Spedraone in abbonamento postale “»itnina plačana v gotovini Cerna I lira DRUŽINSKI TEDNIK r -i .—j ! : XIV. V T.inhliani Q ^>.12 j« ial*?.YY St,.,' > I fAMl \ S V Ljubljani, 9. julija 194‘2-XX. štev. “24 (660) Vse pa pride na dan, če ne prej, čez sedem let. Slovenski rek »DRUŽINSKI TEDNIK« Izhaja ob Četrtkih. OrednlltTo la uprava v Ljubija ni, Miklošičeva 14/1X1. PoStni predal 6t. 345. Telefon St. 33-88. — Račuu poštne hranilnice v Ljubljani 8t. 15.395. — Rokopisov ne vračamo, nefranliiranili dopisov ne »prejemam^. Z* odgovor je treba priložiti ‘2 liri v znamkah. NAROČNINA Vi leta 10 Ur, */x leta 20 lir, vse leto 40 lic. V' tujini 64 lir na leto. — Naročnino Je treba plačati vnaprej. GENE OGLASOV V tekfltnem delu: enostolpčna petitna vrati ati njen prostor (višina S mm in širina 65 mm) 7 Ur; v oglasnem delu 4.50 lire. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru — Notice: vrstica 7 lir. Mali oglasi : beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod ie post-bej. Pri večkratnem naročilu popust. Danes: TUDI LUCIJANI OD MUH! Naš novi roman (G/, sfr. 2 in 3) Cele Osi prodirajo v Egiptu Uspehi letalstva v Sredozemlju in v Severni Afriki . Gjnvni stan italijanskih Oboroženih s'l i« objavil 1. julija naslednje 764. vojn* poročilo: . V Korintu se nadaljujejo operacije italijanskih iti nemških motoriziranih oklepnih sil, ki so prodrle skozi področje Duhe. Skupine letal Osi so ponosno napadle in bombardirale vojaške naprave na Malti. Dva Spitfira so sestrelile. Iz teli operacij se eno letalo ni vrnilo. Pri oskrbovanju Cireuaike je bila torpedirana ena naša spremljevalna izvidniška ladja. Večji del posadke je rešen. Na vzhodnem Sredozemskem morju so naša torpedna letala potopila iužno-Mpadno od Jafe sovražno 5000 tonsko tovorno ladio. ki ie bila v zaščitenem konvoju. .(•lavni Stan italijanskih Oboroženih sil objavlja 765. vojno poročilo: Italijanski in nemški napadalni oddelki so včeraj zavzeli trdno zgrajene in krčevito branjene angleške pošto; Mnke v El Alaineinu (Arabski zaliv); '** divji bitki so čete Osi zlomile sovražne črte. Letalstvo Osi. ki ie znova in znova posegalo v boje. je gospodovalo nad J*ojišfein; RAF je izgubila v letalskili t*>iih 9 strojev. Italijanske in nemške letalske skupine so na vso moč bombardirale oporišča n a Malti. Mnogo ciljev so zadele. Lovci, ki so spremljali bombnike, so v ponovnih živahnih spopadih sestreliti 1! angleških letal, ne da bi utr-t>eti kako izgubo. Neko sovražno letalo je na otok Scarpanto (Egejsko morje) metalo bombe, ki niso naredile nikake škode. - %f'!avai Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja 766. vojno poročilo: Delovanje sil Osi se ugodno razvija jugovzhodno od El Alameiria. Mo-ffočne sovražne postojanke smo zajkelj. prijeli pa več ko 2000 ujetnikov tor zaplenili ali uničili 30 topov in številna oklepna vozila. Tudi včeraj je naše letalstvo krepko posegalo v boje na suhem ter ie v bojih uničilo pet angleških letal. Letališči v Mikabbi in La Veneziji siii.j silovito bombardirali iti številne bombe vseli velikosti so neposredno zadele njune naprave. Spremljevalni italijauski in nemški lovci so v zračnih lioiili sestrelili 17 angleških letal. I*et naših letat se včeraj ui vrnilo z dnevnih vojnih poletov. Naši hitri čolni, ki delujejo v Črnem •Morju, so napadli sovražne prevozne Udje. bežeče iz Sevaslopola. ter so potopili eno rusko stražilo ladio v zalivu Bakaklava. .Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Nit objavlja 767. vojno poročilo: . Vzhodno in južno od El Alameina K; sovražnik pritegnil na bojišče znatne okrepitve v moštvu in sredstvih in Poskušal zajeziti naše napredovanje s protinapadi, ki pa so jih naše enote brez odlašanja in odločno v trdi borbi vlomile. Nadaljuje se postopno izločanje nasprotnih odpornih središč. Vč era} ie osno letalstvo doseglo nove nspelie. ko je obilno podpiralo delovanje velikih kopenskih enot. V dolgi Vrsti zmagovitih spopadov s često številčno precej močnejšimi skupinami, f> italijanski lovci zbili 28 angleških to tal. Skupine naših letal so ob Sueške,m Prekopu napadle letališče Ismailia, ‘Mer smo zapazili mnogo eksplozij in Požarov. 1 udi nad Malto so sledili dnevni iu nočni napadi, med katerimi smo v bojih sesrelili dva »Spitfira*. druge pa Uničili na tleh. Pri dnevnih napadih smo izgubili * letala. Pri l’ort Saidu je patrulja italijanskih torpednih letal zadela dve sovražni trgovski ladji srednje velikosti. .(»lavni Stan Italijanskih Oboroženih til °l*j*vil 3- julija 76S. vojno poro- Včeraj so bile borbe na področju }‘r' El Alameiuu posebno silovite v {•‘ziio vzhodnem delu, kjer so se krajevno omejile. Ponovne sovražne proti-“ftiKide smo zavrnili in številne ame-Hske lanke uničili. Letalstvo osi ki ie neutrudljivo posegalo v borbo, je Ustrelilo 19 britanskih letal, ij.^eka naša skupina je napadla leta-tfT !'* Cantara (Sueški prekop). Pri hr>,n,,e ' ugotovljeno učinkovitostio j ..‘"bard ha la področje za spravljanje tt,al in železniško posla jo. „ ,jud otokom Malio so naši letalski Jdelkj v živahni dnevni operaciji, ki •Jf.'. I' ie sovražnik močno upiral, uni-IH britanskih letal, in sicer so uiki sestrelili 2 letali. lovci v Jamstvu i»a ostala letala. Cilje. ob-vtt,'l*|evane tudi v nočnih akcijah, smo ■ *r»t sadeli. Tri naša letala se niso vrnila; nekateri člani posadk so rešeni. V vzhodnem Sredozemlju ie italijansko torpedno letalo zadelo in hudo poškodovalo sovražno trgovsko ladio s 5000 tonami. Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja 768. vojno poročilo: Na egiptovskem bojišču^ delovanje motoriziranih oddelkov in živahne akcije nasprotnega topništva: sunki nasprotnih oklepnih oddelkov so bili povsod in takoj odbiti. Iz Celovca poročajo: Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je 2. t. m. obiskal gauleiterja za Koroško. Že na prejšnji dan popoldne ie prišlo častno spremstvo, ki ga je poslal gauleiter dr. Reiner v Ljubljano. Ponoči so Eksc. Grazioli in osebe njegovega spremstva s posebnim vlakom odpotovali v Celovec.Z Visokim komisarjem so odšli na Koroško Zvezni Tajnik v Ljubljani, kve-stor. načelnik vojaškega in gospodarskega urada, zastopnik razmejitvene komisije za Slovenijo, dalje podpoveljnik GILL-a v Ljubljani, major karabinjerjev pri Visokem komisarju, tainik Pokrajinskega Dopolavora in še nekaj drugih. Eksc. Grazioliia ie spremljala njegova soproga. Zjutraj je na postaji v Mariboru Visokega komisarja pozdravil italijanski konzul v Gradcu, komandant Sera-fini, na postaji v Dravogradu pa so visokega gosta pozdravili brigadni general, poveljnik policije Rosener. zastopnik Štaierske dr. Wetz in skupina častnikov. Postaja ie bila okrašena z italijanskimi in nemškimi zastavami'. General Rosener je Visokega komisarja in gospo pozdravil v imenu gauleiterja za Koroško, Eksc. Grazioli pa se mu je prisrčno zahvalil. Osebni vlak je nato nadaljeval svojo pot po pisani dolini Drave iu ob devetih privozil na postajo v Celovec, ki ie bila vsa slavnostno okrašena in v zastavah. Gosta so pričakovali gauleiter. italijanski generalni konzul Zappi. ki ga ie spremljal cav. Chiti. celovški župan in drugi odličniki. Dva otroka sta v imenu italijanske kolonije prinesla lep šopek cvetja soprogi Visokega komisarja. Eksc. Grazioli in dr. Reiner sta se prisrčno pozdravila. Nato je general Suttner Visokemu komisarju sporočil prisrčni pozdrav nemških oboroženih sil. Na trgu pred postajo ie bila častna četa in na trgu je bilo mnogo občinstva, ki ie živahno pozdravljalo italijanskega gosta. Visoki komisar ie v spremstvu gauleiterja pregledal častno četo. godba SS pa je igrala koračnico. Poleg oddelka čet so bile razpostavljene še sluipiue Stranke. Med njimi so bili tudi oddelki fašistov iz Celovca iu Beljaka. Ulice so bile okrašene, z vseh hiš so vele postu na čast zastave v pozdrav. Iz hotela se je Eksc. Grazioli podal na obisk h gauleiteriu v vladno palačo. Tam ie bil razgovor o vprašanjih. ki se nanašajo na obmejne pokrajine. Gauleiter ie navdušeno po- Oddelki letalstva Osi so obstreljevali in razbili sovražne čete in kolone vozil: veliko število avtomobilov ie bilo zažganih ali težko poškodovanih, v raznih spopadih ie bilo sestreljenih 12 sovražnih letal. Enote pomorskega letalstva so bombardirale pristaniške naprave v Aleksandriji, Suezu in Port Saidu. Iz dnevnih poletov se štiri naša letala niso vrnila. Potrjeno ie. da ie potopljen 5000 tonski parnik, o katerem je oznanilo zadnje vojno poročilo, da ie bil torpediran v vzhodnem Sredozemlju. V okolici Lentiniia ie včeraj eno angleško letalo vrglo nekaj bomb. ki niso povzročile žrtve ali škode. Na Malti živahni bombni napadi naših letal na letališče v Micabbi: nemški lovci so sestrelili- en »Spitfirec. zdravil Visokega komisarja in podčrtal prisrčnost -vezi, ki veže olje strani. Visoki komisar Grazioli se ie zahvalil gauleiteriu za pozdrav in za prisrčen sprejem ter je podčrtal, kolikšno delo ie gauleiter opravil za po; globitev bratskih vezi med voditelji Koroške iu voditelji Ljubljanske pokrajine. Nalo so obravnavali celo vrsto vprašani, ki se nanašajo na bodočnost obeh pokrajin. Po razgovoru se ie Visoki komisar vrnil v hotel, kier mu ie nato gauleiter vrnil obisk. Obe visoki osebnosti sla se nalo podali pred spomenik Padlih, kier ie t Visoki komisar položil vence z itali- < jaltskimi in nemškimi zastavami. Po tej slovesnosti (e bilo v hotelu skupno kosilo, gauleiter pa ie v posebni zdravici poveličeval vojaško moč Osi. k zmagi pa prispevajo svoj delež tudi Italijani in Nemci, ki žive v pokrajinah Ljubljane in Celovca. Gau-ieiter je nazdravil Kralju iu Cesarju. Duceiu iti Oboroženim Silam. Eksc. Grazioli se ie živahno in prisrčno zahvalil gauleiteriu za liiegove besede in izrekel besede največjega občudovanja za nemško vojsko, oba naroda pa stopata po isti poti do zmage. Navzoč ne je povabil, naj dvignejo čaše na čast Fiihrerju iu zmagovitim nemškim vojakom. Popoldne sta Eksc. Grazioli in gauleiter obiskala vojaško bolnišnico. Skupina deklet je v domačih narodnih nošah razdelila ranjencem darila Eksc. Grazioliia. Pozneje ie Eksc. Grazioli s svojim spremstvom na parniku napravil izlet po Vrbskem jezeru in se podal v Vrbo kjer se ie končala lepa slovesnost. Celovec. 4. julija. Včeraj ob 13. ie Visoki komisar iz Ljubljanske pokrajine zapustil Celovec. Bivanje zastopnika lašislovske vlade v Celovcu ie bilo novo potrdilo za prisrčnost vezi. ki veže nemške zastopnike obmejne župe 7. italijanskimi oblastmi in voditelji. Sprejem in prireditve na čast Eksc. Grazioliiit dokazujejo, kako prisrčne so vezi in prijateljstvo med zastopniki oblasti obeh sosednjih držav. Včeraj se ie Visoki komisar z Zveznim tajnikom za Ljubljano in italijanskim konzulom ter osebjem svoiega spremstva napotil na grobove padlih med prejšnjo vojno, in je tamkaj počastil njihov spomin. Častno stražo so imeli člani celovškega fašija. Visoki komisar ie položil na grobove lavoriev venec z italijansko trobojnico, oddelek godbe pa je dal znak za molk. Čez dan ie Visoki komisar posetil okolico Celovca. Predvčerajšnjim zvečer je bil na večerji pri gauleiteriu, kjer so bile navzočue tudi narodno-socialističue osebnosti. Te večerje sta se udeležila tudi najvišji skupinski vodja SS general Daleuge iu general SS Knobloch. ki sta popoldne prispela iz Berlina z letalom. Po večerji so napravili gostje izlet k Vrbskemu jezeru. kjer ie Visoki komisar ponovno izrekel zahvalo gauleiteriu dr. Reiner-ju za prisrčen sprejem, generalu Da-leugu pa, ker se je udeležil tovariškega razgovora. Eksc. Visoki komisar Grazioli je vzkliknil tudi Fiihrerju, veliki Nemčiji in njeni zmagoviti vojski. V svojem odgovoru Je gauleiter dr. Reiner podčrtal prisrčnost prijateljstva in je označil delo. ki ga bosta lahko opravila oba prijateljska naroda. Poudarjal ie istovetnost stališč, ki veže zastopnike obeti obmejnih pokrajin. Včeraj zjutraj sta Visoki komisar in Zvezni tajnik obiskala italijanski konzulat in sedež Fašija. Tam sta ju spre-ela generalni konzul Zappi z osebjem conzulata in tajnik Fašija z velikim zastopstvom-tovarišev, ki bivajo v Celovcu, Beljaku in drugih središčih Korošice. Tajnik Fašija Zuzzi ie pozdravil oba voditelja, nakar se mu ie zahvalil Eksc. Grazioli. ki ie v svojem govoru želel mnogo uspeha fašistom, delujočim v tujini za domovino. Ob 13. so se gauleiter iu njegovi najvišii sodelavci napotili na postajo, da se poslove od Visokega komisarja. Trg pred postajo je bil okrasen z zastavami osi. na njem pa so bili zbrani oddelki orožja SS z godbo na čelu. kakor tudi oddelki fašija. Po pregledu častne čete, pri katerem sta Visokega komisarja spremljala gauleiter in coni m. Zappi. se ie Visoki komisar ttapolil na postajo in se prisrčno poslovil od gauleiterja tir. Rei-nerja in njegovih sodelavcev. Po naročilu gauleiterja so častniki in uradniki spremili Visokega komisarja do mete. Eksc. Visoki komisar Grazioli se ie snoči vrnil v Ljubljano. Vel. Kralj in Cesar je odlikoval z zaslužnim križcem Savojskega vojaškega reda admirala Alberta da Zara. ki je poveljeval sedmi italijauski pomorski diviziji v bitki pri Pantelleriji. Državi Osi sta izjavili, da v Egipt ne prihajata kot v sovražno deželo, temveč da bodo njihove čete spoštovale neodvisnost in suverenost egiptovskega naroda. Državi Osi namera-yata samo izgnati Angleže iz Egipta in osvoboditi Bližuii vzhod njihovega jarma. Ko bo Egipt svoboden, bo imel določeno mesto v skupnosti neodvisnih in suverenih narodov. Najvišje cene povrtnini in sadju ie določil Visoki Komisar za ta teden. Kila cvetače sme stati največ 5 L. kumar S L. stročjega fižola 4.80 L. ko." lerabic 3 L. čebule 2.50 L, špinače 4 L. glavnate solate 3 L. novega krompirja 3 L. Kila češeni hrustavk sme stati največ 6 L. navadnih češeni 5 L. Liter vrtnih ali gozdnih jagod 8 L. Ceno soli je zvišal Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino. Kila rafinirane soli stane 4 L. prej je pa stala 3 L. Kila navadne soli ie prej stala 1.20 L. zdaj pa stane 1.50. Kila živinske soli je prej stala 0.30 L. zdai pa 0.50 L. Te cene v Ljubljanski pokra-liui so enake onim. ki iih je ravnateljstvo državnih monopolov v Rimu določilo za vso italijansko Kraljevino. Na red bo slede najema stanovanj in poslovnih prostorov, ki zanje ne velia naredba o zapori cen stanovanjem in so prišla prvič v najem po uveljavitvi le naredbe. je izdal Visoki komisar. Na zahtevo najemnikov se sme ckivo-' liti revizija najemnin, ki io opravi za to določena komisija. Naredba predpisuje natančna navodila glede tega postopka. Visoki komisar je imenoval za likvidatorja in sekvestra starokatoliško cerkve comm. dr. Nikolaja Tramou-tanija. t. jiilij« s« stopila v veljavo nora določila glede sprejemanja in oddajanja brzojavk tudi v Ljubljanski t«v-kraiini. Odpošii I iateMi brzojavk bodo morati dokazati svojo identičnost r. italijansko leginiaeijo. ki še ni zapadla. Kadar oddaja brzojavko namesto od^ošiljatelja kdo drugi, mora ia predložiti legitimacijo obeh Besedilo luz/iiavke se mora vselej kotira Iti r. navedbami, predpisanimi po o/brazc.u brzojavke. Naslov odpošiljatolia bo det besedila in ga bo treba plačati. Tudi prejemnik mora izpolnili in podpisati formular. Spreieni in oddaja zasebnih br/.oiavk v mestu Litibliatvi je dovoljen samo na pošti Ljubljana f. torej mi glavni pošti. Vse Potrebno informacije dobi vsakdo pri brzojavnih uradih. Zdravstvena avtokolona Visokega komisariata v Ljubljani bo vršiia v mesecu juliju brezplačno zdraviliško službo v zavodu Lichtenturnu na Ait-broževem trgu. Zdravstvena avtokolona ima zubozdravniški očesni, rentgenski. interni oddelek, oddelek m otroške bolezni ter oddelek za bolezni v ušesu, nosu in grlu. Zdravja potrebni se lahko prijavijo lla omenjenem mes-tu vsak dan. razen ob nedeljah. otl 8. do 12. ure in od 15.30 do 17.30. Zavoje za vojne ujetnike in internirance sprejema Italijanski Rdeči križ. avtonomna sekcija Ljubljana. t*» abecednem redu. Vsak ponedeljek se sprejemajo zavoji za naslovnike s črkami A do D. ob torkih od E do K, ob sredah od L do P. ob četrtkih Oti R tlo IJ iu ob petkih od V do Ž. Od-pošrljatelii iz province, ki morajo imeti za prihod v Ljubljano propust-tiiee, lahko prinesejo zavoj vsak dati. a se morajo izkazati s propu-*i«iea. Ta navodila veljajo samo -za CatiHU* eoneentraniento P. G. 89. Post« Milita re 3200. Zavoji za ostala taborišča, bodisi v Italiji ati Nemčiji, 8t» sprejemajo v soboto. Vsakemu internirane« odnosno ujetniku v taboriščih v kraljevini se sme poslali na mesec sanvf* en zavoj. Knjige za slovenske internirance ie vojaška oblast dovolila Zato so n-a-prošeua vsa knjižna podjetja in posamezniki. da darujejo knjige in jiti prineso ali pošljejo v Salezijanski dom na Rakovniku v Ljubljani. Ljubljanski župan general Leo« Rupnik ie zaradi razvrstitve sprejemov onih, ki pr\>siio za razgovor, določi*, da bo sprejemal stranke ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 11. les odkupil in ga oddal trgovcem s kurivom. Če posestniki sami ue bi do konca tega meseca posekali vsega za posek zrelega lesa, bo to opravilo oblastvo v smislu predpisov z dne 2(5. XI. 1941. in les zaplenilo. Mestni preskrbovalni urad bo organiziral sekanje drv tudi na vsem drugem ozemlju mestne občine ljubljanske. Začel* bo poslovati posebna komisija, ki bo po dogovoru s posestniki gozdnih pac-cel določila, kje in kaj naj se poseka. Po 25 kil drv na mesec za osebo bo razdeljeval mestni preskrbovalui urad tistim, ki nimaio drv niti za kuho. Drv ne dobe oni. ki imajo zalogo drv. so posestniki gozdov ali imajo plin v stanovanju. Upravičenci naj pridejo po drva v Mestni doni, soba št. 3 v il. nadstropju, drva bodo pa dobili na mestni pristavi v Povše-tovi ulici. S seboj morajo prinesti mesarsko knjižico in potrdilo hišnega lastnika, da nimajo drv ne plina, pa tudi ne gozdov. Kdor ima na zalogi !\el- ko osem kil drv za osebo, ne moro dobiti kurjave. Ker je na razpolago zelo malo drv. naj pridejo ponje res samo tisti, ki jih najnujneje potrebujejo. Po radijske aparate naj pridejo tisti, ki dobe dovoljenje Kr. Kvesture. y staro enkratno na Poljanskem nasipu št. 40 ob torkih, četrtkih iu sotvotah od 12. do 13. ure. Poleg potrdila Kr. Kvesture morajo s seboj prinesti tudi potrdilo mestne občine, ki so ga dobili. ko so radijski aparat oddali. Pismeno dovoljenje gozdnega lastnika morajo imeti vsi tisti, ki pobirajo po gozdovih suhljad in sekajo veje. Kdor bi sekal in odnašal iz gozda brez takšnega dovoljenja, bo kaznovan za gozdno tatvino. Posestniki go/.do« nai osebam, ki zanje sekajo v njihovem gozdu, dajo pismena dovoljeni* aa tiskovinah, ki jih dobe v mestne«« > v V -; . -v.:,, i:-:',^ . v,- ■*•■■■ / a;;:-. . ■ v'Š:':;' ■- jiisš * . ,y-.v ... ’ ; wl AMca SeUentriouale: Una moltitudine di prifiottieri d< guerra inglesi attendeno d’essere trasporiata nel retrotem. I* severne Atrifce: Ma«ia uigteškiU vojitiU ujetniku v čaka, da JU» bodo odpeljati v »led*. Vis. Komisar v Celovcu Vrni! je obisk gauleiterja Reinerja v Ljubljani. — Prisrčen sprejem oblasti in prebivalstva gospodarskem uradu v Beethovnovi ulici št. 1. Napisana dovoljenja naj lastniki cozilov prinesejo mestnemu gospodarskemu uradu, da j ib opremi z žigom mestnega poglavarstva. tl.241 bolnikov ie sprejela ljubljanska splošna bolnišnica v prvih šestih mesecih letošnjega leta. Ker iih je, lani sprejela vse leto 28.316. je torej letošnji obisk bolnikov nekoliko manjši. Javna bolnišnica Usmiljenih bralov Kandija-Novo nie-to opozarja občinstvo. d« m,or a vsak bolnik v smislu M. 12 t. b. Ureditve o racfoniraniu Žiivtil< izročili takoj pri vstopu v zavod živilsko nakaznico. Ob odpustu iz bolnišnice se živilska nakaznica vsakomur vrne. obdržijo se pa samo od-irezJvi za porabo med oskrbovanjem bolmiika. Za severozahodni, zahodni in jugozahodni del ljubljanske občine. kij ie onstran kontrolne črte. bo posloval urad m osebne izkaznice vsako sredo »d 8. do 14. ure v gasilskem domu v Dravljah; Dohod na Rožnik, prav do gostilne, ie mogoč vsak dan od 9. do 19. Dovoljena je pot mamo Drenikovega vrha ali pa gozdna pot iz Podrožnika. 230 koškov za odpadke je bila namestila ljubljanska občina po ljubljanskih ulicah, da bi vanje ljudje metali papirnate vrečice za sladoled, olupke in druge odpadke. Kljub temu se Ljubljančani ne morejo navaditi reda in je morala mestna občina nekatere neredneže kaznovati z globo in celo zaporom. % l'ečke marelic in sliv so škodljive, včasih celo strupene. Otroci jih prav radi tolčejo in jedo. v zadnjem času je pa več takšnih otrok neznosno pričel boleti želodec in so morali poklicati zdravnika na pomoč. V pečkah sadja je namreč majhna količina cija-nove kisline, ki je eden izmed nai-hujših strupov. Če torej otrok poie veliko količino stolčenih jedrc sadnih pečka, prav lahko nastopi omrtviče-nost po vsem telesu in celo nevarno zastrupljen je. Matere naj torej pazijo, da otroci ne bodo pobirali po sadnem trgu pečka in se z njimi zastrupljali. Vrhovni poveljnik oklepnih armad v Severni Afriki general Rommel je postal feldmaršal. Hitler ga ie povišal v zahvalo za zasluge, ki si iih je pridobil na afriškem bojišču. Nemški propagandni minister doktor (iiibhels je napisal v berlinskem tedniku »l)as Reichi članek z naslovom '/Prepovedan vstop v Evropo«. Med drugim pravi, da ie angleško vojaško in politično vodstvo nesposobno in da noče videti svojih zgrešenih ciljev in priznati svojih zmot. O napovedani drugi fronti je dejal, da bi se po njegovem mnenju lahko imenovala tudi peta ali šesta in da ie prav vseeno. ali jo Angleži izvedejo ali ne. Nemci so pripravljeni in komaj čakajo. da bodo otoškim Angležem pripravili takšen sprejem, kakršnega so vredni. Dr. Gdbbels našteva celo vrsto znakov, ki Anglijo pehajo v prepad, in zatrjuje nemškemu narodu, da se Churchillove nove pustolovščine ni treba bati, ker jo Anglija mora tvegati. če se hoče rešiti iz zapletenega položaja. Poudaril je. da dela čas za Nemci io. Zagrebški lisli so pretekli teden objavili uradni razglas o bojih, v katerih so italijanske čete skupaj z nemškimi in ustaškimi pod vodstvom poveljnika 11. italijanske armade očistile vzhodno Bosno upornikov. Po neprehodnih grebenih in čereh __— pravi razglas — se je združenim četam posrečilo streti odpor upornikov. Mnogo so jih zajeli, le majhnemu številu se je pa posrečilo pobegniti. Zajeli so tudi mnogo uporniškega orožja v zelo dobrem stanju: pušk. strojnic in strojniških pušk ter topov. Italijanske sile. pravi poročilo, so v osvobojeno ozemlje zasejale seme omike in tisočletne kulture, ki je kljub mejam združevala evropske narode v boju zoper skupnega sovražnika. Ob peli oblelniri vojne med Japonsko in Kitajsko je govoril japonski veleposlanik pri nankinški vladi. Izjavil je, 'da je angleški imperij v razsulu, da je angleška mornarica vse bolj Omajana in da bo prišel čas. ko bo/ popolnoma odstranjen zahodnjaški vpliv na vzhodu. Cilj Japonske v Aziji •— je izjavil veleposlanik — je osvoboditev azijskih narodov in pospeševanje njihove stare civilizacije in njihovega blagostanja. .lai>onsko poslanstvo je božjega pomena in nima primera v zgodovini, je dejal japonski veleposlanik. Na koncu je poudaril, da so Japonci srečni, ker kitajska nacionalna vlada sodeluje pri obnovi velike Azije. Radijska oddajna postaja v Sarajevu bo pričela oddajati 6redi tega meseca. Vsak dan bodo tri oddaje. Veliko paž-nje bodo. posvečala glasbenim točkam; med njimi bodo sevdalinke na prvem mestu. Vsakdo, kdor ie kupil drva po 12. maju t. I. se mora po določilih zagrebške mestne občine zglasiti v roku treh dni pri trgovcu, kjer je kupil drva. z nabavno knjižico. Trgovec mu mora vpisati dan in količino kupljeivih drv. Kdor te odredbe ne bo izpolnil, bo kaznovan z denarno globo, z zaporom in zaplembo drv. Zagrebški jesenski velesejem se bo pričel 4. septembra. P,o vesteh^ ki prihajajo iz Zagreba, ie razstavišče po večini že oddano. Velesejma se bodo udeležila Italija. Nemčija. Bolgarija. Slovaška. Romunija in Madžarska. Madžarska ie že pričela gradili na razstavišču svoj lastni paviljon. Tobačni nasadi v Pomoravjn v Sr-biii izredno dobro nspevajo. Pridelovalci računam, da bo letošnja tobačna letina nad vse zadovoljiva. Velesejem v Budimpešti bo letos od 14. do 24. avgusta. Sodelovale bodo Italija. Nemčija. Japonska. Mandžurija. Bolgarija. Slovaška. Hrvatska. Švica in naibrže tudi Belgija. Novi ukrepi za boliše izkoriščanje delovnih moči bodo v kratkem izdani, kakor poročalo iz Rima. Predvsem delajo na to. da bi zaposli ii vse nezaposlene tudi v strokah, ki jam doslej lifeo pripadali. Nezaposleni, ki ne bi enreieli dela iz druge stroke, bodo za tri mesece črtani iz seznama nezaposlenih delavcev in v tem času ne bodo dobivali nobenih podpor. Izkopavanja starin v Travniku na Hrvatskem so dosegla precejšen uspeh. Za odkopavanje se ne zanimajo eaino znanstveniki, ampak spremljajo delo z vidnim zanimanjem tudi drugi sloji. Odkopali so veliko grških, rimskih in turških starin. Med njimi ie tudi mnogo spomenikov iz dobe Ilirov. Najmlajšega župana ima prav gotovo Valjevska Kamenica v Srbiji, /a prvega moža v občini so izv-olMi fanta, starega komaj ‘>4 let. Zagreb bo dobil 1 »nadstropno do-nehnieo. Zidal io bo hrvatski Pokojninski zavod. . . . .... Obvezno gnojenje polj je odredila oblast v Veliki Kikindi. Vsi kmetje morajo svoja polja pognojiti z umetnim gnojem, ki jim na priskrbi oblast. Upajo, da se bo tako pridelek znatno povečal. ... . Sviloprejko so pričeli gojiti v okraiu Rekovcu v Srbiji. V ta namen so kmetje dobili od oblasti brezplačno 1000 sadik murv. 15. julija se bo pričel direkten železniški promet med Neodvisno Državo Hrvatsko.in Madžarsko. Izdelovanje mesnih konserv iu prodajo prekajeuega mesa je prepovedala srbska vlada v vsej Srbiji. V Zagrebu so dogradili naimoder: nejšo bolnišnico, opremljeno z vsemi 'najsodobnejšimi higienskimi pripo-močk i. Predsednik japonske vlade general Tojo je poslal Duceju čestitke k italijanskim uspehom v Sredozemlju in v Severni Afriki. Izrazil je prepričanje, da države Osi vse boli napredujejo k 'zmagi nad Angleži in Američani s pomočjo tesnega sodelovanja med zahodom in vzhodom. Duce se je na japonsko brzojavko iskreno zahvalil, poudarjajoč, da je volja Italijanov do zmage neomajna. Bolgarsko prosvetno ministrstvo je izpremenilo imena okrog 200 gora. rek in dolin, ki so imela doslej turška imena, prav tako so pa preimenovali tudi več krajev v Južni Dobrudži. ki so imeli doslej romunska imena. Sedem vasi je dobilo imena po umrlih bolgarskih generalih, 5 po umrlih znanstvenikih in zaslužnih možeh. 3 vasi so dobile pa imena še živečih bolgarskih generalov. Ena vas se imenuje tudi po nemškem maršalu Mackensnu. General Nedič je ob obletnici bitke na Kosovem govoril po radiu in je obsodil emigrante v Londonu, češ da so oni povzročitelji vojne. Med drugim je dejal, da so nalašč potegnili domovino v vojno, samo da bi zadostili svojim koristim. Tečaj za okrožne načelnike in župane se je vršil v Nišu od 24. do 29. junija in se ga je udeležilo 22 okrožnih načelnikov in 389 županov iz okrajev Niša. Zaječara in Leskovca. Strokovna predavanja so imeli referenti nemške vojaške uprave. Notranji minister Ačimovič je na končnem sestanku zagotovil lojalnost srbske uprave in pripravljenost Nedičeve vlade za sodelovanje pri obnovi Evrope. Vse premoženje sovražnih držav ali njihovih državljanov ter premoženje fizičnih in juridičnih oseb. ki živijo v njih. a niso njihovi državljani, morajo v Srbiji prijaviti oblastem. S premoženjem lahko razpolagajo samo z dovoljenjem generalnega pooblaščenca. Srbska vlada bo preuredila srbsko šolstvo, kakor je napisal predsednik Nedič v svojem članku v nekem srbskem listu. Med drugim graia šolstvo v bivši Jugoslaviji, zlasti v njenem srbskem delu. kjer je bilo mnogo gimnazij in učiteljišč, ki so kar bruhali kandidate za državno službo, medtem ko je bilo strokovnih, zlasti kmetijskih šol, zelo malo. Sedanja srbska vlada napoveduje skorajšnjo izpremembo v tem pogledu. Nižji tečajni izpit po končanem 4. razredu srednje šole so odpravili na Hrvatskem. tako da učenci kratko in malo prestopijo v peti razred. Tisti, ki so kdaj poprej opravili štiri razrede gimnazije ali meščanske šole in niso naredili nižjega tečajnega izpita, imajo s tem podeljen izpit. Bolgarski prosvetni minister Joeov se je te dni mudil Zagrebu na uradnem obisku. Tako je vrnil lanski obisk hrvatskega prosvetnega ministra Lor-koviča v Sofiji. V Zagrebu so pri tej priložnosti izmenjali ratifikacijske listine o dogovoru o sodelovanju v prosveti med obema državama. Nemški prebivalci na Spodnjem štajerskem. ki imajo najmanj 4 otroke, bodo prejemali zanje podpore za vzgojo. Otroci morajo biti nemški pripadniki. duševno in telesno zdravi in vzgojljivi. Podpore veljajo za obiskovanje srednjih in visokih šol. odobri jih pa šef civilne uprave. General ITgo Cavallero. načelnik italijanskega glavnega generalnega štaba, ki je zdaj v Libiji, je postal maršal Italije. General Manustein. poveljnik nemške vojske na Krimu, ie poslal feldmaršal. Hitler mu ie hkrati s povišanjem poslal brzojavno pohvalo za njegove zasluge v bojih. Obsedno stanje na f eškomoravskem. proglašeno po atentatu na namestnika protektoria Hevdricha. je pretekli teden prenehalo. Ostala so še nagla sodišča. ki razpravljajo proti osebam, neposredno zapletenim v atentat. Predsednik madžarske vlade Kallav je v razgovoru z nekim časnikarjem izjavil, da so se natanko po programu uresničile napovedi, ki iih je bil pred kratkim izvedel v Hitlerjevem glavnem stanu. Izrazil je prepričanje, da bo razvoj bojev še letos ustvaril jasen položaj v Evropi. Madžarski narod se bo zato že zdaj začel pripravljati na preureditev celine. Madžari stremijo za istimi cilji kakor njihovi italijanski in nemški prijatelji, namreč za uničenjem boljševizma. Prosvetni in kulturni delavei alek-siinskeea okraja v Srbiji so se na predlog okrajnega glavarstva združila v prosvetnem društvu, da bodo izobraževali preprosto ljudstvo. Tičji raj v Tivoliju je edinstven na vsem svetu. Anglija. Nemčija. URA, ki poznajo krmljenje svobodnih krilatcev v naravi, nikjer ne premorejo toliko in tako raznoterih vrst kakor mi tik bele Ljubljane. Tu gre 13 različnih operjenih pasem na roko. med njimi je 7 ali 8 takih plemen, ki ti vzamejo pičo iz ust ali sedejo na iztegnjeno dlan, da na mestu mirno zobljejo. Zadnji čas vidimo, da se redčijo redovi krmilcev, mrzla doba pa jih še več odpodi. Bati se je, da bo perjad okoli Jakopičevega paviljona izpostavljena gladu in hladu bolj ko kdaj. Bučnice potrošimo dandanes rajši za nas. Obračamo se na blaga srca, naj pomorejo krilatemu rodu! Sušile sadne peške, presne ali kuhane tega ali onega sadeža. Naspol svežih pešk ne kaže spravljati, ker bi splesnite. Če se vam jih ne ljubi treti, odlagajte kar cele v krmilnice po parku. Tu se bo že našel ptičar, ki iih potare za svoje varovance, če mu jih prej — veverice ne pohrustajo. Pozimi ptičkom trda prede za živež, ker jih neprestano zalezuje skobec in tako ne utegnejo napolniti praznih želodčkov, ako jim ne priskočimo na pomoč. Greh bi bilo. pustiti jedrca pogubi, ko bi mogla ohraniti pri življenju toliko naših prijateljev in dobrotnikov. Mnogi učenjaki so že poudarjali, da bi človeški rod za lakoto izumrl po sedmih letih, ako bi nenadno poginilo vse tičje pleme. Na delo torej, dokler ura bije! Aviornis Osebne vesli POROČILI SO SE: V Ljubljani: g. Hinko (Jrarnor, računski kontrolor, i« n v nemškem nogometu. O. C. FR. P. ZAJEC 12i>RAšAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedaj Slrllorievo ul. «> pri irančiškanskein mostu isitiursMi ecaia, ta itog.edi, ep-cmer., nnn-iii injrometri, it*. Vrinka umra ur. iialnine m sit*™*. Samo kvalitetna onika Cenit ltei»'ttw FILATELISTI POZOR! Najugodnejše Kupite in vnovčite znamke vseh Kontinentov do poslednjih oKupacuskih | znamk — v knjigarni Janez Dolžan, ' Ljubljana. Stritarjeva 6. %udi ni od muhi DETEKTIVSKA POVEST Vsa trepetajoča sem sedela, ko ie nadzornik Moore ponovno izginil v llesterino sobo in ie eden izmed policistov hotel vedeti, kdo smo. Aiimii-diuo pojasnilo, da smo člani detektivskega urada Beagle in da ie John B.vnani naš klient, ni očitno naredilo nani nikakršnega vtisa. Med tem časom se ie prikazal tudi neki sodni zdravnik in izginil v llesterino sobo. Nestrpno smo čakali, dokler se go-fi|M>die niso vrnili. Nadzornik ie ukazal. nai pokličejo fotografa in strokovnjaka za prstne odtise, in videla sem. kako je Lucija soglasno prikimala. Potlej se je obrnil proti nam: ;Hesekiala Beagla sem dobro poznal. Zdi se mi, da sta mu sestri zelo podobni.« Amandin odgovor ie bil sila hladen: j Pravijo. Sama b*ga ne morem presoditi.« Lucija je pa v prisrčnem tonu odgovorila: vlivala lepa, gospod nadzornik.« ).Na j bo že. kakor hoče.« je poudarila Amanda, »tu smo zato. da bomo pomagali pri iskanju zločinca.« Naposled ie vendar odložila pletenje. Nadzornik je prikimal: »Povejte nam. prosim, vse. kar veste. Miss Beagle.« Amanda ie poročala. Nadzornik se je zahvalil za njeno »kopo poročilo, si nekaj zabeležil v evoio zapisnico in vprašal: »Ali kaj doumevale, kdo bi utegnil hiti umorjenec?« »Ne,« ie odvrnila Amanda. »Ali ga niste nikoli poprej videli?« »J« 'gov glas ie zvenel brez poudarka, a njegove sive oči t*> ku «*Im> prebadale. »Bedasto vprašanje,« je pograjala Amanda »Kako mri kaj takega izpovem v takšnih okoliščinah?* Nadzornik je skušal prikrili hudomušen smehljaj. Prikimal ie in pogledal v svojo zapisnico. Nato so njegove oči poromale k Luciji in obstale za nekaj trenutkov na njeni avbici z metuljčkom. dokler niso zdrsele dalje, k Jeffu. k Johnu Bvnamu. Tu so se usta\ ile. »Ali vas smem prositi za izpovedbo. Mr. Bvnam? Opozarjani vas pa na to. da vse, kar boste izpričali, lahko uporabimo proti vam.« Vsi smo pogledali v Bvnama. Ozračje se je zdelo iznenada spet kakor naelektreno. Mladi mož je bil še zmerom bled in boječ, vendar ie bilo v splošnem njegovo vedenje boli zadržano in samozavestnejše. Začel je s svojim telefonskim razgovorom z Miss Galovo proti sedmi uri in je poročal ista dejstva, ki jih je bil tudi nam povedal. lln ko je pri telefonu odgovorila IMiss Beagle?« Naš klient je z očitnim spoštovanjem pogledal Amando. »Imel sem jo za njenega brata...« ] »Bili ste zelo razburjeni. Mr. Bvnam?« »Da. seveda...« Tu iiima ie Amanda segla v besedo: »Vsak izmed nas je bil razburjen. Celo vaši uradniki, gospod nadzornik. Tako zakrknjenega ni med ljudmi — kvečjemu med medieinci.« Pokazala je z brado proti sodnemu zdravniku. Vprašanja in odgovori so si zdaj hitro sledili. »Kako dolgo poznate Miss Galovo. Mr. Bvnam?« »Pet mesecev.« »Ali imata kaj skupnih znancev?« »Ne.« »Ali poznate koga iz kroga nienili znancev?« »Ne. Izvzemši nekaj njenih tovarišev iz .Harmonije* in nekaterih tukajšnjih sostanovalcev, ki iih poznam na videz. To velja tudi za gospodinjo. Madame l.aVelle. ki ie Miss Galovi očitno zelo naklonjena.« i Ali kaj slutite, kje bi utegnila hoditi Miss Galova. kadar ni v .Harmoniji*!?« John Bvnam je odgovoril: »Ne.« a za trenutek ga je njegova samozavest pustila na cedilu in strah se ie zazr-calil v njegovem obrazu. »Neznansko sem... v skrbeh zanjo. Le kje bi utegnila biti... in še pri takšnem vremenu? Zakaj ni pustila nobene besede zame ali mi vsaj telefonirala, če je vedela, da ne more držati obljube za dogovorjeni sestanek? Ne morem si predstavljati...* Utihnil je. Členki njegovih krčevito sklenjenih rok so postali beli kakor kost. tše enkrat moram telefonirati v .Harmonijo'. Morda je zdaj tam...« Nadzornik ie odkimal. »Vprašali smo že. Miss Galove ni tam.-s Nato ie nadaljeval: »Kje ste bili nocoj. Mr. Bvnam. preden sle prišli sem?« John Bvnam ni takoj odgovoril Oči la® mi ie stalo iiuiogo saniODreina- govanja, da ie odvrnil svoje misli od skrbi za Hestero Galovo. »Kje sem bil?« je ponovil mehanično. »Naravnost iz svoje pisarne prihajam. Iz mesta...« Nadzornik ie pokimal in pogledal v svojo zapisnico. »Tu imam naslov. Bili ste torej v svoji pisarni — od kdaj...?« »Ves dan,« je odvrnil Bvnam nekoliko nestrpno. Potlej se je pa nasmehnil. »Aha. razumem, moj alibi vas zanima, kajpada! No torej, bil sem, izvzemši kratek opoldanski odmor. od desete ure dopoldne v pisarni. Ob tri četrt na sedem sem si dal prinesti obložene kruhke in kavo. Imel sem še nekaj opraviti, ker sem nameraval jutri odpotovati. O poli devetih sem zapustil poslopje, sedel v podzemeljsko železnico in odšel semkaj.« Nadzornik ie nekaj načečkal v svojo zapisnico. Vljudno ie vprašal: 'Gotovo je bila pri vas vaša tajnica ali sicer kakšen uslužbenec?« Ne. Tajnico sem poslal domov o poli sedmih: pisarniškega slugo sem pa odslovil, ko mi je prinesel večerjo. Bilo je pač že dovoli pozno — ostali uslužbenci so bili kakor običajno odšli že ob petih.« »Torej ste sami delali do poli devetih? Ali vas je kdo videl, ko ste odhajali iz hiše? Mislim, da razumete. Mr. Bvnam. da so ta vprašanja neizogibna. Kajpak vam ni treba nanje odgovoriti...« Mladi mož je bil videti prej razigran kakor potrt. »Razumem, gospod nadzornik. A žal vam ne morem dati natančnega odgovora. Vsaj sam nisem videl nikogar. Moja pisarna je v drugem nadstropju in skoraj nikoli ne uporabljam dvigala. Nočni vratar, ki nastopi službo ob osmih, me je morila videl, a to ga morale pač sami vprašati.« »Hvala. Mr. Bvnam.« ie rekel nadzornik in si iznova nekaj zabeležil. V istem touu je še dodal: * AIi morda venle. kako bi utegnil bili umor v avezi z Miss tialovn razen 4eistva seveda, da se je zgodil v njenem stanovanju?« John Bvnam se je vzravnal. Odločno in hitro je vzkliknil »Ne!« in zazdelo se mi je. da je bil odgovor vse preveč nagel, skoraj hlasten. Bala sem se naslednjega nadzornikovega vprašanja. In res mi ni bilo treba čakati nani: »Ali kaj slutile, kdo bi utesnil biti umorienee?« »Ne.« se je glasil odgovor, ki ni bil ne prehiter in ne preoklevajoč. lako da sem se olajšana oddahnila. Morda sem si bila sploh le domišljala, da je imel odgovor na enako Amandino vprašanje nekam drugačen glas. Hvalila sem Boga. da ie bilo zasliševanje s tem končano. Nadzornik se je obrnil do zdravnika: »Prosim, gospod doktor.« Sodni zdravnik si ie nataknil naočnike. privlekel na dan neko knjižico in se pogladil po negovanih brkih. Odkašljal se je. potem je pa začel brati. Njegova izgovarjava ie bila kakor njegovi brki: zelo negovana, za spoznanje preneeovana. da bi bila samo po sebi razumljiva: kdaj pa kdaj je priprl veke. spominjajoče na pliča. »Telo: moško. belo. Starost: okro? tridesetih. Dolžina: en meter tri in petdeset. Teža: okrog sto tri in štirideset funtov. Smrt je nastopila najmanj eno uro. največ pa tri ure pred zdravniškim pregledom. Med preiskavo .še ni bilo otrplo. Velika izguba krvi; kri še ni popolnoma strjena. Posebna znamenja: poldrugi centimeter dolga brazgotina na desni roki blizu palra. na četrtem prstu iste roke pa vdrlimi-očitno od prstana. Na koncih prstov obeh rok opekline, okrog sest do dvanajst mesecev stare.« Obmolknil ie-McGinnis je zažvižgal skozi zobe. Sodni zdravnik je dvignil svoio ozko roko. češ da nai bo liho. »Vzrok smrti; vbodliaj v srce. Smrt ie nastopilaJa‘ koj. Orožje: ga ni.« Zaprl je knjiži*^ in jo vtakni) v žep: spet se je pogladi* po brkih in priprl veke. preden »• nadaljeval: »Neka! minut nrede« »• VII, 194:? -XX. DRUŽINSKI. TEDNIK 3 Listek ..Družinskega tednika” HIPNOZA Napisat dr. Kart Siebert Kakor mnogi drugi mladi ljudje 8wn bil pred vojno tudi jaz navdušen obiskovalec v povojnem času pogostnih javnih predstav telepatije in hipnoze. Kaj tiči za »telepatijo«, sem Kaj kmalu ugotovil. Predvajal sem y gimnaziji pred profesorjem fizike 111 pred izpremembe željnimi sošolci tunetnijo, da sem iskal buciko, ki so Jp bili nekje skrili. Pri tem sem se oal voditi od nenamernih gibov tovariša, izbranega z dotikom roke ali tudi brez tega, ne da bi se delal skrivnostnega. Leto dni pozneje — takrat je cel vlak dunajskih študentov in študentk Potovalo na švedsko — sem videl nekega študenta, kako drugim suge-rira za šalo in zabavo seveda. Kar zna ta, znam jaz tudi, sem si rekel in naslednji trenutek sem tudi jaz predvajal takšne umetnije. Velel sem neki svoji sošolki, naj prekriža roke, in sem ji potem, ko sem ji trdno pogledal v oči, rekel, da ne bo mogla razkleniti rok, še preden bom preštel do tri. In res jih ni mogla. Nato sem odšel v neki drug kupe. Zdajci sem pa zagledal za seboj sošolko, ki me je iskala »vijoč roke«. Pozabil sem bil Preklicati sugestijo in sirota se je zaman trudila, da bi »razklenila vezi«. Zadostovala je beseda, in spet Je bila svobodna... To je bilo vsekako nekaj, kar je zbudilo pozornost. Kmalu je prišel k meni neki mlad mož, ki je tožil, da v topotajočem vlaku ne more spati. Pogledal sem ga v iskrene oči in mu Velel, naj zdaj le poskusi, ker bo takoj zaspal. In res je zaspal pri Priči, ko je sedel na svoje mesto, in drugo jutro so imeli tovariši dosti Opravka, preden so ga zbudili. Pozneje sem poskusil v navzočnosti zdravnikov tudi s hipnozo — pravkar omenjeni poskusi so bili sugestija pri budnem stanju. Neki gospod, ki .sem ga bil izpremenil v psa, je začet v veliko' veselje navzočnih — mjati. Pri tem je tako odpiral usta, Kakor da bi hotel gristi. Neko mlado dekle je »trgalo cvetlice« po tleh in jih ni znala samo naštevati, temveč je tudi z očitno naslado vdihavala njihov vonj. Podobne reči sem bil nekoč videl na o'"u. Zdaj sem jih brez težav posnemal tudi sam. Nekaj let pozneje — med tem ča-spm sem bil postal doktor in specialist za psihologijo — sem sedel v nekem znanstvenem zavodu in sem kot profesorjev asistent priredil tečaj za hipnozo in sugestijo. Med poslušalci so bile tri poskusne osebe. Ponovili smo že vse poskuse, ki so jih navajale učne knjige. Tako smo pokazali, kako se utegne izpremeniti Pisava pod vplivom hipnotične sugestije. Znani so primeri, kako so se zločinci s pridom posluževali hipnoze. Poročilo o ponesrečenem poskusu nekega Grundmanna, ki je nekemu dekletu v hipnozi naročil, naj ustreli slavnega psihiatra in Nobelovega nagrajenca Wagnerja-Jauregga in ki je v odločilnem trenutku izpustila samokres, tega dejstva še ne postavlja na laž. že Teta 1895. je psiholog P.reyer objavil primer neke žene, ki je zapustila moža in otroke in šla za moteni, ki jo je s svojim »tigrskim« Pogledom s polaganjem rok itd. ukle-hil v svojo voljo. Ta mož je tako ohromil njeno osebnost, da je kar (•obledela, če jo je le pogledal. Njene črte so otrpnile, roke so ji postale ksdenomrzle in so se mehansko iztegovalk za njim. Morala se je brez odpora pokoriti vsem njegovim ukazni. , V časopisih sem sam bral tri zgodbe iz vsakdanjega kriminala, ko je hipnoza s pridom služila zločincem pri njihovem početju. V prvem primeru je neki tujec neznanca v vlaku hipnotiziral in mu ukradel denarnico. Spečega moža so prenesli v umobolnico, kjer ga pa niso mogli zdramiti. V drugem primeru je neki Indijec nekega bančnega blagajnika s svojim pogledom tako hipnotiziral, da mu je dvakrat izmenjal visoko vsoto de-narja. šele policija je prijela sleparja, ki jo je potem, ko je bil dosegel svoj namen, jadrno odkuril. V tretjem, posebno zanimivem primeru pa se je zgodil pravcat duševni rop z namenom izsiljevanja. Neki ugleden zdravnik iz Avstralije je lepega dne v svojo grozo opazil, da ga je začela njegova sicer tako ljubeča hči iz neznanega vzroka smrtno sovražiti. Kmalu nato je oče dobil pismo, v katerem mu je nekdo sporočil, da se bo stanje njegove hčere kmalu izboljšalo, če pošlje določeno vsoto denarja na določeno mesto. Najprej je zdravnik mislil, da je hotel kdo izkoristiti nenavadno duševno stanje njegovega otroka, in zato _se_ni odzval pisanju. Naslednji dan je šla pa njegova hči že z nožem nadenj. Zdravnik je dobil drugo pi-, smo, ki mu je grozilo še z dosti hujšimi rečmi in je natanko napovedalo bodoče dekletovo vedenje. Ker se je napoved uresničila, je bila zveza med obolenjem njegove hčere in izsiljevanjem očitna. Zdravnik je najel detektiva, da bi nadzoroval dekle, toda kljub strogi pažnji ji niso mogli dokazati sestajanja s katerim koli tujcem. Slučajno se je potem izkazalo, da je zdravnikov prijatelj, ki je bil prav tako zdravnik, nameraval dekle pridobiti zase: med zdravniško preiskavo ji je šepetal hipnotične ukaze na uho, potlej je pa napisal grozilno pismo. Ko so ga zaprli, niso opazili nič več izprememb pri mladi dami. Če hipnotizer osebi med spanjem sugerira, da se ne da od nikogar drugega hipnotizirali in da je nihče drug ne more hipnotizirati, pravimo temu »zapora«, če je oseba tako hipnotizirana, potlej se komu tretjemu res ne posreči hipnotizirati jo odnosno prebuditi. Kljub temu sem s poskusi dokazal pri osebah, ki jih je moj profesor hipnotiziral z »zaporo«, da se s primerno porcijo dobre volje le posreči osvoboditi jih tujega vpliva. Ljudje, ki imajo trdno voljo, bolje store, da besede »nemogoče« ne rabijo. Zakaj na področju tako imenovane globlje psihologije se je je treba izogibati, če nočemo s tem raziskovanju že vnaprej odrekati njegove koristi. Zmerom sem bil za to, da je treba kakšno stvar najprej preizkusiti in zmerom _ znova preizkusiti, preden proglasiš problematično za nemogoče. Kjer sam nisem mogel napraviti poskusov, sem javno opozoril na to, da so potrebni. Nekaj presenetljivega sem pa doživel s tako imenovano indijsko hipnozo, ali bolje, sugestijo. Najpreprostejše poskuse sem delal že kot gimnazijec. Pozval sem na primer nekega sošolca, naj si misli številko, ki jo bom uganil. Ko si jo je izmišljal, sem ga trdno pogledal, želeč si, da bi si mislil številko, ki sem mu jo nameraval potem‘povedati. Po večini se je poskus posrečil. To je bil poskus s sugestijo brez besed. Pred kratkim sem pa spoznal gospoda, ki obvlada indijsko sugestijo v takšni meri, da se je meni zdelo kar nemogoče. Tudi v tem primeru je zadevo obravnaval kot družabno igro. Neka oseba je morala zapustiti sobo. Potlej smo se ostali dogovorili, kaj naj stori, ko se vrne, to se pravi, stori čisto sama od sebe, ne da bi ji kdo rekel kakšno besedico o tem aii ji dal kakšen migljaj. Le takoj, ko se vrne, mora pustiti, da ji bo voditelj poskusa nekaj sekund molče zrl v oči. In vselej se je posrečilo. Nekdo si je po naročilu prinesel za kozarec j vode steklenico z druge mize, čeprav M E nizozemski napisal IE0 0. SICKEIS = Takoj ie spoznal, kdo ie ona. Sedela je na režiserskem stolu in jedla obložen kruhek. Bingljala ie z negami in brala. Bila ie čisto preprosta in običajna. a spoznal si io iz filma. Pobral je knjigo, ki jo je bila spustila na tla — in z rokavom, obrobljenim z zlatimi pošivki. obrisal prašne platnice. »Hvala lepa,: ie rekla s prijaznim smehljajem. Zelo preprosto, kakor vsaka druga ženska. In vendar ie bila Vanda Normanova, edinstvena, nedosegljiva Vanda Normanova. Strmel je vanjo. Kako lepa ie... In tako preprosta z obloženim kruhkom, prav za prav celo očarljivejša kakor v filmu. Da. takšno je življenje v filmskih študijih. je očaran pomislil Tom. Naivečji med največjimi jedo obložene kruhke. Njeni rdečkastorjavi lasje so se lesketali v soncu kakor baker, niene oči... Ob. vendar že jo on, Thomas Stark ml., vidi od blizu... Vendarle ie bilo dobro, da je šel za ************* ********************* je stala pred njim sveže napolnjena. Ko smo ga vprašali, zakaj je to storil, je rekel: »Ne vem, mislim da zato, ker je bila tam bolj sveža«. Domišljal si je torej, da je to storil iž lastnega nagiba, čeprav je bil dejansko pod vplivom sugestije. Podobno je bilo tudi v drugih primerih. Naposled sem se jaz javil za poskusno osebo. Komaj sem odšel skozi vrata, sem začutil jznenada neukrotljivo zahtevo, da bi šel gor v svojo sobo (poskus se je vršil v sobi nekega gorskega hotela) po cigarete. Takoj sem si mislil: aha, to je že učinek sugestije, ki očitno uhaja skozi vrata. Bržčas si bom moral vzeti cigareto iz škatlice in si jo prižgati. Ker je bila pa moja cigaretnica prazna, moram najprej po cigarete v sobo. No, jim bom že prekrižal račune. Kratko in malo ne grem gor. In potlej sem kljub temu sel, »da ne bi prekrižal računov«, kakor sem si dopovedoval. V resnici pa očitno zato, ker je bila indijska sugestija močnejša od moje volje. Ko so me pozvali nazaj v sobo, sem takoj povedal, da vem, kaj mi je storiti. Rekli so mi, da ne drži. Voditelj' poskusa mi je pogledal v oči. Potlej sem se vrnil na svoje mesto in dejal: »Torej če moja domneva ne drži, si lahko mirne duše prižgem cigareto.« In res sem jo vzel iz cigaretnice in si jo prižgal. Sledilo je odobravanje voditelju. Družba se je bila namreč dogovorila, da si bom prižgal cigareto, brž ko se bom vrnil na svoje mesto. Ker tega nisem omenil, so zanikali mojo trditev, da vem vnaprej, kaj mi je storiti. Vsekako mi moja sposobnost, da sem sugestijo takoj spoznal, ni nič koristila, ker sem ji kljub temu podlegel. Če je možno to, so po mojem tudi druge reči možne. Neki znan »telepat« je na primer kmalu po svetovni vojni napravil tale poskus: Nekdo mu je pripovedoval, da je njegova mati prejela iz domovine gos, ki je bila takrat v resnici redek pojav. Drugi dan mu je isti gospod prinesel polovico gosi kot »prostovoljno darilo«. V resnici je pa prejel nemo sugestivno naročilo. Gos je telepat potem, ko je zadevo pojasnil, vrnil materi nazaj. A denimo, da kaj podobnega ne bi bil poskus, temveč da bi se ga kdo poslužil v svojo korist: ali nismo v tem primeru nehote v nevarnosti, da postanemo žrtve tuje, hudobne volje? Ali ne potrebujemo dobrih prijateljev, ki bodo sugerirali nasprotno, kadar bomo pod tujimi, hudobnimi vplivi, ki nas vodijo že s svojimi mi-j slimi, močnejšimi od besed? Reclams Universum, Leipzig. vratarja pri »National-filmu«. Zvezda ga je zdaj z zanimanjem opazovala. Tom ie pozabil, da bi moral stopiti po Simonsa, voditelja produkcije, iu si ie pritegnil stol. »Malce bom sedel poleg vas.« ie rekel predrzno. »Tako je prav,« ie rekla Vanda Normanova. Gledal jo ie. kako ie jedla svoiobloženi kruhek, in je odložil čepico. Zunaj teh velikih dvoran ie bilo lepo sončno. Videla ie. da ima svetle lase in rjave oči, nekaj nenavadnega, kar se pa nekaterim ljudem čudovito poda. Vanda se mu ie nasmehnila. »No. in kaj igrate vi?« ie vprašala z zanimanjem in se otročje zazrla vanj. Kaj igra? Za božio Voljo, zdai misli, da ie igralec. V tistem trenutku ie poslal k vragu Thomasa Starka st., svojega očeta, podpredsednika »Natio-nalfilma«. ki ima tako čudne ideje. Kna izmed njih je bila ta. da mora njegov sin začeti prav od začetka. Stark st. je bil mož. ki se ie sam dokopal do uspeha, in mislil ie, da se človek samo kot vratar filmskega studia lahko nauči spoznavanja ljudi. Razen tega ie mislil, da mora biti sila zabavno igrati vratarja... Njegov sin ie bil pa drugačnega mnenja. A imel ie trojno tolažbo: ne bo dolgo trajalo, vratarska uniforma ie še lepša kakor uniforma velikega admirala — in človek lahko sede na sonce poleg Vande Normanove. »No?« ie vprašala, zakaj čakala ie že. Pogledal je svoje zlate pošivke in vrvce in je raztresen odgovoril; »Oh, glavno vlogo igram v filmu .Življenjski plameni*. Ali' pa se imenuje .Plameneče življenje*?« Ugotovil je. da ga je občudujoče pogledala. Nekoliko bolj se ie vzravnal. Sreča, da ie poznala naslove samo svojih velefilmov. »Vraga!: ie rekla in še nikoli ni bil slišal tako ljubko reči .Vraga!*, »To ie pa imenitno, kai?« Skromno je prikimal. »Ne,« je rekel, »nikakor ne. nisem tako častihlepen.« Sicer ni bilo ravno tisto, kar ie bil nameraval povedati Vandi Normanovi, a drugo mu pač ni šinilo v glavo. In premišljeval ie, kam bo pripeljal ta razgovor... t Pripovedovala mu ie o svojem delu in tožila zastran velikih zahtev, ki jih . imajo režiserji. Tom si ni bil mislil, da bi utegnila takšna zvezda, kakor je ona, tožiti, a zdelo se ie, da ie upravičena. Strmel ie vanjo z zasanjanim pogledom, opazoval njene roke, oči, njene rdeče, gibke ustnice. Samo naspol je poslušal, zakaj med tem časom ie njegovo srce pelo: Vanda, Vanda... Vsai zdelo se mu ie. da je njegovo srce. A eno ie tisti trenutek vedel zagotovo:* Vanda ie nailepše ime na vsem božjem svetu... Bilo je noro. a vendar se ii ie očitno zdel očarljiv. Dala mu ie košček žvečilnega gumija in bilo ie nad vse lepo, ko sta žvečila sknoai. Veselo ie kramljala z njim, a slišal ni niti besedice, temveč ie neprestano opazoval samo njo in njene nagle gibe. Bila ie zelo prijazna, zelo iskrena do njega. Tom Stark nikakor ni bil domišljav mlad mož in to ga ie nekoliko zmedlo. Ona ie kaipak mislila, da ie eden izmed filmskih zvezdnikov, ki se kopljejo v denarju. Bržčas ie bila vaiena, da so ii doni Juani dvorili. Mnogo se ie pisalo o njei, a Tom zdai ni mislil več na to. zdai. ko jo je poznal. Premišljeval je. koliko časa bi utegnilo trajati, preden bi postal filmski zvezdnik — zakaj kot vratar pač nima upanja. Da. življenje ie težko. A Vandi ni ničesar rekel o tem. Saj ji ne more pripovedovati, kakšne bedaste ideje ima njegov oče. ko iih pa vseh še sam ne razume. In vendar ie bila na pogled kakor dekle, ki ni brez soli v glavi. Tuljenje, kakor da bi prihajal orkan, ie napravilo konec idili. Tom ie razločno spoznal glas višjega vratarja. Planil ie pokonci. »Kličejo me,« ia pojasnil. »Menda res.« ie rekla zvezda. »Gotovo za veliki ljubezenski prizor, kai?« »Kai? Ob. da. seveda, za veliki ljubezenski prizor v .Življenjskih plamenih*.« »,Plamenečem življenju‘.c je popravila resno. Dala mu je roko in se mu veselo nasmehnila, kar ie Toma skoraj ob pamet spravilo, lzvzemši to, da bi sa bil skoraj ob lastne noge spotaknit in da ie moral pozneje poslušati celo ploho oštevanja. se ie vse dobro končalo. Zakaj še pomahala mu je bila. Opoldne ie končal službo. Dirjal je domov, se hitro preoblekel in se kot gentleman vrnil nazaj k študijem. Hodil je pred vhodom sem iu tja, « ni je bito. In ko ie naposled vprašal po njej, so mu rekli, da ie že (lavno odšla. Bilo niti ie zelo žal. zakaj jutri jo bo lahko videl spet samo v službi. Drugo jutro se je zgodilo nekaj, kar je njegovo mlado vero v ženske popolnoma omajalo. Stopila ie iz svojega avtomobila in ga ie videla, ker ji ie odprl vrata. Mislil si je, da bo videls v tem posrečeno šalo. in se ii je veselo nasmehnil. Smehljajoči se vratar... A Vanda Normanova ie kratko in malo gledala mimo njega. Kakor kneginja ga ie pustila stati. Niti nainedofinei-šega nasmeška. Kratko in malo kakor, da ga zanjo ne bi bilo. Smehljaj mu ie počasi zamrl, ko je strmel za njo. in srce se mu je strlo. Takšne so torei ženske. Prav. zadeva je zanj končana. Če ie natanko pomislil, sploh ni tako lepa. Če io jo dobro pogledal, je bila celo grda. In krstil je sam sebe za osla. ker ie včeraj mislil, da ima očarljive oči. So zdaleč ne... Najbolj nenavadno pri teni je pa bilo. da ie zvračal krivdo na očeta. Se boli nenavadno ie bilo. da jo ob koncu svojih uradnih ur spet hod.il pred vhodom studia gor in dol. Ji bo že pokazal, s kom ima opravka! Bit jo pač nekoliko presenečen, ko ni pripeljal njen veliki avto. ko je čez deset minut prišla skozi vrata. A Vando Normanovo so poznali kot ekscentrično žensko. In čeprav je trepetal od razburjenja. se ie delal, kakor da je sploh ne vidi. Šele ko je zaslišal niene drobeče korake za seboi. io je pogledal. Sicer pa ni bilo res. da je njegovo srce prenehalo biti. kakor je mislit. - 3® mu ie nasmehnila. Bila ie spet ocarliiva deklica z obloženim kruhkom, »Ali greva skupaj?« je vprašala iskreno. Vzhičen ie prikimal, a kljub temu se ni premaknil z mesta. »Ne igram glavne vloge v .Življenjskih plamenih*, je rekel pogumno. »Plamenečem življenju,« je popravila, »oh. ati res ne?« »Samo vratar sem tukai. Saj sama veš. zakaj davi si šla mimo mene. no da bi me bila pogledala.« Zasmejala se mu je. »Seveda vem. bedaček. In davi m« sploh ni bilo tu. To je bila gotovo Vanda Normanova.« Sapa mu je pošla. »Kdo pa si tt potem?« »Jaz?« je vprašala. Krenila sta dalje, »Jaz sem vendar njena dvojnica. lino mi je Marijana: pravijo, da sem ji podobna...« »Podobna?!« je vzkliknil Tom. »Dvakrat lepša si!« »Res?« Bila ie očarana. »Celo trikrat.« ie rekel Tom. R.tf nič ne stane. Obstal ie in jo prijel za roko. »Marijana.« ie rekel, zakai zdajci jo vedel prav za gotovo, da ie Marijana in ne Vanda nailepše ime na vsem !>ožiem svetu. JiiiiiiiiiiiimiiiiumiiiiMiiiimmiitfj 1 O K V I It 11 E SLIKE, FOTOGRAFIJE, GOBELINE, E | KLEIN § § LJUBLJANA, m/tova 4 S fftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiimmiitr nastopila smrt. ie nekdo z nekim drugim orodjem odtrgal glavo od telesa, tudi to orodie manjka, prav tako glava. To je vse. gospod nadzornik. Lar vam morem poročati pred raztelešen jem.« Nato se je sodni zdravnik poslovil: Policisti so razburjeni šepetali med seboj. Trenutek pozneje ie stopila v sobo najnenavadnejša prikazen, kar sem jih bila kdaj videla v življenju. 5. Bila je od brade do peta zavita v premočen moški plašč, na glavi ie imela pa klobuk s prhutajočimi peresi. Dpod njega je kipela gosta griva kodrastih las nenavadne zlalorumene barve. Obraz je bil snežnobelo napudran, ustnice pa krvavordeče in okrog jhajlinih sivih oči so bile porisane ®ri»e črte, skoraj tako- debele kakor vHgaliea. Sive oči so si zviška ogledovale družbo. Nenavadno vitka postava ie "•opila do srede sobe ali bolje: pri-'•ajala se je noter, kakor da bi bila "•opala na oder, potlej ie pa izprego-Ijorila z globokim glasom, tako da so Jottoglasniki zveneli kakor glas orgel, Oglasniki pa trepetali in vibrirali. »Kaj neki to pomeni. s’il vous “lait?«* Vsi smo zastrmeli v žensko. Nad-/b,Jaz imam besedo. Mr. Bynam. Ali jbr sedli, madame?« "Ognila ie glavo: Vp/j^zz semmm madame Juliette La- VDr&šarn0°Sli^ ™ Pros*m: ®e smem Jeff ji je primaknil stol. Odpela si je dežni plašč, si popravila zeleno baršunasto bluzo in sedla kakor kraljica na prestol. »Sedim, monsieur.1 Kako se pišete, s’il vous plait?« »Jaz sem Moore, nadzornik kriminalne policije, madame. V vaši hiši se je zgodil zločin — saj ste vi lastnica penziona?« , Madame LaVelle se je Vzravnala. »V mojih očeh to ni nikakršen penzioni Jaz semmm lastnica Maison LaVelle.« Za trenutek je umolknila, potem pa nadaljevala: »Kakšen zločččin? Ali so Fennellijevi...« Zbrala se ie in povzela: »Čudno... Zdi se nimmi. da se je nekaj resssnega pripetilo, sicer vas pač ne bi bilo tu. n’est-ce pas?* Je suis k votre Service,** monsieur.« Naslonila se je nazaj na svojem prestolu. Nadzornik Moore ie rekel suho: »Hvala. Prosim, odgovarjajte na moja vprašanja, kolikor mogoče kratko.« Ta trenutek je umolknil, preden je vprašal: »Kdo so Fennellijevi? Kaj ste mislili s svojo pripombo?« Madame LaVelle se je odkašljala. »Fennellijevi... Vedeti morate, go-ssspod nadzorrrnik. da so skoraj vsi stanovalci Maison LaVelle gledališki igralci. To je pojasnilo, da so nekoliko temperrramentni. Toda jaz imam dobre oči za ljudi, in tako nisem doživela še nobene neprijetnosti s svojimi pod... s svojimi gosti. Vous corn-prenez?«*** Nadzornik se je ugriznil v ustnico. »Prav. In Fennellijevi?« Ljubko ie nagnila glavo. »Fennellijevi so artisti, akrobati, po rodu Italijani. Stanujejo v drugem nadstropju, tik nad nami.« Zavihtela je roko. »Raffaello Fennelli ie zvezda vse skupppine in velllik talent. Raffaello je imel ženo. ki je tudi spadala * Gospod. * Kajne? ** Na uslugo sem vam. *** Saj razumete? k skupppini. zelo ie lepppa in velika umetttnica. Pred nekaj meseci ie kar iznenada zapustila skupino. Pisala ie svojemu možu pisssmo. v katerem mu ie sporočila, da ie spoznala nekoga, ki pomeni zanjo uresničenje njenih sani. Imenuje se Floto, leteči čudež, skupaj bosta nastopala in njune predstave ju bodo proslavile in obogatile. Tako ie pisssala. Za Raffaella ie bil to strahoten udarec. Prisegel ie maščeva-linnje. Kukrat prisega, da bo njega ubil. drugič pa, da bo njo ubil. Samo tega ne ve, kje sta! Zato tudi prisega, da bo sam sebe umoril... Takrat postane njegov brat Michelangelo žalosten. Pretekli teden je Raffaello divje mahal z nožem po zrakkku. a Michelangelo mu ga je vzeL Verjemite mi. postavila bi jih pred vrata, a najeli so stanovanje za več let in Fenneilijeva mama ie presunljivo zajokala, ko sem jim zagrrrozila z odpovedjo.« Za trenutek je umolknila; potlej je vprašala: »Kaj se je zgodilo? Kaj je s Fennelli-jevimi? in kdo.„< po vrsti nas ie pogledala s svojimi majhnimi, črno-obrobljenimi. sivimi očmi. »...oprostite, kdo so te dame. s’il vous plait?« Prvič sem videla Amando v zadregi za odgovor. Madame Lavelle ji je bila očitno zaprla sapo. A Lucija je brž odgovorila: »Moja sestra. Miss Beagle.« Ponosno so je nasmehnila. »In najina sestrična, Miss Marthv Meecham. Jaz sem Miss Lucija Beagle. To tukaj je pa naš mladi prijatelj in pomočnik Mr. Jefferson Mahonev. Vsi skupaj smo zasebni detektivski urad Beagle. draga moja. In tu smo zato. da...« »Madame LaVelle,« ji je segel v besedo nadzornik Moore, ki je bil med tem časom nekaj šepetal s svojimi uradniki, potlej jih pa poslal domov, »še nekaj vprašani bi vam rad zadal. Od vas je odvisno, ali odgovorite nanje ali ne.« »Zakkkaj ne bi odgovorila?« je užaljena rekla madame, in njen ton me je živo spominjal na Amando. la ros: Amanda se ie uasuiolmilg! »Morilca iščemo.« ie pojasnil nadzornik Moore. Njegova roka ie pokazala na vrata: »Tam je truplo.« »Mo... morilca... in tam... v Hesterini spalnici...« Gospodinja ie planila pokonci. Ni bilo moči spoznati, ali je prebledela, ker ie bila plast pudra na njenem obrazu predebela, a prepričana sem bila. da je prav tako bela kakor puder. »Mon Dieu.* saj menda ne mislite... Ali se je Hesteri kaj pripetilo?« Nadzornik Moore io ie pomiril. Madame I.aVelle je spet sedla: njena kraljevska drža jo je bila popolnoma minila. »Hvala Bogu!« je zastokala. A čisto iznenada, brez slehernega prehoda, ie spet završala. »Kdo je prav za prav umorrrjen?« »Ne vemo. madame. In prav zato bi vam rad zadal nekaj vprašanj.« Zdai ie bila spet kraljica od nog do glave. »Monsieur. je suis k votre service. J’attends.«** v Nadzornik Moore ie postal nekoliko živčen. Ni se mogel zadržati, da ne bi pripomnil: »Tu nismo na odru. madame.« »Prrrosim?« Vdano je zmignil z rameni. »No. kakor vas ie volia. Ali poznate Fennellijevega.. eh... tekmeca? Flato, tekoči čudež, ali kako se že imenuje?« »Floto, leteči čudež,« je popravila Amanda. »Oh. čudovit spomin!« ie pohvalila madame LaVelle in visokostim prikimala z glavo; potlej se ie spet obrnila do nadzornika: »Ne, ne poznam ga.« »Fennellijevih ni doma. kakor so med tem časom ugotovili moji ljudje. Ali kaj slutite, kje bi utegniti biti?« »Seveda, na odru!« Spoštljivo ie izgovorila to besedo. »Zdai nastopajo v Jraperialu*. Čudoviti artisti so in niso nikoli brez angažmaja!« Moj Bogi Na uslugo sem vam, gospod. Čakam. »Obkorei Ste — mislim namreč, vas. madame — obkorei ste nocoj odšli z doma? In kam ste odšli?« >A uuelle heure?* Dajte, da premislim. Natanko sedem minut pred poli osmo sem odšla zdoma. In kam sem šla? V kino! V .Grotto*.« »Sedem minut pred t>oli osmo... Kako veste tako natanko?« »Ker sem pred odlrodom govorila z mladim možem, ki stanuje v prednji sobi, z Mr. Vincentom Smythom. Prišla sem iz Hesterine sobe in potrkala na njegova vrata. Pozval me je, naj vstopim, in nekaj časa sva kramljala drug z drugim. Videl je. da sem v plašču, in ie vprašal, ali. nameravam iti ven: Oui.** v kino, Bette Davi« igra. Svaril me je pred vremenom. Rekla sem: Plihh...« Zamahnila ie, kakor da bi hotela odpihniti nadležno muho. »Kai mi marrr vrreeme. vsak večer grem ven. naisi ha vihar ali veter. Kramljala sva o Bette Davisovi in rekel ie. da pride morda tudi on v kino. Rekla sem: četrt čez sedem jo že, pohiteti moram, ker ne bi rada zamudila predigre o miški Miekv. Pogledal je na uro in rekel, da manika sedem minut do poli osmih. Stekla sem in prišla ravno v poslednjem trenutku, ko je film o miški Mickv...« Lucija se je bila nagnila naprej in nehote sem se spomnila fraze o »požiranju besed«, ko sem jo videla tako sedeti. Nadzornik očitno ni imel toliko smisla za pripovedovanje lastnice penziona. zakaj segel ji je v besedo: »Pravite, da ste prišli iz sobe Miss Galove. Ali ste io videli? Ali ie bil kdo pri njej?« »Ne. monsieur.« »Ali ie bil morda kdo v spalnici? Ali je kar koli zbudilo vašo pozornost na dekletu?« Obkorcj?, Da. ' Dalje vrikodnjitš. Pogled v zgodovino Spalnica štirih Marii V Fontainbleauju stoji postelja, v kateri so spale štiri vladarice Križanka ; Vodoravno: 1. Naš dolenjski pripovednik (1844.—1881.). 2. V rabi. 13. Stvar, predmet; sončni bog; kratica pri svetnikih v koledarju. 4. ;Okrajšana pisava besed (dvojina)! ;zemljepisni ali količinski pojem. 5. Romanski spolnik; vladar. 6. Morska Ižival ali vrsta sladkorja; osebni zaimek. 7. šumenje listja. 8. Nemško ;mesto z optično industrijo. 9. Germanski narod. 10. Vrsta vrbe; nekdanja uradna kratica. 11. Kralj (italij.)S :vrsta vrbe; trije samoglasniki. Navpično: 1. Kraj blizu Rimskih ;Toplic. 2. Glasbeno delo; ploščinska mera. 3. Reka, ki se izliva v severni :Adrijatik; če vsebujejo sladkor, so Itake. 4. Globok tolmun; dva samoglasnika. 5. Pergamentni papirji, ki ;so drugič popisani tako da so prvotno pisavo zbrisali. 6. Nesrečnik j1 :sv. pisma, ki je tu še samoglasnik ;izgubil; konj (po turško); medmet-•7. Zadnji Celjan. 8. Na kovinah iJ* ■ rastlinah jo opažamo; cvetica, ki ra-Iste po pustih tleh in ima rumenkaste Jcvetove. 9. Pogojni veznik; priredni ;veznik; naš pesnik (1835. do 18G9.)- • 10. Tuja beseda za nezmožnost pla-,čila (tudi zadnje polje). 11. štorkljine sorodnice; Verdijeva opera. STOPNICE 1. samoglasnik, 2. ploščinska lrif-ra,- 3. redovniški brat. 4. moško ime, 5. moško ime, 6. španski poglavar, 7. pripadnik evropskega naroda. ČAROBEN LIK TAKO, ZDAJ NA' PRAVIM ZAVEZO .ZA POVI DAN! V 1. Vprašalnica, 2. strokovnjak za spojine. 3. mohamedanski praznik, 4. rokodelec, 5. zaimek. Hedy Lemarrova je ogorčena Hedv Lemarrova. že ?jiana tlhneka kralka. ki smo jo pač že poeo&to videli v filmih ie potrebovala zobno kremo. To še ne bi !>i!o tako budo, «ai je to pač skromna želia. Ker na ni oddala prazne tube. ii niso hoteli dati nove kreme Slava iaralka ie bila osiorčena in je aaurozila H škandalom. A vse to ni nič KiJeglo. Trirovee ie odločno vatraial na prtKl|iiwi ki aa ie r>red kratkim izdala vlada. Ta prizor ie pa v filmskem metilu baie prvi voini pojav, ee ca sploh iiKintmo tako ini<-n<>vati v primeri s pojavi v drugih deželah... OBRATN1CA Lijak —, stanje —, letos —, ženica ruda —, alfa —. Borna —. tokava — Varla —. Varna —. Zila —. V vsaki besedi tako preobrni pos3; mezne črke. da dobiš nove besed?! začetnice teh novih besed čitaj v V0.' sebnem redu in dobil boš ime in pr!' :imek našega pesnika in prevajale8) ki se je rodil pred 80 leti. a pred 30 leti. POSETNICA Cvetlica-klepetul ja V Južni Ameriki raste cvetlica, ki jo domačini imenujejo klepetuljo. To ime so ji dali zato, ker venomer »šepeta«. Njeni cvejtni listi se namreč že ob najmanjšem vetriču drgnejo in udarjajo drug ob drugega in povzročajo klepetanju podobne glasove. Katero je bilo njeno prejšnje bivfl‘ lišče? KA5 TAKEGA PA SE DOŽIVEL ! UAZ tudi .ŠELE PRVIČ’. Širom po svetu Državni zavod za izdelovanje cepiva iz kamiona strupa so ustanovili v mestu Dor patu na Estonskem. Od enega samega modrasa dobe‘2 do 4 mn strupa. Krdelo medvedov je napadlo neko vas v okolici španskega mesta Lerida. Vdrli *o v več hlevov in razlrtrali 12 krav. Naivcčii zelenjavni vrt pod steklom imajo v badenski por en*ki dolini (Nemčija). Stekleni paviljon j se razprostirajo na površini 12 kvadratnih kilometrov, centralno kurjavo v njih pa onkrbuie neko manjše industrijsko Križanka: vodoravno po "vrsti: 1. ® Matjaž. 2. rokodelec, e. 3. Edo. tur, 4. me, Seni, kaj. 5. e, ak ribi ja. 6. n0 napev. 7. Illinois ,t. 8; tja. daj, pa. 9. niz, cep. JO. s, ojunačiti. 11. tihi milodaf Literarno vprašanje: Ljubljančani rojstva predvsem: Marko Pohlin, Jane* ! uler, Andrej Smole, Fran Erjavec. *! ; Stare, Frane. Levec, Rajko PeruSek, £ ’ Cimperman, \nton Funtek Fran ®e^ [litbin Kristan. Rado Murnik, Fran • Zofka Kvedrova, Josip Murn, Aloj* M ; itd. I Enačba: a = Rezija uka, b = Rezika, 1 korak, d " Ra. e = peresnim, f ~ g, =s pesnik, L = pe«; z = Janko k* 8. VH. 1942X3^ DRUŽINSKI TEDNIK Počakal, je, da so izginile med ka-DmamL nato je pa povprašal po kopalni obleki pri blagajničarki. Prine-•b so mu nekaj, kar je bilo nekako ®a sredi med kopalnimi hlačkami in kopalno obleko. Bilo je iz črtaste Volne, za silo uporabno, toda ko se je oblekel, je ugotovil, da se takšen rajši ne bi pokazal svoji junakinji. Iskal je primernega prostora, kjer bi lahko neopažen imel pregled nad kopališčem. Odločil se je za ravno streho nad kabinami. Osvežil se je Pod prho, se zleknil na sonce in pokorno opazoval vrvenje pod seboj, “rav pod njim so stale zelene mize ka pingpong. Nehote se je poglobil V igro in skoraj pozabil, zakaj je bil prišel. Znan ženski smeh ga je zbudil iz Zamišljenosti. Zdrznil se je. Tako blizu, skoraj tik pod njim je stala ®na. Ravnokar je bila prišla iz vode in po žametno mehki polti so ji polzele drobne kapljice, ji lepile prešerne kodre in kakor rosa visele na temnih trepalnicah. V rokah je držala- belo kopalno čepico, polno vode. Nikoli dotlej je ni slišal, da bi se tako prisrčno smejala. Predmet nje-rie zabave je bila velika, nekoliko debelušna Gaby, ki je bila pravkar dobila nenadno mokro prho iz njene eepice in si je zdaj vsa rdeča in v zadregi otirala obraz. V vedrih, mladih, zagorelih postavah bi bil komaj utegnil spoznati bledična dekleta iz modnega salona. Vse štiri so bile čedne, sproščene in dobre volje. Liana se mu je v njih družbi zazdela takšna, kakršna še mu je včasih prikazovala v sanjah, kakršno je nehote odklanjal, ker je čutil, da se mu vse preveč približuje, da mu postaje nevarna. Kako bi mogel izvršiti svoje poslanstvo, če bi se mu približala tako, da ne bi več ohranil jasnega pogleda in trdne volje? In vendar se mu je zdela v družbi teh zdravih, mladih deklet kakor naj-mlajša in najlenša hčerka bogatega kralja iz pravljice. Kako se je bila mogla poročiti z Lussanom? je ogorčeno pomislil, ogledujoč njeno vitko, krepko, pa zraven nežno rast. Skušal si je priklicati v spomin pokojnega Anatola. Bil ga je X>del poslednjikrat pred petimi leti. '‘daj je bil visokorasel, dobro ohranjen gospod, ki je znal z užitkom kaditi viržinke in je nosil živahne Umetniške ovratnice. Nekaj nezlomljivega, energičnega ga je držalo pokonci kakor skrivna vzmet, da je kaj lahko skril svojih dobrih pet križev. Koliko je bil prav za prav star ta »zakonski mož', ki se je poročil komaj nekaj mesecev pred smrtjo? V listinah je sicer pisalo, da je prekoračil šestdeseto leto, toda v njegovem spominu se je zdel mlajši. Na koncu koncev je pet let dolga doba. Morda se je skrivna vzmet v njem zlomila in se je nenadno postaral? Mogoče ga je enolično življenje v zavodu naredilo betežnega in starega? Sam Bog vedi, zakaj si je ob pogledu na to mlado, razigrano ženo tako zaželel, «a bi bil Lussan star in betežen, ko se je poročil. In zakaj neki ga je sploh vzela? Ali more vzeti mlado dekle starca, ne da bi imelo od njega kakšne koristi? Morda ga je pa vseeno ljubila? Kolikokrat je že bral o takšnih zakonih! Zdaj je bila zelena miza pod njim prosta. Liana je skočila k njej in prijela lopar. »Katera bo igrala z menoj?« je živahno vprašala. Izkazalo se je, da nobena od njenih tovarišic ne zna igrati ping-ponga. »Kje si se pa naučila?« jo je radovedno vprašala mala Anetta, ki je očitno uživala, da sredi elegantnega, prijetnega okolja lahko igra veliko damo. . »Doma na vrtu smo imeli mizo,« Je nekoliko v zadregi odgovorila Liana, neodločno vrteč v rokah lopar. »Ali bi hoteli igrati z menoj?« je vprašal tedaj zagorel mladenič in se dvignil iz bližnjega ležalnika. Pierre na strehi je začutil, kako mu je odtlej neznano čustvo stisnilo »ree. Morda je bilo to samo užaljeno moško samoljubje, ki mu progasta kopalna obleka ni dovolila, da bi se uveljavilo? Sam je izvrstno igral pingpong, in zdaj bi marsikaj dal, ee bi smel biti njen soigralec. Bog ve kako plašno in krotko, pa spet ogorčeno in preteče bi ga gledale njene temne oči izpod črnih vejic? In po- LJUBEZENSKI ROMAN njen iirni mož i menek med igro teče tako lahkotno, mimogrede, da bi prav lahko pozabila na obvladanje in se nehote izdala... Tako mu pa ni kazalo drugo, kakor da je ostal na strehi in gledal, kako je njegova junakinja igrala pingpong z zagorelim neznancem, ki se ji je bil menda že predstavil in je namesto njega žel njene smehljaje, pobliske z očmi in radostno vzhičene vzklike, če mu je zabila nepričakovan ,gol‘. Čutil je, kako se je tisto neznano fr en ko čustvo v njem poglobilo, ka- o je zajelo tudi njeno preteklost, ki je ni poznal in jo je vendar moral odkriti. Moral; če je hotel rešiti čast svojega imena, moral, če 'je hotel ukrotiti vprašanja svojega srca, vprašanja, ki so se mu vsak dan porajala in ga mučila. Dokler ne bo ugotovil, zakaj je postala žena starega Lussana, dokler mu ne bo mogla odkrito odgovoriti, ne bo več imel mirne ure. Iz ljubezni? Ob misli, da bi bilo to mogoče, ga je zalila rdečica jeze. Sonce mu ni nič več tako prijetno sijalo, v nenadni nejevolji je vstal, ne da bi se še enkrat ozrl na dekle pod seboj, in odšel v kabino, da se obleče. V srcu mu je sezorela odločitev, da mora kmalu, čim prej spet govoriti ž njo. Le prehitro nam mine teden neskrbnih, počitniških dni. Kakor bi trenil, je prišel poslednji dan Liani-nega dopusta. Ves teden je nameravala ta dan posvetiti čiščenju stanovanja, krpanju perila in raznim drobnim dolžnostim, ki jih je vsak dan odlagala na pozneje. Ko je pa zgodaj zjutraj vstala, da bi iztrepala preproge, je bilo nebo vse preveč sinje in brezoblačno, da bi mogla preživeti ta poslednji prosti dan doma. In da bi si nekoliko pomirila vest, ki jo je nehote spominjala na delo, se je tolažila, da bo za poletjem pač se dosti deževnih, pustih jesenskih dni, ko bo lahko po mili volji pospravljala in krpala in se bo čas vseeno vlekel v neskončnost. Ni si bila še na jasnem, kako bo uporabila poslednji počitniški dan, zakaj z nikomer se ni bila domenila, saj je nameravala ostati doma. Zdaj se je sama pri sebi odločila, da se bo dopoldne kopala v tistem prikupnem kopališču ob Seini, kjer je bila zadnjič s tovarišicami; obedovala bo kar v kopališču, popoldne, ko bo vročina odjenjala, se bo pa odpeljala v Louvre, ki ga kljub temu, da je bila že nekajkrat tam, ni do dobra poznala. Na hitro je pospravila, se okopala in jela pripravljati južino in kopalno obleko. Lasje so se ji od jutranje prhe še lepili v drobne kodrce, ki so jo prijetno hladno ščegetali po vratu. V zrcalu nasproti je videla sliko mladega dekleta z velikimi temnimi očmi, zagorelo poltjo in rdečimi ustnicami,- ki so se nehote krivile v nasmeh. Stopila je bliže, potegnila iz torbice rdečilo in puder in se lahno nalepotičila. Ko si je oblekla še svileno sivo obleko, ki si jo je bila sama sešila, se je sama sebi zazdela prav kakor vse tiste mične, elegantne ženske, ki jih je srečavala na buljvarjih in ki bi jim bila tako rada podobna. Nekdo je pozvonil. Misleč, da je vratarica, ki ji prinaša časopis, ni takoj odprla. Pozvonilo je vnovič, energično in nestrpno. Radovedna je krenila proti vratom. Obstala je kakor okamenela. Na pragu je stal ,gospod Pierre'. Presenečenje je bilo tolikšno, da je pozabila zapreti vrata, ali ga pa povabiti noter. Držeč v eni roki ročno torbico, v drugi širok slamnik, je molče stala na pragu in strmela v nepričakovanega gosta. Opazila je, da je skrbneje oblečen kakor takrat, ko ga je poslednjič videla; to pot je imel dolgo samo-veznico in pod svetlimi očmi so trepetale temne sence, ki so dajale temu bledemu obrazu otožen izraz. Njegov vprašujoči, uklepajoči pogled se je upiral vanjo. Spoštljivo jo je pozdravil. »Ali me ne boste povabili, da si ogledam vaše malo kraljestvo?« je dejal skoraj v zadregi. Nehote se je umaknila in mu pustila prosto pot. Zvedavo se je ogledoval po stanovanju, najbrže tehtajoč okus gospodarice. Nekaj mladega in ganljivega je dahnilo vanj iz tega dekliškega sveta. Očitovalo se je v velikem svetlozelenem kauču z^ blazinami, izvezenemi na roko, v česalni mizici, na kateri so še stale toaletne potrebščine, ščetke, glavniki in ste-kleničica bolonjske vode, v okrogli mizici s čipkastim prtičkom, na katerem je stala vaza z rdečimi vrtnicami, ki so še v tem mehkem jutru širile opojen, težak vonj. Liani se je zdel ta molk neskončen, toda ni imela poguma, da bi ga prekinila z vprašanjem ali kakšno nepomembno besedo. »To je torej vaš dom, mala gospa?« je zamišljeno dejal tujec in pazljivo ogledoval sliko Lianinega očeta, obešeno nad knjižnico. »In to je najbrže vaš pokojni mož?« je nedolžno vprašal, ko mu ni odgovorila. . Liana je zardela. S kakšno pravico je vdrl v njeno stanovanje in jo zdaj vprašuje stvari, ki se tičejo le nje same? Nejevoljno je odgovorila: »Ne, to je moj pokojni oče.« . In ko je izgovorila te besede, se je zavedela, da ve skrivnostni Pierre vec, kakor bi smel. Le kako bi mogel posumiti, da je bil njen mož skorai toliko star kakor njen pokojni oče? Se preden je mogla obrniti pogovor drugam, je povzel: gre? Celo zločinci vedo, zakaj jih obsojajo! Kaj mi vendar očitate?« Čutila je, kako ji popuščajo moči. Če bi bil ta tujec z njo surov, neprijazen, bi si mogoče še vedela pomagati. Ker je pa čutila, da ga nekaj neizogibnega, nujnega žene v to poizvedovanje, ji je bilo, kakor da bi oba zajel vrtinec usode, kakor da jo ta neznanec vleče s seboj v čudne J globine strahu in dvomov. Za tem | belini obrazom, za temi temnimi očmi se skriva resnična bolest! Čutila je z | njim nenadno, nepojasnljivo sočutje, 1 ki ji je navreio solze v oči. Mogoče je bil eden tistih moških, 1 ki ga ženske solze razdražijo, namesto da bi ga ganile ali razorožile, 1 mogoče so ga spravile v zadrego. , Vsekako je postal njegov glas še ! ostrejši, ko je zapovedovalno dejal : I »Nikar ne jočite! Ženske solze pomenijo sicer šibkost, ne dokazujejo ] pa še nedolžnosti!« i »Nedolžna ali kriva, vedeti hočem, česa me dolžite!« je obupana vzklik-1 nila. I «Saj vas ne dolžim,« se je glasil mirni odgovor. , | »Čutim, da mi ne zaupate,« je I vzkliknila, čudeč se svojemu obupu in prizadevanju, da bi zbudila v njem občutek zaupanja. »In niste se še naveličali, zasledovati me! To je I strašno!« | Nekaj časa sta oba molčala. V sončnem, vedrem jutru je zvenelo krčevito ihtenje miade žene čudno V 24 URAH barva, plisiia in kemično čisti obleke, klohuke itd kkrobi in svetlolika srajce, ovratnike, za pestnice itd. Pere. suši. monga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in pub tovarna lOS. REICH LJUBLJANA »Tukaj stanujete od svoje možitve, ali ne?« »O, gospod,« je vzkliknila in zamahnila z roko, hoteč se braniti pred novimi vprašanji, na katera ne bi bila rada odgovarjala. Morda je mladi tujec mislil, da jo spomin na možitev in hitro moževo smrt boli, morda se ie zavedel, da je zelo nevljuden, na lepem se je zresnil, njegov bledi obraz je postal še bolj bel. ko se je priklonil in vljudno dejal: »Oprostite, pozabil sem, da so poglavja v vašem mladem življenju, o katerih neradi govorite.« Zdelo se ji je, da se še celo v tem opravičilu skriva očitek. Živahno je dejala: »Ne, ničesar nimam prikrivati! že večkrat sem vam to povedala. Moje življenje je bilo zmerom pošteno in ravno.« In čuteč, da ga je zavrnila, je še strože dejala: »Ne vem, kdo vam dovoljuje, da se vtikate v moje zasebne zadeve. Danes ste celo meni nič tebi nič vdrli v moje stanovanje! Prosim, da odidete, ker ne vem, kaj naj bi si še imela povedati.« To je bilo zelo ostro in odločno, toda mladega neznanca ni ganilo. Čeprav je Liana podzavedno uganila, da je tenkočuten in hitro ranljiv, je zdaj na videz nebrižno dejal: »Mogoče se vam res zdim hudo nevljuden, madame, toda vedite, da vam ne želim nič hudega. Morda bi mi bili pripravljeni odgovoriti še na nekaj vprašanj?« Videč, da je odkimala, je resno pristavil: »Nikar ne mislite, da me radovednost žene v to izpraševanje! Vaši odgovori so zame prav tako važni kakor za vas!« »Ne razumem vas,« je tiho odgovorila. »Zakaj mi ne poveste, za kaj presunljivo. Tedaj se ie Pierre zganil in stopil k Liani. Njegova roka je zaupno priiela njeno in njegov glas je zazvenel tako mehko, kakor ga je bila slišala prvikrat: »Ne jočite se, mala gospa, in ne bojte se me! Prisegam vam, da vas nisem hotel vplesti v zadevo, ki jo moram dognati, če hočem rešiti svojo čast. Vendar se me ne bojte, tudi če ste krivi...« In ko je še zmerom tiho ihtela, je pristavil tiše in trje, kakor bi ga bilo nenadno ganotje spravilo v zadrego: »Potrpite, madame! Nikar me ne sovražite... če bi vedeli, kako mi je zdaj težko, da vas sumim...« »Vidite, sami priznavate, da me sumite!« je vzkliknila med solzami. _ »V to me sili nujnost, ki vam je •se ne morem povedati. Dolžnost, ki jo moram izpolniti, pa mi je postala težka, odkar vas osebno poznam.« »Kaj vendar želite?« je vprašala , vsa zmedena. »Rada bi vam poma-i gala, če bi vam le mogla! Obljubite • mi, da me boste odslej pustili pri I miru, in storila bom, kar boste za-! htevali!« I »Najprej vas prosim, da jenjate jokati!« je mehko dejal. »Vaše solze me bole! Ne prenesem, da ženska joče zaradi mene!« Hitro si je otrla solze in ga pogle-, dala izpod čela. Temne oči so bile še rosne, toda okrog ustnic ji je že j trepetal rahel smehljaj. I »Zdaj ne bom več jokala,« je poslušno dejala, zardevajoč pod pogle-(dom njegovih zamišljenih oči, ki so , bile zdaj vse sinje in dobre. »Lepo,« je rekel, boječ se, da se ne I m preveč raznežil. »In zdaj mi dovolite, da ostanem nekaj časa tukaj pri I vas, v vašem domačem ozračju... sku-i 5?I, ,se . bom nekoliko vživeti v vaše : življenje in ga gledati s svojimi ocmi.c I Ne da bi počakal na njen odgovor, je primaknil stol k mizi, na katero i je bil položil klobuk in rokavice, in 1 sedel. j »Skromno stanovanjce delovne žen-| ske,« je mrmral poltiho sam pri sebi, .ozirajoč se okrog. Vendar v tem po-| gledu nj bilo nič več žaljivega. »Vsak i prostorček ste dobro izrabili, ničesar ni preveč, vse je čisto, svetlo...« I Pogledal jo je, čuteč, da jo je njegov samogovor nekoliko pomiril. ! v »Vse v tem okolju je jasno, premočrtno in brez senc,« je ponovil, »kakor tista, ki živi med temi stenami, tako bi si jo želel tisti, ki veruje | vanjo...« Boječ se, da bi se bil kaj izdal, je burno pristavil: Nesporazum Zdravnik: »Pri prehladu, kakršnega »mate vi, ne smete piti ne vina ne J»va, še manj pa žganje. « Bolnik: »Torej lahko samo še kašljam. gospod zdravnik!« 2>včna psihoza Sredi noči je nekdo dvakrat močno Pozvonil pri vratih umobolnice. Vratar je odprl okence in vprašal: »Kdo je?« »Prosim, odprite mi vrata. Nenadno •em znorel in bi rad, da bi me zdravnik pregledal.« »Kaj, sredi noči? Ali ste znoreli!« *e razburi vratar. Srečno naključje »Kako si pa spoznala svojega drugega moža?« »Izprehajala sem se s svojim prvim možem, tedaj nama je moj drugi mož Popeljal z avtomobilom nasproti in je Povozil mojega prvega moža. Tako sva *o spoznala!« Iz romana »•»V neki temni noči je prišel na "***> ngegov zločin.« Trgovec »Gospod,- to je najmodernejše blago ‘IPbUI aeK pred nekaj Kupec: »Ali je pa tudi trpežno?« Trgovec: »Prosim, prepričajte se. Obleko iz tega blaga nosim že tri leta?« Ločitveni razlog Sodnik: »Zakaj zahtevate ločitev zakona?« Mož (stenograf): »Moja žena govori v minuti 300 zlogov!« Dobra knjiga »Janez, ali bi kupil od mene knjigo ,Kako v treh mesecih obogatim-? Sem namreč v veliki denarni stiski.« Vljudni natakar Plešast gost pokliče natakarja, mu pokaže las v juhi in zagrmi: »Kaj je to?« Natakar: »Vaš las.« Gost vzradoščeno: »Dobro, dobro!« Dež je kriv »Pred štirinajstimi dnevi sem vam posodil dežnik, pa mi ga šele danes prinašate nazaj!« »Tega nisem jaz kriv. Saj veste, da je vseh štirinajst dni deževalo.« Skromna želja »Zmerom hočeš biti pametnejši od mene.« »No, mislim, da je to zelo skromna želja.« Uboga žival 2ena: »Prihodnjo nedeljo bova praznovala 25 letnico najine poroke. Za to priložnost bom zaklala petelina.« Mož: »Ah, pusti ga vendar! Kaj pa more uboga žival za to!« SONCE - NAJBOLJŠE RIBJE OLJE V pravljici so vrli meščani hoteli razsvetliti svoj rotovž tako. da so prinesli vanj sončne žarke v vrečah. — Tako preprosto sicer ne are. a lahko bi rekli, da zdaj že steklenice polnimo s sončnimi žarki, če dobivajo danes otroci Vigantol za rahitido. vlivamo v njihova telesca, ki jim manjka svetlobe. nadomestek souca. Kemik vzame v svoji delavnici snov. ki se imenuje ergosterin. Obseva jo s kratkovalovnim ižarki. podobnimi pristnim sončnim žarkom. Pod vplivom teh žarkov se ergosterin izpremeni v vitamin D, snov, ki omogoča rast kosti in preprečuje nastanek rahitide. Samo tako. pod vplivom žgočega sonca, je mogoče ustvarjati umetne vitamine. Prav tako nastaja vitamin D v naravi. Zdravilna moč ribjega olja je v tem. da vsebuje dosti tega sončnega zdravila«. Ribe. katerih jetra dajejo ribje olje, prejmejo vitamin od živali, ki se z njimi hranijo. !?, pa spet od tistih majhnih živih bitij, ki jim služijo za hrano in ki jih je v morju vse polno. Sonce ustvarja vitamin v majcenih telescih teh morskih živalic. Na srečo pa te živalce niso edini vir vitamina. Vsejaovsod na svetu ustvarja sonce vitamin D. V višinah nad 500 metrov je rahitida tako rekoč neznana bolezen. V tej nadmor-»ki višini iiua sonce dosti več kratko- valovnih žarkov, ki se niže v ozračju porazgube. Samo kratkovalovni žarki morejo ustvarjati vitamin D in kjer je malo teh žarkov, tudi vitamina ni. Neučinkovite prvotne snovi vitamina — ena izmed teh je omenjeni er-gosterin — so tudi v hrani. Te prvotne snovi se kopičijo v človeški koži in brž ko jih obsijejo kratkovalovni •žarki, začne nastajati — kakor v labo- 1 ratorijih ali v morskih praživalcah — : vitamin D. Določene količine vitamina I D pač lahko odvzamemo presnemu j maslu, rumenjaku in govejim jetrom, a te množine še zdaleč ne zadostujejo. Nastajanje tega vitamina v koži je glavni vir vitamina D. Vzrok rahitide torej ni pomanjkljiva prehrana in tudi ne pomanjkanje vitamina — temveč pomanjkanje sonca. Čeprav sončna svetloba prodira samo delec milimetra globoko pod kožo. preprečuje in zdravi rahitido. Zato spadajo otroci in dojenčki na sonce. Dojenčkov ne bomo dolgo izpostavljali jarki sončni svetlobi. To na tudi ni potrebno. Nage jih položimo za zaslon tja. kamor imajo sončni žarki neoviran dostop. Posebno prikladni so dnevi, ko veje rahel vetrček. A tudi takrat, kadar je nebo nekoliko oblačno. in celo takrat, kadar je popoln orna zastrto, je še mnogo kratkovalovnih žarkov. Takšne sončne kopeli lahko otroci uživajo pri nas od marca do oktobra, kakšno urico na dan celo do novembra. Otrokom moramo posebno leseni priskrbeti mnogo sončne zaloge za zimo. A ne samo za otroke, temveč tudi za bodoče matere »e sonce branivo »Ne morete si misliti, kako sem bil vesel, da sem vas dobii doma, v vašem domu, med predmeti, ki so vam domači in ljubi, v okolju, ki vam je prijetno! Zdi se mi, da ste si znali ustvariti zelo lep domek!« . »Ali vam kaj pove, ta moj domek?« je dvomeče dejala. »Govori mi o vas... pripoveduje mi, da ste resni, zelo premišljeni... takšni, kakršno sem si vas želel... skromni... in izbranega okusa.« Njegove oči so poromale do radirank, ki so visele v predsobju, obsijane v jutrnjem soncu.. »Tudi stvari govore sVojo govorico,« je zamišljeno dejal, in ko so njegove oči preskočile na kauč, ki je nekoliko osamljen stal v kotu sobe, je pristavil: »Zdi se mi, da v tem ' stanovanju ne živi več ljudi.« I »Res je, zmerom sem živela sama,« ! je odgovorila Liana s samozavestjo | in z občutkom samostojnosti. »Delala j sem... živela zase... se marsičemu od-| povedala, da sem si lahko privoščila ta dom.« I »Celo tedaj, ko je še vaš mož živel, •ste bili sami?« je dvomeče vprašal. I »Moj mož ni mogel stanovati pri meni,« je v zadregi odgovorila. »Imel ie drugo delo, živel v drugem okolju... ki naju je ločilo.« Spet je za nedolžnimi vprašanji zaslutila strogega preiskovalnega sodnika. Cilj je torej isti, samo način izpraševanja je postal drugačen. Zdaj se ne bo več upirala. Povedala mu je bila že, da nima česa skrivati, in odločila se je, da bo odgovorita na vsa vprašanja. Ko se bo .gospod Pierre' prepričal, da je nedolžna, je tudi ne bo več sumil in preganjal. In bogve zah a j je na lepem začutila tako gorečo željo, da bi tega tujca prepričala o svoji nedolžnosti? Zato se je nehote odločila, da bo voljno in krotko prenesla to preizkušnjo, naj si bo še tako neprijetna in grenka. »Gospod Lussan je bil vendar dovolj premožen, da bi vam mogel opremiti večje in še udobnejše stanovanje,« je kakor tjavdan dejal Pierre. Mlada žena je odkimala: »Vidim, da marsikaj veste o meni, vendar ne vsega. Moj mož je bil,« iskala je primeren izraz, »še siromašnejši kakor jaz.« | Nasršil je obrvi in jo dvomeče po- i gledal: »Bežite no! Menda je vendar podedoval precejšnje premoženje!« I Smehljaj sproščenja je ožaril obraz mladi ženi. »Vidite!« je zmagoslavno vzkliknila, vedela sem, da me z nekom zamenjavate! Moj mož ni bil bogataš, o katerem govorite! človek, za katerim sem žalovala, je bil reven ko cerkvena miš!« Zdajci je prenehala in ga pozorno pogledala. In skoraj nekoljjvo otožne je dejala: »Če mislite, da sem bogata, gospod, se hudo motite! Na krivi poti ste! Nič nenavadnega sicer ni, če je mlada vdova po starem možu bogata, toda najsi vam se zdi to še tako neverjetno, jaz imam komaj toliko, da spodobno živim. Nihče se ne more okoristiti z menoj! Morda iščete premoženje, ki naj bi tičalo za menoj, toda zmotili ste se!«: Njen glas je bil zdaj trpek, toda nekakšno olajšanje je zazvenelo iz poslednjih besed. Pierre ni odgovoril. Njegov zamišljeni pogled je še zmerom počival na njenem obrazu. Ta mična stvarca s temnimi očmi se zna braniti. Vse preveč mlada je, pretoplokrvna in prelepa, da bi mogel biti ravnodušen ob njej. Toda vseeno ni hotel odnehati in je trdo povzel: »Ne verjamem, da se motim, madame! Saj ste Liana Dalimoursova, vdova po Anatolu Lussanu?« »Seveda!« »Vidite! In bodisi, da ste siromašni ali bogati, vi ste tisti, ki sem jo iskal...« „ »Vendar še zdaj ne vem, kaj hočete od mene.« »Jaz pa vem,« je odločno vzkliknil. »In tudi vi boste kmalu izvedeli. Videli boste, da se bova sporazumela! Kje ste živeli poprej, preden ste si opremili to stanovanje?« Liana je že hotela vzkipeti, da »i dolžna odgovarjati na njegova vpra-■jAnja, toda spomnila se je svojega dobrega sklepa in je mirno dejala: »Stanovala sem v opremljeni .*o-bici v- podstrešju.« Dnlie urihmhtiii. in zdravilo hkrati. V severni Evropi spada k samo po sebi razumljivem pojavu materinstva, da žene zobje bole Tudi pri nas pravimo, da slane vsak otrok mater en zob. Tudi v tem s*1 kažejo motnje pri izmenjavi apnenca m prvotni vzrok teh molenj ie spel pomanjkanje sonca, čeprav bodoča mati » ne prenese« sonca — v resnici samo vročine ne prenese — nai se kljub temu izpostavlja sončnim žarkom na prostem, in sicer kolikor pogosto more in čim manj oblečena. A tudi ze svetla oblekla in bose noge precej koristijo. Če se bodoča mali tako naužije sonca v poletnem času. bo imela gotovo zdrave zobe in tudi pozneje bo njeno mleko vsebovalo mnogo vitamina D. Poudariti ie pa treba, da zdrava« ogorela barva ne igra odločilne vioge. Lahko bi celo rekli narobe. Zakai. ogorela polt brani sončnim žarkom, da bi prod tli v kožo. in zato so tudi crnci. ki so s svojo temno poltjo dobro zavarovani pred soncem, izpostavljeni rahitidi. Če se poleti in jeseni tako pripravimo za zimo. to Je ne pomeni, d bi biji previdnost in pozornost mizi n odveč, vendar je ta priprava ugodno podlaga.. Celo v velikih mestih ie tk volj možnosti, da si nabavite drag« ceno zdravih) sonce«. Zunaj mesta k zrak čist in prozoren in če kratek iz let tja ni mogoč, zadostuje že odpri prostor. Vsaka dobro izrabljena ura na soocn preprečuje rahitido in pospešuje krepko in zdravo rast! Korulle, Beri** KIJ NAJ MU DARUJEM ZA GOD? Urejuje A. Preinfatk Problem št. 180 Sestavil K. Lenner (D. Schachblatter 1942.) rr" Mat v 3 potezah Ne bo velikih težav, posebno 6e vemo. ■da se dama odpravlja na daljšo eks I Kurzi jo. Vesti Dodatno k partiji inž. M. Vidmar— dr. Cherubin moremo zdaj še poročati, da je naš mladi mojster delil na onem turnirju v Kottbusu prvo in drugo zia->rado z Bogoljubovom in si s tem pri. ; dobil pravico udeležbe na letošnjem * velikonemškem šampionatu. Remizirala sta zmagovalca med seboj in še vsa te ix> dve partiji, čeprav večina ostalih : udeležencev ni bila imenitnega imena, 1 je to vseeno kar lep uspeh. ; Na drugem takem kvalifikacijskem • turnirju je zmagal Kieninger, na ns-Idaljnjem po presenetljivo 181etni Niep-: haus pred Samischem in Rellstaboni ; Stara garda vse bolj prepušča vodilna ; mesta. > Dr. Aljehin je odigral handicap->match, t. j. hkrati osem partij z uro. ’ Ker so bili nasprotniki zelo močni, re-|zultat 4 dobljene in štiri remis zanj ni ►slab. (Ti trije modeli so risani fzreOno za »Družinski tednik* in niso bili Se objavljeni.) Tri praktične obleke za sončenje in delo na vrtu v poletnih mesecih. Zanje potrebujemo le malo blaga in tudi kroja so tako preprostega, da jih bo marsikatera znala sama ukrojiti in sešiti. Prva je iz rjastorjavega blaga in ima rumene naramnice, okrašene z monogramom v temnomodri barvi. Druga je iz lahke sive svile, počez všite proge in široki spodnji rob so pa iz rožnate svile. Tretja oblekca je malinastordeče barve s prav takšnimi gumbi; v pasu je zožena z všivki. K tem poletnim oblekam nosimo lahko velik slamnik iz bele ali naravne slame, ki nam varuje oči in obraz pred prehudimi sončnimi žarki. s katerimi je sešito krilo. To je najzanesljivejša pot, da se vam krilo ne! bo nikoli izneverilo. Ce pa tega niste' storili, vam svetujemo tole: krilo z. mokro krpo temeljito preparite. NatO' pa zadnji del krila v pasu toliko j všijte, da ne bo več nevšečne okrog-' line na zadnjem delu. Poševno ukrojena krila, ki »vlečejo*,; razparajte in toliko časa primerjajte: in spenjajte, dokler ne bo krilo popolnoma nenagubano. Primerjajte na sebi in popravite spodnji in zgornj; rob krila. Nazadnje temeljito pre-i likajte. Nagubano krilo razparajte tam, kjer so gube. Ob zgornjem robu ga toliko dvignite, da bo spodnji rob spet raven. Nazadnje potikajte z vlažno krpo. Da bo vaše krilo zmerom kakor novo Trije nasveti *a troje vrst kril • Pcrabni nasveti Kcšitev problema št. 178. V 7.a. 111ji potezi je fcrni rokiral, pri &*•*! je v7.p! helpga Kkakara na f8. l*o »gram pravilih pa rokada ni dovoljena, če igralec pri tein vzeti kuko figuro ali če kr-i preskoči oziroma zavzame napadeno P0'* j' fini torej v našem prinnMU ne &me rok*ri^v marveč morit potegniti kralja. Možno Je mo K