117. Mm.
U LJubljani, v torek, ZZ. moja 1906.
XXXIX. leto.
jihaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti preleman u avstro-ogrske dežele za vse leto *5 K, s« pol lota 13 K, za četrt leta 6 K 50 h,  za en mesee S K 30 h.   Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse lota
14 K. za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en meseo 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za en mesee 1 K &0 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na niroc.be brez istodobne vpošUJatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Eakopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlatvo je v Knaflovih ulieah št. 6, in sieer uredništvo v I. nadstr., npravništvo pa v pritličju. —  UpravniŠtvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik".
Uredništva telefon it. 34. Posamezne številke po 10 h. Upravnistva telefon št 85.
Hohenlohe u stiski.
Na Dunaju, 21. maja.
Sele nekaj dni je princ Hohenlohe ministrski predsednik in že se oglašajo proroki, ki napovedujejo njegov odstop.
V istini se kaže, da se pripravlja velika ministrska in parla-mentna kriza in da se mladi mini str. predsednik nahaja v tako veliki in težavni stiski, da se ni čuditi, ako se mu napoveduje poraz. Tudi stari in izkušeni ministrski predsedniki bi si težko znali pomagati iz take stiske.
Že položaj v dunajskem parlamentu je postal nevzdržljiv, kajti glede volilne reforme ni mogel princ Hohenlohe ničesar doseči. Vse njegovo mešetarenje je bilo brez uspeha. Pravične volilne reforme, s katero bi se vpeljala splošna in res enaka volilna pravica, neČejo Nemci, krivične pa se branijo Slovani. Kar zahtevajo Nemci, je do skrajnosti pretirano in se ne sme in ne more na noben način uresničiti. Hohenlohe skuša pac doseči kompromis, ali kar ponuja, ne ugaja niti Nemcem niti Slovanom, čuje se, da hoče Hohenlohe v petek predložiti odseku za volilno reformo svoj kompromisni načrt in oficijozno se kar najslovesneje zatrjuje, da je to zadnja beseda, da je to definitivni načrt, ki se uveljavi na vsak način. Ta pritisk — in drugega to ni — pa ne imponira, kajti tudi Hohenloheovi predniki so imeli navado, da so pri raznih prilikah govorili o izrednih pooblastilih, ki so jih imeli od krone, a kadar je bil čas, vporabiti ta pooblastila, so morali — odstopiti. Slovani in Nemci so mnenja, da se teh groženj ni čisto nič bati in postopali bodo brez ozirov na vlado po svojih interesih, kar je pač jako slabo znamenje za ministrskega predsednika. Morda bo že čez kak teden ta Hohenloheov kompromisni predlog pokopan.
Že samo težave z volilno reformo
so take, da ni skoro nič upanja, da jih bo mogel Hohenlohe zmagati; že te težave so take, da je ministrska kriza skoro neizogibna. Njim pa so se zdaj pridružile se druge, ki so spravile Hohenlohea v največjo stisko.
Včeraj se je sešel ogrski državni zbor. Njegova naloga je za sedaj omejena na dve točki: odobriti mora z inozemstvom sklenjene trgovinske pogodbe in izvesti mora volilno reformo.
Podlaga z inozemskimi državami sklenjenim trgovinskim pogodbam je avtonomni avstro - ogrski carinski tarif. Cislitvanski državni zbor je ta obema državnima polovicama skupni carinski tarif že odobril, zanašaj e se, da to stori tudi ogrski parlament. A zdaj se ogrska vlada temu naenkrat ustavlja, dasi je bila ta skupnost izrecno dogovorjena še med Korber-jem in Szellom. Ogrski ministrski predsednik Wekerle je bil minoli teden na Dunaju in je zahteval, naj dunajska vlada privoli, da se ogrskemu parlamentu predloži carinski tarif ne kot skupni avstro-o grški carinski tarif nego zgol kot samostojen ogrski carinski tarif. Če bi to obveljalo, bi bila razbita carinska in trgovinska edinost med obema državnima polovicama in ogrski državni zbor bi lahko vsako uro predrugačil vse tiste carinske postavke, ki niso vezane po tem tarifa in bi lahko s tem silno odškodil celokupno državo in zlasti cislitvansko industrijo.
Postopanje ogrske vlade je umij ivo : Madjari hočejo gospodarsko neodvisnost od Cislitvanske, postati hočejo popolnoma samosvoji tudi na gospodarskem polju in zato hočejo zdaj svoj samostalen carinski tarif. Hohenlohe se temu pač upira ali spričo tradicij onalne neodločnosti in omahljivosti krone je težko verjeti, da bi zmagal.
Položaj je pač tak: če zmaga Hohenlohe, odstopi ogrska vlada; če zmaga Wekerle, odstopi Hohenlohe.
Yse okolnosti pa kažejo, da se Hohenlohe ne bo rešil iz stiske, v kateri se nahaja.
Volilna reforma.
Dunaj, 21. maja. Princ Hohenlohe poskusi prihodnje dni zadnjikrat, da dožene kompromis med strankami. Izid tega prizadevanja bo odločilen za nadaljne sklepe ministrskega predsednika.
Odsek za volilno reformo se sestane zopet prihodnji torek. Mogoče je, da bo vlada že ta teden prišla s svojimi načrti. Princ Hohenlohe je izjavil, da bo ta načrt nekak ultimatum. Ako se njegov predlog za volilno reformo odkloni, pade ali odločitev za volilno reformo ali za usodo ministrstva. Princ Hohenlohe namreč hoče takoj odstopiti, ako odsek odkloni njegove predloge. Glavno oviro delajo Nemci s svojo pretirano zahtevo glede dvotretjinske večine pri razdelitvi volilnih okrajev. — Z drugih strani pa se poroča, da so kompromisna pogajanja že takorekoč razbita, tako da je princ Hohenlohe že opustil upanje, da bi še s sedanjo zbornico mogel dognati volilno reformo. Vendar bo princ Hohenlohe rajši padel zaradi napetosti z Ogrsko kakor pa zaradi volilne reforme. Za bližnjo bodočnost vsled tega napovedujejo vlado § 14.
Razmerje med Avstrijo in Ogrsko.
Dunaj, 21. maja. Ministrski predsednik princ Hohenlohe je poročal cesarju v včerajšnji avdijenci o parlamentarnem položaju in o sedanjem stališču kompromisnih pogajanj. Glede razmerja napram Ogrski je nagla-šal ministrski predsednik, da je avstrijska vlada parlamentu obljubila izvesti revizijo nagodbe lev celem  obsegu, a nikakor ne do-
voliti, da bi se samo posamezne zadeve izločile.
Budapešta, 21. maja. V dobro poučenih krogih se zatrjuje, da so se diference v gospodarskih vprašanjih med obema vladama zelo poostri le. To je povedal tudi ministrski predsednik dr. ¥ekerle v včerajšnjem ministrskem svetu, ko je poročal o uspehih svojega potovanja na Dunaj.
Nemadžarske narodnosti
v ogrskem drž. zboru.
Budap ešta, 21. maja. Klub ne-madžarskih poslancev si je izvolil za predsednika dr. Mih al j a. O tem se je s posebnim dopisom obvestilo vse stranke parlamenta. V tem dopisu izjavljajo nemadžarski poslanci, da se želijo udeleževati vsakega dela v parlamentu ter zahtevajo, da bodo zastopani v predsedstvu in v odsekih. K prestolnemu govoru pridejo v kraljevi grad polnoštevilno, a odkritja spomenika kralju Štefanu se oficijalno ne udeležijo. Da se bodo nemadžarski poslanci mogli udeležiti vsake važne debate, odpošljejo poseben odsek, ki bo vselej razvrstil govornike za debato. Da bo časopisje prav informirano, izdajal bo klub oficijalno litografirano korespondenco. Klub nemadžar-skih narodnosti je edina opozici-jonalna stranka v drž. zboru, zato prevzamejo nemadžarski poslanci vso politično kontrolo napram vladi. Klub se bo zavzemal za pravice, ki so zajamčene v takozvanem narodnostnem zakonu, potegoval se bo za splošno, enako in tajno volilno pravico po občinah. Volilni pravici se ne sme delati v nobenem oziru kaka zapreka ali utesnitev. Klub smatra za svojo dolžnost, d a zajamči politično svobodo, da povzdigne pravni čut n e-madžarskih narodnosti in da razjasni razmerje med strankami in vlado. Stranka stoji nepremakljivo na demokratičnem stališču
Avstro-Ogrska in Srbija
Bel grad,   21.   maja.    V današnjem ministrskem svetu se je sestavilo besedilo kratke vladne izjave! glede zahtev Avstro - Ogrske. Izjava se izroči avstro - ogrskemu poslaniku baronu Czikanu in srbskemu poslaniku na Dunaju dr. Vujiću. Prihodnje dni pa izroce srbski delegatje na Dunaju avstrijskim delegatom pismeni-odgovor glede prepornih točk v po** gajanjih za trgovinsko pogodbo.
^Avstrijski   oesar romunski kralj".
Bukarešt, 21. maja. Pod zgornjim imenom je ravnokar izšla anonimna brošura, ki je provzročila mnogo razburjenja. Pisava je naperjena proti kralju in prestolonasledniku ter izvira skoraj gotovo iz kroga takozvanih ,,j u n i m i s t o v", ki javno izjavljajo, da bodo motili kraljevi jubilej ter ponižali pomen slavnosti. — Danes se je otvoril parlament, ki je sklican k izrednemu zasedanju povodom jubilejnih slavnosti.
Ruska državna duma.
Petrograd, 21. maja. Car je sporočil predsedniku, da ne sprejme deputacije, ki bi mu izročila adreso dume, temuČ mora vse sklepe dume in državnega sveta izročati carju le dvorni minister. Duma je sprejela obvestilo mirno ter se izrekla, da vsled tega ne kaže pričeti konflikta z vlado, ker se gre le za zunanjo obliko.
Ustavni demokratjeso sklenili predlagati v dumi, naj takoj začne    razpravlj ati   o kmetijskem* vprašanju.   V ta namen se izvoli posebna komisija 32 Članov.
Protiklerikalna zmaga na Francoskem.
Pariz, 21. maja. Protirepubli-kansko Časopisje priznava odkrito, da so njegove stranke doživele nad vse pričakovanje hud poraz ter izjavljajo, da je  zmago  pripisovati revolucijo-
LISTEK.
Ljubljansko romanca.
Tekle so prve večerne ure, a na ulicah ljubljanskega mesta je že vse utihnilo. Ni bilo videti žive duše, samo gor od St. Petra je bilo slišati zate-gel glas roga. Meščanski gardisti so patruljirali po mestu in se plazili iz ulice v ulico, pazno poslušajoč, kdaj se bo oglasil kje najmanjši hrup. Bili so pripravljeni, da takoj potegnejo bridko orožje, ako bi se kje stepla dva dijaka; sicer pa so razpolagali tudi s prav okretnimi kračami, ki so znale v begu si iskati urnega zavetja. Pa nocoj je bilo vse tiho; mestni stražnik je še na Starem trgu odpel molitvico na čast sv. Florijanu, potem se pa zleknil na klop ob Ljubljanici.
Na drugi strani reke, v Židovski ulici, je svetila še luč v pritličju. Tam je stanoval kemik, doktor Rubinstein, ki je leČil taČas Ljubljančane ter s svojimi čarodejmi leki, ki jih je sam varil, marsikomu pomagal v boljši svet. Bil je jako Častitljiv mož, z bujno plešo na temenu, obrobljeno z srebrnim vencem nakodranih las. Bil je sam v svojem laboratoriju, kjer je
mešal nekake tekočine v veliki ponvi, a vsak hip skakal k vratom in s prstom na ustnih ter glupih oči prisluškaval, ali se bo kaj ganilo v sosedni sobi; Potem je previdno odprl vrata ter sključen šepal k nizkemu divanu, kjer je na mehkih, svilnatih blazinah ležala mlada gospa.
Bila je ta mlada gospa čudovito lepa; zdelo se je, da gleda globoko iz svile živa roža. Njeno lice je bilo kot jablanov cvet, bel kot sneg in rdeč kot kri, in okoli njenih oči je krožil smeh, o kakšen smeh! In ta roža se je vila v polnem valu po mehkem divanu, in kadar je stopil stari mož k njej, se je propadel in skoro odskoČil, kot pred kačo, skrito pod rožnimi listi. Od daleč je nagnil k njej svoje otročje, nedolžno obličje in zapel: „Kukuk, Zalika, ali še ne spiš? Le malo počakaj, takoj sem gotov !u
In iz jablanovega cveta je zaž-golel glasek: „Ne spim, ljubi možek!"
Zasmehljal se je ljubi možek: „Na, na, Zalika," ter tiho, po prstih zopet odtaval v svoj laboratorij,
Črez malo Časa je zopet odprl duri:
„Kukuk, Zalika, kukuk, ali še ne spiš ?"
Počasi je pristopical k njej. „Vidiš me, gotov sem! Glej, kaj imam."
Vzpela se je trudno pokoncu in naslanjajo se na blazine pogledala proti svojemu možu. Stal je pred njo s šegavim nasmehom okrog ust in v roki je držal fiolo, polno srebrne tekočine, ki se je prelivala v steklenici kot živa voda.
„Ali kaj hočeš s tem, ljubi moj možek?"
E, Zalika, to je magična tekočina, to je bajilo. In ustne je imel še vedno nakremžene v šegav smeh. Prinesel je stol iz kota in sedel k njej, varno, kot bi se bal strupenih zob.
Povedal sem ti, da se jutri odpeljem ; v Gradec se odpeljem na učenj aški konsilium. Tam se zberemo doktorji in profesorji na važno posvetovanje. Štirinajst dni me ne boš videla, ljuba Zalika, vem, da ti bo dolgčas po meni, ali potrpi! O, kadar minejo ti dnevi, sedem takoj na voz, da bom prej pri tebi."
Mlada gospa se je prelestno smehljala.
„Kaj pa je z bajilom, ljubi možek ?"
„0, to pa je glavna stvar J" (Konec prih.)
Očetovski nauki.
(Svojemu sinu v poduk in ravnanje spisal dr. Ivan Šusteršič.)
IX.
Vse kar politik dela, ima namen, mu pomagati do gospostva, ga ohraniti na krmilu in mu omogočiti, da razširi in poveča svojo veljavo in svoj vpliv, kar se da prav lepo izkoristiti za lastni žep. Vse to se odloČi pri volitvah v občinske zastope, v deželni zbor in v državni zbor.
Volitve v občinske odbore so važne samo zaradi tega, ker občinski zastopi lahko vplivajo na volitve v državni in v deželni zbor. Subvencije in koncesije se pa dobe samo v državnem in v deželnem zboru. Kar zna politik v občinskem koritu ujeti, je tako neznatno, da se praktičen Človek z velikimi ambicijami ne bo zmenil za to, ker mu zna prej škodovati nego donesti realen in količkaj izdaten dobiček.
Pri kandidiranju v državni in v deželni zbor je uvaže vati, da je vsak volilni okraj na eni strani kolektivno bitje, na drugi strani pa skupina ljudi, ki imajo najrazličnejša mnenja, najrazličnejše interese in najrazličnejše cilje.
Za mojih Časov je bilo lahko zmagati v kmetskih občinah. Slovenski kmet ima toliko suženjskih lastnosti, da je lahko duhovnik ž njim delal, kar je hotel, še najlaglje pa ga' vodil pri volitvah. Kmet mojih Časov ni imel niti najmanjšega pojma o političnih vprašanjih iu zato je moja stranka tudi pri najhujši agitaciji nasprotnikov lahko zmagovala. Izobra-ženejši del kmetskega ljudstva je bil v mojih Časih odločno liberalnega mišljenja, ostali del pa je bil politično Čisto indiferenten.
Pri volitvah se je vedno šlo za to, kdo pridobi večji del te indiferentne množice na svojo stran. V tem boju je bila seveda konkurenca posvetnih elementov z duhovniki nemogoča, ker je bila indiferentna množica zelo verna.
Toda že jaz sem se bal, da zavladajo sčasoma na Kranjskem take razmere kakor na Koroškem, kjer so nemškutarski učitelji pripravili duhovščino ob ves vpliv. Na srečo niso moji nasprotniki znali nič posebnega storiti za izobrazbo in duševno po-vzdigo tistih mas, ki ne čitaj o političnih listov. Pustili so vse delo „Slov. Narodu", pa niso pomislili, da" mase tega lista niso čitale.
narnim socijalistom. Radikalni in so-cijalistični časopisi pa naglašajo, da je Francija z volitvami izrazila svojo voljo, ohraniti politiko republiko in socijalne reforme.
Zaradi Koreje
London, 81. maja. Med Rusijo in Japonsko je nastala nova diplo-matična težkoča. Rusija namreč hoče ignorirati j aponsko-ko-rejsko pogodbo in japonski protektorat nad Korejo, češ, da se je v portsmoutkski pogodbi priznala Koreji neodvisnost. Anglija in Nemčija podpirata Japonsko, doČim Francija in Zedinjene države molče.
BrzojnuKo, došle na Stritarjevo slavnost.
B e 1 g r a d: Bratski čestitamo proslavi zaslužnoga Stritara! — „Srpsko književničko društvo".
Celovec: Odličnemu sotrudniku, našemu uglednemu pisatelju in pesniku Jožefu Stritarju, kije po „Družbi sv. Mohorja" Slovence, zlasti slovensko mladino zbiral, prijetno zabaval in poučeval, in sicer najprej „Pod lipo", pozneje na „Zimskih večerih" nam nabral duhtečih „Jagod" in baš v svojem sedemdesetem letu natrgal zdravih „Leščnikov", ob njegovi slavnosti gromovita slava in srčna zahvala! Še na mnoga leta zdravo in srečno! — Odbor „Družbe s v. Mohor j a".
Celovec: Odličnemu pesniku, ki nam je odkril Prešerna, ugladil prozo in ustvaril slovstveno kritiko, kliče: Na mnogaja leta! — Celovški klub.
Črnomelj: Vedno mlademu vojaku na polju poezije presrčno Čestita vdani — Parma.
Dunaj: Iskreno Vam čestita — Iv an Luz ar.
Dunaj: Zadržana udeležiti se slavja pesnika Stritarja kličeva: Slava pesniku, diki naroda! — Poslanca Plantan, GaberšČek.
Dunaj: Hvaležen bode večno ti Sloven. Zapisan v zlato knjigo domovine, ti svetiš poleg prvih se imen; nevenljiv venec glavo, ti obdava in mi hvaležno te slavimo: Slava! — Društvo svobodomiselnih slov. akademikov „Sava".
Dunaj: Da si nam zdrav, slovenski zvonikar, ki trume zbral si k narodni molitvi; premotil ni sovražni te vihar, ob lini stal si v miru in ob bit vi, krog zvona se je zbral števileD narod in vsi šepečemo, kadar zvene molitev, sveto delo, trud za narod. — Akad. društvo „Slovenija".
Dunaj: Slov. kat. akad. društvo „Danica** obžaluje, da ne more poslati zastopnikov k slavnosti, ker so njeni člani izven slovenske domovine. Izraža prirediteljem slavnosti svojo toplo zahvalo in se veseli ž njimi blestečih zaslug očeta slovenskih pesnikov in prvoboritelja za narodove pravice. Naj ne opeša njegova roka, da nas navdušuje njegova oseba, slika junaka, ki nam vzbuja nade na lepše dni naše domovine! — „Danica".
Gorenji Logatec: Slavnemu preroditelju slovenske književnosti in njega čestilcem urnebesni: Slava! — Gorenjelogaško bralno dr uš tv o.
Ko bodeš ti, moj ljubi sin, kandidat, bodo vladale vse drugačne razmere kakor za mojih časov. Tebi duhovščina pač ne bo mogla več toliko koristiti, kakor je meni in zato si boš moral pomagati z drugimi sredstvi.
Pri kandidaturi ne smeš misliti samo na skupne koristi vsega okraja, nego tudi na koristi posameznih mest, trgov in vasi; ne smeš samo gledati, da si pridobiš samo kolektivno zaupanje prebivalstva, glej, da si pridobiš specijalno zaupanje posameznika.
Jaz sem veasi objemal in polju-boval najbolj smrkave otroke po kmetih, samo da sem se prikupil ženi kakega vplivnega, a nezanesljivega vo-lilca.
V vsaki karijeri je začetek najtežji, a nikjer ni treba toliko delavnosti, toliko agilnosti in eneržije, kakor v politiki. Gorje lenuhom! Vsaka kandidatura se mora dolgo časa pripravljati. Dobro je, če se človek vsili v vse mogoče odbore, dobro zato, da se pogostoma čuje in tiska njegovo ime, toda pameten človek ne bo tratil svojih moči in svojega časa s tem, da res kaj dela v takih odborih, Če to delo nič ne nese.
Kdor takorekoČ neposredno pred volitvami nastopi  kot kandidat, na-
Gorenji Logatec: Dičnemu slavljencu, kije z uma svetlim mečem branil domaČo grud in bodril rojake k napredku, gromoviti: Slava! — Arrigler Minka, Belar Ivana, DelakAlojzija, Drabek Fran j a, Drabek Vinko, Gostiša, Jurca, LavriČ Ana, Lavrič Ivo, Mulley Mirni, Pehani Evgenija, Preveč, Puppis Mici, Puppis Rudolf, Smole, Strmole Mici, StrmoleFranjo. Tolazzi Mirni, Vitalini, Zaje, Zavania.
Gorica: V duhu pridružujemo se slaviteljem prvaka v slovenskem slovstvu! — „Slovenska čitalnic a".
Gorica: Prilikom Stritarj eve slavnosti kličejo iz srede probujenega naroda velikemu njegovemu voditelju navdušeni: slava! udeleženci narodne slavnosti v Št. Andražu pri Gorici. — Andrej Gabršček, dr. Treo, dr. Šorli, dr. Leupušček, Fran Gabršček, Rudolf Drufovka, dr. Podgornik, Miha Prešel, Josip Rovan.
Gorica: Učitelju svojemu slava, hvaležen sem jaz mu in vsa očetnjava.
— Simon Gregorčič.
Gradec: Žaleći što teške bolesti radi nemogu osobno doći, kličem sleva velikomu Stritaru, neumornomu sijaču na polju narodne prosvjete slovenske. — Dr. Stjepan pl. Mile-tić, predsjednik „Društva hrvatskih književnika".
Gradec: Učitelju našega naroda, preporoditelju slovenskega slovstva: Slava! — Društvo „N apr ej".
Gradec: Graško narodno radikalno dijaštvo izraža velezaslužnemu narodnemu buditelju ob njegovi sedemdesetletnici najiskrenejše čestitke.
— „Tabor". (Konec prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 2*2. maja.
— Državnozborska volitev na Štajerskem. V porazumljenju z mero dajnimi rodoljubi vseh spodnješta-jerskih okrajev, se je v Celju ustanovil „neodvisni" volilni odbor, ki je razposlal naslednji oklic: Slovenski kmetje! Slovenski delavci! Neodvisni štajerski Slovenci! Zaupni shod v Celju dne 10. t. m. nam je postavil za kandidata za V. skupino (kurijo) dr. A. Korošca iz Maribora. Dasi nam ta že splošno ni priljubljen, vendar bi v očigled skrajno napetim razmeram v narodnem oziru na Spodnjem Štajerskem ne rušili enotnega postopanja. Toda na zaupnem shodu se ni pokazala prava volja ljudstva, ampak oni, ki so že prej v Mariboru sklenili, da bodi dr. A. Korošec naslednik Žičkarjev, so zaupni shod — mirno to trdimo — prisilili, da je glasoval po večini za tega kandidata. Ker pa se neodvisni Slovenci ne maramo več dati komandirati od par nadutežev, zato smo sklenili, da si volimo moža, kateremu lahko zaupamo svoje težnje in svoje želje. Peta skupina ali kurija je pravzaprav skupina delavstva, vendar volimo v njej tudi slovenski kmetje. In sklenili smo, da postavimo na to mesto Človeka, ki si z delom svojih rok  trdo  služi  svoj  kruh, ki pozna
vadno nič ne opravi. Kar je zamudil, se ne da nadomestiti, in ljudje postanejo radi nezaupni proti njemu, češ, ta išče le svojo osebno korist.
V mestih bo vedno težje kandidirati, kakor na kmetih; pri meščanih in delavcih je težje zadobiti zaupanje in še težje je ohraniti.
Najlaglje pride človek do mandata, ako začne že nekaj let opravljati poslanske posle, še predno je kandidiral. V parlamentu govoriti in glasovati, to je za poslanca najmanjša stvar.
Vsak poslanec je pravzaprav agent svojih volilcev, njih politični in administrativni faktotum. Poslanec mora oblegati vse urade, mora svojim priganjačem in njih prijateljem in sorodnikom preskrbljevati službe, mora vsak čas za kak drug namen priberačiti kaj denarja in vplivnim možem svoje stranke pridobiti odlikovanja.
Poslanec mora preganjati in denuncirati uradnike, ki so nepristranski in izposlovatipomilošČenje obsojenih pristašev. Tisti poslanec, ki se bori za zmago principov in za občno korist, ne bo dolgo v milosti pri svojih volilcih. Poslanec mora vse zastopati, kar je v interesu njegove stranke in njenih pristašev, naj bo že pravično in moraliČno, ali pa ne.
kot kmetski sin naše težnje, naše nadloge in želje, ki ljubi svoje slovensko ljudstvo z vso svojo dušo, ki se noče klanjati vsakateremu, ampak mu je na srcu svoboda in neodvisnost slovenskega delavca in slovenskega kmeta, sklenili smo torej, voliti Iv. Rebeka, ključavničarja v Celju. Znan nam je kot neustrašen zagovornik naših kmetskih in delavskimi pravic. Neodvisni Slovenci! Dne 29. maja 1906 stopate na volišče! Volitev je tajna in nikomur se ni treba bati. Zapišite na svoje listke ime Ivan Rebek, ključavničar v Celju. Dajte duška svoji ogorčenosti nad samovoljo naših voditeljev, glasujte kot en mož za pravega ljudskega zastopnika! Naj se pokaže ljudska volja! — Glede te volitve se nam piše iz učiteljskih krogov: „Gospoda nadučitelja Strmška bi gotovo volili vsi zavedno narodni spodnje-štajerski volilci, da se ni ta kandidatura prepozno sprožila. Vse delavstvo in tudi drugi sloji so navdušeni za g. Rebeka in radostni so, da bodo imeli voliti enkrat v peti kuriji po svoji vesti in enega izmed sebe. Gotovo je, da bo delavstvo brez izjeme volilo g. Rebeka, in če se bodeta volila še dva protikandidata Korošcu, je gotovo, da ta zmaga v boju. A če nam je slovenska Spodnještajerska pri srcu, če jo ljubimo, ne smemo tega dopustiti. Opustimo za sedaj v splošni blagor vse in volimo z delavci! Prepričani bodimo, da bo šlo delavstvo prav tako z nami, kadar bomo postavili kandi-data-učitelja. — Učitelj."
— Poziv na štajersko slovensko UČiteljstvo! Z ozirom na notico v „Učiteljskom Tovarišu" pozivlje podpisani vse slovensko učiteljstvo po SpodnjemJŠtajerskem, naj odpošle vsak okraj v četrtek, dne 24. t. m., zastopnike v Celje v prostore okoliške šole, kjer se dogovorimo, kakšno stališče zavzamemo glede državnozborskih volitev. Z ozirom na važnost pogovora je pričakovati obilne udeležbe. — Celje, dne 20. maja 1906. — Za učiteljsko društvo celjskega in laškega okraja: Armin Gradišnik.
— Napisi na novi železnici.
Železniška uprava namerava na postajah nove železnice pri sv. Ivanu in v Rocolu v Trstu napraviti samo italijanske napise. Proti tej nakani sta na željo svojih volilcev zastopnika H. in IH. okraja dr Rybai in dr. SI a vik protestirala na namest-ništvu ter zahtevala, da se odredi potrebno, da se prepreči taka nečuvena krivica proti slovenski narodnosti. Grof Schafigotsch je obljubil storiti, kolikor mu bo mogoče, da bo ustreženo zakonu in obstoječim odnošajem. Obenem se je politično društvo „Edi-nost" obrnilo naravnost do ministrskega predsednika, da odredi, da bodo na teh postajah tudi slovenski napisi. — Kakor se poroča z Dunaja, je železniško ministrstvo odredilo, da se na karavanški železnici od Žihpolj dalje proti jugu napravijo dvojezični napisi brez ozira n a n emšk e p r o tes te. Žihpolj e so prva postaja za Cel ovc em.
— Za  škola se potegnemo!
V interpelaciji faliranega študenta Wastiana na justičnega ministra zaradi pristranosti justičnih oblasti napram „hujskanju" slovenskega časopisja proti nemškim prebivalcem na Kranjskem (!) in Spodnjem Štajerskem se bere med drugim, da slovenska duhovščina pod zaščito ljubljanskega in mariborskega škofa vodi gospodarski boj proti Nemcem. Temu moramo odločno oporekati. Kar se tiče ljubljanskega škofa, vodi gospodarski boj naša kranjska duhovščina pod Jegličevo patronanco samo protislovenskim naprednjakom, doČim se namenoma izogiblje vsakega takega boja proti Nemcem in jih vrhutega pri vsaki priložnosti kolikor mogoče podpira. Kar se pa tiče škofa N apotnika, pa ve vsak, da tudi ni tako hud nasprotnik Nemcev, ampak da jim prav ponižno liže roke. Zato so bili v konfliktu ž njim oni narodni Štajerski duhovniki, ki so nastopili proti Nemcem, ker se je škof postavil vedno na nemško stran.
— Stritarjeva v slavnost na mestni višji dekliški šoli. Včeraf
dopoldne je posetil g. prof. Stitar v spremstvu g. župana Iv. Hribarja mestno višjo dekliško šolo. Vsa mladina je bila zbrana v dvorani „G1. Matice", da se pokloni slavljencu teh dni. V izbranih besedah, kakor jih zna v cvetočo retoriko vliti le on, je pozdravil pesnika ravnatelj dr. Požar ter s svojim istinitim navdušenjem vnel srca mladine za ideale Stritarjevega delovanja. Izraz tega razpoloženja je bil govor, ki ga je nato govorila gojenka zavoda gospodična Hočevar j eva; „slovenska mladina je uvidela, da je na svetu nekdo, ki za njo živi, ki se za njo poteguje", je dejala govornica ter v imenu go-jenk časti tala slavljencu. Bil je to zanimiv prizor: On, ki je vse svoje nade stavil na našo mladino, ki je konec svojega pisateljevanja posvetil slovenski mladini, ki je učitelj po poklicu in značaju, on ni nikdar v šoli videl pred seboj slovenske mladeži, a evo, danes pred njim zbranih slovenskih deklic! Dežela njegove fantazije, sveta dežela njegove poezije je postajala realnost. Slava, ki so jo zaklicale na zadnje gojenke Stritarju, velja tudi njim samim in vsemu zavodu.
— Spomin na Stritarja. Prof. Mi j o Vamberger nam piše iz Karlovca: Odkar je začel Stritar literarno delovati, Čital in poglabljal sem se vedno v vse njegove spise, ki človeku tako globoko segajo v srce, z neko posebno mladeniško slastjo in estetsko kontemplacijo. Ko sem pa po končani gimnaziji 1. 1873. nosil tri leta „belo suknjo", potožil sem se mu enkrat iz te duhomorne puščave, kjer sem se čutil nesrečnega, ter ga prosil njegove podobe, da ga tudi v obraz pogledam, kako mu že dolgo gledam v njegovo blago, mehko dušo. — In odgovoril mi je na moje veliko veselje tako-le : „Dragi gospod! Odpustite mi, da Vam tako dolgo nisem odgovoril; bil sem ravno v preseljevanji. Tožite mi, da ste nesrečni! A, dragi gospod! Kdo pa je srečen, kar nas po zemlji hodi? Človekov delež je trpljenje, temu je odmerjen veči, temu manji: zakaj ? — Komu naj stavimo to vprašanje?! — — Tolažil Vas ne bodem, tolažijo se ženske in otroci — mož trpi in molči, to je hrabrost, to je krepost! Z veseljem Vam pošiljam svojo podobo, ker je želite. A čemu si je želite? Moja podoba ni „podoba milosti", kakoršne ljudje prinašajo z božjih potov v tolažbo in pomoč! Kaže Vam čisto navadnega Človeka! — Bodite mi srčno pozdravljeni! Na Dunaju, 10. maja 1S75. Stritar. — Pod svojo podobo pa mi je napisal ta le dva, do sedaj še ne objavljena verza: „Ne toži, človek, vdan osodi Trpi svoj del in — dober bodi!** Podobo sem dal v okvir, katera je visela poleg moje puške, sedaj pa visi že trideset let nad mojo pisalno mizo.
— Na čast odposlaništvu „Hrvatske Matice", ki sta jo zastopala pri Stritarjevi slavnosti gg. dr. Ante Radić in dr. Ortner z gospema soprogama, je bil v nedeljo zvečer v mali dvorani hotela „Union" prijateljski sestanek, ki se ga je udeležil tudi jubilar Stritar z gospo soprogo, nadalje župan Ivan Hribar, deželni šolski nadzornik Fr. Leveč, dr. Z b a š n i k, ravnatelji Senekovič, dr. Požar in Šubic, več profesorjev, zastopniki „Slovenske Matice" in več drugega odličnega občinstva. V prisrčnih napitnicah se je slavila hrvat-sko-slovenska vzajemnost na kulturnem polju. O polnoči so se ljubi hrvatski gostje odpeljali.
— Stritarjev odkod. Snoči ob
10. uri zvečer se je povrnil g. prof. Stritar iz Postojne, kamor se je bil z gospo soprogo odpeljal, da si ogleda jamo. Gospod profesor se je izrazil j ako pohvalno o sprejemu, ki mu ga je priredila vrla notranjska metropola in je opetovano poudarjal, kako veličasten vtisk je napravila jama nanj in na njegovo gospo soprogo. Na kolodvoru v Postojni je Stritarja počakal občinski svet s pevci in godbo in ga je toplo pozdravil župan Pikel. V jami sta pela dva zbora. Danes je Stritar odpotoval na Bled, kjer bo stanoval v vili „Toplice". Jutri se odpelje na Dunaj. Povodom
odhoda je bil danes v kolodvorski restavraciji zajutrek, katerega je priredil g. župan Hribar in katerega se je udeležilo več gospodov in dani. Od g. profesorja Stritarja sta se v kratkih a toplih napitnicah poslovila župan Hribar in dr. ZbaŠnik.
— K slavnostni akademiji v nedeljo v „Mestnem domu" moramo pripomniti, da se je je vdeležil izmed honoracijorjev tudi dež. odbornik g. dr. Tavčar, kar je po neljubi pomoti izostalo iz včerajšnjega poročila in kar s tem popravljamo.
— Sorska alera se bo v kratkem obravnavala pred ljubljanskim deželnim sodiščem. Obtožnico je dobilo šest oseb, in sicer : Ivan L u -š t r e k , Franc Bukovec, Mina Bukovec, Vaclav Bukovec, vsi iz Sore, Ivan Kavčič iz Medvod in Peter Peternel iz Drage. Obdolženci so obdolženi takih stvari, kijih sploh storili niso. Nad to obtožbo imata silno veselje božji namestnik kaplan Brajc in zavrženi župan Smo v c.
— Odlikovanje. Gosp. Josip Prochazka, skladatelj in virtuoz v Ljubljani, je dobil pri konkursu razpisanem od „češke družbe za komorno glasbo" v Pragi za svoje novo delo „Kvartet za gosli, violo, violončelo in klavir" 2. častno nagrado 600 K. Konkursa se je udeležilo 21 čeških komponistov.
— Odlikovanje. < 'esar je podelil županu v Vodicah na Gorenjskem, g. Matevžu Sršenu, srebrni zaslužni križec s krono.
— Deželni odbor je v cestni
odbor metliški poklical Ivana Murna, posestnika iz Drašic in g. Ivana Susteršiča st., posestnika iz Semiča.
— Finančna vest. Finančni računski revidentFranc Spirkje imenovan računskim svetnikom za okrožje graškega finančnega deželnega ravnateljstva.
— Imenovanje pri državni železnici. Pristav v Hieflavu g. Vinko S k o f je imenovan za postajenačelnika v Vižmarjih, pristav Peter Schle-gel pa za postajenačelnika v Pod-nartu.
— Poštne vesti. Gosp. Jakob Vrečko, štajerski Slovenec, dosedaj poštni oficijal v trgovinskem ministrstvu, je imenovan za poštnega komisarja v Zadru. — Poštna odpra-viteljica gdč. Cecilija Bizjak je iz Cerkelj pri Kranju premeščena k Sv. Ani nad Tržičem. Pošto v Cekljah pa je prevzela ga. Julija L a p a j n e.
— Učiteljske vesti na Štajerskem. Za nadučitelja v Št. Lenartu v Slovenskih goricah je imenovan Jakob Kopic, učitelj na okoliški šoli v Ptuju. Za učiteljico v Framu je imenovana Marija Lauter, dosedanja suplentinja v Leitersberg-Kar-čovini.
— Upravni odbor ,,Zveze slovenskih pevskih društev11. Na letošnji skupščini „Zveze slovenskih' pevskih društev" izvoljeni odbor konstituiral se je v svoji prvi seji tako-le: Predsednik: profesor Anton Štri-t o f; predsednika namestnik : dr. V1 a-dimir Ravnihar; zvezni pevo-vodja: koncertni vodja Matej Hu-b a d, zveznega pevovodje namestnik: Hilarij Benišek; tajnik: Drago-tin Šebenik; tajnikov namestnik: Ivan Kocmur; blagajnik: Ivau Dražil; blagajnikov namestnik: Fran Golob; upravitelj evidence slovenskih pevskih društev: Slavoj Lebar; upravitelja evidence slovenskih pevskih društev namestnik : K ado Št ur m; odbornik brez izrecnega poslovanja: Ivan Zirkelbach.
Pevski zkor »Glasbene Matice11 ima v sredo, 23. t. m., ob 8. uri zv. važno posvetovanje v vrtnem salonu pri Auru.
— Slovenski igralci v Belgradu.
Danes nam došli „Slovenski Jug" piše „V petek je bil v dvorani hotela Ko-larac koncert slovenskih umetnikov. Vse štiri točke so se izvedle tako odlično, da so poslušalci s šumnim in opetovanim aplavzom manifestih I svoje zadovoljstvo. Petje g. Oured-nika, prvega baritona slovenske opere, je bilo v vsakem oziru umetniško. On je v resnici pevec-umetnik, ki razpolaga s kapitalnim baritonom. Njegov del, ki ga je ta večer iz vel, bi skoro mogel sam zase biti umetniški koncert. Gospici Kočevarjeva in Ber-gantova sta nam v dvospevu slovenskih narodnih pesmi pokazali," kako lepe so pesmi, ki jih prepeva bratski nam slovenski narod.   Obe ste bili
iskreno pozdravljeni. G. Danilo se je v svojih vlogah pokazal kot zelo dovzeten nmetnik. Igra ge. Danilove, docela naravna, brez običajnih igral-gkih gest, povsem solidna, je zlasti prijetno vplivala na naše občinstvo, ti je primorano, da gleda teatralne kretnje, neprirodne afektacije in vse druge pojave, ki spadajo pod pojem teatralno". Zadosti je, ako naglašamo, da je ga. Danilova igrala naravno, zakaj s tem smo ji izdali najboljše spričevalo. Občinstvo, ki je tega večera došlo, da uživa slovensko umetnost, je odšlo s koncerta s popolnim zadovoljstvom, to je bilo nedeljeno mnenje vseh. No, kar pa nas žali, kar je naravnost srbska sramota, je to, da je bilo občinstva na koncertu tako silno malo. Naša brezbrižnost se je pokazala tudi to pot in Človeku postane težko, ako pomisli, da smo taki v vseh stvareh . . ."
— Ogled živine na tukajšnjih postajah in — naprava telefona.
Iz trgovskih krogov se nam piše: V zadnji seji trgovske zbornice je bil sprejet predlog, naj  se izposluje naprava telefona v živinozdravniškem oddelku deželne vlade in v skladiščih ljubljanskih kolodvorov. Namen te telefonske zveze bi bil, da bi se klicali živinozdravniki deželne vlade k živinskemu ogledu. Z napravo telefona bi bilo le tedaj  ustreženo opravičenim našim  zahtevam,   ako  bi zanesljivo sedel najmanj 12 ur na dan vsaj en oglednik v uradu pri telefonu. Sedaj imamo z živinskimi ogledniki, ki se neprestano menjajo,  velike križe in težave. V uradnih urah jih je težko dobiti pri deželni vladi, ker se vozijo skoro  vsak  dan na  dolenjske kolodvore ogledovat živino. Pa tudi izven uradnih ur jih je težko dobiti, ker nečejo. da se jih nadleguje na domu aH v kavarni.   Vsled tega moramo večkrat čakati ure in ure pa tudi po celega pol dneva na ogled, s  čimer se nam trati Čas, ki je pri kupčiji tako drag, in se tudi živali brez potrebe mučijo. Omenjamo, da se pritožbe zaradi ogleda neprestano ponavljajo, odkar se je vzel ogled klavničnim živino-zdravnikom.   Dokler so klavnični živinozdravniki vršili ogled, smo vedno vedeli, da najdemo vsak Čas enega ali dva živinozdravnika v klavnici, ki sta nam bila takoj  na razpolago. Bolj nego z napravo telefonskih zvez bi nam bilo ustreženo, Če bi se postavili klavnični   živinozdravniki  za stalne oglednike na tukajšnjih kolodvorih.
— Katarina Pire t. V Kranju
je umrla v starosti 77 let rodoljubna gospa Katarina Pire, mati deželnega poslanca g. Cirila Pirca in rav-telja rKmetijske družbeu g. Gustava Pirca. Blagi gospe, ki je uživala obče spoštovanje pri vseh, ki so jo poznali, bodi ohranjen ljub spomin!
— Nemška predrznost. Iz Kamnika se nam piše: Orožnik Mavec in uslužbenec ces. kr. državne železnice Zetinek v Kamniku sta nedavno tega izzivala v slovenski gostilni slovensko družbo s petjem nemških provokato-riČmh pesmi. Seveda jim ni slovenska družba ploskala, temveč zažvižgala Sedaj si pa mislite višek nesramnosti Zato, ker sta ta dva možiceljna izzivala, sta se Čutila razžaljena radi žvižganja in sta stvar ovadila okrajnemu glavarstvu v Kamniku. Sedaj bodo orožniki preiskavah, kdo je žvižgal in zakaj se je žvižgalo. Dotični gospodje se preiskave ne boje, ves Kamnik pa zahteva, da se nemške izzivače Mavca in Zetineka premesti iz Kamnika v kake nemške kraje, kjer bosta lahko poljubno uganjala svoje germanske burke. Če se pa to ne bo zgodilo, bodemo prisiljeni razodeti za nemško gospodo v Kamniku neko jako neprijetno delikatno zadevo, ki tej gospodi ne bo po volji. Mislimo, da nas bode vodja c. kr. okr. glavarstva v Kamniku razumel!
~ Bralno in pevsko društvo JJ Selcih na Gorenjskem dela klerikalcem silne preglavice in je skušajo seveda ugonobiti. Ko je od tam odšel učitelj g. Grmek, ki je bil vnet *a tO društvo, so začeli klerikalci Vriskati veselja, čes, da bo društvo po njegovem odhodu takoj razpadlo. A zmotili so se nekoliko možje katoliški.
Grmekovem odhodu je bilo društvo res nekaj časa brez pevovodje ; ™alu pa se je začel zanimati zanje orgamst g. Uranič, ki že 10 let neumorno deluje na pevskem polju. Da tttta^ društvo izbornega pevovodjo, 8pričuje imeniten uspeh, ki ga je bilo društvo deležno ob priliki izleta 14.
Lm-, k Sv.  Joštu. Društvo je pelo tako Ipt^   An       i- i-     • J F
i-^joa, jc  ZUpniKU '
Z*? k* V peti. Seveda si Rožnik Honj prizadeva, da bi Uranič tako kot.on ho™> kakor se mu tudi
mbnH        i— r     ' &» mu Luai
dobilI „ne*rb° lzP°lnila želja, da bi mi g. Moreta, župnika v Bukovšci, P<W svojo komando. Ker je tudi uži-imLg' Jeg"c vnet podpiratelj gori j^novanega društva, bo to kar Lj-^»e uspevalo, kakor j a doslej in naj
Bim a 01 ™jejo proti njemu, kakor «*' 1 drago m mogoče.
_ Čitalnica v Ribnici priredi ei*tek na praznik Vnebohoda Go
spodovega ob polu 4. uri popoldne na občo željo gledalcev, ker je nedeljska gledališka predstava izborno uspela, popoldansko gledališko predstavo igre „Revček Andrejček" ob znižanih cenah. Vabila se ne izdajajo.
— Z drevesa sta padla 9letni
Jožef Petrič iz Muhaberja in 71etni Franc Langer iz Žužemberka, ko sta stresala hrošče. Prvi si je zlomil nogo, drugi pa roko.
— Toča je pobila 12. t. m. po
vinogradih vasi Kot, Sodinja vas, Vavpečja vas in deloma Semič pri Črnomlju   in   napravila    škode do
13.000 K.
— „Ilirski Sokol" v II. Bistrici
priredi dne 2 2. j u 1 i j a, ne pa, kakor se je zadnjič javilo, dne 15. julija, veliko ljudsko veselico z javno telovadbo. Obenem priredi kegljanje za dobitke, katero se prične dne 24. t. m. (praznik Vnebohoda) ob 2. popoldne na kegljišču v hotelu „Ilirija". Zaključek na dan veselice dne 22. julija t. 1. Natančni spored se še objavi.
— Letošnje pokončevanje peronospore. Na razna došla mi vprašanja, kdaj je najpripravnejši Čas za škropljenje trt proti perenospori in Če se to lahko sedaj povsod izvrši tudi tam, kjer so trte malo pognale, javim še tem potom, da je sedaj najprimernejši v južnih krajih celo skrajni Čas za to delo, ker kakor hitro nastopi stanovitno gorko vreme, se bo tudi peronospora kmalu pokazala. Za uspešno izvršitev tega važnega dela ne kaže držati se gotovega termina, marveč se to ravna po razvoju. Čimprej se trta primerno razvije, temprej se škropi. V krajih, kjer so vivogradniki doživeli pretočeno leto veliko presenečenje vsled neprevidnega zakašnjenja, niso letos s tem delom odlašali, Čeravno vreme tako nagaja. Kjer se je to delo že pred enim, ali celo pred dvema tednoma izvršilo, je treba sedaj, vsekakor pa pred cvetjem, še enkrat ponoviti, ker v tem času je nastalo mnogo novih listov in ker je dež prvo škropljenje kolikor toliko izpral. Dokler bo dež tako nagajal, bo treba to delo celo vsaka dva tedna ponoviti. Važno je, da se škropljenje koj po cvetju zopet ponovi, pri čemer je vedno paziti, da se razen listov in vršičkov, tudi zarod (grozdičke) prav dobro poškropi. F. Gč.
— Grozna nesreča se je pripetila v nedeljo 13. t. m. v tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku. Vdrl se je strop in poškodova sta dva delavca: Jožefu Klanjšku je zlomilo hrbtenico, Iv. Šubi je pa lahko poškodovan. Baje je vzrok nesreče ploha, ki se je vlila prejšnji dan in je zaradi teže tram zlomila. Na vsak način pa diši stvar nekoliko po kapitalistični brezbrižnosti.
— Utonil je .16. t. m v potoku Zapota v Radečah 21etni otrok Ivana Mejaša.
— Kdaj je vse Celje pokonci?
Mislih smo doslej, da je Celje mesto, ker so Nemci povsod to naglašali in povdarjali, zdaj se je pa izkazalo, da je nekoliko večja vas in da je obnašanje Celjanov ravno tako kot v kaki vasi, kjer smatrajo že za svetoven dogodek, Če n. pr. krava stori dvoje junic. V Celju se je namreč pred kratkim obstrelil 211etni komi Rudolf Derjusch. Bil je strašanski hajlovec, ki bi bil vsakega Slovenca najrajši snedel. Ko so v Celju zvedeli o po-skušenem samomoru mladega fanteta, bilo je vse mesto pokonci. Vse je drlo na kraj krvave nesreče, vpilo, cvililo, jokalo itd. ^Vahtarica" sporoča to, potem bo gotovo res, kakor je tudi res, da je ta „Rauberblatl", kot se imenuje pri njegovih poznavalcih, priobčil tako Jeremij ado o ponesrečencu, da bi se mrtvi kači utrgalo srce. Kakor čujemo, je bil Derjusch majhen urednik „Vahtaricea, zato je zdaj tolika žalost pri tem lističu. O Celje, ti „hartumv/ogte Feste" !
— Verska nestrpnost. V Te-
pini pri Konjicah je umrla neka po-sestnica, ki je živela z nekim moškim, ker jo je njen mož pred 14 leti zapustil in jo popihal v Ameriko. Ženska je imela s tem moškim nekaj nezakonskih otrok. Vsled tega so ji odrekli cerkven pogreb in jo pokopali kot psa. Revica je bila seveda brez denarja. Ko je pa umrl v isti fari bogat posestnik, ki je imel 30 nezakonskih otrok, pokopali so ga z največjim pompom, ker je plačal cerkvene ceremonije in daroval cerkvi par tisočakov. Tu so gospodje seveda lahko zatisnili oči!
— Nesreča. Dne 16. t. m. zjutraj ob 5. uri se je zgodila v Zajčji gori pri Sevnici nesreča. Ko so hoteli iti gostje k poroki, je poskušal drug oziroma brat neveste M. Pompe iz Orešja streljati z revolverjem, da bi slavnost povečal. Pri tem pa je tako neprevidno ravnal, da je krogla zadela ženina Miho Radeja iz Zajčje gore naravnost v srce in je bil Radej pri tej prici mrtev.
— Obesila se je v Gradcu 56-letna Ana Gaj še k, doma iz Šmarja pri Jelšah. Preživljala se je s prorokovan) ero. iz kart.
— Poskusen samomor. V Trstu
se je zastrupila neka 301etna kuharica s karbolovo kislino, ker je njen fant ni več maral. Hitri zdravniški pomoči se je posrečilo, jo ohraniti pri življenju, vendar je njen položaj skrajno opasen.
— Panorama-kosmorama na Dvornem trgu pod Narodno kavarno nas vodi ta teden po prelepi južni Tirolski. Komur so mar naravne lepote, gotovo ne zamudi lepe prilike in si ogleda to serij*. Krasno Gardsko jezero z obsežnimi pokrajinami je prava podoba raja, pa tudi druga jezera, razni starodavni gradovi, trdnjave itd. zadovole docela vsakega gledalca. Omeniti nam je še, da so v panorami-kosmorami skoraj pod vsemi slikami napisi, kar je jako praktično za gledalca. Prihodnji teden zanimivosti Koroške.
— Mednarodna panorama na Pogačarjevem trgu ima ta teden
razstavljeno največje mesto sveta London s prometom, o kakršnem nimamo prebivalci naših mest niti pojma. Izmed veličastnih zgradb zbujajo največ zanimanja parlament in „Westminsteru, Jamesova palača s prekrasnimi parki itd. Nekaj posebnega je tudi pogled na promet po reki Temzi. Sploh se nam kažejo vse glavne zanimivosti v tako izbranem redu, kakor si jih ne more ogledati tujec, ako preživi ves teden v Londonu.
— Več luči v Latermanovem
drevoredu! Piše se nam: Opetovano se jo že pritoževalo, da je razsvetljava v Latermanovem drevoredu naravnost škandalozna. Vse te pritožbe niso niČ pomagale. Latermanov drevored je še vedno, čim se zmrači, zavit v nepredorno temo. Tako je bilo tudi zadnjič, ko je bila predstava Buifalo Billa. Po predstavi se je gnetlo v drevoredu na tisoče ljudi, tema je pa bila, kakor v rogu. Da se je pod temi pogoji morala prigo-diti nesreča, se pač ni čuditi. Poroča se nam, da je pri ti priliki neki višji uradnik, ki je prišel ta dan v Ljubljano, ker ni prav nič videl, padel v jarek in se hudo poškodoval. Težko poškodovanega so na to odnesli na kolodvor. Ali morda tudi ta nesreča ne bo zadostovala, da bi Latermanov drevored dobil potrebno razsvetljavo.
— Tamburaško društvo „Graničar", ki je pretekli teden igralo v hotelu „Unionu na zahtevanje nekaterih nemških gostov tudi „Die Wacht am Rheinu, se opravičuje, da ni vedelo, da je ta pesem za Slovence izzivalna, in da bi sviranje te pesmi gotovo opustilo, ako bi bilo preje o stvari poučeno.
— Goljuf pod ključem. Kakor smo že poročali, se je zadnjih par dni po mestu klatil neki neznanec in se pri raznih  strankah  predstavljal za magistratnega, finančnega in hranil-ničnega uradnika, ter povsod pod raznimi pretvezami izvabljal kolkovino. Mož pa ni bil samo uradnik, ampak tudi detektiv.  Ko je šel v petek popoldne mimo Sv. Krištofa, jo je zavil v PeterČevo žganj arijo,  se tam žga-njarjem predstavil za detektiva in jih opozoril, da naj se pač dostojno vedejo   in   točno   odgovarjajo   na vsa njegova vprašanja, kajti sicer se jim zna slaba goditi. Jeruševi prijatelji so majaje se na stoleh „detektivu" obljubili,   da  ga  bodo  vse  ubogali in potem se je začela kontrola.   Kaj ste? Odkod ste ? Kaj  delate ?  Kje stanujete? itd. so bila vprašanja. Ko seje detektiv prepričal, da je vse v redu, je pustil družbo pri frakeljih in odšel proti Vodmatu. Proti večeru je prišel k  posestnikovi  ženi  ge.  Klunovi v Bohoričevih ulicah in tudi tam izvabil 2 K, ki sta pa bili zanj usodnega pomena.   Gospa Klunova je takoj nato brala v listih, da nekdo po mestu na ta način goljufa in vse ji je bilo jasno. Poslala je za „uradnikomu svojo 10-letno hčerko, da bi šla toliko Časa za njim, da dobi kakega stražnika. Dekletce je svojo nalogo točno izpolnilo in ko je prišlo  do Šarabonove trgovine na Zaloški cesti, ji je šinila v glavo rešilna misel. Naglo je stopila v trgovino in tam prosila, da so telefonirah po policijo, potem pa zopet odšla za tujcem proti „Majarončkovi" gostilni, kjer je naletela na stražnika in mu stvar razodela.  Samo ob sebi je umevno, da je ta z veseljem sprejel gospoda uradnika in ga odvedel na osrednjo policijsko stražaico. Tam so ga preiskali in dobili pri njem legitimacijo, glaseČo se na ime Julija Sabljarja, roj. 5. decembra 1854. leta v Zagrebu in tja pristojnega. Sabljar pravi, da je to pravo njegovo ime in da je bil svoj čas pri kr. vladi v Zagrebu pomožni uradnik. To je gotovo tudi isti človek, ki je že davno, kakor smo poročali, hodil po gostilnah v ljubljanski okolici in izvabljal od gostilničarjev kronce s pretvezo, da je finančni uradnik in da jim preskrbi koncesijo prodajati žganje. Sabljarja so oddali c. kr. deželnemu sodišču.
— „Šiba božja" le la hudodelce daktiloskopija. Kakor znano, imajo ti navado, da, kjer pridejo v roko pravice, zelo radi povedo napačna imena. Svoj čas so v tem oziru
Še izhajali, a sedaj jim pa tudi na tem polju prede slaba. Kakor smo že poročali, je dne 1. t. m. prijela mestna policija nekega Ogra, ki je ukradel posestniku Francu Peklaju z Dobrove kolo in je hotel na južnem kolodvoru prodati. Pri aretovanju je rekel, da se piše Aleksander Novak, da je trgovski pomočnik, roj. 1884. 1. v Papolcu na Ogrskem. Ker pa policija ni verjela, ga je dala fotogra-fovati in daktiloskopovati. Vse to so poslali policiji v BudapeštO in na Dunaj in sedaj je že prišlo z Dunaja poročilo, da krivec ni Novak, ampak Istvan Jandszo, roj. 1885. 1. v Oro-shazi na Ogrskem in da je bil lanskega leta pri okrajnem sodišču v Josefstadtu na Dunaju zaradi tatvine že kaznovan. Fotografija in daktiloskopija sta za Hermandido dar božji, za hajduke pa „šiba božjaa v pravem smislu besede.
— Strah pred policijskim stražnikom. Včeraj zjutraj sta se v stanovanju na Trnovskem pristanu št. 10 sprla kleparja brata Simon in Fran Šušteršič. Pri tem je France udaril Simona s krožnikom po glavi in ga telesno poškodoval. Simon je dal poklicati policijskega stražnika, da bi brata Franceta aretoval in ko je stopil mož postave v stanovanje, je smuknil France skozi okno in splezal na streho. Tam je klical stražniku: „Ne boste me dobil' ne, znam dobro hodit po strehah in če greste za menoj, bom pa dol' skoČil.u Stražnik mu pa ni hotel napraviti tega veselja, ampak je rahlo dušno odšel v mnenju, da, ako bode potreba, ga bode lahko dobil svoj čas na cesti, ne pa na strehi.
— Huda teta. Včeraj popoldne je prišla nad neko služkinjo v Flor-janske ulice njena teta A. G., katera stanuje v Streliških ulicah št. 2. Teta je začela najprvo nad služkinjo regij ati, zakaj ne hodi vsak dan v cerkev, da je premalo pobožna itd., slednjič se je pa spustila v njo in jo prav po mačje opraskala, pri tem pa še služkinjini gospodinji napravila pri preprogi 4 K škode. Videli se bodeta pred sodiščem, katero bode teti dokazalo, da se pobožnosti ne sme z nohti cepiti.
— Tatvini. Danes ponoči je bilo v nekem prenočišču v Florjanskih ulicah iz podzglavja ukradenega trgovcu Vincenciju Sandalu iz Lupo-glava v Istriji okoli 400 K denarja. Po dolgotrajni preiskavi je policija denar našla skrit v neki drugi postelji, ni ji pa natančno znan pravi storilec.
— Hlapcu Martinu Riflju je bila te dni iz neke šupe na Poljanski cesti ukradena 36 K vredna črna obleka. Osumljenec je znan.
— Oblasti iščejo 321etnega zidarja tlakoba Vidonija, ki je naposled živel v Brodu na Hrvatskem in prevzel v kočevskem okraju za delavce 170 K, potem pa jo neznano kam popihal.
— Izgubljene in najdene reči.
Kuharica Marija Krnčeva je izgubila Črno denarnico, v kateri je imela 15 kron. — Izvošček Ivan Šušteršič je z voza, ko je peljal z Viča proti Ljubljani, izgubil siv havelok brez rokavov, vreden 14 K. — Neka modistinja je izgubila srebrno  brožo, vredno 7 K.
— Gospa J. K. je izgubila zlato žensko uro, vredno 40 K. — Gimnazijec Stanislav  Jeglič je  našel bankovec.
— Modistinja ga. Matilda Vrenkova je našla manjšo vsoto denarja. — Na južnem kolodvoru je bil izgubljen, oziroma najden dežnik, stara usnjata torbica, robec s sladkorjem in kapljicami za želodec, Črne rokavice, zavitek, v katerem je bila srajca in rokavice in črna torbica z manjšo vsoto denarja.
— Za naročnike „Slovenskoga Naroda" je priložen ravnokar izdani priljubljeni vozni red tvrdke Ivan BonaČ za leto 1906. Ta elegantno vezani vozni red obsega poleg železnic, prog in paro-brodnih voženj tudi poštne in brzojavne določbe, seznam različnih denarjev, kolkovno lestvico in izboren sestav najlepših izletov in planinskih tur, na kar turiste se posebej opozarjamo. Vozni red se dobi tudi v prodajalni gornje tvrdke po 20 vinarjev.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 6. do 12. maja 1906. Število novorojencev 17 (s= 23-56%«), mrtvo-rojenec 1, umrlih 28 (= 38-78 %0), med njimi jih je umrlo za jetiko 6, vsled starostne oslabelosti 1, za različnimi boleznimi 21. Med njimi je bilo tujcev 11 (=1523%), iz zavodov 15 (=20*73%). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za škarlatico 2, za vratico 2 osebi.
— Slovenci v Ameriki. V rudniku je ubilo v Ely, Minn. Jos. Koreta (Kocin), doma iz Poljan pri Kočevju. — Kap je zadela v Cle-velandu Matevža Svi gl j a. —Potres v San Frančišku je popolnoma uničil hrv. slovensko župno cerkev sv. Cirila in Metoda in župnišče Turka.
* Najnovejše novice, otvoritev Simplonskega predora je bila včeraj v navzočnosti kralja Vik-
torja Emanuela in ministrskega predsednika S o n n i n a.
— Atentat na nadškofa. Na zborovanje maloruskega rokodelskega društva „Zariaa v Lvovu je prišel tudi nadškof grof Szeptvcki. Na dvorišču pa so demostrirali proti škofu dijaki in nekdo je vrgel tri kilograme težak kamen v dvorano proti škofovi glavi, ne da bi ga bil zadel.
— Ogoljufan škof. Škofa v Sobo tki je neki mednarodni slepar, ki se je izdal za ministrskega predsednika, opeharil za 52.000 K.
— Falitna nemška organizacij a. Pri zvezi nemških posojilnic in hranilnic v Mostu manjka 30 milijonov kron. Vsled konkurza je popolnoma uničenih 250 zadružnikov.
— Velikanski gozdni požar razsaja v pokrajini Wiskonsin. Požar je uničil tudi osem mest. Zgorelo je 30 oseb.
— llletna morilka. Blizu Frankfurta je llletna Schenk vrgla v ribnik lOletnega dečka Appela ter ga toliko časa suvala z drogom od brega, da je utonil.
— Splošni štrajk je izbruhnil v Banjaluki.
* Najdenček prinesel srečo. Neki avtomobilist je našel v Tridentu na cesti v povoje zavito dete, ki ga je pobral ter ga hotel izročiti v varstvo najbližjemu krčmarju. Krčmar pa se je otroka branil, nakar se ga je usmilil navzoči kmet Rizzi, ki je imel že doma kopico svojih otrok. Ko je njegova žena najdenčka razvila, je našla v povojih bankovcev za 13.000 K. Dosedaj se še ni moglo dognati, kdo je otrokova mati ter ostane denar dobrosrčnemu kmetiču.
Telefonska m unojauna
poročila,
Kranj 22. maja. Za prerano umrlim proštom in prelatom Kula-vice,m, ki si je stekel vehkih zaslug za ustanovitev žabniške fare, žalujemo in mu radi tega ohranimo trajen spomin
Več žabniških faranov. Dunaj 22. maja Poslanska zbornica je danes nenavadno dobro obiskana Koj začetkom seje ja vstal ministrski predsednik Hohenlohe in na občno presenečenje apeliral na vse stranke, naj čim prej doženejo volilno reformo, češ, da bo potem konec narodnostnim nasprotjem. Splošno se sodi, da je to zadnji poskus Hohenloheov doseči kompromis Zbornica je potem nadaljevala razpravo o vladni pro-gramatični izjavi in so govorili Menger, Deym, Dvorak in Sternberg. Prihodnja seja bo jutri.
Dunaj 22. maja. Srbski poslanik Vuic je bil danes pri Go-luchowskem zaradi nadaljevanja pogajanj glede trgovinske pogodbe s Srbijo Dunaj 22. maja. Generalni major Emil plem. Schwate, star 79 let, se je danes ustrelil.
Praga 22. maja. Tukajšnji rTagblattw poroča, da sta ponudila Hohenlohe in Wekerle, ko sta bila te dni skupno v avdijenci, cesarju demisijo, ker se glede nagodbe ne moreta porazumeti.
Krakov 22. maja. Ta so bile velike rabuke med redarji in 4000 delavci. Ulani so morali napraviti red, 79 oseb je aretiranih, mnogo je ranjenih. Vzrok je bil ta, da je neki redar udaril nekega vinjenega delavca s sabljo po glavi. * Budimpešta 22 maja. Danes je imel cesar prestolni ogovor. Ceremonija se je izvršila z običajno slovesnostjo. Prestolni ogovor se odlikuje po čudoviti nejasnosti prav glede najvažnejših vprašanj. Eno pa je jasno povedano v prestolnem rgovoru: da Ogrska ne dobi na d*mo kratičnem principu urejene volilne reforme, marveč da se napravi volilna reforma, ki bo varovala in jamčila mu djarski značaj Ogrske.
Rim 22 maja. Ministrska kriza se tudi danes še ni resda
1C nnlnfh lotje že miui,o» odkar j« p"
JV pUllIlll iti slo  na   trg Doeringovo
milo s sovo. in Se vedno je najpriljubljenej&e milo sveta.  Ker je sedaj  s priiuesanjem pat
z.u ovetllčnega mleka izboljšano, bo vsakdo, ki ga le poizkusi,  izprevidel, da nobeno, Se
tako drago toaletno milo nima na kožo tako uspešnega učinka kakor Doeringovo milo •
sovo. — Po 60 vinarjev se dobiva povsod.
1237
■
str/eno in tešeče
napravijo, kpžo
belo in nežno.
Dobi se povsod.
Zahvala.
Rodoljubom in prijateljem šolske mladine, raznim cenj gg. narodnim trgovcem, uradnikom in drugim iz Brežic, kakor tudi nekaterim čislanim čateškim občanom se v imenu svojih gojencev in njih staršev naj-topleje zahvaljujem za prispevke, da se je mogel izlet tako hvaležno izvršiti. Zlasti sem še posebej hvaležen gospe Barici Radajevi, da je ni oplašilo veliko delo, katero je. prevzela s stroški vred v kuhinji. — Živeli dobrotniki!
Čatež ob Savi, 16. maja 1906.
Jožef Ambrožič,
nadučitelj.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v
Uradni kurzi dun. borze 5
Naložbeni papirji.
4*2°/0 majska renta.... 4*2 /p srebrna renta . . . 4° „ avstr. kronska renta . . 4°/
4°
41 .'
4i/ o; 13 .'0
ah o; ** n /o
4V.V«
4V,°/o 4V.°/o
ff zlata „ . . ogrska kronska renta . 4% „ zlata n . 4% posojilo dež. Kranjske 4*/t°/o posojilo mesta Spljet
4v,°/o       » - Zadar
4va°/o bos.-herc. železniška posojilo 1902 . . . 4°/0 češka dež. banka k. o. 4% . . ■ ž o. zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . pest. kom.  k. o. z
10J , pr......
zast. pisma Innerst.
hranilnice.....
zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. "lokalnih železnic d. dr. ... 4l/«0/o 0Dl- češke ind. banke 4°/0 prior. lok. želez. Trst-
Poreč......
4° 0 prior, dolenjskih žel. . 3°/0 prior. juž. žel. kup. V/. 4l/j°,o avstr. pos. za žel. p. o.
Srečke.
Srečke od 1. 1860"5   .   . . „    od L 1864 ....
„ tizske......
zem. kred. I. emisije II
9 ogrske hip. banke . „ srbske a frs. 100 — „    turške......|| *!»•
Basilika        srečke .  . .
Kreditne » ...
Inomoske » ...
Krakovske „ ...
Ljubljanske       „ ...
Avstr. rdeč. križa „ ...
Ogr.     „      „    „     .   . •
Rudolfove „ ...
Salcburške        „ ...
Dunajske kom.  „ ...
Delnice.
Južne železnice.....
Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne de!n. . Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ • • Živnostenske „ • • Premogokop v Mostu (Briix; Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ...
Rima-Muranvi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
Valute.
C. kr. cekin......
20 franki.......
20 marke.......
Sovcreigns.......
Marke........
Laški bankovci.....
Rublji........
Dolarji........
Ljubljani".	
. maja 1906.	
| Denar	B<ago
9975	99 95
i   99 55	99 75
99 90	100 10
118	118 20
95 70	95 90
i 114 20	114 40
99-15	10015
100 50	101 50
9970	100 70
! 10050	10150
99*75	100-20
99-80	100 30
10040	101*40
105 60	106-60
100 50	10150
' ICO—	10020
100 —	100 25
100—	101-
100-50	101-50
99 90	
99-50	100—
310-75	31875
100 45	101-45
200-	202 —
284'—	286—
loG 50	158 50
290 -	298 50
292—	302-—
2C4—	269 25
100'—	10890
153	154—
23 20	25 20
470-	480 —
78-	84'-
90-	94 —
58-—	64—
49	50 75
3080	3280
57—	62—
68-	73-
520—	529 10
131 75	132 75
676 25	677 25
1B74 —	1684 —
676 25	677 25
817 —	818 —
242 —	243—
657—	663—
k 575 1C	576 10
2747--	2757 —
578-50	579 50
277—	280—
1 609 —	611 30
150—	152—
11-34	11-38
19-11	19 14
2347	23 55
23-98	24-0G
117-27	11747
9555	9575
253—	253 75
4-84	6—
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 22. maja 1906. Termin.
Pšenica za oktober . . za 100 K 15-86 Rž
Koruza
Oves
oktober . maj. . . . „ julij . . . „ oktober . „ Efekti«, vzdržno.
100 100 100 100
1304 1298 1318
12-G8
Meteorološično poročilo.
Viitua nad morjem 836*2.  Srednji xi*<i-i tlak 73«.o $*m
3 a	Čas opazovanja	Stanje barometra ▼ mm	2 0 £2. > i -2	Vetrovi	Nebo
21.	9. sv.	7290	98	al. jgvzhod	oblačno
22.	7. z}.	730 5	64	al. jug	megla
n	2. pop	7302	17 6	al. aever	pol. oblač.
Srednja včerajšnja temperatura: 9 9°, nor-male: 14*8°. — Padavina v mm 49.
Zahvala.
Potrti zaradi bridke izgube naše iskreno ljubljene soproge, oziroma svakinje, tete in stare tete, gospe
Marije Kapsch
roj. Kodermann
izrekamo s tem najtoplejšo, najiskre-nejšo zahvalo za dokaze presrčnega sočutja med boleznijo in ob smrti in za lepe darovane vence.
V Ljubljani, dne 20. maja 1906.
U883 Žalujoči ostali.
Sprejmeta ae takoj
spreten Žagar
in
dober brusač.
Več se poizve v pisarni Deghenghi v Ljubljani. 1823—5
Žagar
izvežbaa pri rezanju lesa s polnojar-menikom (Vollgatter) z večletno prakso, ki zna ravnati previdno z lesom in je pri strojih izurjen stopi lahko 8 1. ju lijem t. 1. v službo na novi žagi na turbino na Spod. Štajerskem. Stanovanje prosto.
Ponudbe naj se pošlje na uprav-niŠtvo „Slov. Naroda" pod' naslovom „Pošten in razumen".       i88i—1
Hotel ,Union'
Danes dne 22. in Jutri dne 23. maja
Orpneum
Fofe Berpre
3 dame
3 gospodje
1886
d*e budapeštanskl Folies Cap ice-burki,
Vse podrobnejše lepaki.
Hi mosoče
25
ceneje dobiti finega peciva, kakor ga razpošilja
I. kranjska tvornica finih piškotov 132. Braudt v Kranju,
150 kosov po 2 vin. za 2 krone 75     „      „   4   n     „  2 krone
Za gostilne in kavarne Je tako blago po 4 vin. prav pripravno.
Obleke ja gospode, obleke jor dečke, - -
- - obleka 3<z otrobe, površnike 3Ct gospode
in dečke,----- -
pakete ja dame,
- - paleto ja dame, plašče ja deklice - -
v največji izberi =^^=z po najnižjih cenah
1780—3
priporočata
Gričar ---JV(ejač
\A Zj ubijana, %f\ Prešernove ulice 9.
te
Tažnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naSa iskreno ljubljena mati, oziroma tašča, sestra in stara mati, gospa
Katarina Pire roj. Hartl
posestnica
danes, dne 21. maja t. L ob 5 uri popoldne v 77. letu svoje dobe, po dolgi in mučni bolezni, previđena s sve-totajstvi za umirajoče, blaženo zaspala v Gospodu.
Zemski ostanki nepozabne pokojnice se preneso v sredo, dne 23. maja ob polu 6. uri iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji župni cerkvi.
V Kranju, dne 21. maja 1906. 1885
Gustav in Ciril Pire, sinova; Ljudmila Verderber in Olga Pire, hčeri; Beti Grum in Rozalfja Lenassi sestri; Lucija, Mirni in Berta Pire, enehe; Josip Verderber, zet; Ciril, Metod, Boris, Dušan, Olga, Stana, Zdenka, Halka in Vasilisa, vnuki in vnukinje,
C^š^^b^ši^š^š^^^a^^aš^^^s^^^s^s^s^s^s^š^s^s^^^s^s^s^s^š^
Akcijska družba
za tovarn, izdelovanje cementa na Dovjem
naznanja svojim velecenjenim odjemalcem, da se prodaja nje
1884—1 splošno priljubljeni
Pottlond-cement"
v LJUBLJ
znamka orel"
VI edino le pri trgovcih
-op
m m
M
m.
m
M
M M
M M
M
Perdan in Fran Stupica
Lepo stanovanje
v Zgornji Šiški se odda takoj.
Natančneje se poizve pri lastniku „Matjanu", gostilničarju „pri kamniti mizi" v Zgornji Šiški. 1779—4
Strojepisca
sprejme takoj v pisarno   1825 3
notar HudooernIK j LJubljani.
Brusača
išče za parno žago
D. VILHAR i dr.
v Oerovem preko Rakeka.
Plača po dogovoru. 1758—5
Stanovanje
v Knaflovih ulicah št. 5 v pritličjQ obstoječe iz 3 sob s pripadki, se odda za majev ali avgustov termin.
Pojasnila  daje  upravništvo „.V rodne Tiskarne" ravnotam.
Trgovski učenec
ne pod 14 let star, s primerno Šolsko izobrazbo, nekoliko nemščine vajen, ^ sprejme v trgovino z mešanim blagom
J. R*' zbor&ak 17047 v  Šmartnem  pri Litiji.
zmožni nemškega jezika, se sprejrnej za prodajo v Avstriji dovoljenih srečk
Ponudbe pod „Merkur", Brno, Neugasse 20.
182
Karel Planinšek
Pruo ljubljanska u e 1 e ž $ a 1 n i c a za K a u o z električkim obratom ter specialna trsouina za kavo In čaj u Ljubljani
samo na dunajski cesti, nasproti kavarne „Evropa" ■ ===== (postajališče cestne železnice) — [
priporoča vsak dan na stroj sveže žgano kavo; najfinejše vrste in preizkušene zmesi po najnižjih cenah. Po pošti razpošiljam vsak dan
V davčni občini in trgu Radeče ob Zidanem mostu se proda
=====  zemljišče =
obstoječe iz lepih stavbnih prostorov, njiv, senožeti in hrastovega, gozda
v skopni men 5 ha, 45 a in 0 5 ma. Stavbni prostori leže tik ceste v Šentjur; in je posebno en prostor, ki leži nasproti živinskemu sejmišča, jako ugoden n zgradbo kake prodajalne.
Plačilni pogoji ugodni. Proda se ves svet skupaj ali posamezno po paf celah. — Ponudbe naj se pošiljajo na naslov: Josip Prosenc V Ljubljani. Sodne ulice št. 6. i
r
Kdor bi zemljišče - - ali kupčijo - -
vsake vrste, hotel, vilo, gostilnico, graščino, kmetijo, stavtoišče, mlin, opekarno i. t. d. rad hitro in tajno prodal ali pa si najel na po-========     sestvo   posojilo, ======
naj se zaupno obrne na starorenomirano krščansko podjetje
Prva avstrijska kupčijska in zemljiška borza  - -
na Dunaju, L, Sonnenfelsg. 21, ki je v vseh krogih predobro znana. Glavni zastopnik inspektor IVAN MATTESZ se mudi
sedaj v L ini.a i v hotelu pri Maliču. iss2ri
Prijazne ponudbe zaradi dogovora ali ogledaoja naj se naslavljajo tjakaj.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. maja 1906. leta.
Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga na Trbii. Ob 12. uri 52 m ponoči oseb vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Selzt
vare. Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 40 i poldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selztal, Solnograd, Inor S Bregcnc, Ženeva, Pariz, Dunaj — Ob 4. uri popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Cel Franzensfeste, Ljubno,  čez  Klein - Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijiiu \ t Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (v Prago direktni voz I. in II. razr.) 1 [pj Dunaj čez Amstetten. — Ob 9. uri 56 m ponoči osebni vlak v Trbiž, Beljak,' Fran. Inomost, Monakovo, (direktni voz I. in II. razr.) —  Proga v Novo mesto in Kočevje Osebni vlaki.  Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo - Toplice, . ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer v Novo mesto Kočevje  Prihod M Ljubljano jul kol.  Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 07 m zjutraj osebni vlak z Dunaj < Amstetten, Monakovo  Inomost, .direkt. voz I. in II. raz.), Solnograd, Franzensfesti Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak.   Ob 7. uri 09  m zjutraj osebni  vlak  iz Trbiža.  - 'I 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čez  Amstetten, Pra^o   (direktni voz I -1 II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Pariz, Ženeva, Cunh, Bregenz, Inomost, Zeli ob jezeru, Bad (lastein. Ljubno, Ce I Smohor, Pontabel. —  Ob 4. uri 30 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, & Beljaka, Celovca, Monakovep*a, Inomosta,  Franzensfesta,  Pontabla.   —   Ob 8.   uri 4 zvečer osebni vlak z Dunaja,  Ljubna,  Beljaka, Celovca. Pontabla. čez Selztal o. rnosta in Solnograća, čez Klein-Reifling iz Steyra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih \ Neba, Francovih varov, Prage, Lipskega. — Proga iz Novega mesta in Kočevia. Osi vlaki:  Ob 8. uri 44 m   zjutraj   iz   Novega   mesta in  Kočevja,   ob  2. uri 32 m - pop iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod" Ljubljane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m b 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih • -shod v Ljubljano drž. kol. Ii Kamnika.    Mešani vlaki: Ob  6. uri 49 min. zjutraj. 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob neuV praznikih. — Srednjeevropski čas je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani.
Sprejema zavarovanja Človeškega Siv* ljenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako agodmmj pogoii. ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjSujoČim; se vp-afiiu.
Vsak Član ima po preteku petih let pravico do dividende.
vzaja X3Q. n a- zavarovalna banica ^ x ra^i, Rez. fondi: 31,865.386-8O K. Izplačana odškodnine In kapitali]e 82,737.159-57 X. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
■ vitikoil tloviinsko > imroanu upravo« 2—58
Vm poJ»aiiL» daj«.
Gmm-alni M »top v Ljubljani, tega* pisarne so v lastne) baninej hiii
Zavaruje poslopja in prerničnine proti požarnim škodam po najnižjih oenab Škode conjuje takoj in najkuiantno Oživa najboljši sloves, koder poslu>
Dovoljuje iz Čistega dobička; izdate* podpore v narodne in obcnokorist&t nameno.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Basto Pustošiemšek.
Lastnina in tisk aN aro dne tiskarno8.