KRANJ, petek, 18. 2. 1983 CENA 11 din Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek St. 13 LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Gorenjska kurirčkova pošta krene z Jesenic Kurirčkova pošta je v dvajsetih letih, kar obstaja, postala tradicionalna akcija slovenskih pionirjev. Predstavlja svojevrstno manifestacijo njihove pripadnosti pridobljenim revolucionarnim vrednotam, pripravljenost te vrednote ohranjati in jih razvijati. Vse to so pionirji vsako leto izražali tudi z bogatimi oblikami prenašanja Kurirčkove pošte ter s pismom v torbici, ki je bilo namenjeno tovarišu Titu, svetlemu vzoru mladih. Čeprav Tita ni več, ostajajo vsi ideali, vse revolucionarne pridobitve so tudi zavestno hotenje in opredelitev pionirjev. " Tudi letošnja Kurirčkova pošta bo krenila iz več slovenskih krajev hkrati. Gorenjska proga »G« se bo začela v torek 1. marca, na Jesenicah. Po jeseniški občini bodo nato pionirji prenašali torbico s pošto po skrivnih poteh, kot med vojno kurirji, do 7. marca, ko jo bodo Padali radovljiškim vrstnikom. I rži slu jo bodo dobili 11. marca, ko jo bodo predali radovljiškim vrstnikom. Tržiški jo bodo dobili 11. marca, kranjski 16. marca in škofjeloški 25. marca, 1. aprila pa jo bodo izročili Logatčanom. V številnih krajih se pionirji že pripravljajo na svečane sprejeme Kurirčkove pošte, na katere bodo Povabili tudi nekdanje kurirje, v°)ake in druge občane. Tradicionalno prireditev bodo spremljale še različne vsebinske akcije pionirjev. H j -J Osemindvajseta teki v Bohinju — Preko 120 tekmovalcev iz enajstih držav je v sredo in četrtek nastopilo na mednarodnem tekmovanju v Bohinju, ki je veljalo tudi za alpski pokal. V sredo so se na deset in petnajst kilometrov dolgi progi pomerili člani, članice in mladinci. Naši tekači so dosegli imeniten uspeh: Čarman je slavil pri članih, Kr-šinar je bil tretji in Klemenčič šesti. Pri članicah je bila od naših najhitrejša Smrekarjeva iz Dola, v teku mladincev je bil Grajf tretji, Ku-stec sedmi in Verovšek deveti. V četrtek so bili na sporedu še teki šta-fet.(cz) — Foto: F. Perdan Od začetka tega tedna gorenjski uporabniki zdravstvenega varstva več prispevajo k stroškom zdravstvenega varstva. V celoti so prispevki višji od prejšnjih za okoli 26 odstotkov, kar je glede na to, da so bili od začetka leta 1980 nespremenjeni, dokaj skromno povečanje. Tako bo odslej prvi pregled v splošni ambulanti 65 din, medtem ko je bil poprej 50 din, prvi obisk zdravnika na domu je zdaj 150 din, poprej 120 din, dvojna morala ( Znnnnznnn! predirljivo poskoči ^tefonski aparat in nežen glasek Q oni strani žice jezljivo lovi sapo: j >Samo pomislite! Že pet ur opazu-t^fn delavce na gradbišču, ki vztraj-Ap podpirajo lopate! Nezaslišano: Jcito pa smo tam, kjer smo - sama ^uba, stanovanja draga, da ga (> i/iče več ne more kupiti. Kakšna ^noba gradbincev, v posmeh vsemu ^lovnemu ljudstvu!« t *Kaj res!« zavzdihnemo, nezain-esirano, naveličano. *Pridite! Prepričajte se! Tu in tu tam in tam in zanesljivo boste > 1 ^Leli na lastne oči,« sika ženska slušalko in ima očitno lenobo za greho vseh pregreh. oPa to sploh ni le danes - bilo je raj, predvčerajšnjim, dan poprej. Vedno isti prizor: vse dopoldne kurijo, se grejejo Jedo in pijejo, podpirajo lopate, sem in tja kdo izgine, da se ob pol dveh primaje nazaj na gradbišče. Grozno!« »In vi vse to natančno spremljate?« »Do minute. le verjemite. Lahko vam natančno opišem, kakšen je njihov delavnik. Lenarijo, da je groza!« »Ampak, tovarišica, sem in tja pa le greste malo ven - v trgovino pa na trg pa na pošto ali v banko ...« smo malce zlobni. »Sploh ne - kaj bi hodila v trgovino pa na trg pa na pošto ali v banko, saj sem vse dopoldne — v službi ...« ' D. S. Bohinjsko in Blejsko jezero zamrzujetu — V minulih dneh je nastopil pravi zimski mraz in živo srebro se je prek noči spustilo krepko pod ničlo. V sredo je bila na Blejskem in Bohinjskem jezeru že tanka ledena ploskev, ki pa še ni bila varna za hojo po jezeru in za drsanje. — Foto: F. Perdan prispevek k zdravilu na recept pa se je od prejšnjih 35 povečal na 45 din. Te in druge prispevke k stroškom zdravstvenega varstva so januarja in februarja sprejele skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti na Gorenjskem. Ob tem so delegati poudarjali, da nova participacija ne bi smela odvračati bolnih od zdravstvenih uslug, medtem ko je krog upravičencev do oprostitve tako širok, da bi morala pomeniti ob sedanji valorizaciji socialna ogroženost zaradi plačevanja participacije nepomemben ugovor. Prav gotovo se povečevanje participacije na dve leti ali več občutneje pozna predvsem glede indeksa, saj bi bilo vsakoletno prilagajanje rasti participacije stroškom za zdravstveno varstvo in cenam dosti manj opazno. V gorenjskih zdravstvenih skupnostih so v zadnjem času hoieli z vrsto varčevalnih ukrepov izpeljati zastavljene programe zdravstvenega varstva brez večjega poseganja v žep uporabnika. Vendar letos iz združenega dela ne bo mogoče dobiti več za zdravstveno varstvo, tudi zdravstve-. ne delovne organizacije so s svojimi varčevalnimi programi očitno že postrgale notranje rezerve, v skupščinah zdravstvenih skupnosti pa so delegati vztrajno opozarjali, da niso za nikakršno zniževanje dosežene ravni zdravstvenega varstva na Gorenjskem. Tudi spremembe v zakonu o zdravstvenem varstvu so zahtevale, da je treba s povišano participacijo vplivati na porabo sredstev za zdravstveno varstvo. Gorenjske skupščine zdravstvenih skupnosti so se odločile za širše oprostitve plačila participacije, kot jih predpisuje zakon. Ta ima sicer v krogu občanov, ki plačajo participacijo, vse upokojence, razen tistih z varstvenim dodatkom, na Gorenjskem pa so se odločili, da ne plačajo-nobene participacije tudi občani, stari nad 70 let, tako kot je bilo to že doslej. Med občani, ki so bili oproščeni že doslej plačevanja prispevkov k zdravstvenim uslugam, so po novem tudi invalidi z najmanj 70-odstotno telesno okvaro. Vse drugo ostaja nespremenjeno od otrok in mladine, borcev NOB, brezposelnih itd. Seveda pa imajo pravico do oprostitve tudi vsi socialno ogroženi občani, katerih dohodek na družinskega člana ne presega 4700 din mesečno. Potrdila te vrste veljajo pol leta, izdajajo pa jih pri občinskih zdravstvenih skupnostih. Participacija se še naprej vplačuje na zdravstvenih delovnih organizacijah, ki zdaj najpogosteje uporabljajo splošne položnice. Na Gorenjskem višja soudeležba Povišana participacija za vrsto zdravstvenih storitev tudi na Gorenjskem — Skupina občanov, ki je v celoti oproščena plačila participacije, je v bistvu ostala taka kot doslej Osamljeno raziskovanje Pred nami je »Analiza pogojev in možnosti dolgoročnega razvoja raziskovalne dejavnosti do leta 2000 v Sloveniji«. Na njeni osnovi naj bi se v republiki, v regijah, po občinah in delovnih organizacijah odločali za smer razvoja. Žal že prve razprave kažejo, da je to res le bolj analiza in vse premalo usmeritev. Marsikaj še manjka, a tvorne razprave, ki bodo sledile, naj bi izpopolnile tudi te vrzeli. Na Gorenjskem bomo morali gledati v prihodnost z gorenjskih stališč in upoštevati, da imamo danes drago industrijo, ki potrebuje vse preveč uvoženih surovin in vse preveč energije. Raziskovalne dejavnosti najdemo le v velikih, razvitih, močnih delovnih organizacijah: Iskri, Savi, Železarni, LTH, Elanu ... Od tu v glavnem prihajajo inovacije, tehnične izboljšale in podobno. Približno 500 na leto. Na 100 zaposlenih 1 inovacija. Malo boljši smo sicer, kot je Slovenija v poprečju, ki da 1 inovacijo na 120 zaposlenih. Toda kaj je to v primerjavi z industrijsko razvitimi državami denimo z Japonsko, ki v razvoju inovacij v svetu prednjači in beležijo po 1 inovacijo vsak mesec na vsakega zaposlenega! Japoncev zagotovo ne bomo nikoli dohiteli, malce približali bi se jim pa lahko. Bi, če bi raziskovalno delo pri nas prav spodbujali, prav nagrajevali, prav vrednotili. A kaj, ko igra pri tem zavist še tako veliko vlogo. Na Gorenjskem deluje na področju raziskovalnega dela okrog 1500 delavcev. To je v poprečju komaj 2,6 odstotka vseh zaposlenih. V Iskri jih je največ, kar 6 odstotkov. Le o60 teh ima na Gorenjskem visoko izobrazbo. Zmogljivosti so razdrobljene in razen Iskre in še nekaterih se delovne organizacije premalo poslužujejo svojih raziskovalnih dejavnosti. Naše raziskovalno delo bi moralo biti bolj sistematično. Lep napredek je kljub skromnem denarju opaziti pri množični raziskovalni dejavnosti. Tudi odstotek, koliko dajemo za raziskave, pove, kakšen je naš odnos do raziskovalnega dela. Kranj daje v Sloveniji menda najmanj, 0,01 odstotka družbenega proizvoda, ostale gorenjske občine za stotinko več. Premajhne podpore in spodbude prihajajo tudi od vodstvenih delavcev, premalo se raziskovalno delo vklaplja v plane. Družbenopolitične organizacije razpravljajo o njem le tedaj, kadar dobe v roke kakšne materiale. To je pa zelo redko. Zdaj bi morali organiziranost in moči porazdeliti tako, pravijo raziskovalni delavci sami, da bodo vsi ti dokumenti, ki so potrebni, narejeni, sprejeti in tudi uresničeni. Ne pa, da jih bomo sprejeli, potem pa delali čisto nekaj drugega, kot na primer sedaj, ko iz dneva v dan rešujemo gospodarstvo, zastavljeni plani razvoja pa so drugotnega pomena. Tudi odnos do raziskovalnega dela bo moral biti drugačen. Zdaj ga vsi gledajo le kot režijski strošek, ne pa kot vrednost, ki bo dajala sadove šele v prihodnosti. Močna zavora hitrejšega razvoja sta tudi slaba opremljenost raziskovalnih oddelkov in slaba struktura zaposlenih. In potem še naša velika slabost: predolg in prepočasen proces prenosa inovacije v proizvodnjo! Dobro je dejal nekdo v torek na regijskem posvetu o stanju raziskovalne dejavnosti pri nas: svet se ne deli na revne in bogate, temveč na tiste, ki razvijajo tehnologijo za hitrejši gospodarski razvoj, in na tiste, ki le strežejo strojem. In če naši strateški programi razvoja ne bodo udarni in prodorni, bomo ostali pri slednjih. D. Dolenc Žirovničani bi radi vrtec j Medtem ko so v Mojstrani že dobili vrtec, bi ga radi tudi v Žirovnici — Manj denarnih pomoči otrokom iz socialno šibkejših družin Jesenice — Lani je bilo v jeseniških vrtcih 1.113 otrok, v enotah pri osnovnih šolah v Kranjski gori, Mojstrani in v Žirovnici pa je bilo vključenih še 238 otrok. Organiziranega predšolskega varstva je tako v občini deležno kar 43 odstotkov vseh predšolskih otrok, kar je nad republiškim povprečjem. Zaradi hudih podražitev v začetku lanskega leta in ob zamrznitvi cen za vzgojnovarstvene storitve se je že ob polletju izkazalo, da planiranih sredstev ne bo dovolj in da bo morala skupnost zagotoviti sredstva za pokrivanje povečanih stroškov za materialne " izdatke in prehrano v vrtcih. Skladno s sklepom skupščine otroškega varstva v Sloveniji je tudi jeseniška skupščina otroškega varstva sprejela sklep o zagotavljanju sredstev za subvencije varstva in prehrane otrok iz sredstev za socialne korektive. Sredstva za redno dejavnost so se povečala za 28 odstotkov, za prav toliko pa se je zmanjšal program denarnih pomoči. Zaradi tega so lahko kvalitetneje uresničevali program vzgoje in varstva predšolskih otrok in tudi sofinancirali dva dodatna oddelka v no- vem vrtcu v Mojstrani. Z vrtcem v Mojstrani so nasploh povsem rešili problem vzgoje in varstva predšolskih otrok, ostaja le še problem v Žirovnici. V programu so imeli vrtci še financiranje 120-urnega programa zunanje male šole in sofinanciranje razvojnega oddelka. Zunanjo malo šolo je obiskovalo 105 otrok v jeseniških vrtcih in 58 otrok v enotah pri osnovnih šolah. V razvojnem oddelku na Koroški Beli je bilo osem otrok. Za vzgojnovarstveno dejavnost so porabili 34 milijonov 800.000 dinarjev. Število denarnih pomoči se je zmanjšalo, saj je občinska skupnost otroškega varstva dolžna zagotavljati socialno varnost in družbeno pomoč le tistim družinam in posameznikom, ki s svojim delom te varnosti ne morejo zagotoviti. Pri tem pa so že lani poskušali upoštevati stvarno socialno stanje družine in reševati probleme tudi tedaj, ko je dohodek sicer presegel dogovorjeni pogoj, a je družina zaradi bolezni, nesreče ali kakšnega drugega vzroka bila v težjem socialnem položaju. Za denarne pomoči so tako namenili 29 milijonov 570.000 dinarjev. D. Sedej Norčavi pust je mimo, čeprav nekateri dogodki v našem družbenogospodarskem življenju kažejo, da bi ga lahko razpotegnili kar na celo leto. No, v tem času je bilo kup veselih prireditev in celo godbeniki, ki so soaelovali na njih, so se temu primerno našemili. Več o pustnih zabavah preberite na zadnji strani. 2. STRAN PČ> JUGOSLAVIJI RDEČI PRAPOR Letošnje srečanje ali tribuna 8amoupravljalcev Rdeči prapor v Kragujevcu je bilo že petnajsto zapovrstjo. Na pobudo klub samoupravljalcev iz Kra-gujevca se že od leta 1969 zberejo samouporavljalci vedno 15. februarja, da hkrati obudijo spomin na zriano delavsko demonstracijo 1876. leta, prvo v Srbiji, ki so jo poimenovali Rdeči prapor. Na letošnjem so se zbrali delegati 295 proizvodnih organizacij, ki jih je pozdravil predsednik zvezne konference SZDL Marin Cetinič. Poudaril je, da je letošnje srečanje potekalo v času, ko se vsa družba odločno bojuje za gospodarsko stabilizacijo, pri čemer igra pomembno vlogo tudi uveljavljanje odgovornosti, saj se prav v stabilizaciji kaže, koliko je kdo odgovoren. Poudaril je znano resnico, da je odgovornosti vselej toliko, kolikor je razvito samoupravljanje in da bo samoupravljanje toliko bolj uspešno, kolikor več bo odgovornosti. Podobno misel je bilo čutiti v uvodnem referatu člana predsedstva pokrajinske konference ZK Vojvodina BoŠka Krunica, ki je nadrobno razčlenil vprašanja uresničevanja individualne odgovornosti v boju za socialistično samoupravno preobrazbo naše skupnosti. Na srečanju vsako leto podelijo tudi listino s plaketo Rdeči prapor samouprave. Letos so jo podelili Univerzitetnemu kliničnemu centru v Ljubljani. Dogovorili so se tudi, da bo vnaprej srečanje samoupravljalcev vsaki dve leti, da bi se samoupravlaci lahko najbolje pripravili. DEPOZIT DO KONCA LETA Zvezni izvršni svet je v torek ugotovil, da niso odpravljeni razlogi, zaradi katerih je bil uveden depozit za prehod meje in je njegovo veljavnost podaljšal do konca leta. Hkrati pa je sprejel nekatere spremembe; v tem koledarskem letu bodo lahko občani iz maloobmejne cone prečkali mejo dvanajstkrat. Depozita ne bo treba plačati občanom, ki potujejo na obisk k ožjim družinskim članom s stalnim bivališčem v tujini, če gre za mešane zakone. Depozita bodo oproščeni tudi tisti občani, ki se bodo udeleževali najrazličnejših zborovanj v obmejnih območjih. NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE PETEK. 18. FEBRUARJA II | Prednostna naloga sindikata Za dobro delo dobro plačilo Lanski sindikalni kongres zavezuje, da združeno delo kar najhitreje izdela sistema nagrajevanja po delu — Pravičnejša razmerja v delitvi dohodka važen prispevek stabilizaciji delovni prispevek delavca povezovala s povečanjem dohodka v njegovi delovni organizaciji. Sindikat se zavzema, da bi s sistemom delitve po delu v praksi zaživelo načelo »za enak prispevek in enake rezultate dela enako plačilo«. Ker se to nanaša na delo v enakih ali podobnih panogah, kaže prav tu delitvena razmerja urediti tako, da v dohodkih delavcev iste stroke ne bi prihajalo do pretiranih razhajanj. Tudi merila za nagrajevanje inovacij in racionalizacij v delovnem procesu še niso izdelana, še manj pa osnove za nagrajevanje delavcev v administraciji. Naloga osnovnih organizacij je ocena razmer v svojem okolju in razprava o tem važnem vprašanju po sindikalnih skupinah. Konference osnovnih organizacij sindikata pa morajo oceniti uveljavljanje svobodne menjave dela, ki je podlaga za pridobivanje dohodka delavcev v delovnih skupnostih. Kako bodo prikrojili merila za njihove dohodke, je brez strokovnjakov še težko reči. Ker pa si je sindikat zastavil nalogo, da to izpelje do konca leta, ne bo več veliko časa za dogovarjanja in sporazumevanja. Tudi delitev po delu terja delo. V obdobju gospodarske stabilizacije in vsesplošnega varčevanja je treba varčno ravnati tudi z dohodkom. Nagrajevanje dobrega dela lahko veliko prispeva k še boljšim rezultatom. Zal pa sistemu nagrajevanja po delu, o katerem je bilo izrečenih že veliko lepih besedi, še marsikaj manjka do popolnosti. V teh dneh, ko se sindikalne organizacije sestajajo na letnih članskih sestankih in obravnavajo zaključne račune, jim kaže priporočiti, naj posebno pozornost namenijo nagrajevanju po delu. Ob skrbi za dobro gospodarjenje naj bo to sindikatu osnovna naloga. Delavec v temeljni organizaciji združenega dela mora odločati o vseh oblikah in razsežnostih pridobivanja in razporejanja dohodka. Tako nas uči zakon o združenem delu. Takšen položaj delavca ne sme biti le formula za manipulacijo, temveč resničnost, če hočemo doseči, da bo delavec tudi ekonomsko in družbeno odgovoren za poslovanje svoje tovarne ter za takšno delitev dohodka, kjer bo mesta tudi za družbeno, ne le njegovo lastno reprodukcijo. Ker pa v sedanjih negotovih razmerah delavca najbolj zanima njegov dohodek in je le ustrezno nagrajevan pripravljen več in bolje delati, v sistemu nagrajevanja po delu ne sme več biti vrzeli. Možnost za povečevanje osebnih dohodkov naj se odpira le tam, kjer so delavci dosegli večjo produktivnost dela. Vendar pa pri tem ne sme vladati avtomatizem, kakršnemu smo pogosto priča. Osebni dohodek delavca mora namreč pregledno razčlenjevati rezultate njegovega živega dela in rezultate gospodarjenja z minulim delom v delovni organizaciji. V sistem delitve je treba vgraditi tudi merila, ki bodo Zavzete razprave Radovljica - Komunisti radovljiške občine zavzeto razpravljajo o organizacijski in idejnopolitični usposobljenosti osnovnih organizacij, o uresničevanju kongresnih sklepov in o ostalem gradivu za šesto sejo centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. V večini osnovnih organizacij so razprave že pri kraju. Povsod so bili komunisti kritični ne samo do lastnega dela, temveč tudi do vodilnih organov ZKS. JR Svet v tem tednu Skupni cilji sosedov Na Brdu pri Kranju sta se sešla avstrijski zunanji minister dr. Wilibald Pahr in naš zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov — Izjemna pozornost v avstrijskih sredstvih obveščanja — Koroški tisk v glavnem molči o pogovoru ministrov o manjšinah Da imata Jugoslavija in Avstrija veliko enakih pogledov na vprašanja medsebojnega sodelovanja in mednarodnega položaja nasploh je potrdilo tudi torkovo srečanje našega zveznega sekretarja za zunanje zadeve Lazarja Mojsova in avstrijskega zunanjega ministre dr. Wilibalda Pahra. Ministra sta se prijateljsko in ustvarjalno pogovo-rila o vseh mednarodnih žgočih vprašanjih, še posebno pozornost'p* sta pri obravnavi mednarodnih vprašanj namenila prizadevanjem neuvrščenih in nevtralnih držav na madridski konferenci o varnosti k sodelovanju v Evropi za uspeh konference (te države snujejo sklepni dokument), svetovnim kriznim žariščem in bližnji konferenci neuvri čenih držav v New Delhiju. Avstrija, čeprav ni članica gibanja, žago-varja skorajda enaka stališča kot neuvrščeni, zato je razumljiv nje® interes za »neuvrščeni vrh«. Posebej je bilo govora o sodelovanju med državama. Ne druži nas samo sosedstvo, ampak skupni interes, sta poudarila zunanja ministra. Gre za nadaljnje pospeševanje medsebojne gospodarske oziroma trgovinske menjave, za uresničitev nekaterih skupnih projektov, kcc na primer karavanški predor, pa za ovire na obeh straneh pri sodek-vanju ljudi z obeh strani meje. Ugodno so bila sprejeta naša prizadevanja, da bi depozit čim manj vplival na sodelovanje, še posebej ps zadnji sklepi izvršnega sveta glede tega, o čemer avstrijski tisk obšir no piše. V središču pozornosti pogovora sta bili naši narodnostni skup nosti v Avstriji. Ministra sta menila, da so skupnosti most sodelovanja, avstrijski gost pa je še posebej poudaril, da se bo Avstrija traoiii izpolniti zahteve naše narodnostne skupnosti. Koroška glasila, ki sc sicer obširno pisala o srečanju, so slednje zamolčala oziroma o tem pc> ročala skopo. Ugodno je bilo sprejeto vabilo predsednice našega izvršnega sveta Milke Planine, da avstrijski kancler Kreisky še letos obišče našo drži vo- J- Košnjek Razvoj na lastnem znanju Čeprav že dolgo spoznavamo, da se bo treba za bodoči razvoj opreti na lastno pamet, pa še vedno zaupanje v tuje licence zavira hitrejši razvoj raziskovalne dejavnosti pri nas scenarije razvoja ter se dogovorimo o strateških nalogah. To sicer ni lahka naloga, še posebej zato, ker gredo gospodarstvu Še kar dobro od rok letni plani gospodarjenja, medtem ko so srednjeročni že trši oreh, da o dolgoročnih, za katere je treba dobro poznati poenciale in ob tem vključiti tudi razvojne programe, niti ne govorimo. Zato so tudi redke občine pri nas, ki ne kasnijo z dolgoročnimi plani razvoja do leta 2000, čeprav zanje takorekoč že zmanjkuje časa. Ozkost v tem pogledu je Še zelo zakoreninjena, sicer v organizacijah združenega dela ne bi bolj ovirali kot pa pospeševali te dejavnosti. Dokaz za to je ponekod vse preveč Nujnost ali dodatno breme za delavčev žep KRANJ — Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Kranj je le dni razpravljalo o dodatnih sredstvih, ki naj bi jih delavci iz bruto osebnih dohodkov namenjali za proizvodnjo hrane. Sprva je bilo mišljeno, naj bi delavčev dohodek obremenili z 1-odstotno prispevno stopnjo sa ta namen, kasneje z 0,7 odstotka, vendar osebni dohodki trenutno te-,,'a bremena ne bi prenesli. Slednjič *o se odločili za kompromisno rešitev, 0,5 odstotka od bruto osebnih lohodkov, skrajno mejo, ki jo še lahko prenese že tako okrnjen delavčev dohodek. Vendar pa je sprejeta prispevna stopnja najmanj, kar lahko delavci v kranjski občini prispevajo za proizvodnjo hrane. Občina se razvija v industrijsko, vse bolj urbanizirano središče, ki že danes, še bo j j pa v prihodnosti potrebuje organizirano preskrbo s hrano. Ker mora slednja sloneti na lastni osnovi (saj slovenski dokumenti do 1985. leta predvidevajo 85-odstotno samoprehrani-tev), je treba doseči intenzivnejše S" Borci Škofjeloškega odreda Odbor skupnosti borcev Škofjeloškega odreda obvešča, da bo drugi zbor skupnosti v petek, 25. februarja ob 16. uri v domu JLA v Kranju. Vljudno, vabljeni na zbor in tovariško srečanje! obdelano lastno zemljo, čimveč doma pridelane krme za živino, sovla-ganje v pridelavo hrane in podobno. V kranjski občini, kjer pridelava hrane močno šepa, bo treba v prihodnje zagotoviti večjo tržno proizvodnjo. V občini izdelan program razvoja kmetijstva in pridelave hrane je dokaj realen. Ugodni so pogoji za prirejo govejega mesa in mleka, krmnih rastlin, pšenice, vrtnin in krompirja. Program intervencijskega sklada za pospeševanje proizvodnje v kmetijstvu vsebuje te usmeritve in obeta večji izkoristek naravno danih možnosti v kranjskem kmetijstvu. Uresničitev teh nalog je odvisna od vloženega znanja, večjega zanimanja kmetov za tržno proizvodnjo in seveda zadostnega finančnega sklada za uresničitev načrtov. Tudi pri sindikatu menijo, da mora delavec, kateremu je proizvodnja hrane namenjena, prispevati svoje. Priporočena 0,5 odstotna prispevna stopnja iz dohodka pa je najmanj, kar je potrebno za uresničitev zastavljenega kmetijskega programa do leta 1985. Kajpak pa ni pričakovati, da bodo delavci povsem nekritično in naivno zaupljivo izglasovali omenjen prispevek. Vsekakor bodo terjali strog nadzor nad vloženimi sredstvi in polno odgovornost vseh, ki bodo program izvajali. Konec koncev gre za dvoje pomembnih stvari: njihovo prehrano v prihodnosti in njihov dohodek, s katerim ne dopuščajo manipulacije. D. Ž. Kranj - Da je v Kranju zaposlenih na raziskovalnem področju v delovnih organizacijah le 1300 delavcev, od katerih jih ima komaj 250 visoko izobrazbo, ni nič novega, vendar so to na skupnem sestanku predsedstev občinske konference SZDL in komiteja občinske Konference ZK izpostavili kot enega od kazalcev v raziskovalni dejavnosti. Razprava, ki so se je udeležili tudi predstavniki kranjske raziskovalne skupnosti, ni imela le namena ugotavljati nič kaj razveseljivega dejanskega stanja, pač pa so hoteli priti do dogovora in usklajevanja stališč za razpravo o pogojih in možnostih dolgoročnega razvoja raziskovalne dejavnosti pri nas do leta 2000, o čemer so v torek razpravljali gorenjski komunisti na problemski konferenci. Očitno je namreč tudi, da se bodo morale družbenopolitične organizacije prav tako vključiti v družbena prizadevanja za preusmeritev na lastno znanje kot oporo nadaljnjemu razvoju. Ta spoznanja so stara domala že desetletje in očitno se v raziskovalni dejavnosti ne more premakniti na bolje, bomo to iz leta v leto samo ugotavljali. Predolgo je pač trajalo nezaupanje v lastne zmogljivosti, zato smo raje s tujih trgov uvažali in drago plačevali licence. Takšna miselnost nam sicer še danes ni povsem tuja, toda v nekaj naslednjih letih nas utegne vse širši razkorak pahniti na obrobje držav, ki dohitevajo tehnološki razvoj. Zato je zadnji čas, da tudi pri nas potegnemo na dan Priprave na volitve Radovljica — V uličnih in vaških odborih v krajevni skupnosti Radovljica se pripravljajo na volitve delegatov v skupščino in druge krajevne organe. V vseh devetih odborih so od 3. do 11. februarja sklicali kandidacijske konference. Večina odborov je naloge dobro opravila. V mestu so imeli težave z vključevanjem mladih v priprave za marčevske volitve. Problemi so posledica slabe organiziranosti mladine v krajevni skupnosti. Listo predlaganih kandidatov bodo ulični in vaški odbori izobesili na oglasne deske. Obenem so odbori največje krajevne skupnosti v radovljiški občini obravnavali še poročilo o gradbenih delih in asfaltiranju cest v minulem letu, o načrtih za letos ter o predlogu sprememb in dopolnil statuta krajevne skupnosti. JR zapostavljena in ekonomsko P malo stimulirana inventivna de* nost. Treba bi se bilo tudi vprs* ali ob sedanji preobrazbi vzgo*1 izobraževanja dovolj spodbud mladi rod, da misli s svojo glavo. * smo že črtali iz učbenikov rei.* smo s surovinami bogata deželi je bolj uspavalo ustvarjalnost ko* spodbujalo rodove, saj bi to nilo da se ne bo treba preveč prezati ob radodarni naravp Sv" pa - pobude za korenito spten* bo na področju raziskovalne ck? nosti so zdaj dane, vse bo odvistf sredstev, ki bi morala » dejavnost rasti hitreje od rasti dr benega produkta, ter od odstotka visoko izobraženih kadr** L. S* Kritično zaposlovanje Tržič — Ko je tržiška skupščina nedavno obravnavala politiko uresničevanja družbenega plana za leto 1983, so sodelovali tudi mladinci. Omejili so se na področje zaposlovanja, ki naj bi ga v prihodnje skupaj s štipendiranjem resno obravnavala tudi resolucija. Področje zaposlovanja terja dolgoročne rešitve. Danes o teh še ne moremo govoriti, saj združeno delo in šolstvo na Gorenjskem ubirata različna pota. Govorili so o študiju ob delu, ki ga sicer kaže podpirati, toda le tedaj, če le-to prispeva k izboljševanju delovnega procesa. Vse prevečkrat je namreč študij ob delu stopnica k boljšemu delovnemu mestu, na drugi strani pa ovira zaposlovanje mladih strokovnjakov. Grenke so tudi izkušnje pripravništva. Pa ne le zato, ker pripravniki životarijo brez ustreznih programov in mentorjev. Predvsem zato, ker jih je velik? poslenih zgolj za določen čas. NV renjskem je takih pripravnike* * tretjina. Da imata združeno delo in šo^ vsak svojo vizijo prihodnosti, zujejo tudi razpisane in nepodeč-kudrovske štipendije. Na Gcc* skem je bilo razpisanih kar 510 ' pendij, skoraj polovica pa jih je c4 la neizkoriščenih. V Tržiču ie tf primerov 80. Mladi tudi zahtev* naj kadrovska štipendija po ki* nem šolanju štipendistu zagotc*' lo, četudi neustrezno njegovi : brazbi. Problemov, so menili tržišk: * dinci, bi bilo manj, ko bi zaposK' nje in štipendiranje temeljila na> goročnih kadrovskih planih. mnoge organizacije združenega ** nimajo. . Bojan Veselinc* Denarna pomoč gimnazijcem V jeseniški občini so prejemniki denarnih pomoči za primer^ zaposlenosti večinoma ljudje s srednjo strokovno izobrazba gimnazijo in zdravstveno šolo Med letom se je zaposlilo 26 up~" vičencev do denarnega nadome^ in dva prejemnika denarne pon*'«' Število prejemnikov denarnih namestil je večje, povprečni čas jemanja pa je krajši kot leto p* Nasprotno pa je manj tistih, ki P* iemajo denarno pomoč. P0vp^ znesek denarnega nadomestila znašal 6.567 dinarjev, denarna na 4.950 dinarjev. Pred\» aba si I.«.»n«wi»»in Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja Časopisno pod|et|e Glas Kran| «r° J ? .Hn?k?oor Slavec - Odgovorni urednik Jože KoSnjek - Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, DuSan Humer, Helena _ Glavni uredniK mor &»dej Mar)ja Vo|čjak Cvet0 Zaplotnik, Andrej Žalar in Danica Žlebir - Fotoreporter Franc Perdan Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko Hain in Igor Kokalj — List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarje 1958 _ Glavni urean.K .»'-^rl^a'SldiT' Marite'Volčiik Cveto Zaplotnik, Andrej Žalar in Danica Žlebir Jelovcan. Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sad.k Mar ^gJ^JSn in Igor Kokalj - List izhaja od oktobra 1! _ Tehnični urednik Mar an^dovec UOHKOva ^ 'uar)a'1964'koI polte<,nik ob sredah In sobotah, od julij. 1974 pa ob torkih In petkih. - Stavek TK Gorenjskftisk SanjTJk ZP gudsk« , pravic/Uubiiana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moie Pljadeja 1 - TekočI račun pri SDK v Kran|u Števil-ka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in Gorenjski tisk Kranj, tisk ZP LM«k« JJ™1™ JJ^SJ!dntk 28-463 redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, pro-pagan^ Pačimovod^vo^ Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 - Polletna naročnina 350,- din Jesenice — Pravico do zavarovanja za primer brezposelnosti lahko uveljavljajo le tisti, ki ho brezposelni brez svoje krivde in proti svoji volji. Lani so iz sredstev občinske skupnosti za zaposlovanje namenili milijon 132.000 dinarjev za izplačila denarnih nadomestil in denarnih pomoči začasno nezaposlenim. V tem znesku so vsa izplačila xa socialno varnost, torej tudi tista, ki so bila izplačana sezonskim delavcem, ki s«* po končani delovni sezoni vračajo v kraj stalnega bivanja. Prejemniki denarnih pomoči so večinoma ljudje s srednjo strokovno izobrazbo — gimnazijo in medicinske sestre. Večina upravičencev je bila zaposlena za določen čas, ostalim pa je prenehalo delovno razmerje zaradi ukinitve delovne organizacije, preselitve v drug kraj in podobno. 0 t 1 r r j r t i t 1 t j t X Vi >K ** V V * ti I v * s v n v ^ k h i > i \ * \ 5 I K* 5 6 S moči pa vajo, da bo letos poraba sredah socialno varnost naraščala hit* kot v minulem letu zaradi sprtr^ be zakona o zaposlovanju in mirovanju z« Pri,mer brejtpoeehi^ Suremeniba zakona omogoča mavico do denarne pomoči U" nridobi tudi tisti, ki mu koi f-pravniku preneha delovno nun*1 sklenjeno za nedoločen čas. k: kraigf od devet mesecev, in %no končal pripravniško * uspc^ K § S ! f*ETEK, 18. FEBRUARJA 1983 NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE 3. STRAN GLAS Vso skrb idejnopolitičnemu izobraževanju ^eivna raprava o aktualnih vprašanjih in nalogah pri utrjevanju idejne akcijske usposobljenosti in organiziranosti zveze komunistov Slovenije, ki pomeni pripravo na šesto se-centralnega komiteja ZK Sloveni-je na Gorenjskem razgibala komuniste. Pokazala je, da je bila posebna ter hkrati opozorila, da ne bi ^tiieli ostati zgolj pri ugotovitvah. • V jeseniški občini so na primer ^dovoljni z akcijskim povezovanjem komunistov. Tako so se na primer povezali komunisti v turizmu. Pa tudi v železarni, kjer je 29 osnovnih organizacij in okrog 1000 članov ZK, so se že dogovorili za akcijsko povezavo. Značilno pa je, da te pobude prihajajo iz osnovnih organizacij, kar se v zadnjem času dogaja tudi na področju prometa. Ugotavljajo tudi uspehe na področju uresničevanja delegatskih odnosov, vendar pa so tu še vedno precejšnje težave na področju družbenih dejavnosti. • V kranjski občini ugotavljajo, da bi med drugimi nalogami morali X)elo ohranja pri življenju Ostarelih v domovih upokojencev ne kaže prepuščati samoti in ^grenjenosti - Terapevtske skupine skrbe za to, da se upokojenci v domu ne počutijo kot v nekdanjih hiralnicah - Nekajletna izkušnje fizioterapevtke Magde Kirbiš iz kranjskega doma upokojencev Kranj - V gorenjskih domovih jjfc>okojencev še ni strokovnjakov za jr^lovno terapijo, saj ne zmorejo 1 Jr^likšnega stroška. Ker pa vendarle ' JJ* morejo dopustiti, da bi dan ' j ^tarelega človeka mineval prazno • J** monotono, se z njim -ukvarjajo 1 r^leg svojih osnovnih dolžnosti s ^vki&jno fizioterapevtke. Ena takih • ^ Magda KIRBIŠ iz kranjskega ^tna upokojencev. » w »Delovna terapija je potreb-' pravi Magda Kirbiševa, »Clo- J^sk se namreč z delom potrjuje, ^Hnavlja nekatere telesne in w***evne sposobnosti, ki v staliti rade popuščajo. Smisel delavne terapije je, da ljudje ne 5*vijo v prazno, temveč se zamolio in pozabijo na številne te-Ker je delovna terapija še ^tikaj nova dejavnost, so oskrbovanci do nje kajpak nezaupljivi, ^S, vse življenje sem delal, vse življenje sem vi* bom še na stara leta. f . endar se v življenju najbrž niso f Ukvarjali z deli, ki jih razvija * plovna terapija, temveč so P«-t« v^ino težko fizično delali in yj*rujeni niso imeli toliko moči, tudi ne možnosti, da bi se ^kvarjali s kakim konjičkom. Magda Kirbiš, fizioterapevtka v kranjskem domu upokojencev reč fizioterapija, vendar ob razumni razporeditvi delavnika zmorem tudi delovno terapijo. Skušam ju tudi povezovati. Pri fizioterapiji se srečam z vsemi, ki se ukvarjajo z delovno terapijo, in s tem mi je delo olajšano. Preden sem prevzela tudi delovno terapijo, je bilo tod v navadi skupinsko delo, zdaj pa mi čas ne dopušča skupin. Razen tega pa še posebno skrb posvetiti informiranosti oziroma javnosti delovanja osnovnih organizacij ZK prek javnih občil. Javne razprave so bile v veliki večji osnovnih organizacij, domala povsod pa so opozarjali na neučinkovitost zaradi prevelikega administri-ranja. Ugotavljajo pa tudi, da manjše osnovne organizacije bolj životarijo in bi jih bilo zato treba okrepiti ali priključiti večjim. • Čeprav je bila potrebna, je bil čas za to javno razpravo najbrž prekratek, menijo v radovljiški občini. Tu so še posebej opozorili na zares dosledno kadrovsko politiko in na slabo delovanje svetov zveze komunistov. Slišati pa je bilo tudi očitke, da danes marsikatere kritične pripombe in stališča v končnih ocenah morda prćveč olepšujemo. • Kar v 90 odstotkov osnovnih organizacij zveze komunistov v škofjeloški občini je bila javna razprava končana do roka. Posebej so izpostavili vprašanje delovanja komunistov, tam kjer so zaposleni in tam, kjer živijo. Opozorili so, da niso redki, ki jim je organiziranost v delovnih organizacijah pomeni bolj izgovor kot opravičilo za nedelo na terenu. Največkrat takšni člani niso nikjer »pretirano« aktivni. • V tržiški občini pa je bilo precej pripomb tudi na forumsko delo, podprli pa so organiziranje stalnih akcijskih oziroma programskih konferenc. Sicer pa bi lahko ocenili, da so bile to po občinah več ali manj naštete posebnosti, pri čemer pa veljajo posamezne pripombe tudi za druge občine. Skupna osnovna in najpomembnejša ugotovitev pa je, da idej-nopolitično izobraževanje komunistov-šepa. Za to domala" povsod pridobijo razmeroma malo članov, pri nekaterih oblikah pa je potem še velik osip. Izobraževanje in kadrovska politika, ki prav tako marsikje rada zašepa, ena osnovnih nalog delovanja zveze komunistov. A. Žalar Molčečnost ne spreminja razmer Komunisti v osnovnih organizacijah ZK v kranjski občini še vse preveč pristajajo na formalistično delovanje, vse premalo pa store za spreminjanje razmer v lastnem okolju — Tudi idejnopolitična usposobljenost je še vedno na dokaj nizki ravni Kranj — Verjetno razprava na seji občinskega komiteja ZKS Kranj ne bi bila nič manj kritična, kot je bila v ponedeljek popoldne, če bi se člani komiteja sestali prejšnji teden in tako pravočasno pripravili povzetek ocen o idejni in akcijski usposobljenosti komunistov v občini ter to oceno primerjali z ostalimi na seji Medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko. Vendar pa ugotovitve same ne morejo biti nič drugačne. Na to ne more vplivati niti dejstvo, da je bilo oceno aktivnosti, ki so jo spodbudile priprave na 6. sejo CK ZKS, mogoče povzeti le za dobro polovico osnovnih organizacij v kranjski občini, za druge pa se ne ve, če so takšno razpravo organizirale. Za informacijo niso poskrbeli člani komiteja, saj je le polovica od 50 članov občinskega komiteja opravila svojo dolžnost. Sicer pa se je občinski komite ZKS Kranj strinjal z ugotovitvijo uvodnega referata, da se osnovne organizacije nikakor ne zmorejo otresti formalnega in shematskega dela, pri tem pa ostajajo aktualna vprašanja ob strani ali pa se jih lotevamo le s poplavo besedi. Ponekod so se spraševali, kako vzdramiti članstvo i.: prevelike pasivnosti v zadnjem obdobju, vendar odgovora verjetno ne bo lahko najti, če ob tako pomembnih zadevah pristajamo le na široke in pavšalne ocene. Nekritičnost, formalizem, zapiranje v lastne okvire so v neskladju s politiko Zveze komunistov. Zato ni čudno, da povsod, kjer se osnovne organizacije izogibajo razpravam o razmerah v delovnih sredinah, načinom za razreševanje problemov, ki se tičejo ustalitve gospodarstva v delovnih organizacijah, prihaja do občutka, da se komunisti umikajo »s fronte«. Če pa vemo, da idejnopolitično izobraževanje ne teče tako, kot bi moralo, da skoraj polovica osnovnih organizacij ZK v občini ni v preteklem letu izbrala za izobraževanje niti ene teme iz sprejetega programa idejnopolitičnega izobraževanja, so vprašanja, od kod molčeča večina, povsem odveč. Razprave o dokumentu, ki so povsod potekale ta in prejšnji mesec, so prav gotovo razgibale osnovne organizacije ZK v kranjski občini in vplivale tudi na sestavo programa dela občinskih organov ZK v tem letu, ki ga je komite sprejel kot in predlog posredoval osnovnim organizacijam v javno razpravo. Ob sedanji razmeroma nizki idejnopolitični usposobljenosti članov ZK tudi ni pričakovati, da bi lahko v tem letu vse osnovne organizacije obravnavale vse štiri teme obveznega dela programa marksističnega izobraževanja, niti izbirnega, zato so člani občinskega komiteja predlagali osnovnim organizacijam le 4 teme iz celotnega programa izobraževanja, ne glede na to, ali gre za temo iz obveznega ali izbirnega programa. Tako naj bi v osnovnih organizacijah res izbrali teme, ki člane najbolj zanimajo, ne pa, kot se je včasih dogajalo, da jih obravnavajo le zato, ker .sp..obvezne. * L. M. K________ ._-„ . . i h klovna terapija jim na jesen *YVljenja ponuja, da prosti čas SKiia iim nikdar ni tako preosta- flopusc« —— f» , iMokotzdailzapolnijo z drob- skupine niso vedno uspešne, saj L . -V . nA ljudi ne morem terjati, naj * del, <^ „K^ino vsak dan ob določeni uri priha- jajo, da bodo delali nekaj, do česar jim morda tisti hip ni. Z osebnim stikom tako skušam razvijati njihovo pripravljenost za delo. Na vsakih nekaj dni obiskujem oskrbovanke, ki se v sobah ukvarjajo z ročnimi deli, jim ob tej priložnosti svetujem in pomagam. Mnoge me tudi same poiščejo. Z njihovimi izdelki smo nekajkrat priredili razstave, so najlepši prikaz delovne terapije, hkrati pa oskrbovanci ob njej do žive nekakšno samo-potrditev.« Sprva so bili oskrbovanci nezaupljivi do novotarije, kakršna je delovna terapija, vendar so jih rezultati prepričali. Ne le razstave, kjer so potešili malce svoje otroške nečimrnosti, temveč predvsem njihov prijetnejši in koristnejši vsak- Kritične ocene v osnovnih organizacijah ^ »u uBivarjainiiu; utu.« . Tod delovno terapijo si običajno ^t-edstavljamo le ročna dela, s ka-^rimi si krajšajo čas ženske spretnih rok: tapiserije, pletenine, kvac-^ani izdelki, makrameji, gobelini ... ^ kranjskem doinu upokojencev x**iajo ročna dela sicer častno mesto, ^ndar delovna terapija že zdaleč ni to. Oskrbovanci lahko delajo v V^mski recepciji, pomagajo v ku-nji, skrbe za knjižnico, urejajo L1^nanio okolico, gojijo rože na balonih in hodnikih, urejajo nasad v K^mskem vrtu, čebelarijo, ob praz-Klllapščini komisije relejnih kurirjev na Jese-V^ah in pogledal po samih možakih »baj ' A^kaj jih je pa bilo na kurirskih postajah. fcN zvezo res niso hodile, bile so pa kuharice, ^le so in šivale ...« , , . ■ »Ja seveda,« se je oglasil nekdo, ki je f V M med vojno kurir na postaji G-JI v Aara-i ^*ikah nad Dovjami. »Pri nas je bila Angela <\*enkuš, poročena Zima, z Belce številka 7. J^Udno, da je ni, saj smo jo vabili. Za ženske ^ bilo v partizanih posebno težko. Prav zato ^ bilo treba o njej še posebej nekaj x Vedati...« .. , ,. it. Beseda je dala besedo m obiskali smo < na njenem domu na Belci Bolna je bila, . K* ni mogla na srečanje. V invalidskem *Xoju je. Po vojni je bila skladiščnik na I ^Uznici. Sedaj, ko so ji umrli starši, živita ^ Belci sami s hčerko. Revma jo muči Kako K tudi ne bi, ko pa je bila tolikokrat %^jiiražena, mokra in lačna. Prehladila se je v Ho, da je bila po vojni polna turov. K »Se dobro, da je šla prehlajena kri iz ^i^ne,« pravi, »Gotovo bi že umrla, če ne i2gnala te skrnine. Kljub temu pa so mi bledice ostale. Zatekali so mi sklepi, muči revma. Stalno se moram zdraviti be višanimi obrestmi bodo tudi de^ organizacije zainteresirane i bodo nesmotrno silile v naW porabljale denarja za stvari. > jim predolgo čakale na zalog: • časno pa bo takšna politika nih mer vplivala tudi na povprs-*' nje po izdelkih trajne rabe. Vsekakor bodo nove obrest spodbudne tudi za občane, k:: svoje dinarske vloge vezali ts čen čas. Za vezane dinarske v nad 12 mesecev velja po ni* 18-odstotna obrestna mera, n^ mesecev 23-odstotna in nad 36 ^ cev kar 28-odstotna obrestna n* Obresti na vezana devizna ' stva zaenkrat ostajajo še pr. ^ obrestnih merah. Spremembe so tudi pri ba> aktivnih obrestih, to je obresc^ kredite, na potrošniška ptf^ Splošna obrestna mera za na?" nje kreditov je zdaj 30-odi*> medtem ko je bila doslej 20-c*£ na. Za potrošniške kredite bo p-* vem do 1 leta veljala 20-odsS" obrestna mera, do 2 let pa na obrestna mera. Seveda bodo tudi pri novih cfc* nih merah uživale olajšave p&r>J ki jim v našem gospodarstvu da/ prednost: kmetijstvo, nakup ir' lioracija zemljišč, krediti z® art-v inozemski turizem, pa seved* prizadevanja delovnih organu*-, izvoz, stanovanjsko in komu^ gospodarstvo itd. Vendar niso samo poslovne t* zvišale obrestne mere. Občutit-/višala obresti za kredite « pr.r ne emisije tudi Narodna banka ko se je dvignila obrestna mera^1 kvidnostne kredite od 14 na 23 ^ ikov /a selektivne kredite za ■ od 4' na 8 odstotkov, za seles kredite za kmetijstvo od 7 na stotkov in za ostale selektivne ne od 9 na 12 odstotkov Osnovni namen novih obiv>; mer je bil zamišljen že v zasnov £ stabilizacijske politike a • 1983 vsekakor pa naj bi biLe V i .inlci sredstev ne bodo iz^A fi^dfinflacue, uporabnik: p bodo imeli nezasluženih komti s \ ukvarjajo, preobremenjeni z drugimi deli,največkrat pastrokovno premalo usposobljeni. Zato ni dolgoročnih in kratkoročnih planov potreb po delavcih, ni programov strokovnega izobraževanja, niti rednega niti izrednega, ni načrtnega štipendiranja. Štipendijska politika šepa še posebej pri izobraževanju na višjih in visokih šolah, četudi prav na visoko izobraženih delavcih sloni prihodnji gospodarski razvoj tržiškega združenega dela. O predlogu, du bi kadrovske naloge za več manjših organizacij prevzela skupna kadrovska služba, so v tržiški občini že nekajkrat govorili. Neuresničenje zdaj opravičujejo z omejitvijo zaposlovanja v administraciji, kar pa je najbrž samo dobrodošel izgovor. Žal se zapostavljanje kadrovskega področja večini manjših organizacij v Tržiču že /.daj otepa in je v prizadevanjih za čim boljšo gospodarske dosežke vedno večja ovira napredku. Vprašanje je namreč, kuko dolgo bodo še pisali pozitivne poslovne bilun-ce. Takrat, ko se bodo prvič pojavile rdeče številke, "bo pozno iskati stare napake in upati nu hitre kadrovsko zasuke, s katerimi bi uvajali razvojno zanimive proizvodne programe, iskali prodajne trge in podobno H. Jelovčan \ *»ETEK, 18. FEBRUARJA 1983 KULTURA 5. STRAN O LAS Kulturni koledar KRANJ - V soboto, 19. februarja ob 18.15 se nam bo v dvorani kina Center v Kranju predstavil Pihalni orkester iz Kranja. Koncert prirejajo ob svojem jubileju, 85. obletnici, in v počastitev slovenskega kulturnega praznika. V četrtek, 24. februarja ob 17. uri bo srečanje z mladinskim pesnikom — Osrednja knjižnica Kranj v Pionirski knjižnici Delavskega doma ob 19.30. V četrtek, 24. februarja ob 17. uri bo na temo sodobna slovenska ljubezenska poezija v Osrednji knjižnici Kranj, v dvorani Prešernovega gledališča, literarni večer. GORENJSKI MUZEJ KRANJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovin-ska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V drugem nadstropju iste stavbe si lahko ogledate stalno razstavo Ljudska umetnost na Gorenjskem. V Prešernovi hiši sta odprta Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji Prešernove hiše je v času slovenskega kulturnega praznika odprta razstava Prešernovi nagrajenci 1957-1961. V galeriji Mestne hiše so na ogled dela ameriškega grafika Gaborja Peterdija, v Mali Galeriji razstavlja 8 pomurskih grafikov, v stebriščni dvorani pa je na ogled razstava Jugoslovanska gledališka fotografija 83. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. Na prehodu med Titovim trgom in Tavčarjevo ulico je odprta stalna zbirka Kulturnozgodovinski spomenik Kranj. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure. Prešernovo gledališče Kranj V petek, 18. februarja ob 10.30 bo Lutkovno gledališče iz Ljubljane uprizorilo za Osnovno šolo F. Prešeren Kranj Sanje o govoreči češnji M. Dekleve. Ob 19.30 pa bo uprizorilo Amatersko gledališče Tone Čufar iz Jesenic Samoroga — G. Strniša. V ^boto, 19. februarja ob 11. uri bo uprizorilo SSG Trst za Gimnazijo Kranj Mutaste brate .M. Kmecla, ob 19.30 pa bo isto delo uprizorjeno ob zaključku Tedna Slovenske drame 83. V torek, 22. februarja ob 19.30 bo Prešernovo gledališče uprizorilo dramo J. Vošnjaka: Doktor Dragan. V sredo, 23. februarja ob 16. uri bo uprizorjeno delo J- Vošnjaka Doktor Dragan za Poklicno šolo iz Kranja. V četrtek, 24. februarja ob 16. in 17. uri bo Ha sporedu v GLG Kranj L. Fel-dek: Fidl Fadl, ob 19.30 pa bo Literarni večer. PREDOSLJE V Soboto, 19. februarja ob 17. Uri bo v Kulturnem domu v Predosljah Občinska revija pevskih Skupin — ZKO Kranj. ŠKOFJA LOKA V torek, 22. februarja ob 17-Uri bo Ura pravljic: RAČUNAR ^UMENKO (Ludvik Kaluža). V ^redo ob 18. uri bo prav tako v knjižnici Ivana Tavčarja — ^kofja Loka Večer z diapozitivi: Japonska - VZPON NA FUD-^UAMO (Roman Herlec). JESENICE V nedeljo, 20. februarja, sredo, 23. februarja in četrtek. februarja ob 19.30 bo uprizorilo Amatersko gledališče Tone Cufar iz Jesenic Jeana Anouil-Ha — Orkester. BOHINJSKA BELA DPD Svoboda Bohinjska Bela bo uprizorila v soboto, 19. februarja ob 19. uri Tripče de utolce \larina Držiča. Seminarja , Zveza kulturnih organizacij jMovenije februarja pripravlja v V^lju že drugi seminar za vodje ^rnburaških skupin. Te dni pa se J^Čenja tudi seminar za učitelje Umetnostne vzgoje, ki bo peda-2$*jgom predstavil osnove plesne Umetnosti. Slušatelji se bodo pu-^fobno seznanili s temeljnimi plesnimi zvrstmi, kakršen je na ^Hmer družabni ples, ljudski ples, prazni ples in umetniška scenska yUma dejavnost. Seminar b<. Vajal vse do srede aprila. _^ Razstava Jožice Komadina -- V medvoški tovarni Do nit je te dni razstavljala amaterska likovna ustvarjalka Jožica Komadina. Jožica slika in oblikuje svet, v katerem živi in dela. Slika, kar v danem trenutku najbolj vzljubi, oblikuje junake revolucije, glavice otrok... Razstava je vzbudila veliko zanimanje in bila deležna velikega obiska. — fr __;_^ Sodelovanje s koroškim kulturnim društvom iz Globasnice Sodelovanje med Slovenskim kulturnim društvom iz Globasnice na avstrijskem Koroškem in KUD Valentin Ko kalj. z Visokega je že tradicionalno, saj traja že več kot 10 let. * Imeli so že več kulturnih izmenjav, sodelujejo pa zlasti na področju folklore. Za letos načrtujejo, da bodo Globašani prišli v goste s pevskim zborom, Visočani pa naj bi sodelovali v okviru kulturnega tedna, ki ga v Globasnici organizirajo vsako leto. Med največje uspehe tega plodnega sodelovanja lahko štejemo folklorno skupino, ki je bila v Globasnici ustanovljena pred 10 leti. Prizadevna in vztrajna mentorica te skupine Lenka Krišljeva je s pomočjo kulturnih delavcev v Globasnici ter Kulturne skupnosti Slovenije in Kranja uspela, da je skupina zaživela in se razvila v eno najboljših na Koroškem. V preteklih letih je nastopala vsepovsod na Koroškem pa tudi v Sloveniji in v drugih jugoslovanskih republikah. Z leti pa so zrasli tudi njeni plesalci in plesalke, tako da je skupina prišla do tiste faze, ko nekatere življenjske obveznosti, kot so šola, služba, ljubezen itd. prevagajo veselje do plesa. To so seveda stvari, ki so normalne, naravne in tako jih je tudi treba jemati. Zato so v Globasnici pravočasno poskrbeli za podmladek, za mlajšo skupino, ki bo nadaljevala tradicijo starejše. V svoj program so mladi plesalci uvrstili poleg gorenjskih plesov, ki jih je pretežno plesala starejša skupina še plese s Koroške, ki sta jih zapisala še Tončka in France Ma-rolt. Te plese jih prav tako uči Lenka Krišelj. . . Seveda folklora ni edina dejavnost, s katero se ukvarja Slovensko kulturno društvo Globasnica. V pogovoru z novim predsednikom Mirkom Smrečnikom (do sedaj je društvo dolga leta uspešno vodil Luka Hudi) smo izvedeli, da se bo društvo poleg običajnih »klasičnih« oblik kulturnega dela, kot so pevski zbori. S knjižne police dramska dejavnost,. knjižnica, ukvarjalo tudi z nekaterimi novimi oblikami. Tako imajo v programu izobraževanje odraslih in takozvano »življenjsko pomoč«. V okviru društva bodo namreč poskušali reševati čisto konkretne življenjske probleme. (n. pr.: vzgoja otrok, mladostne težave itd.) Posebno področje dela pa predstavlja slovenski jezik. Organizirali bodo tečaje pod naslovom slovenščina za Slovence. Pravijo, da s predavatelji ne bodo imeli težav, da imajo dovolj prosvetnih delavcev. Poseben problem predstavlja knjižnica. Starejših ljudi, ki so bili do sedaj glavni odjemalci knjig, je vedno manj, mladi pa ne berejo slovenskih knjig. Treba jih bo šele motivirati. Slovensko kulturno društvo Globasnica, ki ima približno 180 aktivnih^ (neformalnih) članov, pokriva področje občine Globasnica, pod katero spadajo še naslednje vasi in zaselki: Mala vas, Šteben, Večna vas, Podjuna, Strpna vas, Podgora in Slovenje. Društvo ima zelo pomembno in odgovorno poslanstvo, razvijanje in ohranjanje slovenske identitete. Predsednik Mirko je realist. Pravi, da bi bil srečen, če bodo vsaj polovico zastavljenega programa uresničili, zlasti še, ker bodo letos večino moči porabili za gradnjo novih poslovnih prostorov kmetijske zadruge. Našim zamejskim rojakom seveda veliko pomenijo stiki z matičnim narodom, posebno s kulturnimi društvi v Sloveniji. Z uvedbo »depozita« na mejah je število obiskov na Koroškem občutno padlo, vendar za tiste kulturne delavce, ki so sodelovali s koroškimi Slovenci že pred uvedbo depozita, praktično ni nobenih ovir, saj ima Zveza kulturnih organizacij Slovenije, ki je pristojna za izdajo dovoljenj za potovanje brez depozita, veliko razumevanja za to. Tako je tudi prav! M. K. Dve leksikalni novosti Verjetno so marsikomu poznana rizadevanja Cankarjeve založbe, ki pii*«wv .....j« ... ,. jih le-ta med drugim udejanja tudi v nizu malih leksikonov. Doslej je izšlo že enajst zvezkov seveda z različnih pojmovnih območij, minuli teden pa nam je založba predstavila še dve novosti: leksikon Okolje ter leksikon Slovenska književnost. () prvem velja zapisati, da je deloma sestavljen po podobni publikaciji, ki so jo izdali pri nemški založbi Herder. Seveda je prilagojen razmeram našega okolja, k;n pomeni, da oh integralnih izhodiščih nemškega originala najdemo tudi podatke, ki upoštevajo naše družbenoekonomske vidike za zaščito okolja, kot so uveljavljeni pri nas. Leksikon ima 275 strani, na katerih je obdelanih skoraj dva tisoč gesel. Opreml jena so z več kot tristo ilustracijami, diagrami in različnimi pregledaničami. Strokovna ureditev je delo Avguština Laha, zapišem pa naj še, da je izdaja pomembna tudi zaradi uvajanja domačega izrazoslovja s tega področja. Druga novost, leksikon Slovenska književnost, je izdaja, ki smo jo pričakovali že dolgo m Uvko. Obravnava prek tisoč, za slovensko liieiaiuio in literarno zgodovino pomembnih imen. Leksikon sta uredila Janko Kos in Ksenija Dolinar, pri realizaciji njegove Vsebinske zamisli pa je sodelovalo šestnajst avtorjev, ki so razmeroma vestno opravili svoje delo. Pri natančnejšemu pregledu se namreč izkaže, da je tu in tam izpadel še kdo, ki bi ga bilo ' potrebno uvrstiti v leksikon. Kljub temu pa gre za razmeroma pionirsko delo v slovenskem založništvu, saj, kot je bilo poudarjeno v celoti doma, brez tujih vzorov. V leksikonu so našle enakovredno mesto tudi mladinske literature, anonimna dela, rokopisi, cehovske knjige in podobni avtorski zapisi, kar pravzaprav najdemo prvič v eni sami publikaciji. v. Leksikon ima tako izredno široko uporabno vrednost, kar še dodatno povečuje pomen te izdaje. Nekoliko morda moti le visoka cena (490 dinarjev) izšel je v visoki nakladi dvajset tisoč izvodov. Omenimo naj še, da pri Cankarjevi založbi že pripravljajo podobna literarna leksikona: pm kani /ajeti književnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, drugi pa svetovno književnost. Boris Bogataj Ubrana pesem kranjskih zborov Na občinski reviji pevskih zborov jutri in prihodnjo soboto sodeluje 17 zborov kranjske občine — Obsežen repertoar od klasičnih do sodobnih pesmi Kranj — Zveza, kulturnih organizacij iz Kranja, prireja jutri, 19. februarja, in prihodnjo soboto, 26. februarja, tradicionalno občinsko revijo pevskih zborov. Jutrišnji koncertni večer bo v dvorani DPD Svoboda v Predosljah, prihodnjo soboto pa se bodo zbori zbrali v osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah. Prireditev so kranjski kulturniki namenili počastitvi slovenskega kulturnega praznika in-obeležitvi 40. obletnice AVNOJ. Jutri se bo občinstvu predstavilo devet zborov. Revijo bo otvoril domači zbor DU Predoslje, ki mu dirigira Vencelj Sedej. Nato bo pesem povzel moški pevski zbor DPD Svoboda iz Stražišča z zborovodjem Ludvikom Česnom. Nastopili bodo še: Moški pevski zbor KUD Triglav iz Dupelj, Moški pevski zbor društva upokojencev iz Kranja, Ženski vokalni oktet Moss-Tomo Zupan Kranj, katerega umetniški vodja je Marinka Mihelič, Moški pevski zbor KUD Bela, Moški pevski zbor Obrtnik iz Kranja, Moški zbor Tugo Vidmar Kranj in Mešani pevski zbor KUD Valentin Kokalj z Visokega. Prihodnjo soboto pa se bodo v Cerkljah predstavili: Glasbeno društvo Orfej iz Kranja, Mešani pevski zbor Svoboda Primskovo, Vokalni oktet Kranj, Oktet Vigred Predoslje, Mešani pevski zbor Iskra Kranj, Nonet Sava Kranj, Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja, revijo pa bo sklenil Moški pevski zbor Davorin Jenko iz Cerkelj. Zbori bodo predstavili pretežno zborovsko glasbo domačih mojstrov od Jakoba Petelina Gallusa do sodobne zborovske ustvarjalnosti, ljudske pesmi in najnovejših priredb. Nekateri zbori so posebej za ta koncert naštudirali skladbe, ki doslej še niso bile predvajane javnosti. Jutri bomo lahko v Predosljah slišali dve noviteti. Moški pevski zbor KUD Bela bo zapel pesem Alojza Ajdiča »Orinoko« na besedilo latin-skoameriškega pesnika Pabla Nerude. Mešani pevskio zbor Valentin Kokalj z Visokega pa bo izvedel pesem »Mati govori otroku«, za-katero je glasbo prispeval Radovan Gobec, besedilo pa slovenski .pisatelj Ksa-ver Meško. Prihodnjo soboto pa bo Glasbeno društvo Orfej iz Kranja prvikrat zapelo priredbo koledniške pesmi iz Železnikov »Hišen voča«. Pesem je priredil Janez Močnik. Obiskovalcem obeh koncertnih večerov (oba se bgsta^ae okolja 1 ' 'an komunalnih del bodo ^ najprej svetu krajevne skupnogti v razpravo, nato pa >-e ^upščini samoupravne komunalne Jkupnoeti občine Jesenice, V let-^tem programu komunalnih del je ^jeu* morebitno asfaltiranje predalih cest na Beli in na Javor-[>iku, vendar ob ustrezni soudeležbi krajanov. Prav tako naj bi uredili Okolico okoli blokov no Beli, namestili javne telefonske govorilnice Vsr uredili avtobusna postajališča Potokih in na Koroški Beli. posebno pozornost bodo namenih ♦Problemom, ki so v Javormškem Jovtu, na Potokih in v naselju ^traža ter na Tomšičevi, kjer bo ?Jeba ustrezno urediti dostop na Magistralno cesto. . E. Žagar Gasilski jubilantje ____j - Visoke jubileje obstoja ^vkIo letos praznovala nekatera go-!^njska gasilska društva, med \\jimi društvi Radovljica in Tržič obletnico delovanja. 90 let ^Odo stara društva Mojstrana, ►Jesenice in Kropa, 60 let pa ^^uštva Voklo, Kovor in Križe. 40. ^bletnico delovanja bodo > gasilci tekstilne tovarne Med-30. obletnico pa gasilci Ho-Ibija, Jošta in tržiškega %ka. . . k Letos pa se bodo slovenski gasilci j tako začeli pripravljati na 10. ^bilejni kongres svoje organiza- L Petrič NAŠE KRAJEVNE SKUPNOSTI Načrti krajevne skupnosti Bela Našli mrtvo Škofja I,oka - Na pustni torek vsi domaći z Grajske poti 1 v ^kofji Loki odšli na pustovanje, le f§-letno Marijo Pipan, več let priklenjeno na posteljo, so pustili do- k Ko so se zjutraj vračali, so zavohali dim. V sobi so našli Pipanovo ;hrtvo ob zgoreli postelji. Sklepajo, J* je pokojna prevrnila nočno sve-Hlko, ki je povzročila požar. Ta se ?icer ni razširil, ker je primanjkovalo zraka, širil pa se je dim, zaradi ^aterega se je ženska zadušila. Ceste in igrišča V krajevni skupnosti bodo zgradili igrišče v Kamneku na Zgornji Beli in otroška igrišča ob vrtcu, asfaltirali cesto do Sirca v Hra-šah in več krajevnih poti ob družbenem domu, popravili dva mostova in skupaj s krajevno skupnostjo Preddvor uredili pokopališče in mostiček ob osnovni šoli. Zgornja Bela — V minulem desetletju so v krajevni skupnosti Bela - na Zgornji, Srednji, Spodnji Beli, v Baši ju in Hrašah - s prostovoljnim delom, pomočjo družbene skupnosti in s samoprispevkom ter pod vodstvom neumornega Toneta Robleka rešili vse pomembnejše krajevne probleme. Zgradili so družbeni dom na Zgornji Beli, v katerem so poleg prostorov za društveno in družbenopolitično dejavnost našli mesto tudi knjižnica, samopostrežna trgovina, zbiralnica mleka in skladišče kmetijskega materiala. Stari družbeni dom so krajani preuredili v otroški vrtec, ki povsem zadostuje sedanjim potrebam. Asfaltno prevleko so dobile domala vse krajevne poti, postavljena je bila javna razsvetljava, obnovili in razširili so več mostov, uredili velik del kanalizacije in po vaseh je zabrnel telefon. Ob skupnih akcijah in ciljih se je okrepila tudi krajevna samouprava. Njeni temelji so vaški odbori, v katerih se povsem uresničvje načelo neposrednega izražanja in usklajevanja predlogov in mnenj. »V minulem obdobju so kraji pod Storžičem dobili vse najbolj potrebne objekte,« pravi sedanji predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Finžgar. »To pa ne pomeni, da zdaj v skupnosti nimamo »črnih točk« in da ostajamo brez načrtov. Nasprotno — potreb za izboljšanje družbenega standarda krajanov je še veliko. V vaseh je bilo doslej slabo poskrbljeno za rekreacijo krajanov. Predvidevamo, da bi v "Kamneku na Zgornji Beli uredili nogometno igrišče, ki bi ga bilo mogoče zaradi bližine vode pozimi 'usposobiti tudi za drsališče. Za naj-mlajše moramo ob vrtcu Čriček zgraditi otroška igrišča in obenem regulirati bližnji potok, ki ob neurjih poplavlja. Nerešeno ostaja vprašanje Lombardetove hiše. Krajani bodo morali na zborih vaščanov odločiti o njeni usodi. Precej dela nas čaka pri komunalni ureditvi krajev. Po naših načrtih naj bi že spomladi asfaltirali cesto od središča Hraš do oddaljene Siroeve kmetije ter položili od Spodnje Bele do Hraš še drugo plast asfalta. Dve tretjini potrebnega denarja smo zbrali z zadnjim samoprispevkom, preostalo, upamo, da bomo dobili na natečaju iz občinskih sredstev. Na pomoč kličeta tudi dva mostova na Zgornji Beli, pri transformatorju in v bližini gostilne Bizjak. Asfaltirali naj bi tudi krajevne poti ob družbenem domu. Na zborih vaščanov so krajani izrazili željo po ponovni razširitvi telefonskega Omrežja,« govori o načrtih Franc Finžgar. Skupne probleme rešujeta Preddvor in Bela v skupnosti krajevnih skupnosti. Ta oblika sodelovanja in povezovanja se je doslej že večkrat izkazala kot uspešna; na ta način urejata zdaj skupnosti tudi pokopališče v Preddvoru. Dve tretjini denarja za njegovo razširitev so zbrali Preddvorčani in tretjino Belani. Novi del pokopališča bo spomladi nared. Že ob sedanji skupni akciji pa se skupnosti dogovarjata za nove — za izgradnjo mrliških vežic ter za obnovo mostička ob osnovni šoli, ki ga uporabljajo otroci obeh krajev. Načrtov je torej veliko, denarja zaradi splošnega varčevanja ne največ. Tako kot pred leti se bo tudi v prihodnosti treba opirati na lastne sile in čeprav z upočasnjenimi koraki, utirati pot napredku. C. Zaplotnik Manj turistov v Bohinju — V času zimskih počitnic so bili hoteli in zasebne sobe v Bohinju dobro zasedeni. Trenutno pa je v bohinjski dolini manj gostov kot v enakem lanskem obdobju. V Bohinju pogrešajo predvsem tuje turiste, saj je njihov upad v primerjavi z leti nazaj precejšen. Zdaj je domači gost tisti, ki rešuje bohinjski turizem.(cz) — Fo-to: F. Perdan VAŠA PISMA RAZBURJENI PROMETNIK Kot marsikje drugje smo tudi v škofjeloški občini premaknili delovni čas na sedmo uro in kasneje. To sicer ni nič narobe, vendar se pojavljajo problemi prevoza z dela in na delo. Tako je bilo tudi 7. februarja. Vsi, ki delamo od 15. ure, smo tako kot vsak dan čakali na avtobus, ki odpelje s Trate ob 15.05, vendar tega avtobusa ni bilo. Zato smo počakali lokalni avtobus, ki odpelje s Trate ob 15.17. Večina delavcev pa ni iz Loke, ampak z obeh dolin, kamor pa avtobusi odpeljejo že ob 15.15 in je lokalni avtobus prepozen. Ko smo ob 15.30 prišli v Škofjo Loko, smo se v prometni pisarni zanimali, zakaj ni bilo avtobusa. Prometnik se je nekam čudno najprej izgovarjal, da on nič ne ve. da bi moral s Trate odpeljati avtobus, nato je povedal, da je ta avtobus pokvarjen, nato pa se je razburil, nas zmerjal in podil iz pisarne. Ne vem, če je vsakega odra Osmo leto lutkovne dejavnosti v osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah — 23-članska lutkovna skupina s »Pekarno Mišmaš« se trenutno pripravlja na gorenjsko tekmovanje lutkarjev — Spodbudna beseda mentorja in lutkovnega animatorja, pedagoga Cirila Mrgoleta Cerklje - Cerkljanska lutkovna skupina, ki deluje na osnovni šoli Davorina Jenka, šteje 23 članov, učencev od 2. do 7. razreda. V nekaj letih, odkar se je tovrstna dejavnost na šoli pojavila in uveljavila, so mladi lutkarji pripravili nekaj kvalitetnih predstav. Začeli so s takoimenovanimi »pav-lihiadarni«, nadaljevali z »Rdečo kapico«, nato kar enaindvajsetkrat uprizorili zgodno »Na zeljnem listu«, trenutno pa se zavzeto ukvarjajo s »Pekarno Mišmaš« Svetlane Makarovič. Številne predstave pred domačim občinstvom (ki sicer ni kdo ve' kako hvaležno) in mnoga gostovanja po Gorenjski dokazujejo, da so v nekaj letih izpilili svoj lutkarski slog in da se na dobri poti k še boljšemu. Sicer pa bo to bržkone dokazalo srečanje gorenjskih lutkarjev, ki bo v ponedeljek v Cerkljah. Najboljša skupina s ponedeljkovega srečanja se bo udeležila republiškega srečanja lutkovnih odrov. » Lutkarje cerkljanske šole že lep Čas vodi mentor Ciril Mrgole, kije ob letošnjem kulturnem prazniku za svoja dolgoletna prizadevanja prejel malo Prešernovo plakete. Nagrada, pravi, ga je presenetila,, čeprav mu je pomembno priznanje, za dve desetletji lutkovnega ustvarjanja. Začel je namreč že na učiteljišču, sodeloval tudi pri lutkovnem odru kranjskega Prešernovega gledališča, nato pa nadaljeval v šoli. Nagrada je pravzaprav priznanje dejavnosti, ki se še vedno težko prebija. In kakšne so izkušnje, nabrane v teh letih? »Lutke so za otroka najpri-vlačnejša oblika gledališča, predatavljajo celo temelj vsakemu gledališču. Zato pri tovrstni vzgoji ne bi smeli skopariti. V lutkovnem gledališču otroku privzgojimo ljubezen do gledališča. Z lutkami pa je tudi lutkarjev iz* Prešernovega gledališča. Slednji bodo nastopili z »Vžigalnikom« in »Fidl fadlom«. V skupini je nekaj preizkušenih igralcev, tudi denarnih sredstev so imeli na voljo neprimerno več kot cerkljanska skupina, strokovno so verjetno bolje podkovani. Sicer pa ne gre toliko za uvrstitev na tekmovanju kot za vzgojo, estetsko, likovno in gledališko. Uspeh bi otroke spodbudil, da bi tudi prihodnje predstave pripravljali dobro in z ljubeznijo. Letos jih namreč čaka nova predstava, nekakšen lutkovni "recital otroških pesmi Otona Župančiča, ki sojo naslovili »Ciciban teče v zeleni dan«. Uprizorili ga bodo na dan mladosti. Pri izvedbi bosta razen lutkarjev in njihovega režiserja Cirila Mrgoleta verjetno tako kot pri sedanji predstavi sodelovali tudi Franc Jakopič z glasbo in Julka Hrovat s sceno. D. Z. Žlebir takšno ravnanje pravilno, če je tak odnos do ljudi pravšnji. T. K., Poljanska dolina NEPRIČAKOVANA »PODRAŽITEV« Zamrznitev cen očitno velja le za nekatere, za druge pa je to le fraza. Med druge očitno sodi tudi ena od blagajničark oziroma pobiralk stanarine v enem od radovljiških stanovanjskih naselij. Svoje storitve, oziroma pobiralnino, si je dovolila povišati kar za 50 odstotkov. Verjetno je sama ocenila, da ji pripada novoletna nagrada ali trinajsta plača, ali pa ji je mogoče to dovolila skupnost za cene. Vprašujoči stanovalci DEKLETA NA SRAMOTILNEM ODRU Tako jaz imenujem predstavitev naše ženske reprezentance v alpskem smučanju na televiziji v oddaji Na sedmi stezi. Kot gledalec sem se počutil nelagodno ob »zasliševanju trojice deklet, ki so nas v tekmovanjih za svetovni pokal tako razočarala«, saj niso izpolnila naših pričakovanj, in to celo tista, ki letos ni bila poškodo-pa ona, ki je imela težave van a, čevlji itd. tel eviziisK( Kako so se p; počutila t kleta, je bilo jasno povprečnemu gledah u, njihovo pulutje pa so kazali tudi njihovi obrazi iti odgovori. Malo drugačen in bolj samozavesten je bil.odgovor ene od njih, ko. je rekla, aa bi se na treningih in tekmovanjih pač trudile delati drugače, če bi jih kdo usmerjal k takšnemu drugačnemu delu. Kljub tej izjavi pa sta direktor naše alpske reprezentance in trener žensk izražala »samo razočaranje in nezadovoljstvo nad nastopi in uspehi naših deklet«. Pri gledanju te oddaje sem se spomnil besed našega komentatorja ob televizijskem prenosu tekmovanja s Pohorja, ki je dejal, da Avstrijci zaradi neuspehov deklet razmišljajo o zamenjavi trenerja. Ob vsem tem sem samo še bolj prepričan v izjavo repre-zentanta Bojana Križaja, ki je glasno in jasno dejal, da je pravica in dolžnost tekmovalcev samo tekmovati in prirejati »šou«, o vsem ostalem pa sodijo in odločajo drugi. TV prispevek brez dvoma ni prispeval k boljšim uspehom omenjenih reprezentantk in tudi drugih smučark. Janez Kunšič Zasip najteže uprizarjati. Igralec mora biti oboje: igralec in lutka, s slednjo se mora istovetiti, če hočemo da je predstava živa, življenjska,« pripoveduje Ciril Mrgole. »Da bi se igralec, ki vodi lutke, z njo čimbolj identificiral, jo sam izdela. Na ta način ji vdihne dušo, jo spozna in se z njo spoprijatelji. Ker so otroške roke še okorne, lutka terja kajpak precej dela. Za miške, ki so jih izdelovali za sedanjo lutkovno predstavo, so porabili približno 20 ur. Zahtevnejše lutke nam je izdelala Anja Dolenčeva, ki nam v tej igri tudi svetuje.« Cerkljanski lutkarji so lani tekmovali na »Naši besedi«, tako da jim ponedeljkovo tekmovanje ne bo ognjeni krst. Malce jih je »stj-aji. da ne bodo kos ostri konkurenci O LAS 8. STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA PETEK, 18. FEBRUARJA II Dvakrat, trikrat pomnožen dinar V krajevnih skupnostih znajo dobro obrniti vsak dinar iz združenih sredstev, pri tem dodajajo še iz svojega žepa, pa tudi s časom in organizacijskim delom ne skoparijo r V NEKAJ VRSTAH. Kranj — Če dobi en vložen dinar dvakratno ali trikratno vrednost, potem se pač ni treba spraševati, ali je bil denar dodeljen upravičeno ali ne. Tako krajevne skupnosti v kranjski občini v zadnjih letih po sicer zelo strogih kriterijih pridobljena sredstva domala brez izjeme obogatijo še s prostovoljnim delom krajanov, samoprispevki in vsem drugim organizacijskim delom. Nemalokrat so dodeljena sredstva, predvsem tista za komunalne potrebe v krajevnih skupnostih, le osnova, ki jo je treba kasneje nadgraditi še z lastnimi sredstvi in skupnim delom, da o urah, porabljenih za številna pota k upravnim organom ali k izvajalcem, niti ne govorimo. Kljub težavam, ki ob tem nastajajo, v krajevnih skupnostih ne vržejo tako hitro zadeve v kot, vedno iščejo izhod kadar gre za" zadeve skupnega pomena. V zadnjem času se najbolj zatika tam, kjer so se odločili napeljati v krajevno skupnost telefone. Če se ni za- taknilo pri gradbenih dovoljenjih in drugih potrebnih soglasjih, kot na Primskovem, v Britofu in Predosljah, se zatakne pri telefonskem kablu ali drugem materialu, ki ga proizvajalci dostavljajo domačemu trgu le v majhnih količinah. Da morajo v krajevnih skupnostih izven mestnega področja sami izkopati temelje za telefonske drogove, prispevati les, plačati visok prispevek, je bilo doslej še dokaj sprejemljivo, zbiranje odpadnega bakra v zamenjavo za telefonski kabel pa je povsem nova obveznost, ki naj bi si jo naprtili v krajevnih skupnostih, če bi hoteli imeti telefone. Če so v nekaterih oddaljenih krajevnih skupnostih v kranjski občini že leta govorili o telefonski povezavi z mestom, si bodo ob takšnih zaprekah prav gotovo premislili. To pa so predvsem krajevne skupnosti, kjer je treba po gasilce, veterinarja ali zdravnika precej daleč v dolino. L. M. r Jezikovno razsodišče (87) Zimski televizijski spored za dijake »V tednih zimskih počitnic ima ljubljanska televizija na prvem programu vsak dan od 9. do 16. ure program z naslovom Zimski spored za dijake. Ta program poteka v celoti in dosledno v srbohrvaškem jeziku, oziroma s podnaslovi v tem jeziku hkrati s prvim zagrebškim programom. Šele v sobotah dopoldne pride na vrsto izbor iz tega tedenskega programa s slovenskimi podnaslovi, oziroma izvirni slovenski program. Po vsej priliki gleda med tednom ta program, namenjen deloma tudi predšolskim otrokom (risanke), veliko naše mladine, saj imajo zdaj počitnice in vreme ni ugodno za zimske športe. Program je vsebinsko dovolj kakovosten in zanimiv, nekatere oddaje so naravnost odlične. Odklanjamo pa njih posredovanje v neslovenskem jeziku, in sicer iz dveh razlogov. Prvič, srbohmaščine v zabavnem, še manj pa izobraževalnem delu tega programa ne morejo s pridom razumeti srednješolci (dijaki), kaj šele osnovnošolci in celo predšolski otroci. V srbohrvaščini je, kot je znano, precej besed, ki za uho zvene enako, a imajo drug pomen kakor v slovenščini. Gre tudi za strokovno izrazje, npr. iz naravoslovja, umetnostne zgodovine itn., ki ga obvlada le malokateri naš otrok ali mladinec. Tudi naglaševanje besed, intonacija stavka in tempo govora v ten\ sicer sorodnem jeziku mu otežujejo uspešno sprotno razumevanje'. fta prćdspiske in v veliki meri tudi osnovnošolske otroke ostaja torej pri tem in takem programu dostopni medij le filmska slika in zasilno povezovanje kadrov s pomočjo lastne domišljije in znanja. Srbohrvaščina torej že kot sredstvo za razumevanje filmov pri mladem, tudi jezikovno se šele razvijajočem človeku nikakor ne more nadomestiti slovenščine kot do potankosti razumljive materinščine. Drugič, ta program z jezikovnega stališča odklanjamo, ker je očitno protiustaven- Tu ne more biti nikakršnih izgovorov organizacijske, tehnične, finančne in stabilizacijske narave (prepričan sem, da v tem času nikjer po Jugoslaviji ne vrtijo slovenskih filmov brez podnaslovov v svojem jeziku). Boljši bi bil krajši program iz ustreznih slovenskih in slovensko podnaslovljenih filmov in tudi takšnih celovečernih igranih mladinskih filmov kot pa časovno razsežen program v mladim ljudem premalo razumljivi ali docela nerazumljivi srbohrvaščini. Odločno smo za politično bratstvo in enotnost• naših narodov, enako odločno pa zavračamo poskuse in težnje po jugoslovanskem jezikovnem unitarizmu (drugače našega programa ne moremo označiti in ovrednotiti), ker ogražajo jezikovno in kulturno samobitnost Slovencev in ker preveč usodno posegajo v duševni razvoj mladega človeka.« S tovariškimi pozdravi Joža Mahnič, Ljubljana. Jezikovno razsodišče se povsem strinja z dopisnikom. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenscino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. REDKO OBČINSTVO KRANJ — Tudi Kranj je dostojno proslavil spomin pesnika Prešerna. Svečanost v Prešernovem gaju, kjer je pevski zbor s Prešernovim imenom zapel nekaj pesmi, je prevzela zbrane častilce slovenskega naroda. Tudi Iskrin pevski zbor, ki je zapel pred Prešernovo hišo, je z občuteno pesmijo ganil poslušalstvo. Žal pa je kulturni Slovenec v maloštevilnem občinstvu pogrešal mladino in prosvetne delavce. Upajmo, da bodo prihodnjič k svečanosti prišli gimnazijci in učenci strokovnih šol pod vodstvom vzgojiteljev. Veliki Slovenec zasluži večjo pozornost mladega občinstva. _ Slaniko Prijave za ptujske melodije in narečne popevke do 28. februarja Upravni odbor štirinajstega festivala domače zabavne glasbe Slovenije je razpisal pogoje za sodelovanje domačih zabavnih ansamblov iz Slovenije in zamejstva na festivalu, ki bo 2. septembra letos v Ptuju. Vsak sodelujoči ansambel bo nastopil z dvema skladbama, od katerih je ena vokalna. Besedila morajo biti v slovenščini oziroma v enem od slovenskih narečij, zaželjeni pa so motivi iz življenja in dela današnjega slovenskega človeka. Pogoj je izvirnost skladbe, ki naj bi bila na festivalu prvič javno izvajana. Skladbe, izvedbo in besedilo bo ocenjevala posebna komisija na področnih revijah ali avdicijah v Ptuju in Ljubljani, ki jo bo imenovala Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Vsi sodelujoči ansambli morajo poslati prijavo za sodelovanje na festivalu do 1. marca, notno gradivo z besedili pa do 15. marca na naslov: Zavod Radio-Tednik Ptuj, Voš-njakova 5, Ptuj, kopijo prijave pa Zvezi kulturnih organizacij pristojne občine. Kot je že tradicija„ bodo ansambli na ptujskem festivalu razvrščeni v štiri kakovostne skupine za podelitev zlate, srebrne in bronaste Orfejeve značke ter pismena priznanja za sodelovanja, podeljeno pa bo sedem nagrad, tri nagrade zal skladbe, tri za besedila in eno za najboljšega pevca. Nosilci zlate Orfejeve značke bodo imeli prednost snemanja za RTV Ljubljana, brez predhodne avdicije ter možnost gostovanja v zamejstvu s priporočilom Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Prav tako pa morajo poslati skladbe do 28. februarja tudi avtorji za sodelovanje pa slovenskem festivalu narečnih popevk »Popevka vesele jeseni 83«. Natečaja za festival, katerega organizira Društvo glasbenih delavcev »Harmonija« Maribor in bo 17. septembra v Mariboru, se lahko udeležijo vsi ustvarjalci zabavne glasbe s skladbami, ki še niso bile javno predvajane ali posnete. Melodije naj pošljejo na naslov: Društvo glasbenih delavcev »Harmonija« Maribor, Rotovški trg 1/1. Posamezni avtorji bodo na prireditvi nastopili le z dvema skladbama, 16 izvirnih popevk pa se bo potegovalo za tri nagrade občinstva z. »Zlatim klopot-cem«, tri nagrade za najboljše narečno besedilo, nagrado za najboljši aranžma in najboljšo narečno popevko po izboru organizatorja. D. Papler Črtomir Zoreč POMENKI O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN (82. zapis) Ko odhajam iz Zagorja, z območja zadnje, najbolj vzhodne občine ob-savske Gorenjske in se vračam skozi Moravško dolino proti domu, se moram za slovo ustaviti še pri obeležju v spomin padlim borcem na Zeleni travi. ZELENA TRAVA Zares poetično krajevno ime, a vendar povezano s trpkim spominom na okupatorjev zločin! Zelena trava je ime za majhen kraj na hribu severno od železniške proge med Zagorjem in Trbovljami. Na višini 564 Nm, torej kar 288 m nad dolino Save. Najbližnji večji kraj je Ravenska vas, od koder je tudi najpripravnejša pot na Zeleno travo, kjer so bili 1. maja 1944 obkoljeni in pobiti partizani. Med njimi je bila tudi hrabra Vojka, dvaindvajsetletna hčerka šolskega upravitelja Napokoja iz Moravč. Pozoren sem postal, ko sem bral o njej pesmi (Cvetka Zagorskega »Pismo« in Slavka Tauferja »Zelena trava«) in poslušal Petra Lipar-ja uglasbitev prve od teh. NE JOČI, MAMA Soborec Vojkin, pesnik Cvetko Zagorski, ji je napisal v spomin izjemno občuteno pesem »Pismo«, ki jo je že kmalu po osvoboditvi uglasbil Peter Lipar. Melodija je skoraj že ponarodela, tolikokrat je bila izvajana. Peli so jo zbori po vsej Sloveniji ob komemo-racijah in ob drugih najslovesnejših prilikah. Zato velja objaviti besedilo »Pisma« tudi vtem zapisu: Ne joči, mama'. Saj me rana več ne skeli. Verjemi mi, še enkrat rada bi dala za veliko stvar svojo mlado kri. Ne joči, mama! Poglej: iz tisoč oči iskra, ki sem jo prižgala, kot'kres gori. Bodi, kar smo mi vsi, bodi, kar srno mi vsi, in tudi ti stisni pesti! Iskal sem v pripovedih njenih sošolk in znank Vojkino človeško podobo, povprašal za njen značaj. Govoril sem z mnogimi vrstnicami .- od vseh sem slišal enako: kako prijazna, vedra in ljubezniva je bila kot dekle in kako zagnana je bila za našo stvar. Za boj proti okupatorju, kot aktivistka OF. Ne prevelika, bolj čvrsto, zemsko žensko bitje je bila enaindvajsetletna Vojka. Pogovarjal sem se tudi z njeno mamo v Moravčah, ki hčerke edinke ne more preboleti. KOT LEGENDA ... Nisem mogel drugače, da sem že pred petimi leti, ko sem pisal o krajih v Moravski dolini, apeliral na tamkajšnjo borčevsko organizacijo. Pod zaglavjem »Lauda-mus feminam« (t. j. Hvalimo, častimo žene!) sem tedaj pisal: Če je kipar Pelko tako lepo upodobil partizanska junaka Jožeta Klanjška-Vasjo in Milana Janežiča, da njuni bronasti poprsji zares kra- sita moravški spominski park, hi? pa ohranjata junakoma živ sp* med ožjimi rojaki — domačne-zakaj ne bi krajevna Zveza bcF NOV poskrbela še za trejo brco* podobo, za kip Vojke Napoko;. legendarne moravške junakinj« heroinje? Vsaj to naj store Moa svoji hrabri hčerki v spomin! Tako sem pisal leta 1977 v jeseni. Ali se je slabo slišalo? ~~ junaška deklica iz Moravč spf nika še nima ... ČEZ OBČINSKE MEJE Ze narava tega nemirnega;* nja je taka, da se nikata more držati ozkih občin* meja. Hotel sem pa vsek* obiskati, si ogledati in pisa; skrajnovzhodnin krajih, ki so sodili v okvir zgodovinske Gtf* ske. Zato sem 9e s področij L' ljanskih občin, ki vključujejo kar precejšen del stare oba* gorenjske deželice, iznenada na ozemlju litijske in zagorce čine. To sem moral pojasniti, * »glava« rubrike ostala do zakij«-' zapisov nespremenjena. Spomenik NOB padlim na Savi. Edo Torkar*popotna povest Plovba Lenka, moja najdražja, pa lika perilo in se iz kuhinje pogovarja z mamo, ki v dnevni sobi krpa njene volnene dokolenke, da bo lahko šla v hribe in bom potem spet dobil kakšno razglednico z »lepimi pozdravi z Jalovca,« — to je namreč vse, kar dobivam od nje v odgovor na moje dolge in izčrpne opise življenja na morju in v pristaniščih... Ko se čez pol ure vrneš s prazno kanglo v makino, se med vrati zaletiš v kapa in že po tem, kako te pogleda, ti je jasno, da si ga nekaj ušpičil: »Petintrideset minut, natanko petintrideset minut te ni bilo v makino, sem zanalašč gledal na uro. Pazi se fant, že več takih cvetk si si nabral v zadnjem času, to te utegne drago stati.« Kaj hočeš — glavo stisnes med ramena in tiho si' kot miš. In strašno ti je žal, da si sploh urišel delat. Mar bi zadaj na krmi raztegnil ležalnik in se sončil. Vsaj v nedeljo bi užival kot gospod, če že vse drug^ dneve gdr&skot galjot. Ljubo; Verjamem, da ti ni dolgčas. In tudi tvojemu konju je že do kraja stemnilo in se je ob boku ladje svetlikal fosforescentni plankton v morju, smo mi še kar naprej pili pivo, metali prazne pločevinke v morje, na ves glas prepevali in vpili drug drugemu v uho, da bi preglasili veter, bučanje morja in tuljenje kasetofona. Naj se dnevi na morju še tako množijo, na barki je toliko ljudi s tako različnimi življenjskimi potmi in izkušnjami, da snovi za pogovor nikoli ne zmanjka. O čem se na primer zdajle tako ognjevito prerekata krmar Marko in mornar Ljubo? Marko: Meni ni nič lepšega kot iti v gozd, kadar sem doma na dopustu. Kaj češ — polj nimamo, travnikov tudi ne, gozda pa kolikor hočeš. Ze navsezgodaj zjutraj naženem konja iz hleva, vqmem sekiro, cepin in malico za ves dan s seboj in potem sem do večera v gozdu. Podiram, luščim, klestim, zaprežem konja... Ljubo: Konja? Pri nas na Gorenjskem imamo za tako delo tovorne žičnice in traktorje. Marko: Konja, ja, kaj si pa ti mislil? Zaprežem konja in vlačim z njim debla do ceste: gor v breg ga zapodim, pa spet dol z brega. Gor in dol, dol in gor. Konj sope, se peni, se plazi po kolenih v breg, zvleče pa le. Ljubo: Se ti nič ne smili, uboga žival? Zakaj ne kupiš traktorja, takega majhnega za v gozd... Pri nas na Gorenjskem... Marko: ... Pri vas na Gorenjskem, pri vas na Gorenjskem! Nehaj mi že enkrat s to tvojo Gorenjsko! Kaj me briga Gorenjška! Pri Vas na Gorenjskem tako, pri nas na Dolenjskem pa tako, no, pa kaj potlej?! — Torej: opoldne zakurim ogenj pri potoku, skuham klobaso ali pa jo ocvrem v ponvi, si narežem sira in kruha, odmašim steklenico, se uležem na mah ali v travo ali v suho listje in uživam; uživam... Povem ti, po cele dneve sem poleti v gozdu in nič mi ni dolgčas: sekam, klestim, lupim... Ljubo: Verjamem, da ti ni dolgčas. In tudi tvojemu konju ne, ko se muči in po kolenih plazi, da ti zvleče hlode v breg. Marko: Pa zakaj ne? Konj je ustvarjen za delo. Ves teden samo leži v štali in žre ovs, zakaj pa ne bi delal, ko je treba? Če moram jaz delati vse dni v letu, zakaj pa ne bi on enkrat na teden? Ljubo: Pri nas na Gorenjskem imamo za spravilo lesa traktorje in žičnice in ne mučimo konj. Jaz bi raje sam vlačil hlode v breg, kot pa da bi gledal ubogo žival, kako se plazi po kolenih in peni. Marko: Plazi se ja, po kolenih se plazi in tudi peni se, kar šprica iz gobca, tako se peni — zvleče pa le... Ljubo: In če ne more? Marko: More, more: In če noče, vzamem gajžlo... Ljubo: Jaz bi tebe z gajžlo! Vpregel bi te! Uzdo bi ti dal v gobec in komat za vrat! Marko: Ha, ha, ha! — Vzamem gajžlo in švrk, švrk čez pleča! Dlaka mu gre dol, kri mu šprica iz beder, jaz pa švrk, švrk!... Ha, ha, ha... hahahaha! Ljubo: Kako moreš biti tak? Kako moreš trpinčiti živali? j Marko:-Povem ti: kri mu šprica iz beder, ha, ha, ha... Ljubo: Če bi jaz imel konja, bi ga sar> božal in konj bi me pri priči ubogal. Ken. • človeka in že na daleč loči dobrega in sdafc'" Ko sem bil še otrok, smo živeli v Bohitr sosedovi so imeli konja... Marko:... Ja, in ti si ga hodil božat, re^ ' Konj je za delo in ne za božanje. In če delat ga oplaziš z gajžlo, pa bo delal. Tuc moram delat, ki sem po božji podobi na* zakuj pa ne bi konj, ki je žival in je same:' na svetu, da pomaga človeku, da ga nos sebi m da mu postori tisto, kar človek ne re postoriti. I iubo- Ti si sadist, ti si ena velika sadis: nrusica Tebe bi bilo še v morje škoda vt* le ribe bi pocrkale, če bi te jedle. Prepir se konča tako, da Ljubo plajv Marka g« pritisne k ograji m se dela kc Ta hoče vreči v morje, Marko pa Se v s* zviia in cvili: »Au, spusti me, budalo go* sko' Saj ti si nor! Ti bi me se res VrgeI v , S« Ne mine pet minut, ko že oba objeU t' Tratita po palubi, vsak s svojo konzervo p roki in se na ves glas dereta. 1 Nobena baba me ne mara, kai me briga cela fara...« Nn ni i a na nista samo Marico m LjuN 'S bolj ali manj vsi. Dopold^ „ -jam smo bon dgarete ^ mr prn1 " o si krepko zalogo piva vUffaHVrasu so se nekateri oskrbeli tudi V Ma a u - ^ kar ^ ŠGk' živi enje na ladji. Samo žensk r trebn2a -a brez skrbi, v Bangkoku borm-S nadoknadili ta primanjkljaj. • . PETEK« 18. FEBRUARJA 1983 ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI a STRAN ogrejmo se ČAJ IZ POPROVE METE Sčep poprove mete poparimo, pustimo neka i časa, precedimo in dodamo poljuben sadni sok (mali-Dovec, borovničevec itd.). Namesto čaja iz poprove mete lahko vzamemo tudi ruski ali lipov Čaj ali pa čaj iz jabolčnih lupin. Okus poplemenitimo s koščkom cimetove skorjice ali pa tudi z limonino ali pomarančno lupinko. SUMADINSKI ČAJ Na osebo računamo pol kozarca žganja in pol kozarca vode ter sladkorja po okusu. Sladkor (vzamemo kocke) polijemo z žganjem ter ga zažgemo, da se goreč topi in kaplja v lonec, v katerem imamo že mešanico vode in Žganja. Ko ves sladkor tako uporabimo, pijačo prekuhamo in jo Se vročo serviramo. GRAMPAMPOLI Zanj potrebujemo 1 liter dobrega vina, 3 do 5 koščkov sladkorja, rum, 3/4 kg sladkorja, 1/4 do 1/2 šampanjca ali drugega penečega vina. V porcelanasto skledo denemo vino, raztopimo v njem sladkor in potem držimo nad njim žično mrežico, na katero položimo z rumom prepojene koščke slad-koija drugega za drugim ter jih zažigamo, da se tope in kaplja z njih raztopina v vino. Nazadnje prilijemo še šampanjec in gram-pampoli hitro serviramo. Vino pa lahko po okusu tudi razredčimo z vodo. I GROG PROTI PREHLAJENJU Za 1 osebo potrebujemo žlico gostega sadnega soka (priporočljiv je bezgov sok), žlica medu, 2dl vrele vode. Vse sestavine hitro zmešamo in kolikor mogoče hitro popijemo. NAVADNI PUNC Potrebujemo: 3/4 do 1 kg sladkoija, sok od 3 do 4 hmon, 2 1/2 1 vrele vode ali precejenega ruskega čaja, 4 do 7 dl ruma ali konjaka. Vreli vodi ali ruskemu čaju primešamo limonin sok ter sladkorja in ruma po okusu; to naj stoji na robu Štedilnika tako dolgo, da se sladkor raztopi, nato serviramo punč v kozarcih. Dovolj ga bo za 10 oseb. VINSKI PUNC Za 10 oseb potrebujemo: 1 kg sladkorja, 1 1 vode, sok in lupinico od 4 pomaranč in 2 limon, strok vanilije, 1/4 do 1/2 litra ruma, 1 liter belega in 1 liter črnega vina. Sladkor polijemo z vodo, pride-nemo vanilijo, sok in lupinice od pomaranč in limon ter vse skupaj prevremo. Nazadnje prilijemo rum in vino, dobro premešamo in serviramo. ta mesec na vrtu ogledalo poveča prostor Predsobe so navadno ozke, majhne. Če hočemo, da bo predsoba optično povečana, pritrdimo na steno ogledalo, ki naj sega od vrha vrat ali pa celo od stropa do tal. Ne le večji prostor, tudi igra svetlobe je v takem prostoru lahko zanimiva. Kosmulje in ribez odženejo zelo zgodaj, zato pomladi sadimo jagodi-čevje že koncem februarja. Za sadike jagodičevja, pa naj bodo to grmiči ali stebelne vzgoje, ni treba izkopati velikih sadilnih jam. Celo na slabšem zemljišču zadošča 50x 50 cm oziroma okrogla jama s premerom 50 cm. Vedno pa mora biti jama dovolj prostorna, da lahko lepo razprostremo korenine. Če pri sajenju uporabljamo hlevski gnoj, ga ne damo v jamo, temveč ga razgrnemo nad koreninami, najbolje celo po površini zemlje okoli sadike, kjer preprečuje prehitro izsušitev ter pospešuje boljše vraščanje sadike. Pri malinah enoletno mladje lahko nekoliko skrajšamo proti koncu februarja. Maline rodijo na kratkih poganjkih, ki odženejo na enoletnih šibah. Včasih vršički protja čez zimo po-mrznejo in je potrebno krajšanje do zdravega lesa. Če so poganjki zdravi in niso preveč obloženi z močnimi brsti, šib ne krajšamo, temveč jih le na vrhu nekoliko upognemo in s tem prisilimo k rasti tudi nižja očesa. Februarja končamo redčenje in obrezovanje okrasnega grmičevja. Če želimo, da nam bo živa meja spomladi dobro odgnala, jo moramo Eostriči najkasneje do konca fe-ruarja. To velja predvsem za žive meje iz ligustra, gloga in gabra. Živo mejo iz forsitije ali japonske kutine pa navadno ob režem o šele tedaj, ko odcvete, če ne gre seveda za poškodovane ali pomanjkljivo vzdrževane žive meje. Te pa moramo zelo močno pomladiti. Pri tem se ne smemo ozirati na cvetne poganjke. Za zimsko rez živih mej iz listavcev izberemo dneve, ko ne zmrzuje. Če obrezujemo v hudem mrazu, lahko nastane škoda, ker so veje toge in se lomijo. Ena ali dve stopnji pod ničlo pa ni nič nevarnega. Vsak dan, ko ne zmrzuje. zračimo in pregledujemo uskladiščene gomolje (gladiole, dalije). Gomolje dalij najbolj prizadene, če je v prostoru prevlažen zrak. Če jih imamo na kupu, jih je treba stalno prelagati. Tudi gomolje gladiol moramo pogosto pregledovati, da se na njih ne razvije plesen. Na okenski polici lahko sejemo v lončke maj aro n, vrtno krešo, paradižnik, papriko^ novoze- landsko ipinačo in podobno, da bomo doma vzgojili sadike za v vrt. Krešo sejemo vsake 14 dni na novo in posode postavimo na svetlo mesto, kjer je toplota 8 do 10 stopinj. Za majaron moramo zemljo fino presejati; zemlja mora biti zelo rahla in peščena. Pred setvijo poravnamo površino z gladkim predmetom, seme pa komaj zaznavno pokrijemo s presejano mivko. Setev pokrijemo s steklom, da se zemlja ne izsuši. Pozneje sadike pikiramo v zaprto gredo. Zaradi svojega robatega semena novozelandska špinača zelo težko kali. Zato jo sejemo v lončke le konec februaija. V vsak lonček v sadimo po tri semena in stalno skrbimo za primerno vlago. Ko rastline nekoliko odrastejo, pustimo v vsakem lončku le po eno rastlino, druge pa odstranimo. Deset rastlin novozelandske špinače popolnoma zadošča za potrebe štiričlanske družine, ko si poleti vsak teden enkrat zaželi te zelenjadnice — uživamo jo enako kot pravo špinačo, to je kot svežo ali kuhano solato. M. Messegue: Narava ima vselej prav — ## »»»• Pravijo, da je mleko odlična m I/i/ifl f irwgJg~k l/r| hrana za otroke, zato bi mora-MlllC?%*/MMM. JLjEj %JL \^JLm\.JL lo biti izmed vseh živil najbolj zdravo. Toda mleko je zelo občutljivo in je zelo dovzetno za vse vrste mikrobov, je pravi zbiralnik strupnin, ki jih zaužije krava. Krava, ki jo krmimo s kemičnimi pripravki ali z antibiotiki, daje zastrupljeno mleko. Pasterizacija je prav lepa iznajdba, vendar uniči samo nekatere viruse, ne vseh! Odkar se je razširilo pasteriziranje, so mnogi pridelovalci mleka postali precej brezskrbni in zanemarjajo osnovna pravila higiene. Uporabljajo slabo umita vedra, v katerih plavajo umazani ostanki slame ... Prava reč, saj bo vse pasterizirano! Tudi gospodinja, uspavana z lepim ovitkom in nalepko »pasterizirano mleko«, je popolnoma opustila lepo staro navado in mleka več ne prekuha. Zato ravnajmo z mlekom previdno, predvsem, če je namenjeno otrokom! Mleko je zdrava, polnovredna hrana, toda le, če je brezhibno! Sumljivo ali staro mleko raje zavrzimo. Odrasli se pogosto pritožujejo, da ne prenesejo mleka. Cisto mleko je velikokrat res težko prebavljivo; pomešano s kavo — kot mlečna kava — je čisti strup za jetra! Zato je najbolje, če uživamo mleko v mlečnih jedeh, kremah ali kašah. Mlečni prah, ki ga dajemo dojenčkom že po rojstvu, pomešamo z majhno količino moke, ki olajšuje prebavo. Tako mleko je potem skoraj prav tako dobro kot materino mleko. Mleko se odlično obnese pri zastrupitvah. Če je otrok zaužil kak strup, mu dajte, medte, ko čakate na zdravnika, piti veliko mleka, ki strup nevtralizira. Kislo mleko in jogurt sta dragocena vira mlečnih fermentov. Bolgari, ki dočakajo visoko starost, se imajo za svoje dolgo živlenje zahvaliti prav jogurtu. Uživajo ga vsak dan. Toda tudi pri jogurtu morate biti previdni. Kisline, ki jih vsebuje, utegnejo izzvati razapnenje, če ga uživate preveč. Nezmernost je vselej škodljiva. Trenutno prodajajo veliko umetno odišavljenih in barvanih mlečnih izdelkov, ki pa jih ne priporočam. Velike količine barvil, ki jih zaužijemo s hrano, utegnejo postati nevarne. Morda je treba tu iskati vzrok za raka? V dvomljivih primerih je bolje, da smo previdni. Zato dajajte svojim otrokom raje jogurt, skuto in preproste posladke, katerim ste sami dodali okus za vanilijo, kakao ali dobro marmelado. Vir proteinov je tudi sir, zato ga ne kaže zametavati. Svetujem vam, da uživate nefermentirane mehke sire, ki so laže prebavljivi. Toda pazite, da niso premastni!Vsi tisti,ki morajo paziti na svojo težo ali imajo preveč hole-sterina, naj se predolgo ne zadržujejo pred pladnjem s sirom! NAGRADNA uganka aGffiaSSSsssfte tokrat sprašujemo po umetniški smeri. Vsako obdobje lofcrat sprašuje K" posebnosti in značilnosti, v umetnosti ima namreč svoje _jružuiemo s 17 in «0 lr*fe>rih ca lahko spoznamo. Tega zdruzujemo s. 11. in kaJ*f"\ Sf/o -totetia V tem obdob u bomo srečah mo-prvo polovico 18- stoletja v « umetniška dela, pa Wpa£i slikarji ali glasbeniki. 52S& cerkvtn^ menUnili fnmesta so med seboj tekmo- 25fi& ta to«Razkošen. Palača, na primer e vsa razgi- Knn» in naivečkrat okrašena s kipi in z reliefi, znotraj pa bana in najvec*rav » bogato poslikane z živo pisa- ,rna.n^^fJKaf^ *znal pričkrati slikar tiste dobe r^in^pShk^ KSdi v dvorani brežiškega gr1^»maSl^torei ime, ki v umetnostioznačuje 17. I„ 18 stoletja. Odgovore pošljite do 14. marca Sr^&TcrSijSfciSnJ, M& Pijadcju 1 - na-grad na uganka. Bila sem tatic Pravzaprav nisem bila pravi tatič, ampak bolj tak, kako bi rekla, navaden strahopeten tatič. To je bilo takrat, ko sem bila še skoraj pol manjša kot zdaj in zelo »alergična« na čokolado. Če sem jo jedla, sem postala pikčasta in vse me je srbelo. Zato čokolade nisem smela jesti Ampak zgodilo se je, da je očka imel rojstni dan. jaz pa polna usta slin zaradi čokolade, ki jo je dobil Na skrivaj sem jo hodila gledat, kako leži v hladilniku. Velika polkilogramska lešnikov a, Čisto čokoladna čokolada. A velika je bila samo kratek čas. Počasi je postajala manjša. Vsak dan malo manjša. In ko je že skoraj izginila, sem postala pikčasta in vse me je srbelo in očka, ki je ugotovil, kaj se je zgodilo ubogi čokoladi, je dejal, da me bo kmalu tudi kaj bolelo. Zdaj je ta zadeva s čokolado veliko boljša. Alergije nimam več, v trgovinah pa nimajo čokolade, paje. Nastja Praprotnik, 5. c r. osn. iole Bratstva in edinstva Kranj Prvič na smučeh Spominjam se, ko sem bil star pet let. Takrat sem prvič stopil na smuči, ki so bile lesene, vendar zame dragocene. Prav važno sem si nataknil smučarske čevlje, rokavice, bundo in kapo, nato pa hitro po smuči in na bližnji breg. Slo bo kot po inaslu, sem sam pri sebi govoril. A ko sem ee s palicami odrinil, sem bil že na tleh. Poskusil sem drugič, pa spet ni šlo. Pa spet in spet. Končno sem ves snežen prikobacal na breg. Prav korajžno sem se spustil po hribčku in, čof, v sneg. Vesel sem bil, čeprav sem padel. Smučal sem tako dolgo, da sem se naučil. Po parih dneh sem bil, vsaj za tista leta, že pravi mojster. Sandi Bogataj, 7. e r. osn. Sole Cvetko Golar Skofja Loka LEDU Oh, te počitnice Letošnje počitnice so tudi brez snega hitro minile. Na-^esto B smučmi in sankam, mm i vozil s kolesom, se zabaval s Sjatelji in vozil mamin avto. ?ega mi najbrž ne verjamete, iT vam tam dogodek opisal. Nekega lepega sončnega dne «etn se spravil potjo v avtofc j« bil parkiran pred hišo. Nekaj sem se igral, da se vemrr1 na **>ije. Ne vem, kaj mi je Sinilo t* pamet. Spustil sem ročno za- voro in avto nt je /aiel peljali. Zaletel se je v zid. Zelo sem se prestrašil. Skočil sem iz avtomobila. Prijel sem se za usta in obstal kot okamenel. Razbil sem sprednjo desno luč. Oči je slikal ropot, zato je takoj prišel iz hiSe. Bil sem čisto tiho. Seveda sem jih dobil. Oči je še danes jezen name. Zato ne upam več v avto. Starši so komaj čakali, da bo spet fiola. Griia Guzeli, 4. r. osn- šole Selca Zakaj? Zato! Zakaj je sonce rumeno? Zato, ker je obleklo pretesno rumeno obleko, zdaj pa je ne more sneti. Zakaj pada dež? Zato, ker je Vodnarja uščipnil Rak, pa je Vodnar izlil vodo. Zakaj je zemlja okrogla? Zato, ker ji je Strelec odstrelil vse ogle. Zakaj ne prodremo dalje v vesolje? Zato, ker smo potomci opic. Zakaj so v središču zemlje plini? Zato, ker jih od tam ne moremo izvažati. Zakaj je vesolje črno? Zato,' ker je v njem nafta. Zakaj nekateri vulkani spet bruhajo? Zato, ker se jim je zagnusilo, da se po njih sprehajamo. Zakaj ni morje črno? Zato, ker je modro. Zakaj je nebo modro? Zato, ker je nekdo razlil črnilo. Zakaj primanjkuje bencinu? Zato, ker smo se preveč »turali«. Zakaj smo majhni? Zato, da bomo nekoč veliki. Zakaj pišem ta spis? Zato, ker ker mi drug ni prišel na misel. Zakaj končujem ta spis? Zato, ker je stabilizacija in manjka črnila. Bogdan Božiček, 5. r. osn. iole bratov Zvan Gorje Spet bomo gulili trde šolske klopi »Brrrrrrr,« zabrni budilka. Prestrašen se zbudim, a takoj pomislim: "»Saj so le bratove neslane šale.« Hočem spet zaspati toda v tistem trenutku se ob meni pojavi brat in me močno strese: »Vstani, vstani! Kaj ne misliš v šolo?« »SitneS sitni! Pusti pri miru mene in to nepotrebno ...« Šele tedaj se spomnim, zakaj sem prejšnji večer pripravil svojo osovraženo torbo. .Hočeš nočeš moram iz prijetno tople postelje. Še ne čisto zbujen začnem iskati čevlje, vendar nimam sreče, dokler nazadnje oni ne najdejo mene, ker se spotaknem obnje. Ko se za silo uredim, zaslišim glas radijskega napovedovalca: »Ura je pol sedmih Poročila.« Naprej ne poslušam, le Čez nekaj sekund se znajdem na kolesu. »Brzina je moja vrlina,« pomislim in se zapodim po cesti Kmalu pripeljem do šole, za radi izreka nekoliko prezgodaj, kar se mi sicer zelo redko zgodi Sde do konca pevskih vaj se popolnoma zbudim. Med odmorom se pozdravim s svojimi najboljšimi prijatelji in jim izrečem soialje, ker so počitnice tako nepričakovano hitro minile. Zazvoni in iz zbornice prihitijo tovariši in tovarišice. »Ah, spet bomo morali guliti te trde šolske klopi,« Žalostno pomislim. Marjan Bogataj, 1. b r. osn. iole Matija Valjavec Preddvor zotnAHj Ujopi* f*** Srečanje s slikarjem Šubiceir 7. februarja je učence drugih in tretjih razredov obiskal slikar Ive Šubic. Pripovedoval nam je, kako so med vojno tiskali partizanske časopise. Povedal je, da je dejal v tiskarni Urški v Kočevskem Rogu. Tudi tiskarno je pomagal graditi. S seboj je prinesel nekaj primerov, ki so jih takrat natisnili. Pokazal nam je Slovenskega pionirja, Ljudsko pravico, Slovenskega poročevalca in Našo ženo. Zanimalo nas je, kje so dobili papir, barve in vse, kar so rabili. Povedal nam je, mi pa smo še kar spraševali. Vse nas je zanimalo, zato vprašanj ni bilo ne konca ne kraja. Ivetu Šumicu smo se lepo zahvalili za zanimivo pripovedovanje in mu čestitali za Groharjevo priznanje, ki ga je prejel 00 združenja loških umetnikov. Želimo, da bi prišel še kdaj med nas. ( ( Dopisniški krožek osn. šole J Peter Kavčič Skofja Ix>ka Krivde ne smemo zvračati na delegate »Krivde ne smemo zvračati na delegate. Menim, da smo jih premalo ,oborožili' za delo. Osnovni razlog, zakaj ne delajo dobro, govorim za združeno delo, je namreč, da niso izenačeni z delegati v delavskih svetih. V temeljnih organizacijah so prepričani, da je zanje pomembnejše, kako se rešuje, na primer, družbeni standard v kolektivu kot pa družbeni standard v vsej občini Delegati so odtujeni, svoje delo pojmujejo kot politično funkcijo, ne pa samoupravno. Če delegat dobi pomoč strkovne službe za odločanje v toz-du, zakaj je ne bi tudi za odločanje'v skupščini interesne skupnosti? Zaradi pomanjkanja strokovne pomoči ima deiegat pogosto občutek, du je vse že vnaprej dogovorjeno in odločeno, da se skupna poraba ureja administrativno, kar seveda ni res. Res pa je, da v delegatski skupščini lahko razpravlja samo tisti, ki mu strokovne službe pomagajo pri razlagi gradiv, pn oblikovanju stališč in predlogov. Letos bo skupna poraba samo za 11,5 odstotka višja od lanske. Rast ni velika, vendar pa bo po posameznih dejavnostih različna. Torej je moč delegatov pri odločanju še kako potrebna in pomembna. Dotaknil bi se tudi političnega dela z delegati. Čeprav ne maram nikogar kriviti, menim, da socialistična zveza v krajevnih skupnostih in zveza sindikatov v združenem delu premalo storita za boljše delo delegatov. Politična akcija mora biti prvenstveno usmerjena v razvoj samoupravljanja, ne le v delavskem svetu, ampak tudi v samoupravni interesni skupnosti. Naše skupščine so glede na število prebivalcev in tozdov v tržiški občini preobširne. Če bi konference delegacij delale, kot bi morale, potem bi zbori uporabnikov lahko imeli le petnajst, namesto 37 delegatskih mest. Žal ne delajo in zato spremembe trenutno ne pridejo v poštev.« Zinka Srpčič, predsednica občinske konference SZDL Tržič: »Vzroke slabega dela delegacij in delegatov smo v socialistični zvezi že večkrat analizirali in jih zato ne bi ponavl jala. Omenila bi predvsem nekatere aktivnosti, ki naj bi prispevale k odpravi pomanjkljivosti. Dotikajo se tako delegatov v zborih skupščine občine, kot v skupščinah interesnih skupnosti ter v skupinah delegatov za republiško skupščino. Čeprav prvi krog izobraževanja delegatov v tretjem mandatu po udeležbi sodeč ni najbolj uspel, za tO so tudi objektivni razlogi, je odbor za družbeno izobraževanje, ki je ocenil kvaliteto, vsebino, organizacijo in prisotnost izobraževanja delegatov, ugotovil, da bistvenih razkorakov v primerjavi z začrtanimi cilji ni bilo. Vendar pa bi kazalo za drugi del izobraževanja ubrati drugačen pristop, se usmeriti predvsem k delegatom, ki so bih lani prvič izvoljeni, hkrati pa se /. delavsko univerzo dogovoriti o morebitnem organiziranju seminarjev v delovnih okoljih; torej izobraževanje približati delegatom in vanj pritegniti — na seminarje ah posebne pogovore — tudi tiste, ki so Zakaj so skupščine interesnih skupnosti v tržiški občini praviloma nesklepčne in vsebinsko premalo usklajene ščinah interesnih skupnosti pomeni tudi zaviranje razvoja neposredne socialistične demokracije. Glede na spremembe v organiziranosti trži-škega združenega dela — primer je gostinski tozd Zelenica, k\,ga ni več — bo potrebno v skupščinah napraviti nekaj carskih rezov. Ugotoviti bo treba, ah sredine, iz katerih večno ni delegatov na seje skupščin, dejansko ne potrebujejo svojega mesta v procesu sporazumevanja in dogovarjanja ali pa gre za subjektivne slabosti in odklone.« Silvo Plajbes, vodja strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti družbenih delavnosti: Silvo Plajbes Zinka. Srpčič \ Tržič — V tretjem delegatskem mandatu so v tržiški občini postali uspešni prvi sklici skupščin samoupravnih interesnih skupnosti prava redkost. Sporazumevanje in dogovarjanje delegatov praviloma uspe šele po drugem povabilu, včasih celo po tretjem. Tudi zadnji sklic skupščin je pokazal precej čuden, če ne rečemo kar malomaren odnos delegatov. Od vsem sedmih skupščin skupnosti družbenih dejavnosti je bila prvič sklepčna le skupnost otroškega varstva. Vendar pa pri tem ne gre samo za vprašanje prisotnosti delegatov. Gre tudi za vsebino dela skupščin, za kvalitetno samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje, ki je, razen redkih izjem, vse prej kot hvalevredno. Kot bi delegati pozabljali, da njihov glas — kljub nekaterim zakonskim mejam — odloča kar o 300 milijonih dinarjev, kolikor jih bo, na primer. imeia skupna poraba letos, torej o precejšnjem delu svojega dohodka. Zakaj tak odnos do težko zasluženega denarja in do oblikovanja skupnega, občinskega standarda? LOJZE ČUFER: Napredovati mora vsa krajevna skupnost odgovorni za njihovo dele v '£- \ nih skupnostih člane svetov r, ^ nih skupnosti in družbene? - - ' organizacij, v združenem de . f vodne organe, strokovne s:-- L družbenopolitične organizac:- ^ sti zvezo sindikatov. Vemo, da ne smemo bit rtfi ^ ni le s sklepčnostjo skupščin - I moramo našo aktivnost s->* predvsem v vsebino dela Le fc zanimanje delegacij oziroma -4 £ tov, da bodo obravnavah era-' t* prihajali na seje. večje. DoW; * rajo svojo pomembno vlogo v • h su sporazumevanja in dogova:4 $ Pri občinski konferenci sce« ^ čne zveze bomo letos ustane- , za delegatski sistem, ki bo -*-> g vse aktivnosti na tem področ* | nim, da je to najboljša rešite V preobilici različnih naio° kri socialistična zveza, skorgp n: rf ^ voditi stalno skrb za uspešni čevanje delegatskega sisterr.i ^ • Breda Miščevič. predse* > konference delegacij -a cbc-.i izobraževalno skupnost t- r—r ^ obutve Peko: t** m i. Breda Miščevič »V skupščini izobraževala ° nosti imamo dve delegatsK ' Zaradi naših delegatov vsaj v tem mandatu, ni ko i: nesklepčna, saj se sej redno - ' i jeta. Pri obravnavi gradiv večina članov delegacij j; te:' organizacij. Gradivo kroži mi, posebej pa ga dobi še deU strokovne službe, ki je poroči na konferenci delegacij. Poro^ gradivo pregleda, išče moreb' datne informacije v strokovni ^ interesne skupnosti in obiiki.;-' pombe. Na sestanku konferer legacij nato posreduje izvleče div in svoje pripombe, 0 kater pogovorimo in jih, če tako sk e prek delegatov posredujem skupščini, podobno kot pripor* stališča posameznih delegat ma delegatov. Doslej smo na vsa naša vpr.^ običajno dobili odgovore, upe-ne pa so bile tudi pripombe CViv kovne službe interesne skup pogrešamo le izvlečke gradiv • no kadar gre za poročilo o ur-:-' vunju planov za minulo leto nov program. Polj jedrnati ma-1 bi poročevalcu in članom -de^j delo precej olajšali Sicer pa r za dobro delo konference de> vse pogoje. Administrativno r sklicevanje konference, pos~-n,e gradiva, določitev poroeeu-oodobno, vodi referat za San<. vlianje in delegacije. Razer. te-v tovarniških informacijah e 1 skupščin obveščeni vsi delavci d i lahko ustvarjalno sodeluj* svojimi pripombami.« H. Jekv- Približno osem let je, kar so se krajani Pod-lonka in Prtovča, Mar-tinj vrha in Zalega loga odločili, da se njihove krajevne skupnosti priključijo Železnikom, da bi laže popravili ceste in uredili druge komunalne objekte in da bi s skupnimi močmi industrije, ki je v Železnikih, potisnili kolo napredka hitreje naprej tudi v odročnih krajih, za katere vsa leta po vojni ni bilo veliko narejenega, čeprav so prebivalci prav teh krajev dostojno odslužili svoj dolg svobodi. Skoraj toliko let'je tudi, kar so v novi veliki krajevni skupnosti izglasovali krajevni samoprispevek, s pomočjo katerega so uresničili oziroma bodo v prihodnjih nekaj mesecih docela uresničili izredno ambiciozen program investicij, vreden skoraj 80 milijonov dinarjev. Vsa ta leta je z delom in napredkom krajevne skupnosti tesno povezan in stalno v središču dogajanj direktor Čevljar ne Ratitovec, domačin Lojze Čufer, ki je bil pretekli dve mandatni dobi predsednik skupščine krajevne skupnosti in predsednik odbora za pripravo referenduma in izvedbo referendumskega programa. Za uspešno delo na tem področju je dobil ob letošnjem občinskem prazniku malo plaketo občine Škofja Loka. »Referendumski program je bil res izredno ambiciozen, vendar ga bomo maja, ko bo predano namenu športno igrišče, v celoti uresničili. V njem smo predvideli, da je treba razen v Železnikih izboljševati pogoje življenja tudi v vseh drugih krajih, ki so vezani na naše mesto. Tako smo se odločili, da asfaltiramo ceste tudi proti odročnim vasem: proti Pod-lonku v dolžini 4 kilometrov in Martinj vrhu in Qjstre mu vrhu v dolžini približno dveh kilometrov. Res je, da bi te ceste lahko vzdrževali tudi makadamske in bi najbrž do sedaj izdali zanje manj, kot smo tako, vendar pa ob tem prometu z njimi vsaj 15 let ne bo nobenega dela. Ljudje se veliko bolj kulturno vozijo na delo, velik prihranek pa je tudi na avtomobilih. Dobra cesta je tudi izredno pomembna za ohranitev živosti naših hribovskih področjih. Sedaj, ko imamo na najvažnejših položen asfalt, se že pojavlja večji interes za novogradnje V tej krajih. Če bi to spoznali prej, če bi bila politika pozidave in delitve komunalnega dinarja drugačna, bi lahko v Železnikih prihranili marsikateri kvadratni meter zemlje in zidali v višjih krajih. Iz tega razloga smo se v krajevni skupnosti odločili, da odstopimo od drugih programov in damo prednost obnovi ceste v Dav-čo, ki je sicer še ne moremo asfaltirati, vendar pa bomo uredili cestišče in znižali klance.« V referendumskem programu niso bile le ceste? »Tudi za razširitev ceste skozi Železnike smo prispevali denar, investicijo pa smo uresničili s pomočjo krajevne skupnosti, uredili smo kulturni dom v Železnikih, pokopališče t' Železnikih in zgradili novega v Zalem logu, javno razsvetljavo v Železnikih, v Daš njici 2 cesti, odstranili nekaj najbolj črnih točk ter gradimo šporini park s temelji za novo športno dvorano. Ob vsem tem kakih večjih problemov ni bilo, razen nekaj nesporazumov zaradi odškodnin.« Železniki so zgleden primer sodelovanja krajevne skupnosti z združenim delom oziroma obratno? »Resnici na ljubo je treba povedati, da je pobuda za sodelovanje prišla iz združenega dela. Zaradi prenaseljenosti in hitro razvijajoče industrije je bilo treba nekaj narediti za boljše življenjske pogoje ljudi. Tako so se začela sovla-ganja združenega dela v vse pomembnejše krajevne investicije. Če sta sodelovala Iskra in Alp-les, smo se seveda priključili vsi manjši. Začeli smo z bazenom, ki se je v času gradnje sicer trikrat podražil, vendar ga imamo. Potem smo tako zgradili čistilno napravo, za toplovod in tako naprej za vse investicije. Za vse prispevamo po zaposlenem, razen toplovod, kjer združujemo denar po porabljeni toplotni energiji. Sedaj, ko smo že toliko zgradili, bomo morali začeti razmišljati še o eru stvari. Ne o združevanju sredstev za nove investicije, temveč za vzdrževanje objektov.« Katere so največje sedanje potrebe? »Telefon imamo v planu do leta 1985. Razen v Železnikih nima niti ena vas telefonskega priključka. Vsaj po dva priključka bi morali potegniti v vsako vas. Seveda je ta naložba odvisna od izgradnje škofjeloške vozlišč ne centrale, vendar mislim, da bi za te kraje lahko naredili izjemo. Prav tako je v planu nadaljnja izgradnja cest do prej omenjenih vasi pa izgradnja obvoznice v zgornjem koncu Železnikov. Skupno se bomo morali dogovoriti tudi o skladišču lesnih odpadkov v Alplesu, s katerimi kot je znano, ogrevamo že vso industrijo in tudi precejšenj del stanovanj v Železnikih.« L. Bogataj »V delu delegatskih skupščin se po skoraj letu dni v tretjem delegatskem mandatu jasno izraža pomanjkljivo strokovno in družbenopolitično delo z delegacijami v temeljnih sredinah. Če se večina posebnih in združenih posebnih delegacij — samo krajevna skupnost Bistrica in Pekov tozd Obutev imata posebni delegaciji — ter zlasti konferenc delegacij v postopku obravnav delegatskih gradiv ne sestaja in ne sprejema stališč, predlogov in pobud, potem je najbolj očitna neposredna posledica takega slabega dela nesklepčna oziroma pogojno sklepčna delegatska skupščina ter neustvarjalno dogovarjanje v njej. Prav zato bo boljše delo delegatskih skupščin moralo temeljiti na intenzivnejšem družbenopolitičnem in strokovnem delu z delegacijami v osnovnih sredinah. To pomeni tudi zaostritev konkretne odgovornosti strokovnih in poslovodnih delavcev za delo delegacij, ki so trenutno vse prevečkrat obravnavane kot drugorazredni samoupravni organ. Naslednje vprašanje pa zadeva politično opredelitev o tem, ali krčenje števila delegatskih mest v skup- Marko Valjavec, diplomirani politolog, predsednik sveta za vprašanja razvoja političnega sistema pn skupščini občine Tržič: Marko Valjavec Dokazovanje v steni Hranjčan Cene Malovrh je februarja 1939. leta ^ tremi tovariši prvič pozimi ponovil vzpon £>rek Slovenske smeri v Triglavu — Pogovor s plezalcem, ki ga to dejanje uvršča med Začetnike našega zimskega alpinizma, odkriva Razliko med tedanjo in današnjo plezalsko dejavnostjo Prav nič čudnega ni. da se je Cene r J/* al o vrh z vsem srcem zapisal go-o\ . Od malega seje oziral v slikovi I * ozadje Brda pri Kranju, kjer se je f^dil 1915. leta. Zgodaj, že v šolskih I ^tih, so ga privabljali vrhovi Kamni "^ih Alp. Vzpon na Storžič, kakor se ts4 ?kominja, pomeni zavesten in načr *: C^n začetek njegove planinske dejav-r^sti. L, Le majhen korak je bil zan.i od 'I ^Uninstva do plezanja v gorah. S ^ijatelji - najprej se je družil s Ci-v^lom Hudovernikom, pozneje pa z 5^nom Anderwaldom m drugimi •nom Anderv/aldom in drugimi ^iadimi plezalci iz Kranja, kamor S ; je preselila tudi Malovrhova dru-Ji*ia - ie prehodil razmeroma malo ^ __i,:i__,,+i Kxi kmalu - JC pidlUUJJ i ------ ^ Ivanih planinskih poti. Kaj kmalu ^ je, tako kot tovariše, zamikalo ple- * {^nje v skali. Šlo je za povsem ose ■ i nagib; takrat še ni bil povezan v K^benemod planinskih društev, od ^der bi lahko dobil takšne pobude. ^ »Nekaj skrivnega,« se ves razzivi < Cene se je sam in s tovariši nai-^čkrat podajal na Kokrsko in Ka-^nsko Kočno, veliko plezalnih tur ^ je opravil vse od Dolgega hrbta CP Skute. Plezal je poleti m pozimi, ^iarca 1938. leta. ko je bil ze član ^ademske sekcije pri Slovenskem aninskem društvu, se je skupa] z Andervvaldom in Danico Su-o prvič pozimi povzpel prek zah°d" ^ga grebena na vrh Kočne. loda J^vedal se je potrebe po še večjem tkalskem dejanju, da bi z njim v j Akciji dokazal svojo usposobljenost ft si pridobil možnost za udeležbo v J^teri od odprav v domače ah tuje 1 I t m* 1 Cene Malovrh: »V alpinizmu smo se danes dokazali, da smo enakovredni kateremukoli narodu.« Od za Steno pozimi Pozimi utegne imeti vzhodni del Severne stene Triglava v tehničnem pogledu več veljave kot karkoli pri nas. so menili tovariši Cene Malovrh, Beno Anderwald. Mirko Slapar in Bogdan Jordan. To je odločilo pri izbiri cilja za novo, večje plezalsko dejanje. Ker pa se je njihova namera zdela za tisti čas nekoliko nenavadna, so o njej raje previdno molčali. »Leta 1939.« se spominja sogovornik, »je bila močno snežena in trda zima. Gore je prekrivala obilica snega; ker je bil zbit, ni bilo velike nevarnosti za plazove. Ko smo 11. februarja zjutraj vstopili v Steno, nas je tolažilo tudi mirno, a ne povsem jasno vreme. Občutek divje sproščenosti rije ob takih jutrih človeku v mislih. Toda na Belih Plateh, že vrtoglavo visoko nad dolino, sem se spomnil v družbi moralno neutrjenega merila našega dejanja in se zavedel, da moramo na vsak način vsi štirje priti do konca, sicer ne bi bilo Plezalski tovariši Slapar. Anderuald. Jordan in Malovrh po uspešnem zimskem vzponu prek Stene na Kredarici Foto: M. Slapar moč opravičiti morebitnega poloma.« Za vzpon prek komaj 120 metrov visokega, a najbolj izpostavljenega mesta v Steni so potrebovali 8 ur. Nihče se ni spraševal, zakaj toliko. Delo so opravili previdno in oošteno. Že v temj so poiskali primeren prostor za bivak pod stolpom nad Belimi Platmi, kjer so prebiii noč. Naslednji dan so uspešno nadaljevali vzpon in dosegli vrh škrbine, kjer sekajo Slovensko smer Zlatorogove steze, ob pol dveh popoldan. Toda do izstopa na Triglavski ledenik so jih ločile še štiri ure trdega kopanja stopinj v poledenelo strmino in opreznega prečenja po zasneženi grapi. »Po opravljenem vzponu,« dodaja Cene Malovrh, »smo imeli več sreče s prenočevanjem kot dan poprej, saj je bilo eno od oken koče na Kredarici le priprto. Naslednji dan smo sestopili po globokem snegu skozi Krmo do Mojstrane, kamor smo prišli kljub silni utrujenosti, premočeni obutvi in obleki ter lakoti v želodcu dobre volje. Tod,« končuje hudomušno sogovornik, »se nam je sreča še bolj široko nasmejala; ker so bili naši žepi še bolj prazni od želodcev, smo si v domači, Rabičevi gostilni ob pomoči prijazne natakarice izprosili prenočišče na klopeh.« ie nekaj več veljal le med plezalci Slovenskega društva. Tako so Malovrhu in drugim omogočili 1940. leta udeležbo v mali odpravi na Durmi tor. »Zakaj je med tedanjimi in današnjimi alpinističnimi dosežki tolikšna razlika; zakaj je tisto, kar je bilo nekdaj po tehnični plati težko, danes otroško lahko,« se sprašuje Ce ne Malovrh in hkrati odgovarja: »Alpinizem se je v predvojnem obdobju pri nas šele uveljavljal, zato so bila plezalčeva dejanja v moralnem pogledu brez nekih veljavnih meril. Odmev nanje je bii slaboten in večkrat tudi negativen. Ker plezalci nismo imeli moralne opore, smo bili slabo osredotočeni na dejanje in smo se kljub uspešno opravljenemu vzponu premalo zavedali njegovega pomena. Meje naših zmogljivosti so bile nižje zaradi slabše opremljenosti od današnje, omejevale pa so nas tudi mani ugodne finančne, prometne in druge razmere.« Uspešno plezalsko pot. Ceneta Malovrha je neusmiljeno pretrgala vojna. Tudi po osvoboditvi domovine je zaradi nujnejših opravil le malokrat zahajal v gore. Vseeno mu planine še danes veliko pomenijo. To je povsem razumljivo, saj je del množice, v kateri je planinstvo globoko zakoreninjeno; kot rad naglasa sam, planinstvo je tesno spojeno z našim bivanjem, z načinom življenja Slovencev. Stojan Saje Alpinizma niso visoko cenili Teden dni zatem je v Domoljubu takratnem časopisu za kmečke gospodarje, pri katerem je bil eden od urednikov za planinstvo ogreti Janez Gregorin, izšla kratka vest o opisanem vzponu. To je bil ves odmev v javnosti, junakom dejanja pa niti na misel ni prišlo, da bi se hvalili z njim. Vzpon, ki ga danes štejemo za osnovo našega zimskega alpinizma, Foto: F. Perdan NEPRAVILNOSTI V GOZDARSKO KMETIJSKI ZADRUGI SREDNJA VAS V BOHINJU Ukrep družbenega varstva — (ta ali ne Na torkovi seii so člani radovljiškega izvršnega sveta obravnavali pobudo za uvedbo ukrepov družbenega varstva v Gozdarsko zadrugi Srednja vas v Bohinju, kjer je vSSdelovna skupina ugotovila vrsto težav n nepravilnosti: nezakonitosti na področju delitve po delu, nezakonito izbiro direktoria nerazvite samoupravne odnose in slabsanje gospodarskih rezultatov. Podrobna analiza o gospodarjenju v zadrugi ter sklepi zadružnega sveta in zborov delavcev bodo odSi pri nadaljnjem tehtanju predlogov za ali proti ukrepom družbenega varstva Radovljica - Gozdarsko kmetijska zadruga Srednja vas v Bohinju je organizirana v skladu z zakonom o zdruzevanju kmetov Njena glavna dejavnost je pridelovanje kmetijskih pridelkov. Ob tem pa ima zadruga še 28 postranskih dejavnosti, ki v bistvu predstavljajo njeno celotno poslovanje: kmetijstvo in gozdarstvo, zagarstvo in predelavo lesa, predelavo in prodajo mleka in mlečnih izdelkov, kmečki turizem, prevozništvo in hranilno-kreditno poslovanje. Lani maja se je zadruga združila se s Klavnico in mesarijo Bohinjska Bistrica in ze tako raznoliko dejavnost razširila se na klavmstvo in na prodajo mesa na drobno. Tako številčna dejavnost v majhnem obsegu pa vsekakor ne more biti uspešna. V zadrugi so pravilno, po določilih samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev delavcev in kmetov v enovito zadrugo, oblikovali štiri zadružne enote - v Bohinjski Bistrici, na Koprivmku in Gorju-šah v Srednji vasi in na Stari Fuzim - ter osem delovnih enot za področja dejavnosti. Te enote pa v praksi niso zaživele; s tem so bili člani in delavci prikrajšani za odločanje o nekaterih pomembnih zadevahJdelitvi dohodka naložbah, proizvodnih načrtih ...). Na papirju vse lepo in prav, družbeni in gospodarski odnosi v zadrugi pa takšni, da ne spodbujajo dviga kmetijske proizvodnje in razvoja kmetijstva v bohinjski dolini. Tako bi lahko na kratko označili sedanje razmere v bohinjski zadrugi. Samoupravno odločanje je močno okrnjeno; upravni, nadzorni organi ter zadružni svet so se sestajali poredko in še takrat se praviloma niso dotaknili vsebinskih vprašanj zadružništva. Delitev dohodka med delovnimi enotami ne temelji na prispevku posamezne dejavnosti k skupnemu rezultatu, v nasprotju z zakonskimi zahtevki je tudi nagrajevanje po delu. Notranja organizacija zadruge, ki je podlaga za pravilno nagrajevanje, temelji na 13 let starem pravilniku, ki ne upošteva nadaljnjih sprememb v zadrugi. Iz tega izhajajo tudi kadrovske težave in preveliko število režijskih delavcev; teh ima zadruga 30, medtem ko je vseh zaposlenih 117. Zadruga je med kršitelji družbenih smernic o delitvi sredstev za osebne dohodke, čeprav so ti nizki. Podatki za prvih devet mesecev minulega leta govorijo o slabem gospodarjenju. Ustvarjeni dohodek na delavca je bil nižji kot v tovrstni dejavnosti drugod v Sloveniji leto predtem. Pretežni del dohodka sta ustvarili žaga in mizarstvo, dobro sta poslovali še klavnica in sirarna. Nasprotno pa je kmetijstvo, ki bi moralo postati osrednja dejavnost zadruge, prigospodarilo izgube. To je razumljivo, saj je kmetijska proizvodnja razdrobljena (vsak kooperant ima v povprečju le dve govedi); v zadrugi pa ni človeka. ki bi kmete spodbujal k' sodobnejšem načinu kmetovanja. Ob vsem tem pa zadruga nima niti srednjeročnega načrta, vodila svoje dejavnosti v prihodnjih letih. V njem bi morala opredeliti tudi vlogo žagarstva, mizarstva m trgovinske dejavnosti; določiti, kako gospodariti s 390 hektari gozdov, ki zdaj ostajajo neizkoriščen vir dohodka . . . Ko so v torek razmere v bohinjski zadrugi obravnavali člani radovljiškega izvršnega sveta, so menili, da je treba upoštevati vrste posebnosti v bohinjski dolini, počakati na rezultate celoletnega gospodarjenja ter dati možnost za izboljšanje stanja zadružnemu svetu in delavcem. Podrobna analiza pa bo podkrepila ali zavrnila predlog za uvedbo ukrčpov družbenega varstva. . C. Zaplotnik O LAS 12. STRAN ŠPORT REKREACIJA PETEK, 18. FEBRUARJA W3 Mednarodno tekmovanje v tekih v Bohinju Tretja zmaga Iva Čarmana V teku mladincev na deset kilometrov je Švicar Kindschi le za štiri desetinke sekunde ugnal Francoza Thoma-sa. Med prvo deseterico so se uvrstili tudi triie Jugoslovani: Sašo Grajf je bil tretji, Štefan Kustec sedmi in Mirko Verovšek deveti. V teku članic na deset kilometrov 20-letna športna vaditeljica Marcela Jebava, po kakovosti četrta ali peta tekmovalka češkoslovaške reprezentance, premagala vse svoje nasprotnice. Naša najboljša je bila Andreja Smrekar iz Dola na sedmem mestu z več kot dveminutnim zaostankom. Rezultati — člani (15 km): 1. Čarman (Jugoslavija) 43.13,1, 2. Ambuehl (Švica) 43.18.1, 3. Kršinar (Jugoslavija) 43.50,8, 6. Klemenčič 44.11,6,13. D. Dju-ričič 44.45,2, 18. Cvajnar 45.42,7, 20. Po-klikar 45,57,5; alpski pokal: 1. Čarman (Jugoslavija) 44 točk, 2. De Zolt (Italija) 29, 3. Schneider (ZRN) in Ploner (Italija) po 25, 9. Kršinar (Jugoslavija) 15; članice (10 km): 1. Jebava (Ćeško- Ivo Čarman hiti zmagi naproti. Bohinjska Bistrica — 124 tekmovalcev iz Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Francije, Jugoslavije, Italije, Velike Britanije, Švice, Češkoslovaške, Španije, Liehtensteina in Madžarske se je v sredo zbralo na startu 28. mednarodnega FIS tekmovanja v Bohinju, ki je veljalo tudi kot četrta tekma za alpski pokal. Hladno jutro — bilo je več kot deset stopinj pod ničlo — je smučino napravilo še bolj hitro, veliko je k razpoloženju pripomoglo vreme in kopica navdušenih ljubiteljev tekaškega športa. Piko na i športnemu prazniku v Bohinju pa je dodal reprezentant in že vrsto let naš najboljši tekač Ivo Čarman. S startno številko 116 se je odločno podal v smučino v boj s časom in tekmeci. Na desetih kilometrih je Čarman nabral že nekaj prednosti pred ostalimi tekmeci, ki so šli na progo pred njim. Pravi boj za zmago se je pričel šele na zadnji tretjini proge. Tudi potem, ko je Čarman že pnsmuča) ciljno črto, še ni bil čas za zmagoslavje. Počakati je moral še na Švicarja Joosa Ambuehla, ki je šel v smučino dve številki za Čarmanom. Toda sekundni kazalci so se zanj premikali prehitro in za našim reprezentantom je zaostal za pet sekund. To je bilo že tretje Čarma-novo zmagoslavje na bohinjskih tekih. Prvič je slavil pred štirimi leti med mladinci, leto zatem je zmagal v članski konkurenci. Na vprašanje, katera od teh zmag mu je najljubša, je Čarman odgovoril, da tista izpred treh let. Takrat je bila konkurenca le močnejša in za zmago je moral premagati vse sovjetske tekmovalce. Uspeh Carmana je v sredo dopolnil še Jani Kršinar s tretjim mestom in Jože Klemenčič, ki je pritekel v cilj kot šesti. 20-letna športna voditeljica iz Češkoslovaške Marcela Jebava, zmago-valka teka na deset kilometrov. slovaška) 31.16.9, 2. Dal Sasso 31.25,4, 3. Canins (obe Italija) 31.38,2, 7. Smrekar 33,54,0, 12. Vrhovec (obe Jugoslavija) 34.41.3; alpski pokal: 1. Dal Sasso 95 točk, 2. Canins 45, 3. Pozzoni (vse Italija) 40, 11, Smrekar (Jugoslavija) 8; Mladinci (10 km): 1. Kindschi (Švica) 28.37,7, 2. Thomas (Francija) 28.38,1, 3. Grajf (Jugoslavija) 28.54,0, 7. Kustec 29.10,1, 9. Verovšek 29.19,1,15. Klemenčič (vsi Jugoslavija) 29.36,1; alpski pokal: 1. Thomas (Francija) 70,2. Kindschi (Švica) 48, 3. Ritzinger (Avstrija) 33, 9. Grajf (Jugoslavija) in Wigger (Švica) po 15. c z> Najhitrejši v teku mladincev: Kindschi (Švica), Thomas (Francija) in Jugoslovan Saša Grajf. Kranjski vaterpolisti pred skupščino Kranj - V sredo, 23. februarja ob tem klubov v drugih d 18. uri se bodo v dvorani 16 kranjske občinske skupščine zbrali na redni skupščini člani in igralci vaterpolskega kluba Triglav iz Kranja, kluba, ki edini v Sloveniji zastopa vaterpolsko igro v prvi zvezni ligi. Vaterpolo prav v Kranju na račun vztrajnega in načrtnega dela dosega vrhunsko raven. Kranjski vaterpolisti vztrajajo in so se že četrtič uvrstili v prvo zvezno Uro, čeprav njihovi pogoji še zdaleč ne dosegajo pogojev, ki jih imajo klubi v enakem tekmovanju. Primerjava z gmotnim položa- jem klubov v drugih delih Jugoslavije je praktično nemogoča, saj Triglav v tem pogledu životari. O tem bo govora na skupščini, na katero ste vabljeni vsi ljubitelji vaterpola v Kranju. H k Rekreacijsko drsanje po novem KRANJ - P oslov no prireditve ni center Gorenjski sejem iic Kranja nam je sporočil spremembo urnika rekreacijskega drsanja. Rekreacijsko drsanje bo od danes dalje samo ob petkih, sobotah in nedeljah popoldne in sicer po ie ustaljenem urniku, dopoldansko rekreacijsko drsanje in popoldansko drsanje v drugih dnevih pa zaradi obilice športnih dni na drsališču odpade! _j Nova skakalnica v Adergasu Adergas - Na 35-m skakalnici v Adergasu pod Krvavcem bo v nedeljo, 20. februarja ob 13. uri tekmovanje skakalcev za pokal krajevne skupnosti Velesovo. Nastopili bodo člani, mladinci, sUrejSi in mlajši pionirji Organizator 5D Adergas bo »prejemal prijave na dan tekmovanja na tribuni do 12. ure, ko se bo začelo tudi žrebanje. Poleg tekmovalcev iz slovenskih klubov so se že prijavili tudi skakalci iz Celovca. Marljivi Športni delavci so v lanskem letu precej obnovili domačo skakalnico. Povsem so obnovili zale-tišče in delno tudi doskočišče. Pred dvema letoma pa so ob skakalnici zgradili novo sodniško tribuno. Dela <*> potekala pod vodstvom marljivih Športnih delavcev KeSnarja, Cebulja in Liparja. Skupaj so Člani SD Adergas in drugi prebivalci Adergasa opravili pri obnovi skakalnice več kot 1500 prostovoljnih ur V nedel jo pa jo bodo iziočili namenu. J. J. Sporočili ste nam Brez poraza Kondor in Sava — Na- miznoteniški delavci iz Mošenj so v soboto v telovadnici osnovne šole v Begunjah pripravili prvi krog tekmovanja v gorenjski namiznoteniški ligi. Od osmih ekip sta po treh kolih brez poraza samo še ekipi Kondorja in Save. Na tretjem mestu so igralci Gumar j a, večkratni gorenjski prvaki, ki so nepričakovano izgubili s Kondorjem. Drugi krog tekmovanja bo 12. marca v Kranju. — J. Starman Republiško tekmovanje invalidov — Prek šestdeset invalidov iz Slovenije je minulo nedeljo v Kamni gorici nastopilo na tekmovanju v veleslalomu za pokal Zveze invalidov Slovenije. Pripravil ga je aktiv invalidov Kemične tovarne Podnart s pomočjo TVD Partizana Podnart in Kamna gorica. Tekmovalci so bili razdeljeni v devet kategorij, prvi trije iz vsake pa so prejeli priznanja. Janez Furlan, predstavnik komisije za šport in rekreacijo pri republiški zvezi, je pohvalil dobro organizacijo tekmovanja in številčno udeležbo. — C. Rozman Razredni prvaki v tekih — Šolsko športno društvo France Prešeren iz Kranja je prejšnji četrtek pripravilo šolsko tekmovanje v tekih na smučeh, ki se ga je udeležilo 90 učencev od prvega do osmega razreda. Razredni prvaki so postali: drugi razred — Uroš Drinovec (Naklo), tretji — Iztok Tepi-na (Kokrica), četrti — Anže Konc (Naklo), peti razred — Nina Švegelj in Da-vor Pajk, šesti — Mojca Šorli in Igor Jarc, sedmi — Branka Vidic in pri fantih Filip Vodnik in Tedi Žepič, osmi razred — Jasna Jurgele in Viki Zaplotnik. - B. Holy AOP in Zlato Jeraj — V tovarni Planika v Kranju delujejo številne športne sekcije, ki skrbijo za rekreacijo zaposlenih s številnimi prireditvami. Omenimo drugo prvenstvo Planike v košarki, ki se ga je udeležilo šest ekip s skupno 50 igralci. Prvo mesto je osvojila ekipa Avtomatska obdelava podatkov pred tozdom Tovarna obutve Kranj. Tone Eržen, član zmagovite ekipe. je bil najboljši strelec tekmovanja. Šahisti vsak mesec pripravijo hitropc-tezni turnir. Ko so pred kratkim ugotavljali, kdo je bil najuspešnejši šahist v minulem letu, so morali pripraviti dodatni dvoboj med Jožetom Pogačnikom in Zlatom Jerajem. Slednji je bil uspešnejši in je postal prvak Planike za leto 1982. Drugi je Pogačnik, tretji Franc Borštar, četrti Viktor Rozman in peti Vinko Lučič. - J. Kikel Uspeh Bodirože in Kalana — V telovadnici osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju je bilo v soboto republiško prvenstvo v judu za starejše mladince. Med tekmovalci iz 15 slovenskih klubov sta se Damjan Kalan in Tihomir Bodiroža, člana kranjskega Triglava, v kategoriji do 78 kilogramov uvrstila na drugo in tretje mesto; s tem pa tudi na državno prvenstvo, ki bo v Novem Sadu. — M. Benedik Veleslalom za vse kategorije KRANJ — Trim klub Sava iz Stra-žišča bo v nedeljo ob 10. uri organiziral veleslalom s šmarjetne gore. Ta veleslalom bo za vse kategorije, vsi pa se lahko prijavite v gostilni Benedik in uro pred startom. Zbor udeležencev je v Torklji. —dh Danes prvi pohodniki pod Stolom Jesenice — Pobočja Stola bodo od 18. do 20. februarja spet oživela. Udeleženci tradicionalnega zimskega pohoda na najvišji vrh Karavank se bodo letos na množični prireditvi že osemnajstič spomnili junaške bitke borcev jeseniške čete z Nemci 20. februarja 1942. leta na tem kraju. Danes ob 8. uri bo izpred osnovnih šol na Koroški Beli in v Žirovnici krenila šolska mladina iz jeseniške ter radovljiške občine na pohod Po poteh Cankarjevega bataljona do Valvasorjevega doma pod Stolom. Tod bo ob II. uri med spominsko svečanostjo s krajšim kulturnim sporedom mladim spregovoril predsednik skupščine jeseniške kulturne skupnosti Slavko Mežek. Jutri in v nedeljo se bodo na množičnem pohodu zbrali udeleženci iz raznih krajev naše domovine in zamejstva. Oba dneva bo ob 12. uri pred Valvasorjevim domom spominska slovesnost: med sobotno bo imel govor predsednik jeseniške občinske skupščine Franc Frelih. med nedeljsko pa predsednik poslovodnega odbora jeseniške železarne Boris Bregant. Organizatorji pohoda priporočajo, da bi se čimveč udeležencev pripeljalo do izhodišča za vzpon z javnimi prevoznimi sredstvi, vsaka skupina pohodnikov pa naj bi imela svojega vodiča. Za udeležbo na pohodu naj se odločijo le dobro telesno pripravljeni in primerno opremljeni ljubitelji gora, ki si naj v/amejo tudi dovolj časa za vrnitev v dolino, saj med pohodom ne bo moč prespali v koči. Vsi pohodniki so tudi dolžni upoštevati navodila alpinistov in gorskih reševalcev, ki bodo skrbeli za varno hojo po označeni poti. In še to: pohod bodo letos speljali, kot so nam tik pced koncem redakcije sporočili organizatorji na osnovi ocene gorskih reševalcev med četrtkovim ogltfdom terena. po platiinah pod Stolom ^ s^ Na Starem vrhu za nagrado IMV Renault Škofja Loka - V Jugoslaviji uvajamo množično tekmovanje v veleslalomu za delovne ljudi in občane, starejše od 15 let, ki niso kategorizirani tekmovalci. Pokroviteljstvo nad tekmovanje prevzema IMV Renault, nagradi pa sta dve njihovi vozili. Prva tekma bo v nedeljo, 20. februarja na Starem vrhu nad Skofjo Loko. Začetek tekmovanja bo ob 14. url. Prijave sprejema Smučarski klub Alpetour Škofja Loka, poštni predal 46, škofja Loka, in sicer do sobote, 19. februarja. Prijaviti pa a bo mogoče tudi v nedeljo,r arja med 11. in 13. uro pri Starem vrhu. V tem časur izdajali startne številke, za člane Smučarske zveze je je 100, za nečlane pa 15» i jev. Škofjeloški smučarski delavci so nam tudi sporočili, da bo jutrišnja in nedeljska pionirska FIS mednarodna tekma izredno kvalitetna. Za tekmovanje na Starem vrhu so se prijavili tudi Finci. Cerklje pripravljene Cerklje — Organizacijski odbor četrtega množičnega smučarskega teka »Gorenjskega odreda« se je odločil dvakrat preložene teke organizirati v nedeljo, 20. februarja 1983. za vse tiste, ki se ne bodo udeležili teka Treh dežel. Za to množično prireditev v smučarskih tekih je v Cerkljah vse nared in bo za Blokami drugi večji letošnji pregled pripravljenosti in zmogljivosti ljubiteljev smučarskega teka, ki se pripravljajo na množične smučarske prireditve. ki bodo še letos in sicer v DiP pij ah, pa Trnovski maraton in druge množične prireditve na snegu. Start teka v Cerkljah je ob 9. uri v neposredni bližini Zadružnega doma, kjer bo organizator Športno društvo Krvavec Cerklje sprejemal zapoznele prijave še uro pred startom, torej do osme ure zjutraj, prvih 200 tekmovalcev iz lanskega teka na 25 km pa bo startalo v prvi skupini. Organizator je tudi letos pripravil dve progi in sicer na 25 in 7 kilometrov. Na 25 km bodo kategorije: članice do 30 in nad 30 let, člani do 40 in nad 40 let; trimski tek za moške in ženske, pionirski in vojaški tek pa so na 7 km dolgih smučinah pod Krvavcem. Na startu bo za tekače pripravljenih šest. »boksov«, ki bodo široki po štiri metre. Za pionirski in vojaški tek v Cerkljah ni potrebno plačati štar-tnine. Vsi rezultati sodelujočih bodo obdelani računalniško z računalniki Iskra Delta. Vsak udeleženec teka v Cerkliah bo prejel spominsko značk: bilten smučarskega teka, štartno 5* vilko ter novost teka, ki bo prvič pofc Ijena v Jugoslaviji — »priznanje o ucr ležbi«, na katerem bo izpisano ime i priimek tekmovalca, štartna številki čas in mesto, ki ga je dosegel v pos." mezni kategoriji in bo podeljeno tate po prihodu v cilj, izpisal pa ga bo rar-nalnik Iskra Delta. Pripravili pa so ~ di zdravstveno službo! okrepčevalnic za radijsko zvezo bo skrbel radio kiu Iskra iz Kranja, pri parkiranju pabcc sodelovali tudi miličniki PM Cerk^ Za organizirane prevoze pa bo skr* Integral Ljubljana, Trdinova 3 te 061 316-871 tov. Pelčevič Rado, kjer bedo na voljo še podrobnejše informac;" o prevozu v Cerklje. Odhod avtobus nedeljo bo ob 7. uri iz Trga revolucije Ljubljani, ter ob 6. uri iz Jesenic, f predhodni rezervaciji. Pokrovitelj tekmovanja je Do Isir Delta, sopokrovitelji pa Gorenjski fcs Kranj, ČP Glas Kranj, IBI Kram Sirovina Maribor, Iskra Teiemadt Kranj in Iskra Kibernetika Kril Osrednji namen cerkljanskega teka širiti množični smučarski šport v sr<-čarskih tekih in krepiti obrambno s^ sobnost, izzveni pa naj tudi v priznat borcem in prebivalcem šestih krat" nih skupnosti, skozi katere poteka pr* ga in naj prispeva k obujanju spci nov na težke in slavne čase naredr. osvobodilne borbe. j ^ . ^ 120 tekačev na Godčevem memorialu Bohinjska Bistrica - 120 tekmovalcev iz 12 slovenskih smučarskih klubov je minulo nedeljo nastopilo na 24. meddru-Stvenem tekmovanju v smučarskih tekih v spomin Tomaža Godca. V najbolj zanimivi preskušnji, v teku članov na 15 kilometrov, je zanesljivo zmagala trojka iz Gorij - Dušan Podlogar, Ivan Piber in Tine Zupan, ki je edina med vsemi pretekla progo pod 50 minutami. V konkurenci mlajSih mladincev so prva tri mesta zasedli tekači ljubljanske Olimpije. Edino zmago za domačine je priborila Urška Čop med majfiimi pionirkami. Najbolj prepričljivo pa je v nedeljo zmagal Borut Nunar. član kranjskega Triglava, ki ie s tri kilometre dolgi progi prehitel div* uvrSčenega tekmovalca skoraj x« V ekipni razvrstitvi so prvo mesto tekači Ihana pred Partizanom i* G« Zmagovalci posameznih skupin-<15 km) - Podlogar (Gorie); tnUi« m* dinci (10 km) - Wirth (Olimpij^^: Si pionirji (5 km) — Kolman {TS^ir mlajši pionirji (3 km) - Nunar (Tr«d* -sta rej Se mladinke (5 km) — (Ihan); mlajše mladinke (5 km) — Br t-oncelj (Triglav); starejSe pionirke (5 fcc - Lesjak (Lovrenc na Pohorju)- lyi pionirke (3 km) - Cop (Bohinj). * Sport ob koncu tedna Tretji smučarski tek patrulj - Krajevne organizacije ZZB NOV in športna društva iz Upniške doline prirejajo v soboto, 19. februarja, tretji smučarski tek patrulj v spomin narodnega heroja Staneta Žagarja. Vsako patruljo sestavljajo trije tekači. Start tekačev, ki bodo razdeljeni v deset kategorij po spolu in starosti, bo ob 9. uri pri domu krajevne skupnosti na Srednji Dobravi pri Kropi. Osem in petnajst kilometrov dolga proga bo vodila tekmovalce skozi Srednjo, Zgornjo in Spodnjo Dobravo in Prezrenje. (cz) Republiško pionirsko prvenstvo v tekih — Pionirji in pionirke iz vse Slovenije se bodo ob koncu tedna v Bohinjski Bistrici potegovali za r\aslove republiških prvakov. V soboto, 19. februarja, ob 9. uri se bodo pričeli teki posameznikov, za starejše pionirje in pionirke bo proga dolga pet kilometrov in za mlajše tri. Prvenstvo v organizaciji smučarskega kluba Bohinj se bo nadaljevalo v nedeljo s štafetnimi teki; štart ob 9. uri. Smučarski skoki v Adergasu In Se- benjah - Smučarski klub Triglav Kranj bo jutri, 19. februarja, izvedel dvoje tekmovanj v smučarskih skokih. Na 35-metrski skakalnici v Adergasu se bodo starejši pionirji potegovali za točke in za pokal cockte (pričetek ob 10. uri), na 45-metrski skakalnici v Se-benjah pa se bodo mlajši mladinci poleg točk pomerili še za letošnji naslov republiškega prvaka (pričetek ob 13. uri). Ob 14.30 pa se bo na sebenjski skakalnici pričelo tradicionalno tekmovanje za pokal Tržiča. Poleg domačih pionirjev, mladincev In članov bodo nastopili tudi skakalci iz Avstrije. — J. Javornik Hokej Jesenice t Olimp!ju - Jutri, 19. februarja, ob 18.30 se bo v dvorani Podmežakljo pričela hokejska tekma med edinima kandidatoma za naslov letošnjega državnega prvaka med ljubljansko Olimpijo in Jesenicami. Tekma ne odloča o ničemer, je pa vsekakor pomembna preskušnja za obe ekipi pred spopudom v superfinalu. V zud-njem derbiju na tivolskem ledu so »2e-lezarji« tesno izgubili. Pred sobotnim težav zaradi poškodb in bolezni neto terih igralcev. — J. Rabič Zimske športne igre železariev - Na smučiščih v Mojstrani bo ob konc tedna prvenstvo jeseniške železarne veleslalomu in tekih. Pričetek tekaška ga tekmovanja bo jutri, v soboto c* 15. uri, v nedeljo ob 8.30 bo štart vW slaloma. — J. Rabič športne igre tržišklh delavcev — misija za šport in rekreacijo pri občin skem svetu Zveze sindikatov priprr vija ob koncu tedna tekmovanje v ve* slalomu, sankanju in teku na smučeh za vse člane sindikalnih organizacij tr žiške občine. Sankači se bodo pomeni v soboto (pričetek ob 9. uri) na sankr ški progi v Gozdu nad Tržičem, tekač ob 11. uri na progi v Snakovem v Kn-žah. V nedeljo ob 10. uri se bo na Zelenici pričelo še tekmovanje v veleslak> mu. Tekači bodo razdeljeni v štiri moške in tri ženske starostne kategorije veleslalomisti pa v 13 skupin po starosti In spolu. — J. Kikel Z avtobusom na Tek treh deM - Zveza vaditeljev, učiteljev in trenerje* smučanja Kranj organizira avtobusa prevoz na Tek treh dežel, ki bo v nedf ljo, 20. februarja. Avtobus bo odpela, tekače izpred hotela Creina v Kranju ob 8. uri na štart v Kranjsko goro, si* počakal na cilju v Podkloštru v Avstrip in jih zatem odpeljal še na razg]*^,* rezultatov v Trbiž. Prijave sprdam* ZTKO Kranj na telefon 21-176 od 7. de 15 ure. Naslednjo nedeljo bodo kraar ski vaditelji, učitelji in trenerji orgaor zirali avtobusni prevoz tudi na trnev ski maraton. Smuka v Hrastah - Poleg ie za Tržičane najbolj pn ročno sro-čišče v Hrastah, ki so le nekaj min-oddaljene od mesta. Smučišč«? je ur* leno vlečnici Hraste m Novine pa velita vsak delavnik od 13. ure do 16.3* ob sobotah in nedeljah pa od 8.30 * i? 10 Ena vožnja z daljšo Vlečnico sts- . ne 10 dinarjev, s krajšo polovico mar, Popoldanska vozovnica stane 100 Jilv in celodnevna 150 dinarjev-. U Štel " teka -so člani TVD Partij KS?pripravili tekaške proge v Sn* .K ,ilPn» relaciji Križe—Pristava *r kovem. na relaciji v Zvirčah- — J V VJ***. PETEK, 18 FEBRUARJA 1983 RADIO, KRIŽANKA 13. STRAN GLAS nagradna križanka RADIJSKI SPORED SOBOTA, 19. feb. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Pionirski tednik -9.05 Matinejski koncert - 9.45 Zapojmo pesem - 10.05 Po republikah in pokrajinah -10.25 Panorama lahke glasbe - 11.05 Pogovor s poslušalci -11.35 Srečanja republik in pokrajin - 12.10 Godala v ritmu - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melodije -14.05 Glasbena panorama - 15.00 Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. program) -15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin - 18.00 Škatlica z godbo • 18.30 Mladi mladim - 19.00 Radij: ski dnevnik (prenaša tudi II. program) - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19,35 Mladi mostovi - 19.55 Domovina je ena - 20.00 Sobotni zabavni večer - 21.00 Za Slovence po svetu - 23.05 literarni nokturno - 23.15 Od tod do polnoči - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Sobota na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih - Sobotne pobude, Človek in prosti čas, glasba - Minute za EP in še kaj - 19.25 Sport in glasba - 21.18 Pol ure za šanson - 21.45 SOS - Sobotno obujanje spominov - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa NEDELJA, 20. feb. Prvi program 5.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - Ludvik Aškenazv: To, česar še ni bilo (prva izvedba) - Skladbe za mladino - 9.05 Še pomnite, tovariši -10.05 Nedeljska matineja -11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Zabavna glasba - 13.20 Za naše kmetovalce - 14.a5 Pihalne godbe v veselem ritmu - 14.20 Humoreska tega tedna -tterre Daninos: Neki gospod Blot - 14.45 Z majhnimi ansambli - 15.10 Pri nas doma -15.30 Nedeljska reportaža -15.55 Pojo amaterski zbori -I. del koncerta Koroškega partizanskega zbora - 16-20 Popoldanski simfonični koncert (Borodin, Musorgski) -17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - Radovan Vučko-vič: Zajec (prva izvedba) -Na zgornji polici -Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci v 19.45 Glasbene razglednice_ 20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Skupni program JRT - studio Sarajevo - Glasbena tribuna mladih - 23.05 Literarni nokturno - Oto Bihalji- Merin: Otroci in stolnice -23.15 Disco, disco - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Nedelja na valu 202 13.00 Od enih do sedmih V nedeljo se dobimo, šport glasba in še kaj, Zimzelene melodije - 19.30 Stereorama -20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.15 Naš podlistek Natalie Sarraute: Jih slišite? - 21.33 Lahke note - 21.45 II program novega ročka -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PONEDELJEK, 21. feb. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Ringaraja -8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate? -12.10 Veliki revijski orkestri -12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.00-Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. program) - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - ZDA skozi ljudsko pesem -Velika gospodarska kriza -18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba -19.35 Lahko noč, otroci -19 45 Minute z ansamblom Franca Miheliča - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Prisluhnite, izberite - 21.05 Glasba velikanov - J.Brahms: Koncert za klavir in orkester št. 2 v B-duru op. 83 - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Novosti iz našega glasbenega arhiva 23 05 Literarni nokturno Jaša Zlobec:. Pot - 23.15 Ob domačem ognjišču - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7 15 Ponedeljek na valu 202 -13 00 Od enih do sedmih - Z rokami ^ z glavo, glasba, »Znanost in tehnika«, Minute za EP in še kaj - 19.2.) popularnih dvajset TOREK, 22. feb. Prvi program 4 30 Jutranji program - glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - Naši narodi in narodnosti v pesmi - 8.35 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Franc Sturm Lubljana -9.05 Glasbena matineja -10 05 Rezervirano za... -1105 Ali poznate? W. A. Mozart: Koncert za klavir in orkester v B-duru - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 ZAHVALA Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 V korak z mladimi - 14.35 Čez tri gore, čez tri dole - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri -16.00 Vritljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Sotočja (prenos iz studia radia Maribor) - 18.45 Glasbena med-igra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Odskočna deska - Klavirski kvartet (Klavdij Godnič, Tatjana Spregar, Tanja Hra-stelj, Boštjan Roblek) - 21.05 Od premiere do premiere -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno - John Che-ever: Ponovno snidenje -23.15 Glasba iz filmov in mu-sicalov - 00.05 Nočni program -glasba Drugi program 7.15 Torek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Omejitev hitrosti, Na obisku v ..., glasba, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin -21.33 Jazz na II. programu -Miles Daviš - Duo J. P. Mas-C. A. Botelho-Eric Dolphy -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa SREDA, 23. feb. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvaško -9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za . . . -10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate? 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti , 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture - 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 16.45 Naš gost -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pesmi Trajka Prokopieva -18.15 S knjižnega trga - 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Tonija Hervola in njegovimi solisti -20.00 Naj narodi pojo (12. oddaja) - 20.35 Ivd Maček: So- Ob izgubi našega sina, brata in strica JOŽETA KLEMENČIČA Kajžarjevega Jožeta iz Zabrekev 3 •l^žo 7ihvaliuiemo sosedom za nesebično pomoč, sorodni-kom^Prijateljem^'Kancem za poslednji obisk in spremstvo na T' fSi dr Habjanu in dr. Možganu za lajšanje bolečin, go-snodu župniku za duhovno tolažbo in pogrebni obred, cerkvenim pevcem in govorniku za besede slovesa. VSI NJEGOVI Zabrekve, 8. februarja 1983 ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, pradeda, brata, strica in tasta ANDREJA MIHELIČA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga tako številno spremili na zadnji poti. Hvala vsem, ki so izrazili sožalje in darovali toliko lepega cvetja. Hvala vsem, ki so mu v času njegove bolezni pomagali in lajšali trplje-Prav tako se zahvaljujemo gospodu kaplanu za opravljen obred in pevcem za žalostinke. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 11. februarja 1983 nje i-» t nata za violončelo in klavir -. Valter Dešpalj - violončelo, pri klavirju skladatelj - 21.05 Otto Nicolai: Odlomki iz opere »Vesele žene Wind-sorske« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Zimzelene melodije - 23.05 Literarni nokturno - Božo Vodušek: Pesmi - 23.15 Za ljubitelje jazza -00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Sreda na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Odprta vrpta, kultura, glasba, Minute za EP in še kaj - 19.25 Novi val - 20.20 Likovni odmevi - 20.33 Melodije po pošti - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa ČETRTEK, 24. feb. Prvi program 4.30 Jutranji program - ste-reo - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - V svetu domišljije II - 8.35 Mladina poje - Na festivalu Kurirček (1): Otroški zbori iz: Domžal in Titovega Velenja - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate? - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Mehurčki - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - Uverture -14.40 Jezikovni pogovori -15.30 Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Z ansdamblom Ottavia Braj-ka in njegovimi pevci - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Marijan Lipovšek: Pesmi iz mlina -Marijana Lipovšek - mezzo-sopran - Marijan Lipovšek -klavir - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška -20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - Na dnu teme je luč - II: Calderon: Življenje sen - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Večerna podoknica - 23.05 Literarni nokturno - Rupert Brooke: Pesmi -23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Četrtek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -»Vroče hladno«, glasba, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Od ena do pet - 21.03 Zavrtite, uganite ... - 22.00 S festivalov jazza - Jazz Ost-West, Nurn-berg-82: Kvartet Davida Fri-edmana - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa PETEK, 25. feb. Prvi program 4.30 Jutranji program - glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - Kdo je pesnik - 8.35 Glasbena pravljica - C. Collodi - Ivo Petrič: Ostržek - 8.48 Naši umetniki mladim poslušalcem - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate? Beethovnove variacije za klavir - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalna godba RTV Ljubljana - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -13.30 Od melodije do melodije - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 Ottorino Respighi: »Ptiči« - suita za mali orkester po starih mojstrih - 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - Obvestila in zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri - 16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Pojemo in go-demo - 18.15 Gremo v kino -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela... - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Iz glasbene skrinje - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Petek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih - Popot-niška malha, Ob koncu tedna, glasba, Minute za EP in še kaj - 19.25 Stop pops 20 in novosti - 21.33 Petkov cfisko klub - 22.45 Zrcalo dneva f 22.55 Glasba za konec programa , •. TOVARNA KOLES V LJUBLJANI MESTO V SZ. NEKD VJATKA TURISTIČNO MESTO POO BIOKOVIM SKLADBA ZA ZBOR IN ORKESTER ČLAN OS-NOVNOSOL ORGANI ZACUE PREBIVALEC NOVEGA SVETA- SAMOKOL-NIČAR IZDELOVALEC TALIG NAJPOMEM MARKOVO DELO NORDIJSKA BOGINJA MORJA TAJNA POLIT POLICIJA V ZDA hrv fevda lec stubi Ski vla ste lin franjo: filmska igralka risa PRIPADNIK TURS LJUDSTVA V SZ ZlVUENJ-TEKOĆINA AMER 5KA OBVESCE VALNA AGENCIJA Rešitev nagradne križanke z dne 11. februarja: karate, Fmaret, Tumara, Ataman, Ren. kol, Pi, Ar, Molotov, skat, jola, Atala, zvin, avla, Beata, Ro, kambrik, Nam, Riko, oro, Omiš, B, Marakeš, Ki, Idol, skril, kosmatinec, Antara7 La. Prejeli smo 166 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Ani Stritih, Nova vas 1, Radovljici*, 2. nagrado (120 dni) prejme Brigita Oblak. Tavčarjeva 7, Jesenice, 3. nagrado (100 din) prejme Iva Slapar, Kranj, Koroška 14. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev pošljite do 23. februarja na naslov: ČP Glas Kranj, Moša Pijade-ja 1, 64000 Kranj, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 din, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din. višje obresti za vezane dinarske hranilne vloge vezane obresti nad prej sedaj 12 mesecev' 13% 18% 24 mesecev. 15% 23% 36 mesecev 20% 28% Naj vas spomnimo še na obrestne mere za vezane devizne vloge: za vezavo nad 12 mesecev vam v banki obračunajo 9 % obresti, nad 24 mesecev 11 % in nad 36 mesecev 12,5 % obresti. Obrestna mera ostane pri vseh hranilnih vlogah na vpogled še naprej nespremenjena in znaša 7,5 %. /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske, Kranj I ] O SLA S 14. STRAN. TELEVIZIJA, KINO, NOVO V KINU PETEK, 18. FEBRUARJA 1983 TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 19. feb. 8.00 Poročila - 8.05 Zverinice iz Rezije: Volk v Zbajanči-čevi bajti - 8.25 Pedenjžep: Zgodba o goskici Gagici - 8.35 Mladi virtuozi: Violina - 8.50 Mali odred, troška nanizanka TV Skopje - 9.20 Arabela, češkoslovaška otroška nadaljevanka - 9.50 Mali svet, otroška oddaja TV Zagreb -10.20 Vesolje: Hrbtenica noči, poljudnoznanstvena serija - 11.20 Varnost v letalskem prometu: Strah pred letenjem - 11.50 Naši olim-pijci: Alpski smučarji - 1. del - 12.35 Kulturne diagonale: Pariz - 1. del - 13.20 Poročila (do 13.25) - 15.50 Robin Hood mlajši, angleški film - 16.50 Poročila - 16.55 PJ v košarki - v odmoru ... - 18.30 Japonska pravljica, risanka - 18.45 Muppet Show: Linda Lavin -19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Strah, slovenski film - 21.50 TV teka - leto 1958 - 22.50 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 14.15 Test - 14.30 Boks Jugoslavija : ZDA, prenos iz Pulja - 16.55 Premor - 17.10 Kraja ima dolg rep, otroška predstava - 18.05 Človek sam, TV nadaljevanka - 19.00 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 TV kaseta: Kemal Monteno - 20.30 poezija: Peter Gudeli - 21.05 Poročila - 21.10 Človek in čas, dokumentarna oddaja -21.40 Športna sobota - 22.00 Mogočno morje: Na robu neznanega, dok. serija TV Zagreb I. program: 9.00TV v šoli: T V koledar, Iz arhiva šolske TV Izobraževalna oddaja, Poročila (do 10.35) - 15.10 Sedem TV dni -15.40 Poročila - 15.45 TV koledar - 15.55 Peter veliki, sovjetska nadaljevanka 16.55 PJ v košarki - 18.30 Operna glasba - 18.45 Neuvrščenost - vest' človeštva, dokumentarna serija - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Umazani Harrv - američki film - 21.45 T\ dnevnik - 22.00 Most g< .leracij - 23.30 Poročila NEDELJA, 20. feb. 9 l ■■ Poročila - 9.20 Živ žav, os roška matineja - 10.20 M. ! :»• Človek in pol, nadalje. tka TV Beograd - 11.10 KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE LOGATEC 61370 LOGATEC (eU 061) 741 333 tete. 31656 625, oddaja za stik z gledalci - 11.30 Srečanje z Marijo Ahačič-Pollak - 12.00 Ljudje in zemlja - 13.00 Poročila (do 13.05) - 15.15 Življenje je čudovito, ameriški film -17.25 Poročila - 17.30 Naš kraj: Puconci - 17.45 Športna poročila - 18.00 Sestanek v nebotičniku - 18.55 Ne prezrite - 19.10 Risanka - 19.22 TV in radio - 19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 R. Marinkovič-A. Vrdoljak: Kiklop, nadaljevanka - 20.45 Športni pregled - 21.15 Dičo Zograf - dokumentarna oddaja TV Skopje - 21.45 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 8.45 Test - 9.00 Oddaje za JLA (do 10.30) - 15.15 Test -15.30 Kakšna družina, kitajski film - 17.00 Nedeljsko popoldne - 18.55 Risanka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zagrebški sejem jazza '82 - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Bu-dulaj, sovjetska nadaljevanka TV Zagreb I. program: 10.20 Poročila - 10,30 ška matineja - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Jugoslavija, dober dan - 13.30 Glasbena oddaja - 13.50 Olimpijske bakle - 14.35 Narodna glasba: Oktet Marles - 15.00 Freske Jugoslavije - 15.30 Kakšna družina, kitajski film - 17.00 Nedeljsko popoldne -18.55 Risanka - 19.30 TV dnevnik - 20.00 R. Marinkovič-A. Vrdoljak: Kiklop, TV nadaljevanka - 20.45 Športni pregled - 21.15 Leta samote, potopisna reportaža - 21.40 TV dnevnik PONEDELJEK, 21. feb. 8.35 TV v šoli: TV koledar, Arheološka zbirka v Dalju, MakedonŠčina, Odmor, Zgodba, Strossmaverjeva galerija v Zagrebu, Poročila -10.35 TV v koli: Branko Radičevič, Risanka, Zemljepis, Šola II., Risanka, Cvrč-kov album. Na konirah pr- stov (do 12.55) - 16.20 Kmetijska oddaja TV Zagreb -17.20 Poročila v 17.25 Mali odred, otroška nanizanka TV Skopje - 17.55 Človekovo telo: Možgani-računalnik ki ga človek ne more narediti - 18.25 Obzornik - 18.45 Glasba za mlade - 19.15 Risanka -19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zmo do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme -20.00 S. Francken: Video in Julija, nizozemska drama -21.00 Mednarodna obzorja -21.55 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test -17.25 TV dnevnik - 17.45 Zom in Puk, otroška lutkovna serija - 18.00 Igrač-kanja, otroška nadaljevanka - 18.15 Potopisi - kažipoti: Po reki Tari - 2. del - 18.45 Glasbena oddaja - 19.00 Tel sport - 19.30 TV dnevnik -20.00 Znanost in mi - 20.45 Zagrebška panorama - 21.05 Bolnišnica na koncu mesta, češkoslovaška nadaljevanka - 22.00 Hit meseca - zabavno glasbena oddaja TV Zagreb I. program: 16.40 Videostrani - 16.50 T V v šoli: Ne pozabi, MakedonŠčina - 17.40 Poročila - 17.45 Zom in Puk - 18.00 Igračka-nja - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Gospič -18.45 Glasba za mlade - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Jezdeci na vetru, drama TV Skopje -21.05 Izbrani trenutek -21.10 Parelele, zunanjepolitična oddaja - 21.40 En avtor, en film: K. Škanata - Kopaonik - 22.00 TV dnevnik • KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE LOGATEC 61370 LOGATEC M (08117*1 JJ3 Iste« 31656 TOREK, 22. feb. 9.05 TV v šoli: TV koledar Gorstva Jugoslavije, Odmor, Dnevnik 10, Anglo-Amerika, Poročila - 10,35 TV v šoli: Prirodopis, Risanka, R. M. Rilke, Govori Vesna Brzev-Andrič, Risanka, Pianist, Po kanjonu reke Drine - 17.30 Poročila - 17.35 Zverinice iz | Rezije: Mravlji ih muren -] 17.55 Naši zbori: Preval je -18.25 Posavsko-dolenjski ob- I zornik - 18.40 Od zibelke do groba, najlepša je dijaška doba, jugoslovanski kratki film - 18.55 Knjiga - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zmo do zrna -19.30 TV dnevnik - 19^55 Vreme - 20.00 Mladost Karla Marxa, vzhodnonemška nadaljevanka - 21.10 Dokumentarec meseca: Gostilna -21.55 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik 17.45 Kdor hoče - ta zmore, otroška oddaja - 18.15 Odprta knjiga - 18.45 Ročk glas-basba '83 - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Košarka Olimpija : Scavolini, prenos - v odmoru . .. TV Zagreb I. program: 16.40 Videostrani - 16.50 TV v šoli: Gorstva Jugoslavije Anglo-Amerika - 17.40 Poročila - 17.45 Kdor hoče - ta zmore - 18.15 TV koledar -18.25 Kronika občine Osijek -18.45 Rosk glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Teme in dileme - notranjepolitična oddaja - 20.50 Festove premiere: Iz življenja marionet, zahodnonemški film - 22.35 TV dnevnik KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE LOGATEC 61370 LOGATEC.« ( 061 > 7*1 333. 316S6 SREDA, 23. feb. 9.25 TV v šoli: TV koledar, Odmor, Poštni nabiralnik, Socialistična revolucija v Jugoslaviji, Poročila - 10.35 TV v šoli: Ekologija, Risanka, Žoga je okrogla, Prizori iz življenja, Risanka, Šola nogometa, Vedeži-nevedneži (do 12.55) - 17.35 Poročila -17.40 Ciciban dober dan: Budnica za miške - 17.55 Zapisi za mlade: Samo Vremšak - 18.25 Koroški obzornik -18.40 Mozaik kratkega filma: Dežela Kalmar, švedski film - 19.05 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zmo do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 35 mm -filmska delavnica ob slovenskem filmu Triglavske strmine - 22.00 Pomočila Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik 17.45 Gusarji kapitana Kuka • lutkovna serija. -18.15 Bivalna kultura, izo braževalna oddaja - 18.45 Ze leni kabaret - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kino oko - igrani film in pogovor na temo Fašizem danes TV Zagreb I. program: 17.30 Videostrani - 17.40 Poročila - 17.45 Gusarji kapitana Kuka - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Varaždin - 18.45 Zeleni kabaret - 19.30 TV dnevnik -20.00 Italijanski šanson -20.50 Zaklad iz globin, dokumentarni film - 21.50 Glasbena oddaja - 22.20 TV dnevnik KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE LOGATEC 61 370 LOGATEC «M 061 > 741 333. «*»■ 31656 ČETRTEK, 24. feb. 9.05 TV v šoli: T V koledar, Okno v vesolje, Odmor, Matematika, Parabola, Poročila - 10.35 TV v šoli: Kemija, Risanka, Združeni narodi, Poročila, Risanka, Džokej, Po kanjonu reke Drine -17.20 Poročila - 17.25 Vesolje: Potovanje skozi čas in prostor, poljudnoznanstvena serija - 18.25 Ljubljanski obzornik - 18.40 Mladi za mlade: Iskanje v prostoru in času - 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Tednik - 21.00 Zvoki godal: Dui, trii - 21.35 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 T V dnevnik - 17.45 Nekega poletja, otroška seija TV Skopje - 18.15 Alpex, izobraževalna serija -18 45 YU ročk skozi čas: Tomaž Domicelj - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zgodbe čez polno črto, TV nanizanka -21 00 Zagrebška panorama -21.15 Richard Wagner, dokumentarna oddaja - 1. del TV Zagreb I. program: 16 40 Videostrani - 16.50 TV v šoli: Okno v vesolje, Parabola - 17.40 Poročila - 17.45 Nekega poletja, otroška serija TV Skopje - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Split -18.45 Danes v skupščini - 19.30 TV dnevnik -20.00 Refleksi, politični magazin - 21.05 Kvizkoteka -22.05 TV dnevnik KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE LOGATEC 61 370 LOGATEC. («1 ( 061 ) /41 333 latei 31656 PETEK, 25. feb. 8.55 TV v šoli: TV koledar, Ruščina, Odmor, Poštni nabiralnik, Hrvatski potopisci -V. Nazor: S partizani, Poročila - 10.35 TV v šoli: Zgodovina, Risanka, Tara, Ma tematiki, Risanka, Kaj veš o prometu, Vedeži-nevedneži (do 12.55) - 17.20 P. 17.25 Festival plesnih strov J RT v Radencih: ni orkester RTV Novi 17.55 Arabela, češkosl otroška nadaljevanka Obzornik - 18.40 Dru samozaščita: Civilna Risanka - 19.24 TV in nocoj - 19.26 Zmo do 19.30 TV dnevnik - 19«. Vreme - 20.00 Naši olimpnc. Vmesni čas, portret Bojani Križaja - 20.40 Zrcalo tedna 21.00 Brigadoon, arnerišk; film - 22.45 Poročila Oddajniki II. TV mreže 17.10 Test -17.25 TV dnevnik - 17.45 Plavica, otroška oddaja - 18.15 Alkoholizem bolezen številka 3 - 18.45 Narodna glasba: Ansambel Viu Muženiča - 19.30 T V dne' - 20.00 Koncert akademsL _. zbora »I. G.Kovačič* - 20^ Zagrebška panorama - 21.A" Tok živjenja, dokumen ~ serija - 21.50 Nočni Barva granatnega sovjetski film TV Zagreb I. program: 16.30 Videostrani - 16.40 TV' v šoli: Hrvatski po t oraše Ruščina - 17.40 Poročila 17.45 Plavica - 1&15 TV ledar- 18.25 Kronika občme Reka - 18.45 Šola zeleneti načrta, oddaja TV Saraievti • 19.30 TV dnevnik Svetloba v oknu, soviet«k film - 21.20 Zabava vas jina »Soliter« - 22.Q5 TV dnevnik - 22.20 Gost urw4n - 23.50 Poročila ^^ Rdeči boogie ali kaj ti je deklica pripoveduje o zanimive, razburljivem času po voini. Radijska hiša pošlje na teren »izbrano« skupino mladih glasbenikov, ki naj bi delovnim ljudem v nesebičnih naporih naše prve petletke dvigala moralo v zadrugah, v deloimih brigadah in na gradbiščih, obenem pa naj bi se v teh preizkušnjah tudi glasbeniki sami prevzgojili v čvrste, udarne, zavedne mladince. Priče smo vrsti veselih in žalostnih peripetij, v katerih pa dvigovalcem morale z eno samo izjemo prvim uplahne morala. Rdeči boogie ali kaj ti je deklica je film določene zagnanosti in mladosti, je pa tudi film človekove slepote in nebrzdane volje, ki si vedno nalaga več kot zmore. Režiser: Karpo Godina, v glavnih vlogah: Ivo Ban, Boris Cavazza, Jožef Ropo-ša, Peter Mlakar, Marko Derganc, Zvonko Coh,Zoran Predtn, Edi Ste- fančič, Uršula Rebek. . Film znanega ameriškega režiserja Richarda Fleischerjha, Fevec jazza, je nova inačica znane zgodbe iz prvega zvočnega filma. Vussel JRabinoviteh (NeiI Diamond) poje v sinagogi skupaj s svojim očetom (Im u renče Olivier). Zunaj cerkve je pevec zabavne glasbe Jess Robm. Yusselova žena temu nasprotuje, vendar on vztraja in tako gre zakon po zlu. Vussel spozna Mo!ly Bell (Lucie Arnaz), ki postane njegova menažerka ... Bobbie \Varren, sicer barska pevka, je zelo moderna ženska: popolnoma samostojna, svobodna, sledi le lastnim načelom. Svojemu prijatelju in menažerju Danmjju Parelliju je nadvse zvesta. Izkaže pa se, daje velik lopov. Bobbie aretirajo, da bi pričala o njegovih grdobi]ah v podzemlju. Načelno pristane, saj hoče priti iz zapora. Tako preživi iveckend v hotelu Riviera v Las Vegasu v spremstvu dveh policajev. Njen »prijatelj« jo seveda hoče utišati, vendar je tu spretni in zaljubljeni polica] C l i nt. Kri mi nalko Goljufiva itf ra je zrežiral Matt Cimber, v glavni vlogi pa igra Pia Zadoru. KINO J KRANJ CENTER 1 H. februarja franc. barv. erot. komedija NOROSTI GOSPE ELODIE ob 16., 18. in 20. uri /9. februarja ital. barv. film PONUDI SE DRUGO LICE ob 10. uri, franc. barv. erot. film NOROSTI GOSPE ELODIE ob 16. in 20. uri, premiera amer. barv. krim. filma GOLJUFIVA IGRA ob 22. uri 20. februarja amer. barv. risani film. SNEG ULIČICA IN 7 PALČKOV ob 10. uri, franc. barv. erot. film NOROSTI GOSPE ELODIE ob 15., 17. in 19. uri, premiera slov. barv. filma RDEČI BOOGIE AU KAJ TI JE DEKLICA ob 21. uri 21., 22. in 23. februarja amer. barv. film GOLJUFIVA IGRA ob 16., 18. in 20. uri 24. februarja slov. barv. film RDEČI BOOGIE ALI KAJ TI JE DEKUCA ob 16. uri KRANJ STORŽIČ 18. februarja amer. barv. film TARZAN IN SIRENE ob 16.. 18. in 20. uri 19. februarja amer. barv. pust. film DRUM, ZADNJI MANDINGO ob 16 uri, franc. barv. film KRIMINALISTIČNA BRIGADA ob 18. uri, amer. drama DRAGA MAMI ob 20. un 20. februarja hongk. barv. film ZMAJEVA IGRA SMRTI ob 14. in 18. uri, franc. barv. erot. film M ADAME CLAU-DE ob 16. uri, premieru amer. barv. filma PEVEC JAZZA ob 20. uri 21., 22. in 23. februarja amer. barv. film PEVEC JAZZA ob 16., 18. in 20. uri 24. februarja franc. bun\ erot. film MADAME CLAUDE ob 16.. 18. m 20. uri TRŽIČ 19. februarja hongk. barv. film /MAJEVA IGRA SMRTI ob 16. uri. premiera amer. barv. akcij, filma NEMIRNA MEJA ob 18. in 20 uri. premiera slov. ban-, filma RDEČI BOOGIE ALI KAJ TI JE DEKLICA ob 22. uri 20. februarja amer. barv. film SNE-GUIJČICA /V 7 PALČKOV vb 15. uri, franc. barv. film KRIMINALISTIČNA BRIGADA ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma GOLJUFIVA IGRA ob 21. uri ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož in oče AVGUST BEGUŠ s Spodnje? Lipnice Iskrena hvala vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti in darovali cvetje. Zahvaljujemo se sosedom ter ostalim sovašča-nom za pomoč. ŽALUJOČI: žena Marija, sin Gustelj, hčerke Marija, Ivanka, Milka z družinami in drugo sorodstvo Kamna gorica, 9. februarja 1983 tmmsnmmKBm 21. februarja poljski barv. film BREZ OMRTVIČENJA ob 17. in 19. un 22. februarja franc. barv, erot. film MADAME CIAUDE ob 17. in 19. uri 23. februarja amer. barv film PEVEC JAZZA ob 17. in 19. uri 24. februarja amer. barv. film DRUM, ZADNJI MANDINGO ob 17 in 19. un KAMNIK DOM 19. februarja amer. barv. film TARZAN IN SIRENE ob 16. uri, franc. barv. film GADJE NA POČITNICAH ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma PEVEC JAZZA ob 22. uri 20. februarja franc barv. film GADJE NA POČITNICAH ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma NEMIRNA MEJA ob 21. uri 21. februarja franc. barv. film KRIMINALISTIČNA BRIGADA ob 18. in 20. uri 22. februarja amer. barv. film DRUM — ZADNJI MANDINGO ob 18. in 20. uri 23. februarja poljski barv. film BREZ OMRTVIČENJA ob 18. in 20: uri 24. februarja amer. barv. drama DRAGA MAMI ob 18. in 20. uri DUPLICA 19. februarja amer. barv. film PEVEC JAZZA ob 20. un 20. februarja amer. barv. film TARZAN IN SIRENE ob 15. uri, amer. barv. drama DRAGA MAMI ob 17. in 19 un 23. februarja slov. bani film RDEČI BOOGIE ALI KAJ TI JE DEKLICA ob 20. uri 24 februarja amer. barv. akcij, film NEMIRNA MEJA ob 20. uri Skofja loka soka 18. februarja hongk. barv. film TIGROV BES.ob 18. in 20. uri lil. in 20. februarja ungl film MOON-RAKER ob 18. m 20 uri 22 in 23. februarja hongk. film MORILEC KINGFISCHER ob 18. in 20. un 24.februarja amer. barv. film GA-LACTICA - VESOLJSKA KRIŽAR KA ob 20 uri ŽELEZNIKI OBZORJE 18. februarja angl. akcij, film MOON-RAKER ob 20 uri 19. februarja j u goni. drama HOČEM ŽIVETI ob 20. un 20.februarja hongk. barv. film TIGROV BES ob 18. in 20. uri 23. februarja ungl. :qod film VZPON IN PADEC 11)1 AM1NA ob 20 nn POLJANE 18. februarja jugosl. drama HOČFV ŽIVETI ob 19 uri 20. februarja angl. rgod. film \~Zpc\ J PADEC IDI AMINA ob 17. uri 22. februarja amer. fant film GAJ^AC-TICA - VESOIJSKA KRIŽARJC4 ob iS IN Kino sporeda za Jesenice nismo prejeli. RADOVLJICA 18. februarja amer. barv. film POPA JEVE NORČIJE ob 18. uri, jugosl. bon. film KRALJEVSKI VLAK ob 20. uri 19. februarja nem. barv. film APAG ob 18. uri, hongk. barv. film ZADNJI SPOROČILO BRUCE LEEA ob 20. uri 20. februarja hongk. bom film ZAI> NJE SPOROČILO BRUCE LEEA ob 18. uri, finski barv. film MOŠKI NE \fOR£ JO BITI POSILJENI ob 20. uri 21. februarja jugosl. barv. film KRALJEVSKI VLAK ob 20. uri 22. februarja nem. barv. film APAČ, ob 20. uri 23. februarja jugosl. barv. film GREMO NAPREJ ob 20. uri 24. februarja amer. barv. film TELO IN DUŠA ob 20. uri m BLED 18 februarja amer. barv. film FE KLENSKI ANGELA ob 20. uri 19 februarja hongk. bam. film ZMAJ V OGNJU ob 18. uri, amer. barv. film KALJO ULA ob 20. uri 20 februarja amer. barv./Km V w.Y4 - KOLESIH ob 18. uri, amer. barv. NA K Ol.t^m u u iv. - — erot. film KAUGULA ob 20. un 21 februarja hongk. barv. film Z4D-NJE S1VROČ1LO BRUCE LEEA ob un ob 26. 22 februarja jugosl. ban\ film KR.4. UEVSKl VLAK ob 20. uri 23 februarja nem. barv. film APAČi °b 14 februarja finski barv. film MO&K! NE MOREJO BITI POSILJENI ob 20. u„ BOHINJ BOH. BISTRICA 18 februarja amer. barv. erot. h!m K Al IGULA ob 17. un Pl februaija amer. barv. film POPA-JEVE NORČIJE ob amer. barv. v „ pi L-i FNSKI ANGELI ob 20. un fX%uarja hongk barv. film ZAMJ LjEJVSK! VLAK ob 20. un v u t J PETEK, 18. FEBRUARJA 1983 GLAS SVETUJE IZLET IN ODDIH .15. STRAN IZLETI Z veselim vlakom na praznovanje dneva žena v PULJ - 5. in 6. marca 1983 (izlet v Pulj, združen z aukcijo umetniških slik v hotelu Belvedere) v SEMIČ - 5. marca 1983 v KANAL-5. marca 1983 Kraški pršut, vino in še kaj (izlet v Lipico) 5. marca 1983 Bisera Slovenije — Bohinj in Bled, 6. marca SMUČANJE Vsako soboto in nedeljo vozi posebni BELI VLAK na smučišča pod KOBLO, proti Kranjski gori, Španovemu vrhu in Zatrniku. Zahtevajte posebne programe za šolske športne dneve! Sindikalne in druge skupine imajo posebne ugodnosti! Poseben tedenski program SMUČANJA NA KOBLI s trenerji in učitelji smučanja! POČITNICE Nekaj prostih mest je še na POHORJU. BOHINJSKI BISTRICI pod KOBLO in na morju! SLOVENSKA NARAVNA ZDRAVILIŠČA Zahtevajte brošuro TTG s celotno ponudbo vseh naravnih zdravilišč! PRIJAVE IN INFORMACIJE! V turističnih poslovalnicah TTG: Ljubljana (311-851), Maribor (28-722), Celje (23-448), Koper (21-358 in 23-494) Postojna (21-244), Portorož (75-670), Rogaška Slatina (811-488) Murska Sobota (21-189) in Nova Gorica (26-012) S tem Kuponom izlet z veselim vlakom na praznovanje dneva žena v PULJ 150 din CENEJE! TTG ZA DAN ŽENA u tTf rifl izlete v pulo, Lipico, Semič in Kanal. Pred-Za dan žena vabi ITG na izlete v ^ ^ stavljamo vam programaizietovv P Vlak bo odpeljal iz Ljubljane Izlet z veselim vlakom v u o tra^ ^ zajtrkom, ves čas pa V soboto, 5. marca ob 8.25 Na vianu i ^ ^ bodo udeležend ? ftvto. bo na voljo dobro zalozen bife. I o prin pripravili kratek busi odpeljali do hotete Boom Ak at.), kj ^^ ^PP^ ^ y ^ sprejem z ^['^^nasli N^ voljo bo tudi pokrit bazen z ogrevano mor-menju športnih aktivnosu. ^« ,Jsbeni program, namenjen predvsem že-sko vodo. Po večerji bo zabavno gl«ber :P * slovenskih umetnikov, nam. Hkrati bo v hotelu tudi auk«j.a s P ? avtobusi odpeljal, v Pulo. V Naslednji dan se bodo izletniki po - > y ,jske zanimivosti. Iz p^e spremstvu strokovnega.vodica; « 0 ^ J18 05. Cena izleta na ose- bo kTgadanes^objavljamo, pa 1,10 din). Cena za otroke do 12. leta se«a^ ,zeleni vlak odpeljal na enodnevni iz-V soboto, 5 marcai pabo poseom ; ^ j ^ ^ •ft Proti Lipici-IzJetmiu 1>odkn^f^etum. Pot bodo z avtobusi nadalje-kušnjavm, ogledali pa si bodo tua h te, Maestozo kosilo, vali v Lipico kjer bo po ogedu.slov.e^ izkoriStili čas za ko- Po kosilu se bodo ^^ fazL^Povr^k v Ljubljano bo v večernih panje v pokritem hotelskem bazen do 12 leta pa 750 din, urah. Cena izleta na osebo je udu am. Prijave že sprejemajo v poslovalnici TTG na Titovi 40 v Ljubljani, tel. 311-852 INTEGRAL GOLFTURIST o. o., Ljubljana • TOZD GOLF HOTEL BLED Cankarjeva 4 tHefon: (064) 77-591 SVETOVNO SMUČARSKO PRVENSTVO LETALSKIH PREVOZNIKOV LETOS V KRANJSKI GORI Kranjska gora bo v času od 6. do 11. marca prizorišče 24. svetovnega smučarskega tekmovanja letalskih prevoznikov. Organizator prireditve je smučarski klub JAT-a iz Ljubljane in KOMPAS. Priprava prog in izvedba samega tekmovanja pa je zaupana organizacijskemu odboru »Pokala Vitranc«. Gre za zanimivo mednarodno športno in družabno prireditev, ki jo letalski prevozniki organizirajo vsako leto. Na dve leti je prireditev v Združenih državah Amerike, na vsaka 4 leta pa na Aljaski. Njihova letalska družba je namreč prva dala pobudo za tovrstna tekmovanja, katerih namen ni le meriti moči na smučarskem področju, pač pa tudi zbliževati ljudi vsega sveta,kidelaio v isti dejavnosti Jugoslovanski letalci so prvič sodelovali na taki prireditvi leta 1979 na Aljaski. Za letošnje, 24 svetovno smučarsko prvenstvo se je doslej prijavilo že blizu 40 letalskih družb s skupaj več kot 550 udeleženci. Samega tekmovanja se običajna udeleži več kot polovica prijavljenih. To so piloti, stevardese in drugi uslužbenci, ki jim je smučanje šport ali rekreacija. Tekmujejo v slalomu, veleslalomu in tekih. Srečanje letalskih prevoznikov pomeni tudi za naš turizem preizkušnjo, saj toliko tujih smučarjev hkrati f Kranjski gori še ni bilo. V času prireditve bodo stanovali v hotelih Kompas, Alpina, Prisank, Larix in Lek. »Letalci« bodo tu preživeli najmanj po pet dni, nekateri pa so v Kranjsko goro že prišli z namenom, da se na tekmovanje primerno pripravijo. Med temi so predstavniki letalskih družb TA A, ANSETT, QUANTAS iz Avstralije. Za prireditev pa kažejo zanimanje tudi gospodarske delovne organizacije, ki bodo popestrile zunajpenzion-sko ponudbo s prodajo svojih izdelkov. INTEGRAL GOLFTURIST. o. o., Ljubljana TOZD PARK HOTEL BLED Cesta svobode 15 teleton: (064) 77-284 IZ KOMPASOVE PONUDBE STROKOVNIH POTOVANJ Za obisk mednarodnega sejma obrti v Munchnu je Kompas pripravil dva programa. Enodnevni obisk te prireditve s posebnim letom stane 5.500 din, bo pa v četrtek, 10. marca. V ceno je vračunan letalski in avtobusni prevoz ter letališke takse in vodstvo. Na voljo pa sta tudi krajši in daljši program z avtobusnim prevozom. Krajši traja 3 drn, daljši pa 5 dni. Cena krajšega je 7.500 din, daljšega pa 12.000 din na osebo. Odhodi: 6., 8. in 10. marca V MUnchnu pa bo od 8. do 14. aprila tudi mednarodna strokovna razstava gradbenih strojev in strojev za izdelavo gradbenih materialov — BAUMA. Je največja tovrstna prireditev na svetu. Za obisk te prireditve je Kompas pripravil tri in štiridnevni program z avtobusnim prevozom. Natisnjeni programi in podrobnejše informacije so vam na voljo v turističnih poslovalnicah. /ŽS KOM PAS SMl JUGOSLAVIJA Dan žena: • Zubavno-humoristična predstava, Škofja Loka 5. 3., Velenje 6. 3., Ljubljana 8. 3. • Opatija — 2 dni inpol, 4. 3. • Bled in grad Grimšče, popoldan, 8. 3. • Križarjenje z »LIBURNIJO«, 9 dni, 16.4. • ŠE NEKAJ PROSTIH MEST V HOTELIH NA SLOVENSKIH SMUČIŠČIH IN NA POPOVI ŠAPKI V FEBRUARJU, MARCU IN APRILU!!! • Tek treh dežel — Kranjska gora, 20. 2. • Kranjska gora — vsak petek, soboto in nedeljo, prevoz 150-din (odhod iz Kranja izpred Globusa ob 8. uri) • Kostanjevica — otvoritev stalne zbirke, 19. 2., avtobus Strokovna potovanja: • Miinchen — BAUMA 83. mednarodna strokovna razstava gradbenih strojev, 3 in 4 dni, avtobus, 7/4, 9/4, 11/4 • Miinchen — 35. medn. sejem obrti, avtobus, 3 dni, 6/3, 8/3, 10/3 • Miinchen — medn. sejem obrti, posebno letalo, 1 dan, 10/3 • Kobenhavn — skandinavska razstava za opremo izložb in trgovin ter železnine in keramike, 4 dni, 26/3, ietalo • Koln — medn. sejem železnine, 4 dni, letalo, 8/3 • Frankfurt — ISH — Svetovni sejem sanitarne tehnike, 4 dni. letalo, 21/3, 22/3 • Frankfurt — medn. spomladanski sejem, 28/2,4 dni • Pariz — SIMA in SIA '83 — medn. razstava kmetijskih dosežkov, 3 dni; 9/3 • Celovec - GAST '83,1 dan, 19. in 22. 3. • Verona, kmetijski sejem, 2 dni, 17. 3., avtobus • Salzburg — lmmobilienmarkt, razstava gradbene- opreme in đbjektov, — Austro-bau, avstrijski gradbeni sejem — Isotherm, sejem izolirne in sanitarne tehnike — SST, sejem plavalnih bazenov in opreme — Sicherheit, avstrijska razstava varnosti in zaščite pred po 'žarom, avtobus, 3 dni, 17/3 \3> KOMPAS JUGOSLAVIJA Za dan žena pripravlja Kompas veliko zabavno-humoristično prireditev Na prireditvi, ki bo med drugim tudi v Škofj? Loki v dvorani Poden, bo nastopila vrsta znanih izvajalcev. Več o prireditvi naslednji teden. BLED HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED z n. sol. o. yu 64260 Bled Cesta svobode 29 tel. (064) 77-932, 77-006 rv i SMUČANJE: ugodna smuka na ZATRNIKU, žičnica obratujejo od 9, —17. Redna avtobusna zveza z Bleda. UMETNO DRSALIŠČE BLED: odprto dnevno od 10.-19. s premori. V petek in soboto tudi od 20. do 22. PROGE ZA TEK NA SMUČEH: na igrišču za Golf med Bledom in Lescami. Vstop na progo in možnost parkiranja pri novi RESTAVRACIJI GOLF CLUB. kjer se boste lahko tudi okrepčali. Na razpolago so tudi hotelske sobe. KEGLJANJE: obnovljeno avtomatsko kegljišče v HOTELU JELOVICA po mednarodnih standardih. Dnevno od 8. do 23. PROSTE PRENOČITVENE KAPACITETE PO UGODNIH CENAH V GRAND HOTELU TOPLICE, V HOTELIH JELOVICA, KRIM IN LOVEC. PREPRIČAJTE SE O KVALITETI NASlH USLUG! KRIŽARJENJE Z LIBURNIJO Po velikem številu uspelih potovanj z ladjo po vzhodnem in zahodnem Sredozemlju ter po Dnjepru Kompas letos organizira potovanje z naslovom KRIŽARJENJE Z LADJO LIBUR-NIJA. . . . , . Na potovanju, ki bo trajalo 9 dni, od 16. do 24. aprila, si bodo udeleženci ogledali znamenitosti Dubrovnika, La Valete na otoku Malta. Peljali se bodo z avtobusom iz Catanie na btno do višine 2000 metrov. Na povratku si bodo ogledali Taormino in Messino m po vožnji po Tirenski cest. obiskali Palenno in Monreal. Med križarjenjem bo postanek tudi na otoku Krtu, kjer bo avtobusni izlet v Ahileon. Naslednji postanek bo v Bariju, od koder bo avtobusni izlet v Pompeje in Napoli. Zadnji večer na ladji bo tudi poslovilna kapitanova večerja. Motorna ladja Liburnija je ena najsodobnejših plovnih enot Jadranske linijske plovbe. Vsi prostori in kabine imajo klimatske naprave. Sprejme lahko 184 potnikov. \ velikem ladijskem salonu bo vsak večer igral ladijski orkester. Omenimo naj še kuhinjo, ki slovi po okusni m obilni OZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA TOŽI) TRANSTURIST TOVORNI PROMET ŠKOFJA LOKA objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna naloge (> V OZNIKOV TOVORNJAKOV V I)E ŠKOFJA LOKA i VOZNIKA TOVORNJAKA V I>ft TRŽIČ } VOZNIKOV TOVORNJAKOV V DE KRANJ j VOZNIKOV TOVORNJAKOV V DE IJUBIJANA Pogoji: — KV voznik mo! »rnih vozil kategori je C. I". 6 mesecev delovnih izkušenj kot poklicni voznik, l» -kusno delo 3 mesece '.mer j a prosta dela in Zaželeno . da imajo kandidati stanovanje v bližini delovne IVnu ne ponudbe , dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev spre-jema kadrovska služba v Škofji Loki, Titov trg 4b, 8 dmpo objav«. Kandidati L ulo o izidu obveščeni v 60 dneh po izteku prijavnega roka. ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE - KRANJ DEŽURNI VETERINARJI OB 18. 2.-25. 2.83 za občini Kranj in Tržič dr. CEPUDER BOGDAN, dipl. vet., spet., Kranj, Kajuhova 23, tel.: 22-994 LIKOSAR DUŠAN, dipl. vet., V isoko 45 a, tet.; 28-7<2 za občini Radovljica in Jesenice G LOBOČNI K ANTON. dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3/a, tel.: 74-629 za občino Skofja Loka HABJAN JANKO, dipl. vet., Žiri 130, tel.: 69-280 KRIŽNAR MIRO, dipl. veP, Godešič 131, tel.: 62-130 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca L tel.: 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. ALPETOUR scREinn ALPETOUR DO CREINA TOZD SERVIS OSEBNIH VOZIL IN KMETIJSKE MEHANIZACIJE KRANJ - Labore tel: 21-296 Obvešča cenjene stranke, da vam v Linijski avtomatski AVTOPRALNICI na Laborah nudijo PRANJE PODVOZJA - SPODNJIH DELOV AVTOMOBILA S KVALITETNIM ISPIRANJEM IN ODSTRANJEVANJEM SOLI. Pranje s šamponom Sušenje s sušilnim voskom in zaščita laka z zaščitnim voskom Za obisk se priporočamo! OBVESTILO Vozniška dovoljenja za vožnjo traktorja Sekretariat za notranje zadeve občine Kranj obvešča voznike motornih vozil kategorij B, C in D, da bodo po določbah 109., 110. in 184. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS. št. 5/82) po 31/3-1983 smeh voziti traktor le VOZNIKI Z VOZNIŠKIM DOVOLJENJEM ZA VOŽNJO TRAKTORJA. Na podlagi veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorij B, C in D lahko vozniki zahtevajo izdajo vozniškega dovoljenja za vožnjo traktorja do 31/3-1983 pri Sekretariatu za notranje nadeve občine Kranj. Vozniki, ki tega ne bodo storili v omenjenem roku, bode morali za pridobitev vozniškega dovoljenja ,za vožnjo traktorja opraviti preizkus iz varnega dela s traktorjem in traktorskimi priključki. Zahtevke za izdajo vozniškega dovoljenja za vožnjo s traktorjem bomo sprejemali v času uradnih ur na sedežu občine Kranj, Trg revolucije l v sobi 177/II in pri vseh krajevnih uradih občine Kranj. Poleg veljavnega m čitljivega vozniškega dovoljenja bodo morali vozniki predložiti osebno izkaznico in eno fotografijo velikosti 3,5 x 4,5 cm, vozniško dovoljenje za vožnjo traktorja pa jih bo veljalo 91 din. X KOVIN Kovinsko podjetje Jesenice Odbor za kadre, informiranje in družbeni standard razpisuje dela in naloge VODENJE KOMERCIALNE DEJAVNOSTI Pogoji: — dokončana višja šola komercialno-ekonomske ali organizacijsko-tehnične smeri, — 4 leta delovnih izkušenj na enakih ali sorodnih delih, — sposobnost vodenja in organiziranja ter komuniciranja. Mandat za razpisana dela traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela v 20 dneh po objavi razpisa na naslov: Kovin, Jesenice, Odbor za kadre, informiranje In družbeni standard Jesenice, H. Verdnika 22. O izbiri bomo kandidate obvestili v 10 dneh po izbiri. BLED IIOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE k- BLED Zboi delavcev Delovne skupnosti, skupnih služb : • . ponovno razpisuje prosta dela in «a!'oge VODJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom i„ družbenim dogovorom, izpolnjevati se naslednje. visoka a!i višja .zobrazba ekonomske ali U^^h Hp|rrnnaloe ih 3o/iroma5>e. delov nih. ^ušenj^od—h ^^log^ /nanje dveh tu,jih jezikov (nemško, angitSKo, s ko). organizacijske sposobnosti, kvalitete ter pravilen odnos moralno politične in družbenopolitične kvalitet' ie h do samoupravljanja Delavec bo imenovan /a 4 leta. . iev nuj kandidati poš Pismene prijave / dokazili o izpolnjevanju pug j _ svobode 29 2 ljejo na naslov: Hotelsko turistično' objavi, oznako »za razpisno komisijo 1XSSS«, v 8 dntn ... e -J.veščeni V 10 dneh po sprejetem O rezultatih razpisa bodo kandidati obveset m sklepu o izbiri. PETEK, 18. FEBRUARJA 1983 OBVESTILA, OGLASI, OB JAVE 17. STRAN O $IWEX aviopromet rrj Ijubl jana Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. Sistem inženir I. smer avio inženiring 2. Vodje operativne priprave dela 3. Strokovnega sodelavca za izobraževanje za področje vzdrževanja letal 4. Dispečerja III 5. Vodje avtoparka 6. Komercialista za nabavo II Poleg splošnih, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: podi — visoka izobrazba elektrotehniške smeri, ' — 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na delih sistem mg. II, - aktivno znanje angleškega jezika, ; - izpolnjevanje pogojev za gibanje in prisotnost na letališču in obmejnem področju pod 2 - visoka izobrazba organizacijske ali tehnične smeri, * — 5 let delovnih izkušenj na organizacijskem področju, - aktivno znanje angleškega jezika, - poznavanje metod in tehnik planiranja, - poznavanje sistema vzdrževanja letal, - prešolanje za tip letala, . A . . .... . , - izpolnjevanje pogojev za gibanje in prisotnost na letališču in obmejnem področju pod 3. - visoka ali višja izobrazba strojne, letalske ali druge ustrezne - 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj od tega 2 leti v stroki, - aktivno znanje angleškega jezika, k - izpolnjevanje pogojev za gibanje m prisotnost na letališču in obmejnem področju ood4 - srednješolska izobrazba prometne ali druge ustrezne smeri, ' - nasivno znanje angleškega jezika, u - izpolnjevanje pogojev za gibanje in prisotnost na letališču in obmejnem področju / nod5 - srednješolska izobrazba tehnične ali druge ustrezne smeri, - 4 leta delovnih izkušenj, od tega 2 leti pri opravljanju podobnih delovnih nalog, - vozniški izpit B kategorije, I izjwln^vanje pogojev za gibanje in prisotnost na letališču in ob-mejnem področju pod6 - srednja ali višja izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri, ^ _ 4 oziroma 2 leti delovnih izkušenj, _ pasivno znanje angleškega jezika, I ^ far°gSe',n prisotnost na letalcu •» ob- mejnem področju * ;„iimn ^aoosliti po enega delavca za nedoločen cas Za vsako delovno mesto zehmo zaposnu ru s polnim delovnim časom. . • tmeoiev nai kandidati pošljejo na naslov Prijave z dokazili o Ku" mičeva 7 v 15 dneh po objavi. Vlog, Inex Adria Aviopromet, Ljubljana, izpolnjeVanju pogojev, ne bomo ki jim ne bodo priložena dokazila o p j upoštevali. ZVEZNA CARINSKA UPRAVA CARINARNICA JESENICE Razpisuje sprejem za več pripravnikov za carinike Pogoji: — štiriletna srednja šola ekonomsko-finančne, tehnične, splošne ali administrativno-upravne smeri in znanje enega svetovnega jezika, - kandidati in kandidatke morajo izpolnjevati splošne Doeoie določene v 313. členu Zakona o temeljih sisje-La državne uprave in o Zwzn«m izvršnem sveha er zveznih upravnih organih (Ur. list SFRJ st. 23/78) ter nosebne pogoje, določene v 37. členu Zakona o carinski 5SžW?U? list SFRJ št. 56/80) in v Odloku o posebnih Doeoiih za sprejem delavcev na delo v carinsko službo (Ur. list SFRJ št. 64/74), _ kandidati morajo imeti urejeno vojaško obveznost, _ potrebno je znanje slovenskega jezika, _ kandidati in kandidatke, ki izpolnjujejo pogoje razpisa bodo psihološko testirani Stroške prihoda na testiranje krijejo kandidati sami. .. • kol kovane z 8 din administrativne takse Efe gOESČŠZo«* mahala Tita 37, 64270 Jese- mce. GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA TZO CERKLJE Zbor delavcev objavlja prosta dela in naloge 1 PRODAJA REPROMATERIALA V SKLADIŠČU SENCUR Kandidati naj izpolnjujejo naslednje pogoje: — šola za blagovni promet, — 1 leto delovnih izkušenj, _ opravljen izpit za delo z zaščitnimi sredstvi Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, za 4'ure dnevno. Poskusno delo traja 2 meseca. 2 DELA V ADMINISTRACIJI Kandidati naj imajo končano srednjo ekonomsko šolo — lahko so začetniki — pripravniki, delovno razmerje se bo sklenilo za določen čas, za čas pripravniške dobe nai pošljejo pismene prijave na naslov: Gorenjska kmetijska ^n. ga, jezerska 41, Kranj, v 8 dneh po objavi. O izidu izbire bodo vsi kandidati obveščeni v roku 15 dni po opravljeni izbiri. bombažna predilnica in tkalnica tržič Ponovno objavlja naslednja prosta dela oziroma naloge na podlagi 10. člena Pravilnika o delovnih razmerjih ter v skladu z 21. členom Zakona o delovnih razmerjih V DSSS — Pravni oddelek VODENJE PRAVNEGA ODDELKA (1 oseba — za določen čas — za čas porodniškega dopusta) Pogoji: — visoka ali višja šola pravne smeri, — poznavanje zakonodaje, — zaželjen je pravosodni izpit, — 2 leti delovnih izkušenj Bombažna predilnica in Tkalnica Tržič razglaša naslednja prosta dela oziroma -naloge na podlagi 10. člena Pravilnika o delovnih razmerjih ter v skladu z 21. čl. Zakona o delovnih razmerjih V DSSS — Pravni oddelek OPRAVLJANJE PRAVNIH POSLOV (1 oseba za nedoločen čas) Pogoji: — visoka ali višja šola pravne smeri, — poznavanje zakonodaje, — 2 leti delovnih izkušenj Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovski oddelek 8 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po roku za vložitev prijav. ELEKTRO GORENJSKA, DELOVNA ORGANIZACIJA ZA DISTRIBUCIJO IN PROIZVODNJO ELEKTRIČNE ENERGIJE, n. sub. o. Kranj, JLA 6 TOZD ELEKTRO KRANJ, n. sub. o., Kranj, Ul. Mirka Vadnova 3 Komisija za delovna razmerja objavlja dela in naloge: 1. ELEKTROTEHNIKA - za tehnično evidenco osnovnih sredstev in snemanje el. omrežja v oddelku za investicije — 1 delavec Pogoj: — poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — tehnična srednja šola elektro smeri — jaki tok — elektrotehnik, — 2 leti delovnih izkušenj 2. FAKTURIRANJE IN LIKVIDIRANJE KONZUMNE DOKUMENTACIJE - 1 delavec — za določen čas Pogoj: — poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — srednješolska izobrazba — ekonomski ali komercialni tehnik, — 1 leto delovnih izkušenj Delovno razmerje za objavljena dela pod točko 1. sklene delavec za nedoločen čas s polnim delovnim časom, delovno razmerje za objavljena dela pod točko 2. pa sklene delavec za določen čas s polnim delovnim časom — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z opisom dosedanjih del in nalog ter dokazili o izpolnjevanju pogojev izobrazbe na naslov: TOZD ELEKTRO Kranj, Ulica Mirka Vadnova 3, Kranj. Rok prijave je 8 dni po oglasu. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri prijavljenih kandidatov v 15 dneh po opravljeni izbiri. KOMPAS JUGOSLAVIJA TOZD HOTEL Kranjska gora objavlja prosta dela in naloge VODJE STREŽBE V HOTELU KOMPAS - za nedoločen čas Izobrazba: — srednja ali višja pogoji: — aktivno znanje enega tujega jezika in pasivno znanje dveh tujih jezikov, — izpit iz higienskega minimuma, — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, — poskusno delo 3 mesece VODJE VZDRŽEVANJA za nedoločen čas Izobrazba: — srednja pogoji: — tri leta ustreznih delovnih izkušenj, — izpit za visokotlačne parne kotle, — poskusno delo 3 mesece INSTALATERJA za nedoločen čas pogoji: — KV instalater, < — 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, — poskusno delo 2 meseca Rok prijave je 15 dni po objavi. Kandidati naj svoje prošnje z dokazili o izobrazbi, strokovnosti ter delovnih izkušnjah pošljejo komisiji za delovna razmerja pri TOZD Kompas hoteli Kranjska gora. \ KMETIJSKO • ŽIVINOREJSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o. KRANJ, JLA 2 oglaša na osnovi sklepov Komisij za delovna razmerja prosta dela in naloge: za TOZD KOOPERACIJA RADOVLJICA — poljedelsko živinorejska dela na delovišču Poljče Posebni pogoj: — vozniško dovoljenje F kategorije za DELOVNO SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB — organiziranje izdelave in spremljava investicijskih programov Posebni pogoji: — ekonomist, 3 leta delovnih izkušenj na področju finančnega poslovanja in poznavanja metod planiranja in finančnega poslovanja Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Gorenjske, Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi. KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE LOGATEC ftt 370 lOGATtC l«l < 06* ) 741 133 Inmi 31646 OSNOVNA ŠOLA prof. dr. Josipa Plemlja BLED Komisija za delovna razmerja razpisuje dela in opravila š RAČUNOVODJE za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Pogoji: — najmanj srednja ekonomska izobrazba, — 3 leta delovnih izkušenj samostojnega dela v računovodstvu Stanovanja ni. Rok prijave je 8 dni po objavi razpisa. izolirka t .1 U B l J A \ A IZOLIRKA n. sol. o Ljubljana TOZD JESENICE n. sub. o. Razpisna komisija ponovno razpisuje prosta dela in nalo-ge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA — DIREKTORJA TOZD Poleg z zakonom določenih splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — imeti mora višjo ali srednjo strokovno izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri, 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj, — imeti mora organizacijske sposobnosti ter pravilen odnos do samoupravljanja. — imeti mora moralne kvalitete ter mora biti družbenopolitično primeren — predložiti mora program dela in razvoja TOZD Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po objavi razpisa na naslov: Izolirka Ljubljana, TOZD Jesenice, na nasipu železarne, z oznako »za razpisno komisijo«. GLAS 18. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 18. FEBRUARJA 1913 ZAHVALA V 80. letu nas je za vedno zapustil naš dragi ata, stari ata, brat, stric, tast in praded JANEZ REHBERGER Košnekov ata s Primskovega Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni osebju Intenzivnega oddelka Bolnišnice Golnik za zdravljenje in tov. Angelci Kosterovi za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi kolektivoma KZ Sloga Kranj in Žito Lesce ter Gasilskemu društvu Kranj-Primskovo za cvetje in spremstvo. Hvala pevcem za lepe žalostinke in g. župniku Slapšaku za pogrebni obred in ganljive poslovilne besede. VSI NJEGOVI Kranj, Radovljica, 14. februarja 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljene žene, mame, babice in prababice ♦ STANISLAVE KEJŽAR roj. R1HTARŠIČ iz Begunj št. 5 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ki ste prišli počastit njen spomin za dLovano cvetje in izraženo ustno in pismeno sožalje ob tako težki izgubi. Posebna hvala zdrav-nikom in d^gemu osebju I. in II. oddelka Bolnišnice Jesenice in osebju Zdravstvene ambulante Radovi ji c a^za vso skrb in nego, zlasti pa za prijaznost na oddelku ob Nadalje prisrčna hvala kolektivom: Skupnosti za zaposlovanje Kranj, Hotelu Jelovica Bled, ^ Jesenice. Petro Krani sosedom in skladišču Elana, pevcem bratov Zupan, KS, DPO in društvom, zlasti ZZB n SZDL Begunje za izkazano pozornost. Posebna zahvala Janezu Jane in Mirku Muleju za lepe in tople besede slovesa ob odprtem, mnogo prezgodnjem grobu. Vsem in. vsakomur še enkrat iskrena hvala! MOŽ JOŽE V IMENU VSEH NJENIH Begunje na Gorenjskem, 8. februarja 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mami MARIJE ZAMAN roj. LOTRIČ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani..Hvala vam, sosedje, prijatelji in znanci. Hvala kolektivu in dijakom 4.B. VII Gimnazije Ljubljana-Vič. Hvala kolektivu zdr?vstvenega ma Škofja Loka kakor tudi Obrtnemu združenju in Cirilu Debeljaku. Gospodu župniku t .Šuštarju se zahvaljujemo za lep pogrebni obred. ŠE ENKRAT VSEM, KI STE NA KAKRŠENKOLI NAČIN POČASTILI SPOMIN POKOJNE, ISKRENA HVALA! VSI NJENI Češnjica v Selški dolini, 14. februarja 1983 ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata ANTONA HAFNARJA upokojenca Se is.reno ^aSL^^ spremili na zadnji poti nam izrazili sozaije n o a r f^s se hvaljujemo tudi Sf^aS^^^^S^?^ opravljen pogrebni obred in peveen, za žalostinke. ŽALUJOČI: žena Pavla ter sinova Herman in Tone z družinama Zg. Bitnje, 15. februarja 1983 ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega očeta, dedka, pradedka in strica !&# JERNEJA OMERSA Pokorinovega ata ?A^fsraa\tko0z r« detek LTH S^Loka - kontrola, DZS, poslovalnica Kranj, Le-OF1 - lAr isRid v Midalif se zahvalju emo vojaškim vojnim invalidom, prapor- — izbrastjaK ls"e„NaahvaiJ,a tudi pevciJ in gospodu žuPn,Ku iz šenturja za lep po- grebni obred. ŠE ENKRAT VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ PRISRČNA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Hrastje, Lahovče, Klanec, Kranj, 10. februarja 1983_____ mali oglasi tel.: 27-960 prodam Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 20 do 30 kg. Luže 19, Šenčur 464 Prodam suhe smrekove prvovrstne OBLOGE, širine 7 cm in 5 cm, zelo primerne za oblaganje notranjih sten in stropov, cena kv. m je 400 din. Telefon 064-60-361 967 Prodam SVINJO, težko 200 kg. Oman Zminec 12, Škofja Loka 1414 KANARČKE, odlične pevce in samice prodam. Šimunac, Župančičeva 30, Kranj 1433 Poceni prodam ali zamenjam za LES nerabljeno PEČ stadler 35.000 ccal brez bojlerja. Janez Pungeršek, Pot na Josta 7, Kranj + ^ Prodam mlado KRAVO simentalko dobro mlekarico, ali po izbiri. Sp. Brnik 40 Cerklje 1444 Prodam jedilni KROMPIR cvetnik. Naslov v oglasnem oddelku ^ Nov nerabljen ŠIVALNI STROJ »Danica« v kovčku in PONY KOLO rog, zlozlji-vo, ugodno prodam. Kokalj, Nazorjeva 8, Kranj, tel. 22-946 , , 144b Prodam ZAJCE belgijske orjake (sive). Kovačičeva 5, Kranj 1447 Prodam dobro KRAVO v devetem mesecu brejosti. Sp. Kokrica 18 144» Prodam neškrobljena JABOLKA (vos-čenke). Strahinj 65, Naklo I449 Prodam mlade KOKOŠI j are:ke tik pred nesnostjo in nekaj strejsih KUKU-SI. Sp. Brnik 3, Cerklje 1450 Prodam dvoredni PLETILNI STROJ »Regina«. Olga Novak, Zg. Gorje 86, ali tel 25-361 — int. 41 dopoldan 1451 Prodam PRAŠIČE, težke od 25 do 170 kg. Posavec 16, Podnart 1452 Ugodno prodam stoječo REZILKO. Telefon 27-881 od 18. do 19. ure 1453 KUNCE nemške lisce, stare 2 meseca, težke 2 kg, primerne za pleme in rejo, prodam. Korošec, Orehovlje 18, Kranj 1404 POMIVALNI stroj s koritom, elektro-plinski ŠTEDILNIK, »PANCARJE« in DRSALKE št. 42, ugodno prodam. Telefon 25-045 _ J455 Prodam črnobel TELEVIZOR. Pilar, Šenčur, Weingerlova 12 14! Prodam 170 vreč PERLITA P-2.. Ogled popoldan. Peter Lukanc, Moste 101, Ko- m Prodamo 13 ton rjavega PREMOGA. Telefon 28-792 ^ 1458 Prodam črnobel TELEVIZOR. Porenta Sv Duh 44, Škofja Loka 1459 Prodam SEDEŽNO GARNITURO (4 fotelje). Telefon 28-940 popoldan l460 Prodam polovico mlade KRAVE za skrinjo in Z-101 po delih. Jožeta Kusar Draea 6, tel.62-908 - Škofja Loka 1461 Prodam KUHINJSKE ELEMENTE. Franc Bernard, Brezje 8 na Gorenjskem 1462 Ugodno prodam 6 do, 7 kub. m suhih smrekovih PLOHOV (5 cm). Zakrajšek, Gobovce 9, Podnart 1463 Prodam čistokrvno TELICO fnzijko, 8 mesecev brejo. Koprivnik 25, Bohinjska Bistrica _ . }464 Prodam visoko brejo KRAVO po izbiri. Koprivnik 29, Bohinjska Bistrica 1465 Ugodno prodam KAVČ - trosed, raztegljiv v ležišče in dva fotelja. Ošlaj, Kranj, Moša Pijade 17/1. Ogled po 16. uri J 1490 Prodam električni KAMIN, skoraj nov, in električni HARMONIJ. Japundža. Janeza Puharja 5, stanovanje 2, Kranj — Planina ^ ^ 1491 Prodam PRAŠIČA za zako! in suha DRVA v »klaftrah«. Lahovče 19, Cerklje 1492 Prodam mlado ialovo KR.^VO in 110 kg težkega PRAŠIČA. Velesovo 35 1493 Prodam suhe smrekove in macesnove PLOHE. Apno 1, Cerklje '1404 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Pra-protna polica 9, Cerklje 1495 Prodam 8 tednov staro PRAŠIČKE. Velesovo 14, Cerklje 1496 Prodam 80-litrski KOTEL za žganjeku-ho. Pristava 4, Tržič 149< Prodam smrekov OPAŽ. Gasilska e. 24, Šenčur , 149„1' Prodam PRAŠIČA za zakol. Visokp 27, Šenčur I499 Ugodno prodam otroško posteljico. Zevni-kova 1 c(Orehek) Prodam neškropljena zimska JABOLKA: kosmač, ontario, jonatan, cena od 13 do 14 din. Humer, Cirilova 14, Kran;, Orehek Prodam mlado jalovo KRAVO za reje ali za zakol in 6 tednov staro TELlCKC Zg. Bitnje 30, Žabnica Prodam HLADILNIK. Kranj, Lopec Hrovata 9, stanovanje 31 Prodam starejši tip STRUŽNICE. \> glje 53, Šenčur 15K Prodam ŠIVALNI STROJ bagat dranka. Stanko Ristič, Čevljarska 6, Tr- žič *'~ H I Prodam 3,5 prm suhih DRV. Ess: Hamzič, Rudija Papeža 34, Kranj Prodam OVCE z jagnjetom. Zg. Liptc-ca 1, Kamna gorica Ugodno prodam SMUČI elan (18© cm in »PANCARJE« alpina št. 41, za 13» din in brivski APARAT iskra, za 1.0« din. Telefon 21-616 i»T : GRADBENO konzolno DVIGALO. silnost 300 kg, in osovino za cirkular, predam. Franc Stroj, Dvorska vas 3l/C, Begunje , , Mlade NEMŠKE OVČARJE z rodova kom prodam. Ogled od nedelje dalje Alojz Mihec, Bled, Naselje Jaka Bemar da 8, tel. 77-214 Prodam jalovo TELICO, težko 450 Telefon 41-034 ijlt Prodam PRAŠIČA za zakol in PRAŠIČKE težke po 30 kg. Sv. Duh 41, Škofi Loka 1511 Poceni prodam večjo količino odpao? kamene VOLNE tervol, v razsulu. Tek-fon 69-016 Prodam barvna TELEVIZORJA gn^ . dig, novega in rabljenega, z daljinsfcr upravljanjem in carinsko deklaracij Britof 152, Kranj Prodam 10 kv. m hrastovega PARKI TA 52 x 5,6 x 2,5 cm, 16 kv. m SIPORE? PLOŠČ 60 x 50 x 7,5 cm in nakazmcc s 5,4 ton velenjskega PREMOGA. Infornu-cije po tel. 064-24-119 Prodam otroško POSTELJICO ter KV * PIM smučarske ČEVLJE št. 26. Pipak Veljka Vlahovića 10, Planina, tel. 27-805 155? Prodam števčno URO iskra. Telefc' 061-627-063 Prodam rabljeno SPALNICO in PRAL NI STROJ zopas, .uporaben. Teief" 26-201 v petek od 16. do 20. ure. soboto-nedeljo dopoldan Prodam SMUČI (160 in 120 cm) tekaške SMUČI 195 cm in tekaške Ceyt št. 39/40; POMIVALNO MIZO emo -trafo PLOČEVINO, oblika črke E. Skokova 9, Kranj Prodam novo PEC — GASPERCek'" trdo gorivo. Franc Okorn, Sp. Besn^ 172 Prodam triletno KOBILO in K.RAV0 -teletom. Čebulj, Adergas 27, Oerkl!e :5S Prodam KAVČ, 2 fotelja in knjiži,-. ro. Tel. 28-565 - popoldan Prodam BIKA starega 10 mesecev Vis> ko 5, Šenčur. Prodam obhajilno obleko za deklico li lo) in fantovsko obleko za 11 let ( Debevc Lojzka, Kovor 106. kupim *"c nudN XskX Kupim suh LIPOV LES, debelina Telefon 78-025 Kupim VOZIČEK z derco. Sti Naklo Kupim 2 do 3 kub. m smreko HOV. Telefon 22-070 Kupim TRAKTOR do 25 KM. oddajte na naslov: Avtoelektri c Hribar, tel. 46-044 Kupim TRAKTOR pasquali 18 KM oc bro ohranjen. Miha Žitnik, Vcaice iŠkA nad Ljubljano Kupim MEŠALEC za beton. Ponudfc pod: Mešalec . Kupim malo večjega TELETA rev Jože Švegelj, Letence 18, Golri.k. K 25-787 popoldan Kupim dobro ohranjeno KOSILNIC BCS. Andrej Komao. Križe 74, Trš:č 57-142 1 • Kupim 130 kv. m OPAŽNIH ELEMEN TOV in BANKINE. Telefon 25-86: - i-: 575 dopoldan Kupim 3 m zgornjih OMARIC po- šr »Barbara«. Ponudbe po tel. 064-24-č?t ^ 19. uri V liiSPPH vozila Prodam FORD 20 M, letnik 1970. za dele (prevrnjen). Karel Gaber. Pot v F-:^ 3, Kranj Kupim VW - HROSCA, starega c. let. Naslov v oglasnem oddelku. ZAHVALA Ob izgubi naše-ljubljene mame in stare mame FRANČIŠKE KRIŽNAR Markušove mame 7nancera in prijateljem za se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, zr spremstv0 na zadnji izraze sožalja, poklonjene vence cveije k p jnovi Micki poti. Posebna zahvala vsem sosedom, F^ bni obred, ZB Na-za nesebično pomoč, g. župniku za iep v b Moharju in Stane-klo, UNZ in PPM Kranj, govornikoma Jan ^ zdravljenje tu Toplaku ter zdravniku dr. NovaKU za lepo petje in Ja- in obiske na domu. Hvala pevcem iz Naklega k k nezu Jarcu za pomoč. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! VSI NJENI Okroglo, 15. februarja 1983 PETEK, 18. FEBRUARJA 1983 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 19. STRAN GLrAS V nedeljo pa so dežurne naslednje prodajalne Centrala Kranj: od 7. do 11. ure: Delikatesa, Maistrov trg 11, Kranj, Krvavec, Cerklje, Naklo v Naklem, Na vasi, Šenčur. V Cerkljah pa trgovina Živila Kranj SP Gorenjka od 8. do 11. ure. Skofja loka SP Mestni trg 9, mesnica Mestni trg tržič Mercator, Bistrica 14, Mercator, Trg svobode 27, Mercator, JLA 6. bohinj Ljub. Mlekarne, Oskrba; BLED Špecerija — samopost., Prešernova ulica in Živila Center I, Ljubljanska ul. GORJE Špecerija Market, Spodnje Gorje LESCE Murka 1 RADOVLJICA Živila Center TRŽNI PREGLED KRANJ Solata od 60 do 70 din, špinača 80 din, cvetača 60 din, korenček od 50 do 60 din, česen 200 din, čebula 60 din, fižol 120 din, pesa 30 din, slive od 70 do 80 din, hruške 40 din, grozdje 60 din, radič 150 din, pomaranče od 70 do 80 din, limone 90 din, ajdova moka 80 din, koruzna moka 40 din, kaša 90 do 100 din, surovo maslo 340 din, smetana 120 din, skuta 100 din, sladko zelje 50 din, kislo zelje 50 din, kisla repa od 40 do 50 din, klobase 60 din, orehi od 470 do 500 din, jajčka 8 din, krompir 15 din, med 200 din. LOTERIJA Srečka 8t. din « 30 80 40 60 19160 8.000 41030 6.080 017280 20.000 062 200 04632 2.000 276482 20.000 14 60 34 80 74 80 66324 8.000 010004 50.000 36 60 46 80 66 60 86 60 2116 600 26376 4.000 31376 2.000 61406 8.000 83296 2.000 457116 20.000 8 40 3178 640 72948 2.040 153398 20.040 201128 20.040 204298 20.040 215738 1,000.040 474108 20.040 Srečka št. 0691 68711 79531 253231 268741 406511 455281 33 43 203 2433 5213 17953 69433 79873 279623 307803 25 5635 7715 50595 74345 090905 365045 77 297 847 6437 86277 005857 203757 257597 9 49069 069779 din 400 8.000 4.000 20.000 100.000 20.000 20.000 100 100 160 500 400 2.000 4.100 4.000 500.000 20.000 60 400 1.000 6.000 6.000 20.000 20.000 120 160 200 800 2.120 20.000 20.000 20.000 40 6.040 20.040 V Kranju prodam MONTAŽNO HIŠO. Delno lahko tudi na kredit. Ponudbe pošljite pod: Delno kredit 1544 PROSTORE za pisarne ali mirno obrt oddam. Ponudbe pod: Center Kranja 1429 Kupim manjši GOZD v širši okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 1482 zaposlitve_ Zaposlim žensko za NAVIJANJE TULJAV. Britof 79, Kranj 1483 Samostojnega ORODJARJA za izdelavo orodij za plastiko, sprejmem. Ponudbe na »Glas« pod: Orodjar 1545 STRUGARJA za urejanje avtomatov (tudi v priučitev), sprejmem v redno delovno razmerje. Ponudlje na »Glas« pod: Strugar 1546 DELAVCA kovinske stroke, za delo na stružnih avtomatih, zaposlim. KOVINO-STRUGARSTVO Franc Brenkuš, Zasavska 31/B, Kranj, tel. 21-306 1547 Sprejmem DELO na dom. Šifra: Upokojenka 1548 Iščem kakršnokoli DELO na dom. Imam šivalni stroj. Lahko se zaposlim redno. Šifra: Radovljica 1564 prireditve_ Ansambel SIBILA vabi danes, v PETEK, ob 19. uri na PLES v VODICE, vsako SOBOTO na PLES v HOTEL TRANSTURIST in vsako NEDELJO ob 16.30 na PRIMSKOVO 1563 OO ZSMS Bistrica pri Tržiču, organizira PLESNI TEČAJ v avli osnovne šole Heroja Bračiča v Bistrici vsak petek ob 17 uri Pričetek 18.2., ob 17. uri. VABU ENI! 1485 obvestila_ AVTOMOBILISTI! V Naklem nasproti pošte je odprta avtoelektrikarska delavnica vsak dan od 16. ure dalje. Telefon 47-044. Se priporoča Brane HRIBAR 1484 MONTIRAM vse vrste stropnih in stenskih OBLOG. Telefon 23-308 1549 BAGAT TEČAJ krojenja in šivanja v Kraniu obvešča, da začne z vpisom v nov ZAČETNI in NADALJEVALNI TEČAJ 21. februarja 1983 ob 15. uri in 23. februarja 1983, ob 8. uri. Delavski dom — vhod VI. ali tel. 47-256 1550 ostalo_ Iščem VARSTVO za 8 mesecev starega otroka, z aprilom. Mohorič, Zadruga Šenčur J55* Iščem VARSTVO, izmenično za 7 ur dnevno. Po možnosti v Cankarjevi ulici. Javite se na naslov: Cimerman, Cankarjeva 42, Radovljica 1552 V VARSTVO sprejmem otroke. Lahko tudi popoldan. Marija Zupane, Poljče 34, Begunje . , . 1487 Za VARSTVO otroka m celodnevno pomoč v gospodinjstvu iščem žensko, najra-ie mlajšo upokojenko. Hrana, stanovanje jn naerada. Lahko redno delovno razmerje Ponudbe po tel. 061-346-472 1488 V okolici Kranja oddam v najem BIFE. Pogoj predplačilo. Telefon 57-014 1489 izgubljeno Najditelja ročne URE precimax prosim, da mi jo proti nagradi vrne. Telefon 22-070 1486 DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 19. februarja, bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ Central: Diskont Vino Kranj, Delikatesa, Maistrov trg 11, Na vasi, Šenčur in Naklo v Naklem od 7. do 13. ure, vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Klemen-ček, Duplje, Krvavec, Cerklje, Hrib, Preddvor, Kočna, Zg. Jezersko. Živila: dežurne prodajalne bodo odprte od 7. do 19. ure in sicer: SP Pri Peterčku, Kranj, Titov trg 5, SP Pri Nebotičniku, Kranj, C. JLA 7/a, SP Oskrba, Kranj, Begunjska 4, SP Planina, Kranj, Zupančičeva 24, PC Planina, Kranj, Planina 65, SP Preddvor, PC Britof. Naslednje dežurne prodajalne bodo odprte od 7. do 17. ure in sicer: SP Šenčur in PC Bitnje Snežne zadrege Prodam nov zadnji desni BLATNIK za zastavo 125-P. Zg. Bitnje 67, Žabnica 1470 Ugodno prodam tovorni avto TAM 5000, letnik 1972. Srečko Peteh, Kokrški Log 3, Knmj. tel. 26-132 1471 Prodam PEUGEOT 304 diesel karavan, letnik 1977. Telefon 74-210 po 19. uri 1472 Kupim ZASTAVO 750, letnik 1976 ali mlajši. Telefon 40-583 1473 Prodam ZASTAVO 750 SE, letnik 1982 ter karamboliranega ZAPOROŽCA, letnik 1976. Češnjevek 23, Cerklje 1474 Ugodno prodam WARTBURGA. Ogled vsak dan po 18. uri, v soboto in nedeljo pa ves dan. Sukič, Ul. 1. avgusta 9, Kranj 1475 Ugodno prodam osebni avto POLO-NEZ 1500, prevoženih 30.000 km, z dodatno opremo. Informacije po tel. 064-77-704 po 15. uri 1476 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Hnbemik, Sv. Duh 31, Škofja Loka 1477 Prodam 4 rabljene ZIMSKE AVTO-PLAŠĆE D-741 M-I-S semperit, dimenzije 155 SR 13, za 2.400 din. Informacije po tel.23-339 1478 Po delih prodam FIAT 125 S. Derling, Trata 20, Škofja Loka, tel. 62-045 1479 'Prodam dobro ohranjen NSU 1200, cena 3,8 SM. Luka Vukovič, Finžgarjeva 1 l,m Lesce 1480 Prodam zadaj karamboliran OPEL KADETT. Voklo 70, Šenčur 1518 Prodam FIAT 126-P, letnik 1980. Telefon 22-767 , 1519 Prodam ZASTAVO 750. Luže 4, Šenčur 1520 Prodam dobro ohranjeno karoserijo za 2-101. Praše 27, Mavčiče 1521 Prodam »FIČOTA«, celega ali po delih, nevoznega. Stanko Boškovič, Zg. Bitnje 1, Kranj ^ Prodam ZASTAVO 101 C, letnik 1980. Zalog 11, Cerklje 1523 Prodam BMW 1602. Cerklje 21 1524 Prodam dve GUMI za »fičota« trayal 145 SR 12, popolnoma novi, še v garanciji. Franc Resnik, Nasovče 28, Komenda lDZu Prodam NSU 1000 C, letnik 1972, registriran do 25. 12. 1983. Marinka Bijol,_■' nazadnje kaže na tc * izredho veliko zanin* nje ljudi, ki z vesel?* sprejemajo in spre«" ljajo vsakršno zabav > prireditev. Morda k bilo prav, ko bi s nimi in podobnimi p" redit vami nadalje^ in jih organizirali vs ko leto ter tako po* | vili zabavno in jfc*, žabno življenje po a* „ ših vaseh ter tako rr nično prenašali i2 n.**5 v rod zanimive gorenjske preteklost D. »Vomnsk poh«; nič čudnega, če so morali kupci zanj odšteti poltretji stari milijon. mojstri na četrtek zvečer pred pustno nedeljo, so imenovali »živa bresa«. Lepa pustna šega, ki se je ob maškorah in »balih« ohranila vse do današnjih dni, je tudi ploh. Navado negujejo Lomljani, ki so jo povzeli od svojih dedov in pradedov, omenjal pa jo je tudi že znani tržiški ljudski pesnik Vojteh Kurnik. Če se od božiča do pusta v Lomu nihče ne poroči, fantje posekajo mogočno smreko, jo, vso »kosmato«, okrašeno z raznobarvnimi trakovi, v sprevodu privlečejo do Tržiča in prodajo najboljšemu ponudniku. Izkupiček potem družno zapijejo. »Vomlansk poh«, ki je v novejšem času dobil etnografsko-turi-stično obeležje, so Lomljani prvič vlekli 1927. leta, od takrat pa še štirinajstkrat, kar pomeni, da je bila v vasi od božiča do pusta skoraj vedno kakšna ohcet. Letos so postavna dekleta in fantje »zatajili«. Z ohcet jo ni bilo nič, s tem pa se je spet ponudila priložnost za pisan sprevod od Loma do Tržiča. Na čelu so bili štirje jahači v narodnih nošah, prvi z lepo ozaljšano bandero, za njimi muzikanti na svojem vozu, potem pa ploh, kar 23 metrov dolga smreka. V povorki se je peljala tudi užaloščena neve- Seveda ni manjkalo tudi boljalimanj domiselnih maškor. TRŽIČ - V pustnih dneh je bilo v Tržiču vedno dosti maškor. Včasih so se pri tem vršile mnoge graje-vredne nedostojnosti. Sploh je bilo že od nekdaj v Tržiču v pred-pustnem času marsikaj ne ravno hvalevrednega. Da ne manjka raznih »balov« v tem času, je samopo-sebi umevno. Takole je pograjal vrle Tržičane Viktor Kragl v svoji knjigi Zgodovinski drobci župnije Tržič. V njej je povedal, da so včasih močno držali tudi na »debeli četrtek«. Večerjo, ki so jo svojim pomočnikom prirejali kovaški in usnjarski