvo.
In še druge prijatelje so imeli nezadovoljni muhamedani : tisti del radikalnega srbBtva v Bosni, ki dela vladi opozicijo à tout prix, iz principa. Noben del bosenskega prebivalstva ne uživa toliko prednosti in posebnih svoboščin, nego Srbi, ki bi se jih bolj pravilno imenovalo pravoslavne Hrvate.
V	svoji cerkveno-šolski avtonomiji imajo takorekoč republiko, v kateri ima vlada le malo vpliva in besede. Radikalni Srbi bi hoteli moč te republike še povečati, vzeti ji hočejo njen cerkveni značaj ter vtrditi premoč lajikov.
Tendence teh radikalnih elementov so naperjene na eni strani proti avstrijski vladi, na drugi proti hijerarhiji. Te težnje so hrvatstvu Bosne prav tako ali še bolj nevarne, nego mažarski šovinizem. Za čem stremijo vodniki teh elementov, možje à la Kujundžic, Šola, Jeftanovič i. dr., ni treba še le ugibati.
V	tem slučaju se neha slovanska vzajemnost: Bosna je bila hrvatska in ostane hrvatska ! — Tudi tem protihrvatskim težnjam je prišlo muhamedansko »gibanje« zelo prav; dobili so si zaveznikov in če bi se bilo posrečilo radikalnim Srbom, odvrniti muhamedane od hrvatstva ter jih pridobiti zase in za svoje skrivne namere, tedaj bi bila to največja no varnost za hrvatsko bodočnost Bosne.
No prijatelji muhamedanov so se to pot zelo urezali. Pričakovati je bilo, da naposled vendarle zmaga med muhamedani zdravi razum in da spoznajo sčasoma pravo
lice svojih gorečih zastopnikov in zagovor nikov. Pred nedavnim so se napotili voditelji muhamedanskega gibanja, na čelu nekdanji mostarski mufti Ali Efendi Džabie, k ministru Kallayu ter so mu predložili svoj memorandum in štatut. To je bil bridek udarec za mažarske šoviniste, ki so že ko vali gotov denar iz nezadovoljnosti »zatiranega« bosenskega prebivalstva. Voditelji so bili z avdijenco popolnoma zadovoljni; odpravili so se vsak na svoj dom in valovi gibanja, ki je bilo že nevarno naraslo, so se hipoma razgubili v pesku. Po ramazanu, pričetkom februvarija, se bodo vršila v Sarajevu poganja med vlado in muhamedani in minister Kailay je že vnaprej obljubil, da bo vlada brezpogojno izpolnila nekatere opravičene zahteve . . . Hrvatje imajo vzroka, da se vesele povoljnega izida te kampanje, ki bi bila postala za njihovo stvar lahko nevarna. Najveselejšo pa je pri tem, da so Mažari zopet enkrat s svojo šovinistiško pohlepnostjo korenito pogoreli.
Politični pregled.
V Ljubljani, 15. januvarija.
Državnozbor*ke volitve. Poleg Dunaja so se vršile včeraj volitve tudi v ostalih nižje-avstrijskih mestih. Izid volitev pomeni izgubo jednega mandafa za kršč. soc. stranko, jeden njih kandidat pa pride v ožjo volitev. — V Š t. H i p o 1 i t u je bilo oddanih 3642 glasov. Nem. liberalec V ö 1 k 1 je dobil 2021 in je torej izvoljen, propadel pa je kršč. soc. J a x, ki je dobil le 1600 glasov.
—	V K r e m s u je prodrl nemški nacijona-lec dr. K 1 e e \v e i n z 999 glasovi. — V Korneuburgu je dob il kršč. soc. Rich ter 2-361, soc. demokrat Sei t z 2439 glasov. Potrebna je torej ožja volitev. — V B a d e n u je izvoljen nem. liberalec M a r-c h e t z 2031 glasovi, kršč. soc Mih. Adler je dobil 1365 glasov. Mandat so izgubili nem. nacijonalci. — Dun. Novomesto je oddalo nem. nacijonalcu Kienemannu 712, soc. Dobi a sch u 629 glasov. Potrebna je ožja volitev, ki se vrši jutri. Kršč. soc. in liberalni kandidat ne prideta v poštev.
—	Linška obrtna zbornica je izvolila lib. D i e r z e r j a, graška nem. nac. H a n i c h a, zbornica v Ljubnu Endresa in celovška dosedanjega Hinterhuberja. Velepo-sestvo je izvolilo in sicer v Gorici dr. Ver zegnassija s 165 glasovi, slov. kandidat Kocijančič je dobil 62 glasov, v Po-reču ital. lib. P o 1 e s i n i j a, v Inomostu opata Treuinfelsa, dr. Grabmayra, grofa M a r z a n i j a, grofa T o r 1 a g o in grofa Trappa in v Opavi nem. lib. dr. Hirsch a, barona S p e n s a in barona Sedlnitzkega. — Poleg tega sta bila včeraj pri ožji volitvi v Žatcu in Tešinu izvoljena nem. lib. dr. S c h ü c k e r in nem. rad. dr. T s c h a n,
Volitve na Dunaju. Vroč boj se je bil včeraj v avstrijski prestolnici mej krščanskimi socijalci in združenimi sovražniki krščanskega imena. Vdeležba pri volitvi mestne skupine je bila na obeh straneh izredno živahna, izid pa je tak, d> se je ohranil status quo. Krščanski socijalci niso mogli nadomestiti izgub v peti skupini, ker je tudi v drugem okraju, katerega so mislili pridobiti kršč. socijalci, sicer z neznatno večino še zmagal židovski vpliv in denar. Vspth volitev v posameznih okrajih je naslednji : I. volivni okraj : volivcev 7353, oddanih glasov 5837; izvoljeni liberalci dr. Kopp s 3107, dr. Ofner 1 3032, Noske z 2992 in Wrabetz s 3031 glasovi. Kršč. soc. so dobili od 2709—2620 glasov. — II. volivni okraj (Leopoldovo mesto in Brigit-tenau): volivcev 17.152, oddanih glasov: 14 355; izvoljen lib. dr. Vogler s 7251 glasovi, dr. Neumayer je dobil 6314 glasov.
—	III. volivni okraj (Landstrasse): volivcev 13.437, oddanih glasov 9680. Izvoljen je kršč. soc. Steiner s 5763 glasovi, soc. dem. Müller je dobil 1844, lib. Künast 1605 glasov. — IV. volivni okraj (Wieden in Favoriten): volivcev 15.088, oddanih glasov 11,401; izvoljen kršč. soc. dr. Mayreder s 5800 glasovi, soc. dem. dr. Adlor je dobil 3797, liberalec dr. Zemann 1185 glasov. — V. vol. okraj (Margarethen): volivcev 9205, oddanih glasov 6836. Izvoljen je kršč. soc. Mrobach s 3800 glasovi, lib. Schönbichler
| 590, soc. dem. Widholz 2223 glasov. — VI. vol. okraj (Mariahilf): volivcev 6970, oddanih glasov 4637; kršč. soc. dr. Pattai je dobil 2713, nem. lib. Schlechter 918 soc. dem. Reumann 909 glasov. — VII volivni okraj (Neubau): volivcev 8199, oddanih glasov 6130; izvoljen kršč soc dr. Gessmann s 3578 glasovi, lib Zierhut je dobil 1498, soc. dem. Brettschneider 694, nem. radikalec Hengelmüller 217 glasov. — VIII. vol. okraj (Jožefovo mesto): volivcev 5706. oddanih glasov 3761; izvoljen je kršč. soc. Sch le si nger z 2301 glasom, lib. Nechan-sky je dobil 725, nem. radikalec H dbauer 345 glasov. — IX volivni okraj (Alser grund): volivcev 8861, oddanih je bilo 6721 glasov; izvoljen je krši. soc. dr. Weiskirchner s 3521 glasovi, nem. lib dr. Dom 2820, nem. rad. Pacher 126, Ceh Blaha 85 glasov. — X. vol. okraj: volivcev 21.035, izvoljen je bi z veliko večino kršč. soc. Schneider, v manjšini sta ostala Schneider-han in Skaret. — XI. vol. okraj: volivcev 26.467, oddanih 18.380 glasov; izvoljen kršč. socijalec princ L i ec h t e n s t e i n z 11.303 glasovi, soc. dem. Körbler je dobil 4045, lib. Hohensinner 2009 glasov. — Iz številk je razvidno, da so kršč. soc. precej napredovali.
V francoski poslanski xborn'ci se je pričel včeraj vroč boj proti katol. cerkvi in njenim zavodom, ki bo trajal brezdvomno več dnij. Sovražniki krščanskega imena so si svesti zmage nad „klerikalizmom", ker imajo na svoji strani vlado in ker računajo, da proti kongregacijskemu zakonu ne bodo glasovali progresisti. V včerajšnji seji jo bilo na vrsti papeževo pismo na francoskega nadškofa. Na znanje se je vzel z večino odgovor ministerskega predsednika, da bo vlada varovala »pravice" države ter ne bo dovolila, da bi se Vatikan vmešaval v francosko „notranje" zadeve. Zahteve, ki jih stavijo radikalne stranke francoske zbornice, smo objavili včeraj mej brzojavkami, toda desnica in oentrum upata, da bota če ne drugače s pomočjo obstrukcije preprečila vspre-jem usodnih zahtev.
Ruski državni proračun. Malo katera država se more ponašati s tako ugodnimi finančnimi razmerami, kakor Rusija. Proračun izkazuje namreč 1 788 482.000 rubljev dohodkov, od teh rednih 1.730.096 000 rubljev, rednih izdatkov pa le 1.656 652.556 rubljev, ki so torej za 73-4 milij. manjši kakor pa redni dohodki. Mej izrednimi izdatki se nahaja svota 619 milijonov, ki se bo porabila za armado v Kini. O tem izdatku je izdalo finančno ministerstvo obširno poročilo, iz katerega je razvidno, da ta denar ne bo zavržen.
Dogodki v Južni Afriki. Le trideset angleških milj so še oddaljeni številni burski oddelki od glavnega mesta kapske kolonije Kapstadta. Nahajajo se torej v osrčju Kaplanda. To pa še ni vse. Ilolandci v kapski koloniji prijemajo za orožje in se združujejo z Buri, ostali pa na drug način krepko podpirajo bursko akcijo. In tej akciji stopi v najkrajšem času na čelo najboljši burski general Dewet. Angležem preti vsaj za nekaj časa resna nevarnost, pred vsem pa kap-stadtskemu vodovodu, ki je prva življenjska potreba ondotnega prebivalstva. Dosedaj so vztrajali Buri le pri delenzivi, Dewet in Botha pa pričneta kmalu z ofenzivo, ki je minulo leto provzročala Angležem toliko ne-prilik. öamih Burov je sedaj v kapski koloniji nad 6000, torej popolno dovolj, da dvignejo v upor vso deželo. Ko pa se to zgodi, Angleži gotovo ne bodo mej onimi, ki se bodo veselili posledic, najsi dunajska »Informacija« še tako prezira najnovejšo bursko akcijo.
Slovstvo.
Izvrstni znanstveni časopis »Stimmen aus Maria Laach«, katerega, kot je znano, pišejo sami jezuitje, nastopa letos svoj šestdeseti tečaj. Ta list je ena najboljših revij ter prinaša članke in poročila iz vseh strok. Poleg tega je pisan tako, da obravnava zlasti aktualna vprašanja v lahko umljivi obliki. Posebno modroslovni, socijologični in zgodovinski članki zadnjih let so bili prav dobri.
Med novimi koledarji omenjamo sledeče: »Slovenski amerikanski koledar« za 1. 1901. Izdalo in založilo uredništvo »Glas Naroda«. VII. letnik. Cena 25 centov ali 1 krona. V
Ntw Vorku. — Gabršček je izdal »Narodni koledar« za navadno leto 1901 in »Ročni kažipot« po Goriškem, Trstu in Istri s koledarjem. — Hribar v Celju je izdal zopet svoj »ilustrovani narodni koledar«. — Pra-tike so letos vse stare poleg nove »Družinske pratike«, katera se jo hitro priljubila in razširila.	A.
GJaslia.
Pri Schvventnerju je ravnokar izšla za predpu-st enodejanska pantomima za klavir dvoročno : »M o ž i č e k«, zložil I. I p a v i c. Cena 5 K. To je prva slovenska pantomima, kar vemo. Dejanje znano iz cirkusov : Mar-lekin, dekle, neumnosti, objemanje, polju-bovanje, jeza starišev, skakanje, Harlekinov skok skozi okno in sklepno pomirjenje in ples. Dejanje je seveda molče, vmes pa igra klavir. Kompozicija je komična, semtertje brilantna, harlekinska, predpustna. x.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 15. januvarija.
Osebna vest. Deželni predsednik baron H e i n se je danes z gospo odpeljal na Dunaj.
Menjani službi. Pravosodni minister je dovolil, da gg. deželno sodnije svetnik Pavel J u v a n č i č v Kranju in sodnik Jan. Pogačnik v Krškem menjata svoji mesti.
Predavanje. Jutri ob V» 8- uri zvečer predava v Katoliškem domu g. Godec o zvezdoznanstvu.
Častikraja lib. agitatorjev pred sodiščem. Jako priljubljeno agitacijsko sredstvo lib. agitatorjev so bili osebni napadi na naše kandidate. Ker si je »Naroči« upal zapisati vsako poljubno psovko in na naj nesramnoji način žaliti vsakega, ki mu je bil na potu, dobili so tudi njegovi agitatorji po deželi enak pogum, ki ga bodo pa sedaj morali drago plačevati. Naši somišljeniki so namreč sklenili vsakega obrekovalca postaviti pred sodišče. Vsled tega začele so se po deželi interesantne kazenske obravnave, ki mečejo drastično luč na omiko naše liberalno »inteligence«. Prvi jo je skupii Siovo-meški dr. blanc, kateri je bil z ozirom
v
na gosp. poslanca dr. Susteršiča pred volivci pete kurije rabil neko psovko, ki se tudi iz ust dohtarja-kmeta ne sliši preveč lepo. Slane je dobil za ta poj^v svoje »inteligence« 50 kron globe in mora povrniti tudi stroške. O.i, ki se je baje nekoč ponašal, da ne vzame nobenega pardona, bi ga bil to pot rad sprejel, a ga ni dobil. Vivant sequentes!
Odločba za zadruge. Na neko pritožbo je upravno sodišče odredilo, da sme gospodarska zadruga, če je tudi opravičena po pravilih, da prodaja svojim članom blago, Ie tedaj pivo in vino dajati članom čez ulico, če pridobi obrtnosodno za to potrebno koncesijo.
Za osušenje loškopotoške doline
jo k že prej dovoljenim 2000 K podpore poljedelsko ministerstvo dovolilo še primanj-kujočih 1000 K.
Jeranova dijaška miza. Za mesec december je bilo plačati za hrano v ljudski kuhinji 296 K 28 b, za hrano pri zasebnikih 70 K. za stanovanje 82 K, za manjše stvari 14 K 40 b, skupaj 462 K 68 b. Dohodkov je bilo v tem mesecu 370 K, torej je koncem leta 1900 primanjkljaja 92 K 6S b. — V novem letu nam Bog ohrani vse stare dobrotnike ter ubogim dijakom obudi še novih, vsaj krščanska ljubezen človeku leta osrečuje.
V Ljubljani, 15. januvarija 1901.
A. Kalan, oskrbnik Jeranove dijaške mize.
Novi zvonovi. Presvetli g. knezoškof je posvetil danes v Samassovi livarni šestero novih zvonov, in sicer jednega (967 kg.) za župno cerkev v Cirknici, tri (1859, 1229 in 866 kg.) za župno cerkev Sv. Gotharda na Primorskem, ter po jednega za župno cerkev v Tribalju na Hrvatskem in ono v Martinacu v Bosni.
Delavsko gledališče. V nedeljo 21. t. m. priredi »Slov. kršč. soc. delavska zveza« v Ljubljani predstavo treh veseloiger, namreč »Telegram«, »Muteca in »Zakonske nadloge«, na kar že danes opozarjamo svoje somišljenike.
Koncert koloraturne pevke markize Strozzijeve. V sredo dne 16. januvarija 1901, zvečer točno ob 8. uri, v zgornji veliki dvorani Narodnega doma koncert koloraturno povke Maje markize Strozzijeve. Pri koncertu sodelujejo: pianist gosp. Josip Prochazka, učitelj „Glasbene Matice", in moški oktet. Spored: 1. Verdi: Velika arija iz opere „Traviata", poje gospica Strozzi-jova. 2. Gj. Esenhut: „San", moški čve-terospev z bariton samospevom, poje moški oktet, samospev gospod Lilleg. 3 a) A. Dvofak: „Na tAčkach", b) Wogrich : „Staccato caprice",' svira na klavir gospod Josip Procbaika. 4. a) Iv. pl. Zaje: „Romanca", b) Albin: „Oproštaj", poje gospica Strozzi-jeva. 5. A. Nedved: „Pod oknom", moški čveterospev s tenor samospevom, poje moški oktet, tenor-samospev gospod Janko Krsnik, 6. a) Iv. pl. Zaje: „Domovini i ljubavi", b) * * *: „Slovenska pesem", poje g. Strozzi-jeva. 7. B. Smetana: „Koncertna fantazija" na češke narodne napeve, svira na klavir g. Josip Prochaika. 8. G. Mt yerbeer: Velika arija iz opere „Dinorah", poje gospica Strozzijeva. — Začetek koncerta točno ob 8. uri konec ob pol 10. uri. — Cene prostorom : Prvo do tretje vrste 1 gld. 50 kr., četrte do sedme vrste 1 gld., od osme vrBto nadalje in na galeriji 80 kr. Stojišča 50 kr. Dijaške in garnizijske vstopnice 30 kr. — Vstopnice so dobivajo v trafiki gospoda Se-šarka v Selenburgovih ulicah in na večer koncerta pri blagajnici.
Ogenj. V Št. Vidu prevojske občine je dne 6. t. m. bil velik požar, ki jo posestniku Jerneju K v e d r u uničil hišo in gospodarsko poslopje z vsem, kar je bilo v njem. Škode je bilo 2400 K, Kveder je bil zavarovan le za 800 K.
Vtopljenca našli so 14. t. m. v Ljubljanici na Fužinah. Sodijo, da jo bil že več dni v vodi, ker ima eno oko že razjedeno. Vtopljenec je neznan.
Ponesrečenec na železnični progi pri Zalogu, katerega je vlak povozil dne 9. t. m., je bil posestnik Janez Cerar iz Sela, župnije Vače.
Škarlatica v kranjskempolitičnem okraju se je jako razširila. Nekateri slučaji so prav nevarni. Zdaj je bolnih še: 4 odrasli in 39 otrok. 7 odraslih in 43 otrok je ozdravelo, 16 otrok je pa umrlo.
Trahom. V kočevskem političnem okraju je za trabomom bolnih še 91 oseb. 9 jih je ozdravelo.
Ljubljanske novice. Umrl je v Ljubljani mizarski mojster Jak. Petrin v Hrenovih ul., ki je svoj čas kot mornar veliko potoval po Evropi. V Streliških ulicah je umrl danes zjutraj pismonoša Vidmar po daljši, mučni bolezni. V Gorici je umrla peštna upraviieljica Marija Budnar, ki bo v sredo pokopana na tukajšnjem pokopa lišču. — Včeraj se je vnel dimnik pri J. Schreyu, peku v Gradišču Prišla je tje požarna bramba. Ogenj se je hitro zadušil. — Izgubila se je mošnja z denarjem na poti od Mestnega trga skozi Linger-jeve ulice do šolskega drevoreda.
Koroške novice Prestavljeni so gg.: nadučitelj Jos. Ogris iz Št Jurija ob Žili v Mičice; učitelj J. K r e b s iz Libentala v Št Jurij ob Žili; učitelj R. L a k n e r iz Bo-rovelj v Važe. Z* šolskega voditelja v Slov Plajberzi je imenovan tamošnji učitelj M T a r m a n. Iz službe je izstopila učiteljica v Velikovcu, gdčna M. V i k o š n i k, na njeno mesto je nastopila gdčna M. Forma-n e k. — Prestavljen je okrajni komisar pri celovškem okr. glavarstvu, g. grof E 11 z, k ministerstvu notranjih zadev na Dunaj. — Cesar je potrdil zakon o pobiranju deželnih doklad, kakor jih je deželni zbor določil v zadnji seji. — Blizu Gospesvete se je dne 31. dec. oskrbnici O. H o f f e r e r splašil konj, ko se je vozila v Celovec. Skočila je z voza, a na cesti obležala nezavestna. Kmalu nato je umrla. — Deželna hipotečna banka je do 1. jan t. 1. dovolila vkup 1179 posojil v znesku 6299.500 kron. — V Trebnju blizu Beljaka je prišel dne 20. decern, hlapec P. Knaler pod voz, ki je bil nabasan z deskami. Bil je takoj mrtev.
Št. Jakobska mlekarna v Rožu na Koroškom posluje prav vzgledno in do-naša udom že sedaj lep dobiček. V šeBtih mesecih njenega obstanka, v polovici leta, je 62 udov prejelo za mleko 5203 K 75 h,
in to tam, kjer so trdili, da niti za dom ni i dovolj mleka 1 — Med letom že so udje dobili deloma v gotovini, deloma v blagu, katero so skupno naročali pri narodnem tr govcu gospodu E Peganu v Trstu, vkup 1680 K 87 h. ostanek 3533 K 88 h pa so dobili sedaj. — Največ je dobil Er. Majer p. d Ibovnik na Bistrici, celih 383 K 10 h. Za teleta je mož v tem času skupil 212 kron, tako da je v enem polletu od krav skupil 59-5 K 10 h. Doma pa pravi, da še enkrat ni bilo treba kuhati požgano juhe, odkar nosi mleko v mlekarno, med tem ko je prej večkrat primanjkovalo mleka.
»Sudmark«. Po zadnjem izkazu so dobili podpore: Šole v Pliberku, Kočevju in Radvanju v znesku 20 do 50 K; otroški vrtec v Velenju 600 K; obrtnik na Spodnjem Štajerskem 2000 K (posojilo); učenec kmetijske šole v Celovcu 200 K (štipendij); otroški vrtec v Š .-Stanju 300 K; nek učitelj na Kranjskem (!) 100 K, učitelj na Koro škem 200 K (posojilo). — Društvu je pristopil kot ustanovnik: tovarnar Pavel Sam as s a v Ljubljani. Tega gospoda naj si dobro zapomnijo zlasti slovenska cerkvena predstojništva! — Kaj pa „Naša Straža"?
„Schulverein" na delu. Nemški «schulverein«, oziroma celovška podružnica je napravila božičnice v sledečih šolah : Ve-likovec, Železna Kapla, Vetrinj, Hodiše. 2 00 mark je za te podružnice nabral vse nemški agitaror K. Pro'l v B e r o 1 i n u. Tako se s pomočjo nemških prusovskih mark podpira slovenska deca le v ta namen, da so odtujujejo svojemu narodu in besedi materini. Ta slučaj zopet prav jasno kaže uprav zlobne namene »schulvereini«, zoper katerega bi morali Slovenci združiti vse svoje moči!
Odpad od vere. V Celovcu je minulo leto 52 »vnetih« katoličanov prestopilo k protestantizmu.
Umrl je 8. t. m. v Griesu pri Bolzanu 551etni višji nadzornik južn. železnice g. Fr. Hauser, ki je svojedobno več let služboval tudi v Ljubljani.
Strokovno društvo tapetnikov in preprogarjev. V nedeljo dne 13. t. m. se je ustanovilo strokovno obrtno društvo tapetnikov in preprogarjev v Ljubljani. V odbor so bili voljeni sledeči gospodje: Predsednik Dragotin Puc, podpredsednik ter ob jednem tajnik Miroslav Zor, blagajnik Ivan Čeme, odbornika Ivan Galle in Ivan Ženko, revizorja Franjo Pleško in Franjo S e b b r.
Umrl je 13. t. m. na Dunaju sloveči slikar in Fiihrichov sodelavec Josip Plank, 85 let star, ki je leta 1861 naslikal Križev pot v stolni cerkvi ljubljanski in pozneje tudi lepo oltarno sliko v Marijanišču. Bog mu daj dobro!
Mestna ljudska kopelj. Od 30. dec. do 5. jan. t. m. oddalo se je v mestni ljud ski kopelji vsega skupaj 374 kopelj in sicer: za moške 318 (pršnih 220, kadnih 98), za ženske 56 (pršnih 3, kadnih 53).
Ameriške novice. Slovenci v La Salle, 111., so se 13. dec. zbrali in sklenili poleg mestnega parka kupiti primerno stav-bišče za novo cerkev. — Ondi je po daljši bolezni za sušico umrl Josip Drnjač, doma iz celjske okolice. Zapustil je vdovo s peterimi nedoraslimi otroci. — V Buelu poleg Ilibbinga je umrl Nikolaj Oberman, star 43 let, doma iz Drašičev pri Metliki. Zapustil je v domovini vdovo in eno hčerko.
C. kr. Italijani. Povodom zadnjih volitev v Trstu piše »Edinost«.: Uzor c. kr. Italijanov je naš dobri znanec, baron llinal-dini. Mož je izstopil iz društva »Austria« in vstopil v »Filarmonico-Dramatica«, kjer nosi zvonec preslavni — Hortis. Baron Rinaldini je namreč kandidat za državni zbor, a v društvu »Austria« ne rastejo tržaški mandati. Vleklo ga je srce, vabil ga je mandat in mož je omahnil v radikalni tabor.
Objava- Pisma namenjena osebam na vojnih ladijah nahajajočih se v vstočni Aziji, so poštnine prosta. Glasom naredbe c. kr. trg. ministerstva od 21. dec. 1900 št. 3724 so dopisnice in nepriporočena pisma do vštetih 70 gramov teže namenjena osebam c. in kr. eskadre v VBtočni Aziji ali od istih odposlane, v zmislu II. člena 21. odstavka zakona od 2. oktobra 1865 drž. z. št. 108 in § 3. poslovnika za vojaško pošto v slu-
čaju vojne, od poštnine oproščena. C. in kr. eskadra sestoji ta čas iz sledečih Nj. V. ladij : »Kaiserin und Königin Maria Theresia« »Kaiserin Elisabeth« »Aspern« in »Zenta«. Naslov omenjenih poštnih pošiljatev mora obsezati : a) Ime, službeni značaj ali službeni položaj prejemnika, b) natančno označenje ladje, na kateri se prejemnik nahaja in c)
zaznamek »vojaška pošta«.
• * «
Led na Donavi in Savi. Iz Vuko-vara se poroča, da je ondi Donava tako zamrznila. da je mogoče i z vozovi preko leda. Tudi Sava je pod Bukovjem prekrita z debelo ledeno skorjo.
Domovinska pravica. Vsled nove domovinske postave, ki je dobila veljavo z letošnjim novim letom, je bilo po nekaterih čeških vaseh mnogo prepira. Župani so vedeli, da bodo z novim letom dobili domovinsko pravico vsi tisti tuji reveži, ki so bili v občini najmanj dtset let. Da bi se to ne zgodilo, so svet jvali župani hišnim gospodarjem, pri katerih so oni tujci bili, naj te ljudi spravijo na kakoršen koli način od hiše. Tako so hoteli tujce prisiliti, da bi še pred novim letom odšli iz obč ne. V lloja-nih pri Blatni na Češkem so na ta način iz občine spravili hlapca Rikovskega z družino vred. Delal je v hojanski občini 32 let, stanovanje je imel plačano do majnika 1901, pa je vendar moral iz občine. Ko so mu hoteli postaviti hišno opravo na cesto, g» ni bilo doma in njegovo stanovanje je bilo zaklenjeno. Zato je občinski sluga pripeljal kovača, ki je vrata šiloma odprl. Potem so znosili na cesto ves imetek Rikovskega. Možaki, ki so to videli, so godrnjali, ženske so jokale. Ko so nekateri hoteli braniti, jih jo župan dal opozoriti, naj se nikar ne vmešavajo v uradno postopanje, ker bi jih sicer zadele občutne kazni. R kovski je res šel iz občine. Hojanski župan je celo obiskal vse hišne gospodarje, ki so imeli tujce, in jim je ostro zabičil, naj tujce odpravijo do novega leta od hiše. — Vso čast češki omiki, ampak pred našimi vaškimi župani naj se češki skrijejo.
Moderna mladina V Novem Sandecu je policija zasačila tatinsko družbo šolaric. Mlade tatice so izvrševale najraznovrstnejše ulome in kraje Načelnica to tolpe, 17letno dekletce, je hotelo pri belem dnevu neki gospej strgati z vratu zlato verižico. — V Oedenburgu se jo ustrelil realčni abiturijent Alader Jerny pred očmi svoje matere. Skregala sta se z vodjo in mladi dijak je pozval vodjo na — dvoboj. Vodja je dejal, da se z otrokom ne bije. Ta naslov se je zdel abi-turijentu tako poniževalen, da se je iz »sramu« ustrelil — V Ehlenbogenu pri Oberndoriu v Würtembergu je na sveti večer llletni deček umoril svojo 61etno sestrico, ker mu ni hotla dati 20 vinarjev, katere je dobila od matere. Deček ji je čre-pinjo razbil s kamenjem in mrtvo truplo skril.
Gimnazij in realk je po zadnjem izkazu sedaj v Avstriji 318, in sicer gimnazij 212 z 69.788 učenci, rvalk 106 s 35.192 učene'.
Samomorov »a Dunaju je bilo v minolem letu 500, od teh 392 moških in 108 ženskih. Najmlajši samomorilec je bil 10 let, najstarejši 84 let star.
Inomost ima po zadnjem štetju 24.524 prebivavcev.
Zarubljena železnica. Kr. sodni stol v Zagrebu je 11. t. m. dovolil, da se zarubi del prometnega materijala samoborske železnice za terjatev inženerja Straussa v znesku 45 000 K Zarubili so na postaji v Podsu-sedu jeden stroj in dva voza, v Zagrebu pa nekaj vagonov.
Volkovi na Ogerskem Ko je dno 6. t. m. poštni voz zapustil Majdenko, so volkovi raztrgali konja in hlapca. Ker pošta ni došla, šli so iskat in našli ostanke. Na poti v Prislop so volkovi napadli orožnike, ki so osem mrcin ustrelili, a sami komaj rešili življenje.
Volkovi v rimski okolici. Sedem kilometrov od Rima je neki pastir ubil volka. Sneg, ki je pokril gorovje po Laciju, je prepodil zverino med bivališča.
Požldovljenje Mažarov vsled liberalnih zakonov naglo napreduje. Meseca novembra so je sklenilo med kristjani in Židi 34 zakonov, od teh z reverzom na korist
katoliškemu delu samo 4. Istega meseca se je sklenilo druzih mešanih zakonov 2315.
Donava zamrzuje vsled nenavadno hudo zime. Ladije že nekaj dnij ne plovejo med Zemunom, Belgradom in Pančevim ter so v zimskem pristanišču pri Zemunu, kjer jo zbranih do 30 raznih parobrodov in 130 tovornih ladij.
Poljaki na Pruskem so veliki reveži. Pruska policija voha in stika povsod, da iztakne kako zaroto ali kaj podobnega. V Thomu so 8. januvarija strogo preiskovali stanovanja gimnazijcev in njih knjige ter pisma. Ko so bili gimnazijci v šoli, jo prišla komisija na dom in vse prebmila in pretaknila Starišem poljskih gimnazijcev so poročali na dom, da so njihovi sinovi na Bumu, da so udje prevratne zarote. In kaj je našla policija? Mickioviczeve pesmi, spise Krasinakega, zgodovinska dela in katoliške poljske katekizme. Vneti Prusaki so ta »nevarna« dela zaplenili.
Dvestoletni jubilej pruskega kraljestva se bo 18. januvarija po vsej Pruski slovesno praznoval. Delajo se velike priprave. Nemški cesar bo seveda govoril.
Katoličani na Pruskem se krepko potegujejo, da dosežejo ravnopravnost s pro-teBtantovskimi sodržavljani. Doslej so v vseh uradih potiskali katoličane nazaj, da so jim jemali pogum in pisali vedno, da so katoličani zaostali v omiki. Na višjih šolah v za padnem Pruskem, kjer so kaj,oličani v večini, je še sedaj poleg 200 protestantovskih učiteljev le 50 katoliških. Katoličani pa energično zahtevajo, da se tudi na tem polju vpelje ravnopravnost.
Berolinski podžupan Brinkmann je nenadoma umrl. V ponedeljek zvečer je jahal po jezdarni, kar se konj splaši in priletnega 250 funtov težkega podžupana vrže na tla. Ta se je tako prestrašil, da ga je zadela srčna kap in je takoj umrl.
Žalosten spomenik. Pravosodni minister italijanski je kraljici Margheriti poslal krogljo, s katero je Bresci ustrelil njenega moža, kralja Umberla.
Angelsko trdnjavo v Rimu hočejo popraviti, kakor je bila v srednjem veku. Ustanovili bodo ondi muzej za orožja iz raznih vekov.
Ti presneti alkoholiki! Nasledke alkohola na Francoskem priobčuje društvo protialkoholikov v Parizu. Po teh podatkih je žganjepitje ra Francoskem na leto vzrok 27.350 telesnim poškodbam, vzrok 23.153 drugim zlodejstvom in 1753 samomorom. 89 odstotkov vseli smrtnih slučajev vsled tuberkulozo so računi na alkoholike ali nji hove potomce. 75 odstotkov vseh bolnikov po bolnicah je pivcev iz navade. V zadnjih šestih letih so je število blaznih podvojilo. Vzrok je — alkohol. Mesto Pariz stanejo samo žganjepivci po bolnicah na leto dva milijona Irankov.
Suhi del sveta. Poljak Czarlinski, ki je služil kot inžener v Avstraliji, piše takole: Ko bi Avstralija imela več vode, bi bila najsrečnejši del sveta; izpremenila bi so v deželo, po kateri so cedi mleko in med ; žal, da ima premalo studencev. Avstraliji jo Bog prisodil večno sušo. Ljudje si morajo pomagati, kakor morejo. Z ogromnimi stroški vrtajo artezijsko vodnjake, napeljavajo od njih vodo po poljih in travnikih itd. V Queenslandu so zadnje čase izvrtali nad 200 artezijskih vodnjakov. Kot nadzornik sem obiskal prav vse. Sam sein vodil delo pri vrtanju artez. vodnjaka v okolici mesteca Moree ; vrtali smo 830 metrov globoko, delo je bilo težko, pa tudi uspeh krasen. Vodnjak bruha sedaj deset milijonov litrov vodo na dan! Drug tak vodnjak, ki je veljal okrog 40.000 gld., daje samo šest milijonov litrov vodo na dan. Kjer ni umetnih vodnjakov, so pa ljudje odvisni samo od vremena. Če pride dež o pravem času, so rešeni, sicer so jim pa trda godi.
8 >ruštva.
(Društvo zdravnikov na Kranjskem.) V soboto dne 19. januvarija 1901 ob 6. uri zvečer vrši se v bralni sobi izvan-redni občni zbor. Dnevni red: 1. Poročila odbora. 2. Volitev predsednika. 3. Demon stracije. 4. Slučajnosti. Radi velike važnosti tega izvanrednega občnega zbora blagovolo naj društveniki v prav velikem številu udeležiti so istega. — Dr. Kopfivva, predsednika namestnik.
(V St. Petru na Krasu) priredita podružnica bv. Cirila in Metoda in odbor za prireditev veselice v prid Prešernovemu spomeniku združtno zabavni vtčer. Vsako loto položila je podružnica Pivka v skupičku prirejene veselice svoj davek na oltar domovino, in tudi lt:tos upa izvršiti svojo dolž nost. Prvi pogoj k temu je gotovo obilna udeležba L ozirom na to, da se vrši vtse-lica v prid družbe sv. Cirila in Metoda, ka tere važnosti za slovenski narod nam pač ni treba omenjati, in v prid Prešernovemu spomeniku, spomeniku našega največjega pes nika. prosi so destite vabljence, da se kolikor mogoče polnošteviino udeleže veselice in ako jim ne bi bilo mogoče se udeležiti, vsaj pcšljejo vstopnino (na naslov tajnika podružnice Pivke, g. Val. Stro)a, železniškega uradnika v 6t Petru).
Telefonska in brzojavna poročila.
Celoveo. 15. jan. Predsednikom trgovske zbornice je izvoljen Hillinger.
Gradec, 15. januvarija. (C. B.) Štajerski veleposestniki so izvolili danes dosedanje poslance nemško lib. stranke Attems, Stürgkh, Moscon in H a ck e 1 b e r g.
Praga, 15. jan. „Politik" ve poročati, da še ni določeno, kdaj se stiide državni zbor.
Praga, 15. jan. Poslanci Sil, Baxa, Kataj, Prašek, Stastny, Klouček in Nowotny ustanove v češkem dežel, zboru državnopravni klub.
Brno, . 15. jan. Predsednikom deželnega sodišča za Moravsko je imenovan opavski predsednik vitez S t robi Albeg. na njegovo mesto pa dosedanji podpredsednik dr. K o pit sc h.
Lvov, 15. januvarija. Pri včerajšnjem zborovanju veleposestva je kandidat David vitez Abrahamovicz rekel, da ugovor demokratov, češ, da se njihovo mnenje v poljskem klubu zatira, ni resničen. Poljaki v drž. zboru ne smejo iti ne z levico, ne z desnico, ampak si morajo ohraniti čisto prosto roko. Ko bi se sedaj naredila stalna večina desnice, bi bil to baje umor parlamenta. Kandidatu so izrekli zaupanje.
Bukarešt, 15. jan. „Universal" poroča, da je dunajska policija zasledila zaroto anarhistov proti bivšemu kralja Milanu.
Stokholm, 15. jan. Dne 21. t. m.
prevzame kralj zopet vlado.
Pariz, 15. jan. Soc. Sem bal je
interpeliral o vmešavanju papeža v francoske razmere. Vprašuje, če tii viada ugovarjala proti zadnjemu pismu papeževemu do francoskih škofov. Posl. R i b o t je naglašal, da ima papež pravico povzdigniti svoj glas, kadarkoli vidi, da se cerkvi godi krivica. Min iste r s k i predsednik izjavi na to, da vlada v prejšnjih besedah ne vidi grožnje. Papež kot poglavar katol. cerkve ima to pravico, a vlada ne bo trpela vpliva proti kongregacijskemu zakonu, kadar bo enkrat sklenjen. Dnevni red se sprejme.
London, 15. jan. (C. B.) Na krovu parnika „Highland prince", došlega iz Laplate v Shieldsko pristanišče, so mej vožnjo umrle štiri osebe t<\ kugo, mej njimi tudi kapitan.
Haag, 15. jan. 500 članov nizozemske južno afriške zveze odpotuje posamič preko Laurenca-Marqueza na bojišče.
Bruselj, 14. jan. Iz Haaga so poroča, da Klüger zavrača vsako posredovanje kanadskega premierja Lanriera, ker hočejo Buri skleniti mir na podlagi popolne prostosti.
London, 15. januv. Iz Pretorije poročajo 12. t. m.: 800 Burov jo danes zjutraj pod vodstvom Btyerjevim napadlo tretji kolodvor južno od Pretorije. Posadka je štela 120 mož. Buri so kolodvor obkolili in streljali. Jeden angleških vojakov se je preril skozi Bure in brzojavil v Pretorijo po pomoč, ki je takoj odšla. Mej tem so Angleži odbili napad brez izgub. Buri so osta-vili tri ranjence. Poznejo so Buri razdrli železnico južno od Kiialfonteina.
London, 15. jan. Reuter, urad poroča : Princ Cun je obiskal nemškega poslanika Mumma, ki je odobril njegovo odpos'anstvo v Berolin.
Novijork, 15. jan. Iz Pekina poroča Reuterjev urad, da je princ Ging v soboto podpisal skupno noto, Li-Hung-čang pa v nedeljo.
Umrli no:
11.	januvarija. Angela Dovgan, pismonoše hči, 9 mesecev, Poljanska cesta 60, catarrh. intestin.
12.	januvarija. Bogomir Vidmar, črkostavca sin, 2'/j leta, Marije Terezije cesta 11. vnetje možganske mrene.
1-1. januvarija. Marija Papier, žena prodajalca žganja, 55 let, KonjuSne ulice 13, srčna hiba.
V bolnišnici:
11. januvarija. Jera Japelj, delavca vdova, 70 let, ostarelost. — Ivan Alarn, črkostavec, 42 let, jetika.
Gena žitu na dunajski borzi
dn6 14. januvarija 1901
Za 50 kilogramov
Pšenica za pomlad . K 7-87 do K	7*88
Rž za pomlad . . » 7-78 »	»	7'89
Turšica za ma| junij /01 » 5 28 »	»	5 29
Oves za pomlad . . • 6 29 »	»	6 30
Meteorologiöno poročilo.
fišina nad morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736'0mu;
Cas opa-zetunia
btlinje Tempe- | raturu I po : (»ziju
barometra T mm.
Velrori
Nebo

•por t
■ou •e « ,
14! zve« I 749'3 | — 7 8
749 21—13-4 748 51 -5 1 S-ednja včerajšnja temperatura —7 1
.-17. zjuti.
|2. popol.l 748 5 I —5 1
si. svzh. si. svzh. brezv.
I jasno
00
normale: - 2 fi
jasno oblač.
Tržne cene v Ljuhlja
Tedensko poročilo
od dne 6. jan. do dne 12. jan.
III.
	1	K	h			K	h
Goveje meso 1. v.	k*|	l|28		Pšenična moka 100 kg		n	—
. . II. .	»	1 10		Koruzna » »	>	16	—
> . III. >	>	1	—	Ajdova » »	>	29	80
Telečje meso	>	1	20	Fižol, liter . . ,		-	18
Prašičje » sveže	>	140		Grah, » . . .		—	20
» » prek.	>	140		Leča, » . . .		—	24
Koštrunovo meso	>	—	80	Kaša, > . . .		—	24
Maslo . . . .	»	2' —		Ričet, . . . .		_	22
Surovo maslo . .	>	2	—	Pšenica . . 100 kg		16	—
Mast prašičja . .	>	1	40	Hž . . . .	»	13	60
Slanina sveža	>	1	:<6	Ječmen . . »	K	13	50
» prekajena	»	1	44	Oves ... »	»	13	60
Salo.....	»	1	20	Ajda ... »	»	13	—
Jajce, jedilo . . Mleko, liter . .		—	7	Proso, belo, »	>	19	—
		—	1«	navadno »	>	14	—
Smetana, sladka liter		—	80	Koruza . . »	>	12	—
» kisla .	C	—	80	Kromuii »	>	5	20
	kg	1	—	Drva, trda, ms		7	—
Piščanec . . .			—	» mehka, »		6	—
Golob . , . .		—	50	Seno, 100 kg .		4	40
		—	—	Slama, > >		4	40
Zajtc . . . .		—	—	Stelja, » »			—
t
37 1-1
Ljudmila Doleuz naznanja v svojem in imenu .svojih sinov Viktorja iu Edvarda,
kakor tudi v imenu ostalih -sorodnikov globoko potila tužno \est, da je njih nepozabni soprog, oziroma očo, gospod
Fran Dolenz
trgovec in hišni posestnik, občinski svetnik mesta Kranj, imejitelj zlatega zaslužnega križa s krono
po kratki bolezni, previden s tolažili sv. vere, danes zjutraj ob 6. uri v 6W. lelu svoje dobe min o v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v četrtek, dr.e 17. t. ni., ob 2. uri popoldne.
Sv. zadušile maše se bodo brale v tukajšnji mestni župni cerkvi.
Kranj, dne 15. januvarija 1901.

Na račun se odda pod zelo ugodnimi pogoji s 1 majem t. 1. dobro znana
gostilna
v letovišču Laierca pri Ljubljani, pole£ želez, postaje.
Izvrševanje obrta izročilo se bode le zanesljivi, prav pošteni in posebno v kuhinjski stroki zelo vešči gostilničarki (vdovi ali samici) z dorastlo hčerko, oziroma s kako so-rodnico, proti primerni kavciji.
Natančneje pozve se pri posestniku in vinskem trgovcu Karol Lenče-tu na Laverci.	15 3
Na prodaj sta
2	križeva pota
jeden za gld. 65-—, drugi za gld. 250 —
pri	16 12-3
FR. TOMAN-u,
podobarju in pozlatarju y Ljubljani, Vaivazorjev trg št. \.
Hiša je na prodaj
v Ljubljani, Krakovsko predmestje,
iz prosto roke, pod jako ugodnimi pogoji. Poslopje je v najboljšem stanu, ima
3	Bobe in 2 kuhinji, prostorno dvorišče in velik vrt.	21 6—2
Natančneje pove upravništvo »Slovenca.
VABILO
na
II. redni občni zbor
.Hranilnice in posojilnice na Cešnjici',
kateri so bode vržil
v nedeljo 27. januvarija 1901
»b 7,2. uri popoldne
v prostorih gospodarske zadruge na Cešnjici.
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva. 2 Poročilo računskega pregledovalca. 'S. Potrjenje računa za leto l(J00.
4.	Volitev načelstva, računskega pregledovala in nj. ga namestnika.
5.	Razni nasveti.
Na Češ nji c i, dno 14. jan. 1001.
36 1-1	Načelstvo.
Opomba. Ako bi ne došlo ob določenem času zadosti o število zadružnikov, se pr.čne ob 4. uri drugi občni zbor natančno po zgornjem „Vabilu" ne gledč na število navzočih zadružnikov.
Predivo
kakor tudi vse druge
pridelke
kupi najdražje
Anton Kolenc,
trgovec v Celju, Narodni dom
Kdor ima veliko prediva, naj naznani
zadnjo ceno in množino.	35 lO-l
■foccofe
(L
namilil
11
lekarnarja Piccoli-ja
v X_.juJ»ljani
se prireja kar najskrb-neje iz dišečih gorskih malinovih jagod v srebrnem kotlu s pomočjo /-v pi ra ¡n je torej najbolj čist izdelek nepre-sežne kakovosti ter naj se ne zamenjava z malinovim sokom, ki je v prodaji in je navadno umetno prirejen, imajoč v sebi zdravju škodljive snovi in baker.
Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo-vara, velja K 1-30. Razpošilja se tudi v ple-
8= teniii slekleuicah pa 10, 20 iu 40 klgr. ter se i kilo zaiačani s K MU, 100 kilogr. = 100 kron.
Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine pošlje se franko po vsi avstro ogerski monarhiji proti povzetju s K 5 30. 589 28
I
aOkUmrnoamrtm
Odvetnik
31 3-2
dr. Fran Tominšek
dovoljuje si naznaniti, da jo otvoril svojo
v Ljubljani, na Bregu št. 20
ter jo pridružil odvetniški pisarni gospoda dr. V. Krisperja V Ljubljani.
X> u 11 a j 8 k a i i 1 i a 1 k a Hranilne vloge na knjižioe s 4%.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila na vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 6 razvinkuliranje obligacij.
Zivnostenská banka
lia Ihinaju. I., Heneiigasse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju. Budejevicah, PardubujTIT, Taboru, Renasavi Iglavi. Moravski Ostravi.
Dni 15. januvarija.
Bkupni državni dolg v notah.....98 30
Skupni državni dolg v srebru......98 15
Avstrijska zlata renta 4°/0.......117 25
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	98 30
Ogerska zlata renta 4"/„........117 —
Ogerika kronska renta 4°/0, 200 ..........92 25
Avatro-ogerske bančne delnice, 6 00 gld. . .	1702— Kreditne delnice, 160 gld. ...... .661 —
London Tista ..................240 60
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.dri.velj	117 65
M
D » n a j w k ji borz a.
20 mark......
20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini.....
Dné 14. januvarija.
3-2°/0 državne Brečke 1. 185-i, 250 gld.. . 67„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/o zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4"/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . . .
23-53 1916 90-75 11 36
180-167— 197-50 95-30 140— 257-00
Duuavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	105 75
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 40/„ .	93 75
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	429-—
» > južne železnice 3°/0 .	338'—
>	» južne železnice 6°/„ .	12050
>	> dolenjskih žc'eznic4°/0 .	99-50
Kreditne srečke, 100 gld..............388-—
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	257 50
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	48—
Ogerskega » „ » 5 » .	23—
tiudimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....14 10
Rudolfove srečke, 10 gld......69—
Salmovs srečke, 40 gld........— ■ —
Si. Gendis srečke, 40 gid................200 —
VValdsteinove srečke, 20 gld..............— •—
Ljubljanske srečke....................58 —
Akcije anglo-avstnjsko baake, 200 gld. . .	269 —
Akcije Ferdinandove sov. želez., 1000 gl. st. v. .	6205- —
Akcije tržaškega Lloyda 500 gid..........823 —
Akcije juine železnice, 200 gld. sr. . .	108-75
Splošna avstrijska jtavbinska družba . . .	145 —
Montanska družba avstr. plan............430 —
Trboveljska premogarska družba, 70 gld.	443 —
Papirnih rubljev 100 ..................254 2»
		
I MJC Nakup in prodaja 1X1 1 vsakovrstnih državnih papirjev, ireik, denarjev itd. 1 Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju ■ najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. | Kulanlna iirriilev naročil na borzi.	Manjarnična dolntska družba „ji K m cur" 1., WoHzbüü 10 in 13, Dunaj, 1., Strobelgasse 2.	dM" Pojasnila ~)tXh v vseh gospodarskih in flnnntinih «tvarok, 1 potem o kursnih vrednostih vseh ipokulaoljskih vrednotiailk 1 papirjev in vestni »viti za dosego kolikor je mogoče visocoga I obreatovanja pri popolni varnosti I S4T naloženih ?. ayuic. HfM S