Ровашеша iteri&a RM 0,15 ИагашапкпБо^е Uprava KlagenXurt, Poettach 115 / Uredništvo v Klagenfurtu / Naročnina (ee plača naprej) meeečno z doetavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donadalce) / Odjavo naročb« teg^ lista za prihodnji mesec вргејше uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,08 za milimeter stolpec ttev. 16. Krainburg, 24. februarja 194.S. Podmornice napadajo kljub najhujšim Tiharjem Zopet 103.000 bit potopljenih Petnajst ladij in sedem drugih enot iz težko zavarovanega konvoja potopljenih Oberkommando der Wehrmacht je dne 22, februarja objavilo sledeče posebno poročilo: Kljub najhujšim viharjem in neprozorne-mu vremenu so nemške podmornice nadaljevale boj proti sovražni plovbi in potopile v Atlantiku ter pred severnoafriškimi sredozemskimi pristanišči iz močno zavarovanih konvojev 15 ladij s 103.000 brt, eno korveto, en spremni čoln, en predstražni čoln in štiri prevozne jadrnice. Neka druga tovorna ladja je bila torpedirana. Nadalje je Oberkommando der Wehrmacht v ponedeljek objavilo: Sovražnikove napade proti severni fronti kubanskega mostišča so nemške in romunske čete razbile. Sovražnika smo v nasprotnem napadu vrgli nazai pri čemur je imel visoke krvave zgube. V ozemlju ob Doncu in severozahodno od tod so Sovjeti poleg številnih krajevnih napadov z združenimi močmi na več mestih poskušali prodreti našo obrambno fronto. Bili so po težkih bojih odbiti in so imeli velike zgube. Sovražne skupine, ki so v dolgem zamahu med Doncem in Dnjeprom poskušale zajeti in odrezati zveze z našo fronto na ozemlju ob Doncu, so čete nemške vojske in Waffen-zagrabile v boku in hrbtu in jih razbile. V tem odseku so bojna letala in letala za boj iz bližine onesposobila za boj 25. sovražnih oklopnjakov, uničile več težkih topov in številna orodja. Sovražnik je imel tukaj posebno visoke krvave zgube. V prostoru zahodno in severozahodno od Harkova je sovražnik tudi včeraj brez uspeha napadel naše položaje. Močni sovražni napadi južno in severovzhodno od Orla so bili v silnih bojih in ob gostem snežnem metežu odbiti. Neka nemška bojna skupina je v nasprotnem napadu uničila maso neke sovjetske smučarske brigade. Na severnem delu vzhodne fronte so se včeraj vršili le boji krajevnega pomena. Pri nekem lastnem napadnem podvzetju je sovražnik poleg številnih mrtvih zgubil tudi več stotin ujetnikov, dvanajst oklopnjakov in večje število orožja. Zračno orožje je izkoristilo izboljšanje vremena za letenje in z močnimi odredi poseglo v boje na tleh. Na severni fronti so nemški lovci tekom včerajšnjega dne sestrelili 31 sovjetskih letal. Mi pogrešamo dve lastni letali. Pristaniško ozemlje v Murmansku in važne točke za iztovarjanje ob murmanski železnici so bila ponovno z dobrim uspehom bombardirana. V Tuneziji smo nadaljevali napade in vzhodno od Tebese uničujoče porazili močne dele neke divizije angleških oklopnjakov. Strmoglave! so razkropili sovražnikove na-red stoječe oklopnjake. Nočni napad na Tobruk je povzročil v pristanišču in v mestu velika razdejanja. Britanska letala so v minuli noči odvrgla razstrelne in zažigalne bombe na nekaj krajev v severnonemškem obrežnem ozemlju. 774 oklopniakov \ 10 dneh uničenih Mestoma popušča pritisk radi odluge In težkih zgnb Oberkommando der Wehrmacht je dne 21. februarja objavilo: Zaradi južnega vremena, ki je nastopilo še na drugih odsekih vzhodne fronte in zaradi težkih zgub, ki so jih Sovjeti utrpeli v dosedanjih bojih zimske bitke, je včeraj mestoma popustil sovražnikov pritisk.. Na ozemlju ob spodnjem Kubanu so bili brez uspeha krajevni napadi Sovjetov. Na fronti med Azovskim morjem in prostorom južno od Orla so se izjalovili številni sovražni napadi. Odstrelili smo 61 oklopnjakov, od teh 34 samo pri obrambi nekega močnega sunka, pri katerem je sovražnik vrhu tega utrpel visoke krvave zgube. Več napadov nemških odredov je v tem odseku krajevno uspelo, zračno orožje je z močnimi silami podpiralo čete vojske in prizadelo uničujoče udarce sovražnim vozilom, oklopnjakom in zbranim četam. Bojna letala so z vidnim uspehom bombardirala železniške cilje v ozadju sovražnika. Konjiška skupina pred nničlio strateško važne točke v Tunezi]! zasedene Obeerkommando der Wehrmacht je dne 20. februarja objavilo: Ob trajajoči odjugi je prišlo v kubanskem mostišču le do krajevnih sovražnih napadov, ki so povsod spodleteli. Med Azovskim morjem in prostorom južno od Orla še trajajo težki obrambni boji. Nasprotni napadi odsekov nemške pehote in oklopnjakov so na več frontnih odsekih vrgli nazaj, sovražne sile, ki so drle naprej. Pri tem je bilo uničenih 32 oklopnjakov. Na ozemlju ob Doncu obkoljena sovražna konjiška skupina je stis njena na najožji prostor in bo kmalu ugonobi jena. V severnem odseku vzhodne fronte so se ob odporu nemških čet zrušili ponovni, po topništvu in oklopnjakih podprti napadi. Močni odredi zračnega orožja so se podnevi in fonoči v dobrim uspehom bojevali s sovražnikovimi napadnimi skupinami in oskrbovalnimi oddelki. Nemški lovci so sestrelili samo nad severnim delom bojišča 38 sovražnih letal. V hudih obrambnih bojih v ozemlju ob Doncu se je posebno odlikoval XXXXVIII. zbor oklopnjakov, ki ga vzorno vodi General der Panzertruppen pl. Knobels-dorff. V odlični meri je bila pri razbitju naj)adov sovražnih oklopnjakov udeležena 15. divizija protiletalskega topništva. Na severnoameriški fronti so potekali boji, kakor je bilo pričakovati. V teku dosedanjih bojfev smo pripeljali skoro 3000 ujetnikov, mnoštveno Amerikancev, in uni- čili ali uplenili 169 oklophjakov, 95 oklop-nih izvidnic, 36 avtom^ičnih lafet in 60 drugih topov ter številne avtomobile. Britanski bombniki so v pretekli noči, ne da bi imeli kak vojaški uspeh, napadli ne-kaj krajev v Severozapadni in Zapadni Nemčiji, med njimi zopet Wilhelmshaven. Prebivalstvo je imelo majhne zgube. Po obrambi lovcev in protiletalskega topništva je bilo sestreljenih 11 sovražnih bojnih letal. Posamezne sovražne napade v prostoru pri Rshevu smo zavrnili deloma s proti-sunki. V severnem delu vzhodne fronte je sovražnik napadel na nekaterih mestih jugovzhodno od Ilmenskega jezera. Bil je odbit-in imel je visoke jgube. Južno od La-doškega jezera in pred Leningradom sovražnik ni nadaljeval svojih napadov. Dva lastna napadna podvzetja smo uspešno nadaljevali kljub trdovratnemu sovražnemu odporu in pri tem uničili 12 oklopnjakov. Protiletalsko topništvo zračnega orožja se je med veliko obrambno bitko posebno odlikovalo na vseh žariščih vzhodne fronte. Nek oddelek lovskih zračnih letal, ki ga vodi Oberstleutnant Trautloff, je dosegel svoj 4000. odstrel. Na kandalaški fronti je nemškim in finskim četam uspelo obkoliti in ugonobiti neko sovjetsko enoto smučarjev. V čaau od 11. do 20. februarja so odredi vojske na vzhodni fronti uničili, uplenili ali z zadetki onesposobili za premikanje 774 sovjetskih oklopnjakov. Na jugozapadni tunezijski fronti se premikajo boji naprej. Protisunek, ki ga je sovražnik izvršil s pomočjo oklopnjakov, je bil odbit. Zračno orožje je uspešno napadlo položaje motoriziranih britanskih čet in protiletalskega topništva. Pri napadu na severozapadno nemško ozemlje dne 19. februarja je mornariško protiletalsko topništvo — kakor je bilo naknadno ugotovljeno — sestrelilo dve nadaljnji letali, tako da znaša celokupna sovražnikova zguba pri tem napadu 13 letal. AmqiMkI hrup za sovjetsko armado Angleške cerkve v službi morilcev duhovnikov In skrunilcev cerkva Berlin, 23. februarja. V Londonu prirejene slovesnosti za 25. letnico sovjetske armade dajejo angleškemu časopisju povod, da se kopljejo v navdušenju nad boljševi-škim zaveznikom. »Observer«, »Sunday Times« in »Sunday Dispatch« tekmujejo s slavospevi nad boljševiškimi krvnimi žrtvami in poudarjajo pri tem, da je Moskva velik zaveznik, t. j., da smatrajo iz pluto-kratičnega stališča njene storitve za izredno koristne. Nedvoumno pa zavzemajo višek ljubkovanja voditelji angleških cerkev. Knezo-škof iz Canterburyja Dr. Temple, moderator reformiranih cerkev Sant Shottlands in moderator svobodnih cerkva so izdali skupno poziv, v katerem ee med drugim glasi: »Naravno in prav je, da izrazi angleški narod svoje spoštovanje sovjetskemu zaveznika Angleški kristjani bodo molili za sovjetski narod in sovjetske kristjane. Prosimo prav posebno za Unijo socialističnih republik, za sovjetsko cerkev, zacelokupnisovjetski narod in njegovo armado.« Poklon pred boljševiškimi masnimi morilci ima dostojno nasprotje v izjavi nekega pravoslavnega nadškofa iz Damaska, ki se oglaša v poročevalski službi v Beirutu o pravem času s sledečim priznanjem. »Smatram rdečo armado za armado osvoboditv« »veta in po- Leto 3. sebno osvoboditve Armenije. Vidim T Stalinu velikega očeta krščanskega sveta. Sovjetska zmaga je zmaga pravičnosti, če je v nebesih moč, ki jo nazivamo Boga, potem je ta moč utelešena na zemlji v Rdeči armadi, armadi, za katero sem pripravljen, da v okviru svojih možnosti materialno in moralno pomagam. S tem, da služim Rdeči armadi, sem prepričan, da služim stvari pravičnosti.« Knezoškof Canterburyja bo posinil od ne-voščljivosti, ko bo videl ta izliv svojega stanovskega brata v Damasku. Boljševi-ški morilci duhovnikov in skrunilci cerkva se bodo pa smejali v pest. Knezoškof Damaska označuje službo za Rdečo armado za stvar pravičnosti. Lenin je izjavil v svoji knjigi »Naslednje naloge Sovjetov« dobesedno ; Gospostvo Sovjetovnepo-zna niti pravičnosti. To gospostvo temelji na tlačen ju in uničenju vsake osebnostne volje.« Odveč sta izjavi knezoškofa Canterburyja in njegovega somišljenika o boljševizmu, Leninovo izpričanje je povsem zadostno. Kako na stežaj so odprli vrata Angleži v svojem imperiju boljševiškemu vplivu, kažejo jasno poročila o svečanostih za 25-let-nico Rdeče armade. V Palestini in Libanonu, kjer 80 že urejena prava sovjetska agi-tacijska središča za Bližnji Vzhod, so bile prirejene parade in slične prireditve. Angleški višji komisar v Jeruzalemu Mac Michael ni zamildil prilike, da je ime' nagovor. Angliji poslušni dostojanstveniki na, Libanonu so sledili njegovemu vzgledu, da so svečano praznovali 25. letnico Rdeče armade. Z drugimi besedami: Mogotci v Angliji in USA skrbe za to, da so izročeni njihovi podaniki boljševiškemu vplivu. Hrup za sovjetsko armado je dal za to dobrodošel povod. Leningrad upostošeno mesto ženeva, 23. februarja. Moskovski dopisnik »Timesa« piše o položaju v Leningradu, da je. mesto skoro neprestano pod težkim sovražnim topniškim ognjem, tako da uporablja prebivalstvo gotove ceste in trge samo ob življenjski nevarnosti. Tudi zračno orožje zelo napada Leningrad. Zelo pogosto se mu posreči, da predre vse zapore in meče bombe na mesto. Ostra zima je tudi pustila svoje sledove. Če danes pridemo v Leningrad, smo začudeni, da ne dobimo več prej«* šnjih predmestij, ta so namreč popolnoma; porušena, da pri tem dobljeni les pridobivajo za kurjavo. Tudi se ne moremo ubraniti vtisa, da je postal Leningrad opusto-šeno mesto. Od štirih milijonov prebivalcev, kot jih je bilo v normalnih časih, in milijonov beguncev, ki so bežali pred nemškim prodiranjem, jih veliko ni več. En del so jih evakuirali, stotisoči so pa pomrli radi lakote in mraza. Potopitev bolniške ladle „Graz" Berlin, 23. februarja. Na Sredozemskem morju plovejo od začetka afriškega vojskovanja bolniške ladje osovine med afriškimi, italijanskimi in grškimi lukami. Te ladje so pod zaščito ženevske konvencije. Odkar smo se izkrcali v Tunisu plovejo take ladje tudi v tuniška pristanišča. Dne 3. decembra 1942 je odplula bolniška ladja »Graz« iz neke italijanske luke, da pripelje ranjence iz Bizerte. Afriško obalo so zagledali 5. decembra 1942 zgodaj zjutraj. Bolniška ladja je plula popolnoma razsvetljena in z razsvetljenimi znaki Rdečega križa. Ob 6.15 uri se je zgodila podvodna detonacija, prednji del ladje se je zaril v vodo in kratko nato se je ladja potopila. Italijanski stražni čolni so rešili 17 nemških bolničarjev-voja-kov in 11 mož grške civilne posadke. 13 nemških vojakov, en italijanski mornariški bolničarski častnik in 39 grških mornarjev pogrešajo, čeprav v dotičnem morskem prostoru operirajo kljub tej zgubi še nadalje bolniške ladje med tuuiškimi in italijanskimi lukami. Btrmn t. — itev, 16. KARAWANKEN BOTE Sređs, 2%. februarja 1МЖ, Kleni stayki iz govora Reichsministra dr. Goebbelsa „les narod mora MU iih«|em Totalizacija то|пе fe zadeva vsega naroda « Vse moči zoper naskok stepe FUhrer je v svoji proklamaciji z dne 30. januarja v resnih in zanosnih besedah stavil vprašanje, kaj bi bilo iz N6mčije in Evrope postalo, če bi bil 30. januarja 1933 mesto nacionalsocialističnega pokreta prevzela oblast meščanska ali demokratična vlada. Kakšne nevarnosti bi bile prišle nad Reich hitreje, kot smo takrat sploh lahko mislili In kakšne obrambne sile bi imeli sploh na razpolago, da se ji protivimo? Deset let nacionalsocializ-ma je zadostovalo, da se je nemški narod popolnoma poučil o resnosti usodne problematike, ki izhaja iz vzhodnega boljševizma. Sedaj bomo tudi razumeli, zakaj smo postavili naše strankine dneve v Niimbergu tolikokrat v znamenje boja zoper boljševizem. Takrat smo dvignili svoj svareč glas pred nemškim narodom in pred svetovno javnostjo, da vzdramimo zapadnoevropsko človeštvo, ki je zapadlo brezprimerni ohro-vmitv! volje in duha, in mu odpremo oči, da vidi strahovite zgodovinske nevarnosti, ki nastajajo radi vzhodnega boljševizma, ki je zasužnjil skoro 200 milijonsld narod židovskemu terorju in ga pripravljal za napadalno vojno zoper Evropo. * Cilj boljševizma je svetovna revolucija Židov. Privesti hočejo zmedo nad Reich in Evropo, da iz te nastale obupnosti in brez-upnosti ustanovi svojo mednarodno, boljše-viško prikrito kapitalistično tiranijo. Kaj bi to pomenilo za nemški narod, ni treba posebej razlagati. Boljševizacija Reicha bi uničila naše celokupne plasti inteligence in voditeljstva in bi bila posledica tega privedba delavskih mas v boljše\iško-židov-sko suženjstvo. V Moskvi iščejo bataljone za prisilno delo v sibirskih tundrah, kot je že povedal FUhrer v svoji proklamaciji z dne 30. januarja. Nastop stepe se pred našimi frontami pripravlja in nastop Vzhoda, ki buta z vsak dan naraščajočo močjo zoper naše črte, ni nič drugega kot poskušana ponovitev zgodovinskih opustošenj, ki so prej že tolikokrat ogrožala našo celino. IVevarno ogrožanje evropskih narodov s tem je pa podano tudi neposredno nevarno ogrožanje življenja vseh evropskih držav. Nikar ne mislimo, da bi se boljševizem ustavil kje na naših mejah, če bi imel priliko nastopiti svojo zmagovito pot preko Reicha. Vodi napadalno politiko in napadalno vojskovanje, ki izrazito namerava boljievizirati vse države in narode. Papirnate izjave, ki so izšle iz Kremlja ali kot začitne obveznosti iz Londona ali Washingtona zoper te neizpod.bitne namere, ntim ne imponirajo. Vemo, da imamo na Vzhodu opravka s peklenskim političnim hudlčevstvom, ki ne prizna sicer med ljudmi in državami običajne odnose. * V znamenju vseh teh razmotrivanj je vojaška obremenitev Reicha na Vzhodu. Voj- na mehaničnih robotov proti Nemčiji in Evropi je dospela na višek. Nemški narod izpolnjuje 8 svojimi osovinskimi tovariši evropsko poslanstvo v pravem pomenu besede, če se protivi temu neposrednemu in resnemu življenjskemu ogrožanju z orožjem v roki. Ne damo se premotiti z vpitjem mednarodnega židovstva vsega sveta pri srčnem in vzdržnem nadaljevanju gigantskega boja zoper to svetovno kugo. Končati se more in tudi sme samo z zmago. Bodočnost Evrope odvlsl od nagega boja na Vzhodu. Hočemo Jo braniti. Nemški narod daje na razpolago svojo najdragocenejšo narodno kri za ta boj. Ostali del Evrope naj za to prispeva vsaj svoje delo. Odločeni za najradlhalnejšo samopomoč v ostalem vlada glede tega, kot mi je sporočeno v brezštevilnih pismih iz domovine in v prltrjevalnih izjavah iz fronte, v vsem nemškem narodu samo eno mnenje. Vsak ve, da bi ta vojna, če bi jo zgubili, nas vse uničila. In zato je narod s svojim vodstvom odločen, da sedaj poseže po naj-radikalnejši samopomoči, široke delovne mase našega naroda ne predbacivajo vladi, da postopa preveč brezobzirno, temveč kvečjem preobzirno. Če vprašamo vsepovsod nemški narod, bomo povsod dobili samo odgovor: N ajra dikalnej Se je sedaj rav-ng radikalno innajbolj totalno ravno zadosti totalno, da si pri« borimozmago. * V krajevnih uradih se bo v bodoče nekoliko hitrejše in nebirokratično poslovalo. Ni dobra slika, če se tam po osemurnem delavniku na minuto točno konča z delom. Ni narod radi uradov, temveč uradi so radi naroda. Delajmo torej tako dolgo, dokler ni delo izvršeno. To je zapoved vojne. Ce zna to Fiihrer, bodo znali to tudi služabniki driave. * Nočemo več sliSatl o za vojno nevažnlh obratih In sllCnlh Soplrnostlh, ki zahtevajo Ca« In zaposlenje. Nočemo več slišati o prenapetem, okornem sistemu vprašalnik pol za vsako neumnost. Nočemo se več zgubljati v tisočerih malenkostih, ki so bile morda v mirni dobi važne, nimajo pa za vojno nobenega pomena. N1- treba tudi vedno opozarjati na težke žrtve naših vojakov v Stallngradu, da opominjamo na dolžnosti. Vemo, kaj Je treba storiti In kaj opustiti. Zahteva se špantanskl način življenja za vse, za visoke In nizke, revne In bogate. Kot daje FUhrer vsemu narodu v ■ g 1 e d, tako el mora vzeti ve« narod v vseh •vojlb plaeteh ta primer tudi ca vzgled. Ce poraa Muno delo In skrbi, ma nočemo ramo Verlim mill Hrurk: NS.-Haiiverls« iind Dnickerel JiHrmeii GmbH.. Klajteiifurt .Verl^leiter: BmU --PaujptschrifUeltK:-№eMch prepustiti dela In ekrbij temveč hočemo tudi prevzeti naee oni del, ki ga lahko prevzamemo. Bklh tovarn za oklopnjake. Za njimi zopet sede možje iz organizacije stranke, vojaki iz bojujoče se oborožene sile, zdravniki, znanstveniki, umetniki, inženirji in arhitekti, učitelji, uradniki in nastavljene! Iz uradov in pisarn, ponosno zastopstvo našega duševnega življenja iz vseh plasti, kateremu se mora zahvaliti Reich ravno sedaj v vojni za čuda iznajdbe in človeškega nija. Preko vse športne palače vidim tisoče nemških žen. Pri povabilu se ni »pregledalo nobenega stanu, poklica in starostnega letnika. Upravičeno torej lahko rečem: Kar tu pred menoj sedi, je izrez iz vsega nemškega naroda, ki je na fronti in doma. Ali ni res? Da ali ne! Desel važnih vprašani nemškemu narodu Vi, dragi poslušalci, predstavljate trenutno nacijo. Vam bi rad stavil deset vprašanj ,na katera mi odgovorite z vsem nemškim narodom pred vsem svetom, posebno pa pred našimi sovražniki, ki nas poslušajo pri svojih radijskih aparatih. Angleži trde, da je nemški narod zgubil vero v zmago. Vprašam vas: Ali verujete s Fiihrer jem in z nami na končno totalno zmago nemškega naroda? Vprašam vas: Ali ste odločeni, da sledite FUhrerjn pri izvojevanju zmage skozi dm in strn in ob prevzemu tudi najtežjih osebnih obremenitev? Drugič: Angleži trde, da je nemški narod sit vojne. Vprašam vas: Ali ste pripravljeni, da nadaljujete s Fiihrerjem kot falanga domovine stoječ za bojujočo se oboroženo silo ta boj z divjo odločnostjo in ne glede na vsp usodne prilike, dokler nimamo zmage v rokah? Tretjič: Angleži trde, da se nemškemu narodu več ne ljubi, da bi se povrgel preveč pomnoženemu vojnemu delu. Iti ga zahteva vlada od njega. Vprašam vas; Ali st« vi in ali je nemški narod odločen, če FUhrer ukaže dnevno delati 10, 12, in če treba, 14 in 16 ur in dati od sebe poslednje? četrtič: Angleži trde, da se nemški narod brani totalnih vojnih ukrepov vlade. Noče totalne vojne, temveč kapitulacijo. Vprašam vas: Ali hočete totalno vojno? Ali jo hočete, če treba, še bolj totalno in radikalno, kot so si jo ,danes sploh moremo predstavljati? Petič: Angleži trde, da je zgubil nemški narod zaupanje v FUhrerJa. Vprašam vas: Ali ni vaše zaupanje v Fuhrerja danes večje, bolj vemo in nezlomljivo kot kdaj koli? Ali je vaša pripravljenost, da mu sledite na vseh njegovih potih in vse storite, kar je treba, d& se dovede vojna do zmagovitega konca, absolutna In neomejena? Vprašam vas šestič: AH ste pripravljen!, da zastavite odslej dalje vse svoje moči In stavite na razpolago vzhodni fronti Ijndl In orožje, ki jih potrebuje, da se zada boljševizmu smrtni udarec? Vprašam vas sedmič: Ali obljubite R sveto prisego fronti, da je domovina z močno moralo za njo in da ji bo dala vse, kar potrebuje, da pribori zmago? Vprašam vas osmič: Ali hočete, posebno ve žene, da skrbi vlada za to, da sta^ na razpolago vojskovanju tudi nemška žena vso svojo moč in vsepovsod vskoči, kjer je le mogoče, ja se dobi može proste za fronto in s tem pomagate svojim možem na fronti? Vprašam vas desetič: Ali odobravate, če treba, da se uporabi najradikalnejše ukrepe zoper mal krog skrivalcev in verižnikov, ki se hočejo igrati sredi vojne mini in izrabljati stisko naroda za sebične namene? Ali ste sporazumni s tem, da, kdor se pregreši zoper vojno, zgubi glavo? Vprašam vas desetič In poslednjlč; Ali hočete, da vladajo, kot zapoveduje nacio-nalsocialistični stankin program, ravno v vojni enake pravice in enake dolžnosti, da prevzame domovina solidarno na svoja ramena težke obremenitve vojne in da se po-razdele v enaki meri na visoke In nizke in revne in bogate? V svrho resničnosti, dragi nemški rojaki in rojakinje, bi vam rad stavil vrsto vprašanj, na katere mi morate odgovoriti po vaši najboljši vesti in vednostL Ko so mi dali moji poslušalci dne 30. januarja na moje zahteve spontano svojo pritrditev, je trdilo angleško časopisje drugi dan, da je bilo to propagandni teater in da nikakor ne odgovarja pravemu razpoloženju nemškega naroda. Danes sem na zborovanje povabil izrez iz nemškega naroda v najboljšem pomenu besede. Pred menoj sede v vrstah nemški ranjenci iz vzhodne fronte, ranjenci brez nog in rok, z razbitimi udi, vojni slepci, ki so prišli s svojimi sestrami Rdečega križa, možje v najlepših letih, ki imajo pred seboj naslonjene svoje berglje. Vmes naštejem petdeset imejiteljev Eichen-lauba in Ritter kreuza, odlično odposlanstvo naše bojujoče se fronte. Za njimi je truma oboroževalnih delavcev in delavk iz berlin- Odgolor nemškega naroda športna palača doživi v trenutku teh vprašanj manifestacijo, kot jo je ta stari bojevniški prostor naclonalsocializma doživel samo ob posebnih pomembnih dogodkih narodnega življenja. Masa skoči kot elektrizirana raz svoje sedeže. Kot orkan grmi vedno zopet veCtlsoč-glasno pritrjevanje po prostorni Športni palači. Vprašal sem vas; odgovorili ste mi. Vi ste del naroda, po vas se je s tem manifestiralo stališče nemškega naroda. Vi ste zaklicali našim sovražnikom to, kar morajo vedeti, da se np vdajo nikakim iluzijam in napačnim predstavam. S tem smo, kot od prve ure nošo moči dalje In skozi vseh deset let, trdno In bratsko zdru-Senl « nemškim narodom. Najmočnejši zaveznik, kar Jih Je na tem avetu, narod sam. Je z nami In Je odločen, da el pribori s FUhrer jem, pa naj stane, kar hoče. In e prevzemom tudi najtežjih žrtev zmago z orožjem v roki. Katera sila na svetu M nae mogla sedaj Se ovirati, da vse izvedemo In izpolnimo, kar smo el zastavili kot oUJ. Sedaj se bo in se nam mora posrečiti! Pred vami ne stojim samo kot govornik vlade, temveč tudi kot govornik naroda. OkWi mene Soi/jeti povsod knaio odbili Težke sovražnikove zgube - Uspešno napredovanje bojev v Tunezlji je dne Oberkommanđo đer Wehrmacht 19. februarja objavilo: V Zahodnem Kavkazu in ob spodnjem Kubanu so se radi nastopivše odjuge vršila le bojna dejanja krajevnga pomena. Pri tem je napredoval lastni napad južno od Novorosijska. Na fronti ob Doncu in v prostoru pri Harkovu je sovražnik zopet napadel z močnimi silami. Bil je v deloma težkih bojih zavrnjen. etevilni sovražni sunki jugovzhodno od Orela so se izjalovili. Z nasprotnim napadom smo vrgli nasprotnika nazaj in pri tem *п1ДШ (SklopnjakoT« Zračofl! моЈЦ# j# napadlo sovražnikova zbiranja oklopnja-kov, položaje topništva in kolone na maršu, ter s tem občutno razbremenili odrede vojske. Pri nadaljevanju močnih napadov jugovzhodno od Umenskega jezera je sovražnik znova utrpel najtežje zgube ljudi in materiala. D asi so nasprotnika izredno močno podpirali oklopnjaki in bojna letala, je bil povsod zavrnjen pred nemškimi glavnimi bojnimi črtami Krvavo so se tudi zrušili nadaljevani poskusi Sovjetov, da bi predrli našo fronto južno od Ladoškega jezera in pred Lenin-IMAdaljevu^ M *, ■treaLA sede moji stari prijatelji Iz vret stranke, M zavzemajo visoke položaje v vodstvu naroda In driave. Poleg mene sedi strankini tovariš Speer, ki je prejel od FUhrerJa zgodovinski nalog, da mobilizira nemško oboroževalno gospodarstvo in da dobavi fronti orožja v Izobl-licL Poleg mene sedi strankin tovarli doktor Ley, ki je sprejel od FUhrerJa nalog, da Izvede vodstvo nemškega delavstva in ga šola vzgoji v neutrudnem delu za njegove vojne dolžnosti, čutimo se povezanega z našim strankinim tovarišem Sauckelom, ki Je prejel od FUhrerja nalog, da privede neštevllne stotleoče delavskih moči v Belch, ki predstavljajo prispevek k narodnemu gospodarstvu, И ga sovražnik sploh ne more več dohiteti. Poleg tega so z nami združeni tudi voditelji stranke, oborožene sile In države. , Mi vsi, otroci svojega naroda, strnjeni z narodom v veliki usodni uri naše narodne zgodovine, mi vam obljubimo, obljubimo fronti in obljubimo FUhrerju, da bomo zlili domovino v blok volje, na katerega se lahko brezpogojno in slepo zanesejo FUhrer in njegovi boreči se vojaki. Zavezujemo se, da storimo v našem življenju in delovanju vse, kar je potrebno za zmago. Svoja srca ho« čemo napolniti z ono politično strastjo, ki nas je napolnjevala vedno v velikih bojnih časih stranke in države kot večni ogenj« Nikdar nočemo v tej vojni zapasti oni napačni in navidezni omotični objektivnosti, kateri se ima zahvaliti nemSka nacija v svoji zgodovini že za toliko nesreče. Ko se je ta vojna zabela, вшо Imwi obrnjene svoje OČI edino le na nacijo. Kar služI njej In njenemu življcnjekema boju, je dobro In se mora obdržati in poepeševa^ Kar škoduje njej In njenemu življenjskemu boju, je slabo In se mora odstraniti in odrezati. S polnim srcem In trezno glavo hočemo zmagati velike probleme tega vojnega obdobja. S tem nastopimo pot do končne zmage. Utemeljena Je v veri v FUhrerJa. Ta večer predočlm vsemu naxodn to enkrat njegovo veliko dolinoet. FUhrer pričakuje od nae storitve, И bodo presegale vse, Itar se Je doeedaj storilo. NJsgovl zahtevi ne (NeđalJevMiJe ва S. atraim Sreda, 24. februarja 1943. KARAWANKEN BOTE stran 8. — fitev. 16. Hop si W essel / Največji mučenlk NSDAP - Njegovo življenje in njegov boj Horst Wessel je bil rojen 9. oktobra 1907 kot sin župnika Ludviga Wessela v Biele-feldu na Westfalskem. Svojo mladost je preživel v MUhlljeimu ob Ruri in kasneje v Berlinu. Skrbno čuvan je rasel Horst v domači hiši. Domovina, Nemčija, Bog in vera so bili za evangelsko župnišče samo ob sebi umevni pojmi. Dne 1. avgusta 1914 je prvič prišel deček poln slutnje do spoznanja, da sta Bog in Domovina nekaj neizmerno Velikega. Oče je Sel na vojno, da se bojuje za domovino in da pred sovražnikom služi svojemu Bogu- Po vojni je prišel oče domov, bolan mož, čegar dnevi na tem svetu ao bili šteti. Nato je doživel Horst v svojem življenju prvo veliko bolest, oče je umrl; zlom njegovega sveta, sramota in izdajstvo mu niso mogli do zadnjega diha vzeti vere v Nemčijo in upanja v nemško bodočnost. Horstu Wesselu so se radi tega udarca usode odprle oči. Bil je z gotovostjo prepričan, da niso oni zastonj umrli, ki so padli in umrli v veri na Nemčijo. Iz gimnazijalca Horsta Wessela je postal za orožje sposoben mla denič, ki je skušal izpolniti svojo dolžnost napram domovini v >Wikingu«. Toda ni našel, kar je iskal, česa je iskal Horst Wessel s strastno močjo? Mnogo je bilo razbitega in razbito je bilo treba vzpostaviti. Toda kdo je bil poklican, da reši to nezaslišno težko nalogo? Tedaj je slišal Horst Wessel besede Adolfa Hitlerja: »Narod je usoda«, in sedaj ima njegovo iskanje en cilj: »Narod*. Tu je pokazal pot mlademu iskajočemu človeku mož, ki je poznal narod, ki je čutil utrip srca naroda^ In iz iskalca je postal ozna-njevalec, iz oznanjevalca borec. Vedel je, da samo narod lahko dobi ta boj. Poprej je pa treba pridobiti narod. Tako postane Horst Wessel nacionalsocialist. V letu 1926. smo. In tako stoji Horst Wessel, politični vojak Fiihrerja, v Berlinu in se bori za priznanje svojega Fiihrerja. Kmalu postane Horst Wessel Strafienzellenleiter v najtežjem ozemlju Berlina, na rdečem vzhodu. Horst Wessel se je vrgel v boj z vso svojo močjo in vsem zaletom svojega na-dušenja. V kratkem času je postal eden izmed najbolj znanih in najbolj zaželenih govornikov Berlina. Vodstvo je postalo pozorno nanj. Ponudili so mu, da gre kot Oberfiihrer na Mecklenburško in tam ustanovi pokret. Ponudbo je odklonil. Svojo nalogo je videl samo v osvojitvi berlinskega vzhoda. Tu je prevzel četo 34 v Friedrichs-hainu, ki je pod njegovim vodstvom postala v najkrajšem času Sturm. V vodstvu Sturma 5 je našel Horst Wessel svojo pravo in največjo nalogo. On, sin župnika, zrasel v dobrih razmerah, je spoznal bogate moči, ki jih lahko da delavstvo narodu, če se ga odtegne marksističnemu ščuvanju; odslej se je boril v delavski četrti za dušo nemškega delavca. Horst Wessel ni bil polovičar. Sam je hotel postati delavec, da spozna življenje, mišljenje in čutenje delavca iz neposredne bližine. Zapustil je urejeno in utrjeno domačo hišo in se preselil v neko sobo za prenočevanje na berlinskem vzhodu. Tu je postal šofer in delavec v šahtu. Sedaj je pripadal popolnoma nemškemu delavcu, katerega je moral privesti k Adolfu Hitlerju ;to je bila njegova naloga. Sturm 5 pod vodstvom mladega Sturmfiihrerja Hosta Wessela je postal kmalu nasprotnik, katerega so se komunisti v Berlinu najbolj bali. Mnogo neni-ških delavcev je potegnil iz vrst komunistov. Vedno je tam prijel, kjer je sovražnika najbolj zabolelo. Mnogo drznih posameznih akcij je podvzel Sturm, da opoiori de- lavstvo in vse prebivalstvo okraja na stranko Hitlerja in jih pridobi za svetovni nazor in pokret. , Horst Wessel je bil rojen voditelj in vzgojitelj svojih ljudi. Vsak, kdor je na novo vstopil v vrste Sturma, je bil vzgojen z vzgledom in vzgojo Sturmfiihrerja za resničnega političnega vojaka Adolfa Hitlerja. Horst je bil kljub vsemu tovarištvu in kljub ozkim zvezam s svojimi ljudmi nesporni voditelj, ki je znal dobiti izhod tudi v najtežjih in najnevarnejših položajih in na katerega so zato njegovi možje gledali ž neizmernim zaupanjem. Strankino vodstvo komunistov je v kratkem času videlo v Horstu Wesselu svojega najnevarnejšega nasprotnika. Priljubljeno sredstvo strahovanja ni nič več pomagalo zoper napadnost Sturma 5; nasprotno: strahovanje komunistov je bilo zdavnaj strto in edino pravico do ceste je komuna zgubila.'Posamezni napadi na može S A iz strahopetne zasede so napravili može Sturma 5 samo še trše. Če ni hotel komunizem zgubiti vsega vzhoda, je moral na mah odstraniti najbolj grozečo nevarnost. To je pa bil Horst Wessel, voditelj Sturma 5. Samo on si je upal vdreti v vrste komunističnih formacij in izvleči najboljše ljudi; on si je upal korakati po najbolj rdečih cestah in včasih z malo ljudmi, obiskali shajališča komunistov; samo njemu je bilo pripisovati, da je imel Sturm 5 svojo godbo na pihala, ki je bila dotedaj v Berlinu simbol rdečih pohodov, Horst Wessel je moral pasti, če naj je živel komunizem v Berlinu. Z brezprimemo podlostjo in nesramnostjo je bil izvršen načrt komunističnega strankinega vodstva. Horst Wessel je o Božiču 1929 zgubil svojega mlajšega brata Wernerja, ki je zmrznil v Krkonoših v snežnem viharju. Ta zguba ga je globoko zadela in ga vrgla za nekaj tednov na bolniško posteljo. Dne 14. januarja 1930, komaj ozdravel, se je vrnil v svojo sobo na Frankfurter str. 62, da prevzame zopet delo v Sturmu. Njegova gospodinja, komu-nistka Salm, je takoj poklicala komunistično morilsko drhal. Pod vodstvom Židinje Else Cohn in predkaznovanega zvodnika in zločinca Alija Hohlerja so prišli morilci v stanovanje Salmove. Potrkali so ni vrata, Horst Wessel je odprl vrata, ker je mislil, da ga hoče obiskati njegov tovariš Fiedler. V istem trenutku so streljali nanj in zadet v usta so je zrušil v krvi. Nato so zločinci preiskali so- bo in izginili. Horsta Wessela so hitro poklicani tovariši njegovega Sturma prepeljali v bolnišnico Friedrichshain, kjer je bila takojšnja operacija. Krogla mu je predrla skozi usta v glavo in obtičala tik pred vratnim vretencem. Po začetnem zboljšanju je umrl Horst Wessel dne 23. februarja 1930. Sovraštvo in podla nesramnost njegovih komunističnih morilcev se nista ustavila še pred težko bolnim. Sedaj so poskušali, da tudi mrtvega oblatijo. Pogreb Horst Wessela na Nikolaifriedhofu v Berlinu se je spremenil radi šikan policije in tuljenja in dejanskih napadov ničvrednežev v sramotno demonstracijo nemške razklanosti. Pokopali so mladega nemškega borca, čegar edina krivda je bila, da je svoj narod in Fiihrerja bolj ljubil kot svoje lastno življenje. Mlad voditelj, ki je ustvaril svojim tovarišem pokreta pesem, ki je postala od tedaj dalje za bojno pesem nemške revolucije in ki naj postane tri leta nato pesem vse ргеЂијепе nacije. Kar je Horst Wessel v svoji pesmi imenoval in veroval, je postalo resničnost po njegovem življenju in smrti. Dan po smrti Horst Wessela je pisal njegov Gauleiter Josef Goebbels: »Če bodo kasneje katerikrat v nemški Nemčiji skupaj korakali delavci in dijaki, bodo peli njegovo pesem in on bo sredi med njimi. Napisal jo je v opojnosti, v navdušenju, kot iz enega kova vlita, pesem, ki se je rodila iz življenja in da zopet vzbuja življenje. 2e jo pojejo vsepovsod rjavi vojaki. V nekaj letih jo bodo peli otroci v šolah, delavci v tovarnah, vojaki po cestah. Njegova pesem ga napravlja neumrljivega. Tako je živel, tako je umrl. Popotnik med dvema svetoma, med včeraj in jutri, med prošlim in bodočim. Vojak nemške revolucije! Kakor je pogosto, z roko ob pasu ponosno in vzravnano korakal na čelu svojih tovarišev s smehom mladine na rdečih ustnicah, vedno pripravljen, da zastavi svoje življenje, tako bo ostal sredi med nami. V duhu vidim korakati kolone, brez konca in kraja. Ponižan narod se zbuja in se pomika. Ozdravljena Nemčija zahteva svojo pravico; Svobodo in kruh! Zadaj za standartami koraka on v strumnem koraku. Morda ga tovariši niti ne bodo več spoznali. Mnogo jih je šlo za njim. Novi so prišli in so prihajali. On pa koraka tiho in vedoč z njimi. Zastave se vijejo, bobni ropočejo, iJiščalke pi-skajo in iz milijonov grl zadoni pesem nemške revolucije. »Spomin na Prešerna« Najslavnejši mož, ki ga je rodila gorenjska zemlja, je nesporno veliki pesnik Fr. Prešern. Ko je 8. februarja 1849. umrl v Krainburgu, mu še niso pripoznali zaslužene veljave. Imel je celo nasprotnike, ki so naravnost grdili spomin pesnikov (Blei-weilJ!). šele Stritar je takorekoč nanovo izkopal pesnika v Levstik-Jurčičevi izdaji Prešernovih »Poezij« (1866). Do onega časa je pravilno vrednotila pesnikov pomen le mala izbrana četica. Tem jasneje pa je zasvetila njegova luč potem: ne samo njegovi rojaki, temveč tudi neslovanski na- rodi ga priznavajo za klasika svetovnega slovstva. K temu je v veliki meri pripomogla tudi Ernestina Jelovškova, hči Franceta Prešerna, s svojimi nemškimi »Erin-nerungen an Dr. Franz Prešern«. V Ljubljani, kjer je bil za koncipijenta v pisarni odvetnika dr. Crobatha, se je Prešeren v svojem obupu nad nesrečno ljubeznijo do Primičeve Julije zapletel v razmerje z mlado, a neizobraženo Ano Jelovškovo. Ernestina, rojena 18. decembra 1942., ^ je bila drugi Prešernov otrok iz tega razmerja. Po očetu je podedoval lepe duševne Na tradicionalnem zborovalnem prostora v berlinski športni palači je govoril Reichs-minister dr. Goebbels na veliki maniiestaciji in je pozval nemški narod na boj zoper grozečo nevarnost iz Vzhoda. Pregled med ministrovim govorom. (Atlantic — Boeeig, Odgovor nemškega naroda (Nadaljevanje z Z. strani.) bomo odrekU. Kakor smo ponosni nanj, tako naj bo tudi on lahko ponosen na nae. V velikih krizah In pretreejjajlh naclonelne^ ga življenja se Šele obnesejo pravi možje, pa, tudi prave ženo. Sedaj nimamo več pravice jfO-vorltl o nežnem spolu, eedaj dokazujeta oba spola Isto bojno odločnost In duševno moč. Nadja je za vse pripravljena. FlUirer je ukom zal, mi ga bomo ubogali. Če smo sploh kdaj zvesto in nezlomljivo verovali v zmago, potem smo to uro nacionalne zave^H in notranjega dviga. Vidimo jo pred nami tako blizu, da bi jo skoro prijeli z roko, moramo samo prijeti. Moramo samo uporabiti moč odločnosti, vse drugo podrediti njeni plužbl. To je zapoved časa. In zato se glasi geslo: »Sedaj narod na plan in viharno naprej!« Sovleti povsod krvavo odbiti (Nadaljevanje z 2. strani.) gradom. Pri tem je bila v nasprotnem napadu obkoljena in uničena neka skupina sovražnikovih sil. Divizija španskih prostovoljcev se je uspešno udeležila te obrambe sovjetskih napadov. Zračni napad" bojnih letal na mesto in pristanišče Murmansk je bil zelo učinkovit. V Tuneziji napredujejo bojna dejanja uspešno. Na morju pred Alžirjem so sile nemško-italijanskih letal dosegle nadaljnje uspehe pri bojevanju z močno zavarovanim sovražnim konvojem novih pošiljk. Neka lahka križarka in tri velike prevozne ladje so bile zadete po torpedih. Ena trgovska ladja se lahko smatra za uničeno. V poznih večernih urah yčerajšnjega dne je neka skupina sovražnih bojnih letal napadla Severnozahodno Nemčijo in odvrgla razstrelne in zažigalne bombe na ozemlje Wilhelmshaven. Prebivalstvo, predvsem v okoliških krajih, je imelo zgube. Devet izmed napadajočih bombnikov smo zbili na tla. darove; žal se niso povsem razvili, ker ji mati zaradi revščine ni mogla nuditi potrebne izobrazbe, oče ji je pa umrl, ko je štela komaj sedem let. V ljudsko šolo je hodila pri uršulinkah v Ljubljani, nakar sa je izučila šiviljstva. Potem je preživela s svojo materjo deset let v Triestu, prav toliko pozneje v cesarski prestolnici Wien. Po materini smrti se je vrnila v domovino. Dvajset let je torej živela med tujerodci ter je v tem času skoraj pozabila materin# . ščino. Le redkokdaj ji je prišla v roke slb-'"-vcnska knjiga. Tembolj se je pečala z nemškim slovstvom in njeni spisi so polni citatov iz Goethgja, Schillerja in drugih. Vendar pa se je vedno zanimala za domača literaturo, predvsem za največjega pesnika, Prešerna, svojega očeta. Njeni spisi pričajo, da je bila Ernestina Jelovškova zelo inteligentna žena. Nagonsko čuteč, da je pravi pomen Prešernovih pesnitev mnogo večji kot se je sanjalo tedaj njenim rojakom, je marljivo zbirala čim več gradiva o Prešernu. Tako je v svojih nemških »Erinnerungen an Dr, Franz Prešern« otela pozabi marsikaj, kar je važno za razumevanje velikega pesnika. Ti spomini so izšli v slovenskem prevodu, in sicer precej skrčeni in popravljeni. V njih je skušala razumeti in opravičiti svojega tolikokrat nerazumjivega in zasmehovanega očeta. Niso pa zgolj temperamentna sorodniška obramba pred neljubo oceno potomcev, kot se pri taki vrsti spisov rado dogaja, temveč so dokumenti samostojne, kritične glave, ki je kljub skromni šolski izobrazbi zmožna, dokopati se do presenetljivo ostrih in točnih označb obskurantskih političnih in kulturnih razmer očetovega in svojega časa. Tudi v svojih pismih se je Ernestina Jelovškova posluževala nemščine kakor njeH oče. Prešeren in njegovi prijatelji ter učeni znanci so si dopisovali izključno nemški. O tenl priča obširna korespondenca s Stankom Vrazom, Čopom, Celakovskym i. dr. Tudi pesnil je nemško, prva, doslej nam znana Prešernova pesem je »Prophetischer Trost fUr Trauen im Jahre 1825« (Prešernova tolažba tovarišu Travnu). Ko je izbruhnila: »Abecedna vojska«, je začel peti nemške sonete »Des Sangers Klage«, da bi se razlegal njegov glas širje po svetu. Svojega nasprotnika V tem boju, Kopitarja, je prijel ostro v jeznih »Literarische Scherze«< In da bi ga slišala oboževana Julija, je moral pesnik poseči zopet po nemškem jeziku. Objavil je v Illyrisches Blatt^ (1834) nemške ljubavne sonete. (Glej Dr^ Franz Prešeren, Deutsche Gedichte, Lai-bach, 1901.) Dne 6. julija 1835 je utonil v Savi Prešernov najboljši prijatelj, Matija: Čop. Pesnik je dal svoji bolesti pretresljiv izraz v nemški obsmrtnici »Dem Anden-ken des k. k. Lyz.-Bibliothekars M. čop.< K. Мч stran 4. — štev. 16. KABAWANKEN BOTE GoTor T iportni palači |e mogočno odjeknil po vsej Evropi bo strmel nad IVemčijo Tudi pri nevtraicih oena.Ta.dno močno občutijo bol|šeTiško nevarnost 99 Berlin, 23. februarja. Veliki govor, ki ga je imel Keichsminister dr. Goebbels v četrtek v berlinski športni palači pred desettisoči navdušenih in za boj odločenih poslušalcev iz vseh plasti neemškega naroda, je mogočno ganil v vseh evropskih glavnih mestih in še daljo ter mu pripisujejo največji historični pomen. Nenavadno močno je odjeknil tudi v nevtralnih državah. Govor je ubral strune, ki so jih redko slišali. Brez dvoma je nastal v širokih krogih nevtralcev preokret v presoji vojnih dogodkov. Italija: »Do zmage brez kompromisa« »Z vsemi žrtvami do zmage brez kompromisa«, to je geslo, ki ga povzame italijanski tisk iz govora dra. Goebbelsa in strastne izpovedi nemškega naroda za FUhrerja. Najgloblje je do j milo v Italiji predvsem dejstvo, da se je po treh letih najtršega vojskovanja nemški narod kot en mož z grozljivo odločno navdušenostjo, poznavajoč žrtve, ki So pridejo, izrekel za edino odločilen cilj, za zmago. »Svet bo strmel nad Nemčijo. Kar smo mi že davno vedeli, bo moral spoznati sedaj tudi svet, namreč to, česar je zmožen nemški narod, kadar je pozvan, če je Reich v stiski. Japonska: »Znamenje moči« Resnost in odkritost, s katerima je doktor Goebbels pred nemškim narodom in celim svetom poudaril svoje stališče glede evropsko kulturo ogražajoče krize, občutijo pri Japoncih kot znamenje moči, zlasti ker je hkrati ugotovljeno, da vzlic vsem trenutnim težavam v Nemčiji nihče ne misli na možnosti gnilih kompromisov. Vsi listi podčrtavajo napoved Reichsministra, da pripravljajo vsi ukrepi za mobilizacijo vseh sil v Nemčiji novo veliko ofenzivo, ki bo v bodoči pomladi in poleti prizadela Rdeči armadi odločilne udarce. Finska; »Fanatična volja do zmage« Pod velikimi značnicami in z navedbo lastnih razpoloženjskih poročil o poteku manifestacije v športni palači podčrtava finski tisk soglasno, da še pri nobeni prejšnji manifestaciji ni prišla tako do izraza fanatična volja do zmage kot tukaj, kjer so desettisoči izmed vseh plasti naroda senzacionalno demonstrirali, d& so brezpogojno vdani stvari. Prepričevalen poziv celotnemu nemškemu narodu, da nđjjhe vse sile do skrajnosti, je dobil s potrditvijo deset vprašanj neomajen in po fanatičnosti pritrjevanja tak odgovor, kakršnega še niso slišali. Španija: »Glasen, soglasen odmev« Govor dra. Goebbelsa objavlja ves tisk v Španiji kot političen dokunient prve vrste in na čelni strani široko podčrtava najmar-kantnejše stavke, češ da je odkril golo resnico in nevarnost za Nemčijo in Evropo v vsem obsegu ter odkritostjo, ki je v čast nemškemu narodu. »Izbirati je med zmago nemških orožij ali med vesoljnim boljševizmom, to podčrtavajo besede nemškega ministra v konkretni in neizpodbitni obliki,« piše »ABC«. Niti malo nismo utrujeni, nasprotno trdota bojev krepi naše protibolj-ševiSko zadržanje in našo vero v končno-yeljavno zmago nemškega orožja. Francija: »Zapad jo v nevarnosti« Značnice pariškega tiska kažejo, da so tudi tukaj dobro razumeli drameče svarilo Reichsministra dra. Goebbelsa o preteči nevarnosti boljševizma. Vsi časopisi objavljajo bistvene dele govora na prvi strani. V nobenem listu niso izpuščene tri teze nemškega boja, ki ga je dr. Goebbels pro-klamiral vsej evropejski javnosti. »Le Reich se lahko ustavlja boljševizmu, ki ogroža našo celino«, se glasi naslov lista »Petit Pa-risien«. »Bridu Peuple« si je izbral geslo »Ker Nemčija daje svojo kri, mora Evropa pripraviti svojo delovno moč.« »Aujourd'hui« in »La France Socialiste« pa stavita na čelo govora opomin: »Zapad je v nevarnosti«. Švica: »Ogrožanje Evrope je dejstvo« Švicarji časopisi prinašajo govor Reichsministra dra. Goebbelsa v debelem tisku in na vidnem mostu. Pri komentarju pouda'-isjo. pt^jimo rWano raz vojaškega sUiMftča, pr<»đ П)КП(, periodo. »La Suisse« opozarja na cilje boljševizma in temeljito pretresa evropska življenjska vprašanja, ki se podajo iz sedanjega položaja. ^Tribune de Wusanne« svari pred tem, da bi kdo ne hotel smatrati hipne nevarnosti ogrožanja Evrope kot dejstva. Schweden: »Prepričevalen Goebbelsov govor« »Stockholms Tidningen« piše o prepričevalnem, pa tudi revolucionarnem Goebbel-sovem govoru. »Ni prikrival delne resne težave, hkrati pa je oznanjal resno voljo Nemčije, da bo storila vse za zmago, človek ima vtis, da se nemško vodstvo ne plaši sedaj nobenih sredstev, da bo nemška oboroževanja povišala na potrebno najvišjo stopnjo.« Zastopnik lista »Svenska-Dagbladet« javlja: »Izmed vseh neštetih mnoštvenih zborovanj in manifestacij nacionalsocialistov v zadnjem desetletju se bodo še dolgo spomnili na to Goebbelsovo zborovanje.« Poročilo pravi, da je zborovanje v športni palači poprečni prerez nemškega naroda. Turčija: »Nemčije vojna ne bo utrudila« Anatolska agentura je že v noči na petek razširjala Goebbelsov govor v obširni vsebini, ki jo istanbulski tisk ponavlja pod velikimi značnicami. »Uuus« prinaša znač-nico: »Nemčije vojna ne bo utrudila!« časniki »Cumhuriyet, *Taswiri Efkiar« in »Vatan« prinašajo govor s sliko dra Goebbelsa. Portugalska: »Zapad je ogrožen« Tudi lizbonski listi obširno objavljajo govor dra Goebbelsa in izražajo V svojih nadpisih, da je Zapad ogrožen in da je nemški narod odločen, bojevati se do končne zmage. »Diario de Noticias« piše, da jo dr. Goebbels v svojem govoru podčrtal resne nevarnosti, ki jim stoji nemška vojska na Vzhodu nasproti in napovedal celo vrsto ukrepov, ki mobilizirajo vse energije na-cije. Stalin iipolnjnje Leninov nigaz Vo]na za svetovno revolncijo - Namen petletk - Vsa Evropa na] bi bila zasužnjena - „Prvi obtok" - Gburdiill kot kronska priča proti Moskvi Berlin, 23. februarja, članek moskovske »Pravde«, ki zahteva kot odgovor na Churchillove in Rooseveltove Stalinu stavljeno ponudbe, naj se polasti Evrope, tako rekoč kot »prvi obrok« izročitev baltskih držav in Besarabije, je zbudil opravičeno pozornost po vsej Evropi, ker je v njem potrjena boljševiška volja zavojevanja. Stalinov oficielni organ si je pri tem drznil kroSnjariti cel6 z lažnivo trditvijo, da želi itak prebivalstvo teh držav samo, da bi se pridružilo Sovjetslđ uniji. Bkih držav »osnovna pravica boljševikov«. Kakšna je pa ta stvar v resnici, sta zadostno pokazala svoječasno premaganje baltskih držav in od Romunije izsiljeni odstop Besarabije ter Severne Bukovine. S pretnjo ultimata je, kakor znano, Moskva zahtevala od vlad v Rigi, Revalu in Kovnu, da ji prepuste vojaška oporišča. Kršeč pogodbe, pa so boljše viki zasedli celotni baltski teritorij, kjer je potem nekaj kupljenih subjektov na povelje Kremlja bilo pripravljenih, izvršiti sovjetizacijo teh ozemelj, čeprav jim je bila s podpisom Molotova zajamčena neodvisnost in samostojnost. Baltski časopisi zato danes po pravici opozarjajo na to, da je bila s prelomom dogovorov in s silo izvršena takratna pridružitev Estonske, Letonske in Litve Sovjetski uniji. Nek kauenski list opozarja v tej zvezi, da je samo v Litvi nad 22.000 ljudi postalo žrtev sovjetskega terorja. Na osnovi teh groznih številk je ravnatelj bukareštanske-ga »Curentula« izračunal, da bi najmanj 1 in pol milijona Romunov delilo isto usodo, ako bi se uresničili moskovski načrti. Razume se pa samo ob sebi, da se boljševizem ne bo zadovoljil s takim prirastkom ozemlja, ampak da bi ga smatral le pa prvo etapo na potu podjarmljenja vse Evrope. V svoji knjigi »Rroblem leninizma« je Stalin sam oznanjal, da je uničenje vseh nesovjet- Petletke s? bile, kar je v isti knjigi cinično priznal, le sredstva za pripravljanje svetovne revolucije, katere nosilka naj bi bila rdeča armada. Lenin je leta 1926. pisal v svoji knjigi »O vojni«, da namerava Stalin izpolniti ta nalog. Ni nobenega dvoma, da je bil na najboljši poti, doseči svoj cilj. Rusko gospodarstvo in rdeča armada sta se celih 20 let pripravljala na dan, ko bi boljševiški vojni stroj liki vse drobeči valjar pridrla čez Evropo. Že leta 1919. je Churchill pričakoval ta razvoj, ko je v svojem govoru izjavil; »Boljše-viške armade so na pohodu, da dobijo hrano ' in da ropajo, in na njihovem potu so le slabe države in nacije, ki so izčrpane in jih je vojna pretresla, če bo Nemčija bodi si zaradi svoje mednarodne slabosti ali po resničnem vdoru podlegla, bo raztrgana na kose.« Deset let pozneje je isti Churchill menil: »Za komunizmom stoji Moskva, ona temna, mračna, vražja sila, ki se je prikazala na svetu — drhal svetovnih zarotnikov. Ta drhal svetovnih z rotnikov stremi vsepovsod za tem, da okuži celokupni civilizirani svet.« In po nadaljnjih desetih letih je poveličeval finski odpor proti Sreda, 24. februarja 1943. Srbsko časopisje \ Franciji z dogodki v Franciji se bavi tudi srbsko časopisje ter obširno razlaga in prikazuje srbskemu ljudstvu posledice, ki so zadele nekdaj tako močno francosko državo zaradi njenega slabega vodstva. V svojih komentarjih zadnjih poglavij francoske drame gre najdalje tednik »Srbski Narod«, ki pod uredništvom srbskega prosvetnega ministra Joniča igra v Srbiji približno takšno vlogo, kakor »Das Reich« v Nemčiji ali pa »Spretnost« na Hrvaškem. V uvodniku, ki je posvečen samo zadnjim fracoskim političnim in vojaškim dogodkom, minister Jonič poudarja, da so ti dogodki v Franciji pokazali, da se evropski narodi posamezno ne morejo več upirati sovražnikom Evrope, temveč se morajo pridružiti silam Osi. Ta nasvet daje Jonič tudi srbskemu ljudstvu ter ga opozarja, da je nastopil čas, ko mora napraviti konec dosedanjemu čakanju in obotavljanju ter se 'asno opredeliti. V nasprotnem slučaju se pozneje tudi nihče ne bo oziral nanj in na njegove pravice, ker po njegovem zatrjevanju Evropa lahko živi brez Srbije, Srbija OMt bres nj», Ir K Л R ' ^7 \ T r* " V r'OT R Sr'^e 5. — Ут- т;. Л Г T % X Ж T ■ _ ж ж ж ■ ■ ■ 1 auf die Verteidigung ihrer eigenen Grenzen be- 25 Janre Rote Armee - mstrament bolschewisbscher —^ ^ MWAMWAAW «■ ren. Die Sowjetunion wcrde, gestutit auf die Re VQiUtinil / Tv'^ ^ausamer Konsequenz bereitete sich Stalin auf den Sdilag gegen die Kulturwelt vor ^ deT Ка^' % ■ w^iAiawAJi ' i-'ie Nichterreicnung dieses Zieles ist einzig und allein das Verdienst Adolf Hitlers LSnder gcgcn den Kapitalismui und die Bourgeoisie zu unterstutzen*'. fd. Berlin, 26. Feb. (Eig. Bencht.) In 25 Jahren seines staatlicben Bestehen) hat đer Bolschewismus tnne шпеге Politik mehrfadi gewanuelt. Auf den Kriegskommunismus mit seiner brutalen Vernidi-tung aller Werte erlebte man in der Sowjetunion in den Jahren der sogenannten neuen Wirt-loiattspolitik eine weitgehende Ruckkehr zum Kapitalismus, und seit den Fflnfjahresplanen Sulini wurde »ogar em Staatskapitalismus aufgebaut, dem saratlidie Krafte des Landes unter-■worien sind. Nur ш einer Hinsicht handelte die Sowjetunion mit konsequenter Foigeriditigkeit: In der Vorbereitung der weltrevolution. Krsti Etappe — Niederlage Fttr L*nin war die bolschewistische Revolt: nur Wm# Zwischenetappe. „Die Oktoberrevolution ist das Sprungbrett zur Weltrevolution", pflegte er ГВ ii^en. Im Dienste dieses einen Gedankens 'wurden tamtlidie Machtmittel des Staates einge-setzt. 'NaA Beendigune des letzten Weltkrieges •rfolete 1020 der Feldzug gegen den westlichen Nadibar, gegen Polen. Damali wurde ganz offen zugegeben, dafi die Reiterarmeen Budjennys gegen die ganze kapitalistisdie Welt anrennen ■wilrden, deren Todesstunde gekommen sei. Be-Ictnntlich endete jedodi dieser mit groBer Wudit ▼orgetragene Angriff Moskaus gegen de^ Westen " ▼or den Toren Warsdiaus. Der Fried« von Riga beendete daher diese erste Etappe des Kampfe« um die Weltrevolution. Ej war Trotzkis Lieblingsgedanke, eine „per-inanente Revolution" verwirklidit zu sehen, mit inderen Worten: Er wollte, dafi die Sowjetunion ihre SdiUge gegen die sogenannte kapitali-stische Umwelt ununterbrodien fUhren solite. DemgegenUber war Stalin der Ansidit, daft man durdi ihre Unterwuhlung mittels der kommu-nistiidien Internationale und der kommunisti-edien Parteien der anderen Lander einerseits und durdj den „Aufbau des Sozialismus" in den anderen Staaten sich erst die Grundlage sdiaffen solite, um entsprediend vorbereitet, dem Risika WhnllAer Fehlsdiliige wie vor Warsdiau zu ent-gehen. Nadidem das 6-Millionen-Heer, dai Trotzki Bach Beendigung des Burgerkrieges zur Verfii-gung stand und ihm als Stutze im Endkampf um die Macht nadi dem Tode Lenin: dienen solite, durdi den Beherrsdier der Parteiorganisation, Stalin, 1924 demobilisiert wurde, bauten Stalin \md seine Freunde die Rote Armee als wtllfahri-gei Instrument ihrer Politik von neuem wieder aцf. Im Jahre 1026 zahlte die Rote Armee erst 562.000 Mann: lie war n«A dem Miliisystem, also sehr lo&er, organisiert und zum grdfiten Teil mit noA aui der Zarenzeit itammendem Material ausgerilstet. Zwedt der FQnflahresplane Die seit 1927/28 von Stalin in die Wcge ge-Jcitctcn FUnfjahrespliine batten dchalb keinen anderen Z week, als die Grundlage fiir eine rie-sige Aufrustung zu sdiaffen. Dieser Absicht wurde die ganze Wirtsdiaft des Landes unter-■worfen. Statr Verbraudisgiiter fiir die Versor-gung der Bcvolkerung wurden neue Rohstoff-qufllen ersAlossen, eine gewaltige Sdiwerindu-stne aufgebaut. unzahl/ge Riistungsfabriken er-riditet. Bereiti in den ersten Jahren, die der Prokla-mierung des ersten Fiinfjahresplanes folgten, konnte man bei der Roten Armee eine starke F5rđerung der Motorisierung beobachtcn. So kSmen im Jahre 1933 beispielsweise dreimal so viele Pferdestarken auf einen Rotarmisten ah 10%, und im Jahre 1939 wuchs dines Verhaltn'i, laut amtlichen Angaben, auf das FUnffadie. Dabei ■war audi die rein zahtenmaRige Starke der Roten Armee bestandig im Wadisen _ begriffen. ^ Der Friedensstand betrug 1039 bereits 1,8 Millionen bei einem Bcstand an ausgebildeten Reserven von etwa 10 Millionen. Um die „Unbesiegbarkeit" der Roten Armee gbubhaft zu machen, wurde von den Sowjets behauptet, dafi von 1930 bis 19У'Ј ihre Pakwafte 70mal, ihre Pjnzerwaffe 43mal starker geworden sei. Neben der Riistungsindustrie war die vor-militarisdie Ausbildung die zweite wichtige Grundlage fiir den Aufbau des neucu Sowjet-heeres. Im kommunistisdien Jugendverband und im „Ossaviachim" lernte die Jugend sdiicRen, Fallschirm^pringen und wurde inr audi der Ge-braudi anderer Waffen beigebradit. Der Bluttcrror wadist Aber ie sharker die Rote Armee wurde, desto gcfahrlidier wurde sie den Kremelmadithabern selbst. Stalin und seine Lcute sdiwebten bestandig in Angst vor einem Militarputsdi. Sdion Trotzki war nahc dabei, sidi auf die Armee stiitzend, die Madit an sidi zu reiCen: als Marsdiall Tudia-tsdiewski, der zu den erfolgreidisten Armeefuh-rern im Biirgerkriege gehort hatte, zu volks-tumlidi wurde, setzte Stalin ihn und 278 Generale so wie etwa ein Viertel der Offiziere der Roten Armee ab. Die meisten wurden ersdiossen, andere eingekerkert, und nur ein kleiner Rest tuf untergeordnete Posten abgesdioben. Dieses groCe Blutbad von 1938 bedeutete fiir die Rote Armee eine Starke EinbuSe an Kampf-kraft, da ein betraditlichcr Teil krie^serfahrener und tiiditigcr Offtziere nidit mehr da war und die Kommandoposten durdi zum Teil unerfah-rcne oder ungeeignete Personen besetzt wurden. Aber demgegcniibei wurde ihr Kadavergehorsim gcgenubcr dem Regime nodi gr6ficr — jeder Sol-dat und Offizier wu(5te penau, was ihm drohte, wenn er die Politik Stalms nidit blindlings be-folgen wurde. Basis der Weltrevolution Ein Jahr nadi dieser groBen „Reinigung", am 20. Janner 1930, veroffentlidite das Parteiorgan „Prawda" einen bezeldinenden Aufsatz. Hierin wurde zunadist festgestcllt, dafi die Sowjetunion nadi wie vor „Ausgangspunkt, Anstofi und Basis" der Weltrevolution sei. Die bolsdiewistisdie Partei habe niemals die Revolution in ihrem eigenen Lande als Selbstzwedc bctraditet. Der Sieg des Bolsdiewismus in der Sowjetunion sei vielmehr nidits anderes als das „notwendige und widitigere Mittel zur Verst'arkung und Stimu-lierung der revolutionaren Bewegung in der gan-zen Welt, das Mittel zur Erleiditerung des Sieges der Proletarier m der ganzen Welt, „iiber den Kapitalismus". Dabei wurde auf einen Aussprudi Stalins hinacwiesen, der die Sowjetunion als Basis und Mittelpunkt der weltrevolutionaren Bewegung bezeiainel hatte. Weiter hiefi es in dem Aufsatze, dafi das „re-volutionare Proletariat aller Lander sidi bei einem bevorstehenden Krieg der Sowjetunion mit den fa^diistisdien Maditen auf die Seite der Sowjetunion stellen werde . . . Die Sowjetunion selbst werde sidi in diesem Kriege keineswegi Besonders hohe blutige Verluste der Sowjets UmfassongsversuAe der Bolsdiewlsten zwisdien Donez nnd Dn}epr zersdilagen Aus dem Ftlhrerhauptquartier, 22. Februar. Das Oberkominando der Wehrmacht gibt bekanrit: FeindHche Angriffe gegen die Nordfront des Kuban-Brilckenkopfes wurden durch deutsche und rumanische Truppen zerschlagen. Der Feind wurde im Gegenangriff mit hohen blu-tigen Verlusten zurllckgeworfen. Im Donez-Gebiet und nordwestlich davon versuchten die Sowjets neben zahlreichen Srtlichen Angrif-fen, mit zusammengefaBten KrSften an meh-reren Stellen unsere Abwehrfront zu durch-brechen. Sie wurden in schwercn KSmpfcn verlustreich abgewiesen. FeindHche VerbSnde, die mit einer welt aus-holenden Umfassung zwischen Donez und Dnjepr die Verbindungen zu unserer Front im Donez-Gebiet abschneiden sollten, wurdin von deutschen Truppen des Heerea und der Waffen-fif in Flanke und Riicken gefaBt und zerschlagen. In diesem Abschnitt setzten Kampf- und Nahkampffliegergeschwader 25 feindliche Panzer auBer Gefecht, vemichteten mehrere echwere OeschUtze und zahlreiches Gerat Der Feind hatte hier besonders hohe blutige Verluste. Im Raum westlich und nordwestlich Сђаг-kow griff der Feind auch gestem erfolglos unsere Stellungen an. Starke feindliche Angriffe stldlich und nord-estlich Orel wurden in heftigen KSmpfen bei đichtem Schneetreiben abgeschlagen. Eine deutsche Kampfgruppe vernichtete im Gegenangriff die Masse einer sowjetischen Schi-brigade. Im nordlichen Teil der Ostfront fanden am gestrigen Tage nur Kampfe von ortlicher Be-deutung statt. Bei einem eigenen Angriffs-untemehmen verier der Feind auBer zahlreichen Totep mehrere hundcrt Gefangene, 12 Panzer und eine groBe Anzahl Waffen. Die Luftwaffe nutzte die Besscrung des Flugwetters aus und griff mit starken Ver-banden in die Erdkampfe ein. An der Nordfront schossen deutsche Jager am gestrigen Tage ji sowjetische Flugzeuge ab Zwei eigene Flugzeuge werden vermiBt. Das Hatengebiet von Murmansk und wich-tige Ausladepunkte der Murmanbahn wurden erneut mit gutem Erfolg bombardiert. In Tunesien wurden die Angriffe fortgesetzt und fistlich Tebessa starke Telle einer eng-lischen Panzerdivision vernichtend geschlagen. Sturzkampfflugzeuge zersprengten Panzer-bereitstellungen des Feindes. Ein Nachtangriff auf Tobruk verursachte im Hafen und in der Stadt groBe Zerstorungen. Britische Flugzeuge warfen in der vergan-genen Nacht Spreng- und Brandbomben auf einige Orte im nordwestdeutschen KUsten-gebiet. Aggressiv gegen ganz Europa Da(5 es sjch hiebei nicht bloS um Ređensarten handelte, bcweist die aktive Beteiligung von so-vjetischen Ofttzi;rcn und anderen Fachleutcn lul rotspanisdier Seite wahrend des Burgerkrieges In Spanien. Audi d>.t militiirisdie Angriff auf Finn-land, die Annektion der Baltenstaaten sowie die Besetiung Bessarab'ens, die unter der Parole eine* antikapitalistisdien Feldzuges durdigefuhrt wurden, waren eindeutige Bewcise fiir die aggressive« Tendenien der Sovjetunion und deren AusfUh-rungsorgin, die Rote Armee, bij in die jiingste Zeit h'mein. Als Lenin am 28. November 1918, also jetzt vor genau 26 Jahren. das Gesetz Uber die Sdiaf-fung einer Roten Armee untersdirieb, bezeidinete er sie ausdriiddidi als Instrument „zur Unter-stiitzung der bevorstehenden sozialistisdien Revolution in Europa". Dafi sie mit brutalster Kon-sequenz auf diese Aufgabe vorbereitet wurde, be-statigt die „Prawda" nodi am 9. Janner 1939 mit den Worten: „Die Sowjetunion ist Ausgangspunkt, Anstofi und Basis der Weltrevolution". Vier Wodien spater sdirieb die „Krasnaja Swesda" in einem Kommen'ar zum neu eingefvihrten Fahneneid der Roten Armee: „Der Hid aus dem Munde del Soldaten wird wie eine Verkiindung der welthistorisdien Siege der Roten Armee er-klingen — der Siege, weldie die Fahne des Bolsdiewismus iibet der ganzen Welt hissen werden." Das allelnige Verdienst Adolf Hitlers Wenn ihr die Erreidiung dieses Zieles versagt blieb, so ist das einzig und allein das Verdienst Adolf Hitlers, der sidi in letzter Stunde ent-sdiloG, der ganz Europa drohenden Gefahr ent-gegenzutreten. Mit weldi grausamer und totaler Konsequenz sidi Stalin auf den gcplanten tod-lidien Sdilag gegen die Kulturwelt vorbereitet hatte, ist in den furchtbaren Sdiladiten der letzten Monate offenbar geworden. Sie haben ge-zeigt, dafi die Oberwindung des Bolsdiewismus nur moglidi ist, wenn audi wir den Krieg zu einem totalen madien, d. h. dafi wir «lle Mittel einsetzen und alle Krafte anspannen milssen. um mit der Wudit des Starkeren Sieger zu bleiben. 21 Nordamerlkaner ermordet tc. Mailand, 23. Februar. Von Reisenden aus den von den Antiachsentruppen besetzten Ge-•bteten FranzSslsdi-Nordafrikas erfShrt man, daB eine wahre Massenflucht der Berber ins Atias-gebirge einge.setzt hat, um sich der Zwangs-rekrutierung durch die Besatzungsmachte zu enr-ziehen. Die Eingeborenen haben keine Lust, Nordamerikancrn und Englandern als Kanonen-futter zu dienen. Die bereits zum Miiltardienst gepreSten Eingeborenen deserticren masscnhaft. Man hat nun die Gefangnisse geoffnct und den Haftllngen Prfimien von 5000 Franken und Fa-milienfUrsorge versprochen, damit sic sich an-werben lassen. Die Elngeborenenbeviilkerung ist aufierst erblttert auch wegcn der vlelen Be-iSstigungen arabischer Soldaten und es kommt deswegtfn h&ufig zu biutigen Zwischenfttllen. Allein in den letzten Tagen wurden in Marakcsch 21 erdolchte Nordamerlkaner aufgefunden, dar-unter neun Offiziere. Vom nordamerikanischcn Mllitiirgericht in Algier wurden weitere sedis Franzosen zum Tode verurteilt und ersdiossen. Man warf ihnen feindliche Haitung gegenUber den Besatzungstruppen und Sympathie mit den Eingeborenen vor. Wir •rxflhlan Atđrch«n uit«! 2 ESnsel ufid Gretel Die Frau fiihrte die ICUider noch tlefer In den Wald, wo sie ihr Lebtag noch nicht ge-wesen waren. Da ward wieder ein groBea Feiier angemacht, und die Mutter sagte: >Blelbt nur da aitzen, ihr Kinder, und wenn Ihr mlide seld, kSnnt Ihr ein wenlg sclUafen; wir gehen in den Wald und hauen Holz, und abends, wenn wir fertig sind, kommen wir und hoien euch ab.< Als es Mittag war, teiite Gretel Ihr Brot mit H&neel, der seln StUck auf den Weg gestreut hatte; dann schllefen sie ein. Und der Abend verging, aber nlemand kam zu den armen Klndem. Sie erwachten erst in der flnsteren Nacht, und H&nsel trttstete eein Schwestewihen und sagte: «Wart' nur, Gretel, bia der Mond aufgeht, dann werden wir die BrotbrCckeln sehen, die ich aus-gestreut babe, die zeigeo una den Weg nach Haus.< Ala der Mond kam, machten sie sich Ш auf, aboi ale la^ulcn keln Brocitlein mehr, dena die vlel tausend VCgel, die im Walde und im Felde umherflleger, die hatten sle weg-gepickt. Hansel sagte zu Gretek »Wir werden (teo Weg schion fladenic, aber ale fanden Шп nicht. Sie g^lngen die ganze Nacht imd noch einen Tag von Morgen bis Abend, aber sle kamen aue dem Wald nicht heraua, und waren ■o hungrig, denn sie hatten nichts als die paar Beeren, die auf der Erde standen. Und well sle so mtide waren, daB die Belne sle nicht mehr tragen wollten, so legten sle sich unter einen Baum und schllefen ein. Nun war's schon der dritte Morgen, daS sie ihres Vaters Haus verlassen hatten. Sle flngen wieder an zu gehen, aber sle gerleten Immer tlefer in d en Wald, und wenn nicht bald Hilfe kam, so muQten sle verachmachten. Als es Mittag war, sahen sie ein schGnes schnee-weiBes VOglein auf einem Ast sltzen, das sang so schOn, daB sle stehenblleben und Ihm zuhSr-ten. Und als es fertlg war, schwang ез seine FlUgel und flog vor Ihnen her, und sie gingen Ihm nach, bis sie zu einem H&uschen gelangten, auf desaen Dach ea sich setzte, und als sie ganz nahe herankamen, so sahen sie, daB das Hftusleln aus Brot gcbaut war und mit Ku-chen gedeckt; aber die Feneter waren von heilem Zucker. >Da wollen wir una dran machenc, sprach HKnael, »und eine gesegnete Mahlzeit haiten. Ich will ein StUck vom Dach essen, Gretel, du kcmnst vom Fenster essen, das schmeokt stlB.« H&nsel relchte In die HOhe und brach sich ein wenlg vom Dach ab, um zu versUchen, wie eg schmeokte, ilnd Gretel stellte sich an die Schelben und knusperte daran. Da rief eine feine Stimme aus der Stube heraua: »Kmisper, knusper, kneischen, Wer knuspert an melnem H^uschen?« Die Kinder antworteten: »Der Wind, dor Wind, Das hlmmlische Kind!«, und абеп welter, ohne sich Irremachen zu las-sen. Hansel, dem das Dach sehr gut schmeckte, rlS sich ein grofles StUck davon herunter, und Gretel stieB eine ganze runde Fensterschelbe heraus, setzte sich nleder und tat sich wohl damit. Da ging auf elnmal die Tttre auf und eine steinalte Frau, die sich auf eine KrUcke stUtzte, kam herausgeschllchen. H&nsel und Gretel erschraken so gewaltlg, dali sle fallen lleBen, was sie in den H&nden bielten. Die Alte aber wackelte mit dem Kopfe und sprach: »Ei, ihr lieben Kinder, wer hat euch hler hergebracht? Kommt nur herein und blelbt bel mir, es geschleht euch keln Leid.« Sie, faBte belde an der Hand und fUhrte sie In Ihr Hliuschen. Da ward gutes Essen aufge-tragen, Milch und Pfannenkuchen mit Zucker, Apfel und NUsse. Hernach wurden zwei schOne Bettleln welli gedeckt, und Httnsel und Gretel legten sich hlneln und meinten, sle w&ren Im Hlmmel. Die Alte hatte sich nur so freundlich an-gestellt, sie war aber eine bttse Hexe, die den Kindern aiiflauerte, und hatte das Brothiius-leln blofl gebaut, um sie herbelzulocken. Wenn eins in Ihre Gewalt kam, so machte sie es tot, kochte es und aS ea, und das war ihr ein Fest-tag. Die Hexen haben rote Augen und kOnnen nicht welt sehen, aber sie haben eine feine Witterung wie die Tlere, und merkdn's, wenn Menschen herankommen. Als Hansel und Gretel In Ihre Nahe kamen, da lachte sie boshaft und sprach hShnisch: »Die habe ich, die sollen mlr nicht wieder ent-wlschen.« Frtlhmorgens, ehe die Kinder erWacht waren, stand sie schon auf, und als sle belde so llebllch ruhen s ah, mit den vollen roten Barken, so murmclte sie vor sich bin: »Das wird ein guter Blssen werden.« Da packte sie Hansel mit ihrer dUrren Hand und t rug Ihn In einen klelnen Stall und Zeichnung. Anni Samit? sperrte Ihn mit einer OlttertUre ein; er mochte schreien wie er wollte, ee half ihm nichte. Dann glng sie zur Gretel, rUttelte sie wach und rlef: >Steh auf.'Faulenzerin, trag Wasser und koch delnem Bruder etwas Gutes, der sitzt drauQen Im Stall und soil fett werden. Wenn er fett 1st, so will ich ihn*essen « Gretel fing an, bitterlich zu weinen; aber es war alles vergebllch, sie muBte tun, was die bOse Hexe verlangte. Nun ward dem armen Hanael das beste Essen gekocht, aber Gretel bekam nlchts als Krebsschalen. Jeden Morgen schlich die Alte zu dem Stailchen und rief: »Hansel, streck delne Finger heraus, damit Ich fUhle, ob du bald fett bistl« Hansel streckte ihr aber ein KnOchleln heraua, und die Alte, die trUbc Augen hatte, konnte es nicht eehem, und melnte, es wftren HtlnseUi Finger, und ver« wunderte sich, dafi er gar nicht fett werden wollte. (Fortietzons folgt] . stran e. — štev. 16. K AR A ТУАУКЕУГ BOTE Sreda, 24. februarja 1943j Aus dem Hreise Hralnburg Kralnburg. (Ki noj Odkar imamo v Kraln-burgu novo povečano klno-dvorano, saj je v ијбј prostora za 500 oseb, vendar malo lažje prideš na vrsto pri preskrbi vstopnice za predstavo. Kreisleiterju Pg. Kussu gre zasluga, da eo predstave prestavljene iz prejšnje dvorane, ki je bila premajhna, v novonarejen še enkrat večji prostor. Zvočna aparatura je kar dobra, dvorana je jako akustična. Sedanji vodja ton-klna g. Willi Pecharda, ki je izvežban strokovnjak, ima povsod svoje okno In skuša zadovoljiti prebivalstvo v vsakem -ozlru. Velike vrednosti je naprava vhodov In posameznih izhodov. Občinstvo v par trenutkih izprazni dvorano, tako da nI treba čakati dolge minute, preden se prerineš do izhoda, kakor je bila preje navada. Ker so predstave zelo obiskane, bi bilo želeti, da se filmi, ki imajo kluturno vrednost In propagandni značaj vsaj Se enkrat več ponove, kot dosedaj. Kralnburg. (Prevročo ljubezen s 1 je hladila v Savi.) Dne 16. februarja so doživeli pasantje lesenega mostu v Kralnburgu za sedanje resne čase zabaven dogodek. Neka v tovarni >Sikra< v Kralnburgu zaposlena mlada dekle se je prehudo zaljubila v nekega poročenca, ki je tudi tam zaposlen. Ker je njeno neumestno ljubezen mož odločno odklonil, ne je dekle pri priči odločilo, da skoči v Savo. To je po zagrozilnlh besedah takoj storila. Ko pa je videla, da je - Sava premrzla in, kakor pravijo Krainburžani, tudi »premokra<, je hipoma v vodi zravnala svoje šibko telesce In kljub temu, da ji je voda segala do pasu, Savo prebredla in izstopila na nasprotnem bregu. Upamo, da je ta nepremišljen korak dečvo spametoval, ker je dobila precej hud nahod poleg zasmehovanja od strani svojih tovarlđic. Kralnburg. (Prireditve KdF.) Dne 20. In 21, februarja je priredila NS-Gemelnschaft >Kraft durch Freude« v Krainburgu vesel va-rletetnl večer. Takoj nato so priredili 22. In 23. februarja v strankinem domu »mojstrski večer operete«. Dne 24., 26., 26. in 27, februarja bo ta prireditev Izvedena v zaprtih prostorih za obrate. Od 20. do 27. februarja bodo torej dnevno prireditve KdF., tako, da se že Izpolnjujejo besede Relchsminlstra dr. Goeb-belsa, ki jih je Izrekel v svojem zadnjem govoru: Vlada pa sicer stori vse, da se nudi delovnemu ljudstvu v tem težkem času potreben oddih. Gledališče, kini, glasbene dvorane poslujejo dalje. Nikakor ne nameravamo, da pričaramo nad naš narod sivo zimsko razpoloženje. Kar služI narodu, kar vzdržuje njegovo bojno In delovno moč, jo napravlja nje- govo bojno In delovno moč, jo napravlja bolj jekleno In večjo, to je dobro In za vojno važno. Nasprotno se odpravi. Zato sem v izenačenje ravnokar navajanlh ukrepov odredil, da se prostori za duševni in duhovni oddih naroda ne zmanjšajo, temveč pomnože. Kralnbiirg:. (Zaprisega državnih uradnikov.) V blagajniški dvorani Flnanz-amta Krainburg, ki je bila okraSena z Relchs-dienstflagge, sta bila Imenovana dne 18. februarja 1943. v kratki in lepi slovesnosti dva bivša jugoslovanska davčna uradnika za uradnika v nemški državni finančni upravi. Svečanosti so poleg celokupnega uradništva prisostvovali Krelslelter Pg. Ku&. predstojnik glavnega carinskega urada Krainburg in Krelspresseamtsleiter. St, Velt a, d. Savo. (Prireditve KdF.) Dne 27. februarja ob 20. url se bo zopet vršila v strankinem domu prireditev KdF. Ravno tako kot zadnja prireditev podaja tudi ta višek artistike. Iz obilice pokazanega naj posebno omenimo: Glno Witt Igo vo, pevko Iz Sedmograške, ki nam je pela v svoji lepi sed-mograSki narodni noši netnške in romunske narodne pesmi, vidimo B e s p a 11 j a, ki je še pred nekaj dnevi vzbujal pozornost v berlinski Skali s svojimi predvajanji in M 1 o h 1 i n a, smešnega umetnika na kolesu, ki kaže zanimive reči in Izzove dolgotrajne salve smeha, potem eksperimentalnega psihologa Morto-na s svojim čudovitim želodcem. Pariški orkester Ellen Claudlne s svojimi sedmimi Igralci jazza se mudi šele nekaj dni v Nemčiji. Način predvajanja diši torej še čisto pariško, t. j. nemškemu občutku še eksotično. Vsa ta predvajanja so še obdana s humorl-stlčno napovedjo in lepimi plesi. Naklas. (Apel Ortsamtsleiterjev.) Tu se je vršil te dni letos drugi apel Ortsamtsleiterjev v novi pisarni. Pod vodstvom Orts-gruppenlelterja Schescharka so temeljito prcrešetall vsa Ortsgruppo tičoča se vprašanja. Za novega Organlsationsleiterja je bil imenovan Pg. N U h 1 e n. Hreit Radmanntdorl Wocholner Feistritz. (Vlak ga je povozil.) Pred nekaj dnevi je lokomotiva nekega vlaka na postaji Wochelner-Felstritz podrla delavca Viktorja Kopouschka Iz ABlinga, ko je hotel prekoračiti progo, na tla in mu odrezala levo roko. Ponesrečenec je bil prepeljan v bolnišnico na Gallenfels v zdravljenje. Pridelovanje бЦе^Шћ rastlin (Nadaljevanje) Setev ogrSčIce se vrši z ozlrom na podnebje kraja v različnem času. Zimska ogrščica se seje od srede julija do srede avgusta, v toplejših krajih, zlasti v vinorodnem podnebju, pa tudi do srede septembra. Pomladansko setev ogrščlce vršimo v aprilu In maju, kakor pač kažejo vremenske prilike. Predno ogrščlco sejemo, moramo zemljo dobro pripraviti In močno pognojltl s hlevskim gnojem. Tudi močna gnojnica, zlasti pa gnoj od perutnine zelo vpliva na dobro rast in kakovost ogrščlce. ^ Nekateri sejejo ogrščlco najraje na praho, kjer dobro obrodi. Navadno jo pa pridelujejo večidel po krmsklh rastlinah, ki se spravijo zgodaj z njive, tako da je mogoče zemljo ^ dvakrat preoratl, predno se seje. V gorkejšlh krajih se prideluje zimska ogrščica tudi po zgodnjem žitu. Ce zemljo za setev ogrščlce orjemo dvakrat, pognojimo s hlevskim gnojem pred drugim oranjem. Ugodno delujejo pri ogrščlcl tudi umetna gnojila. S prav dobrim uspehom se rabijo umetna gnojila, ki so bogata dušika In fosforne Aus dem Hreise steln Stein. (Uspešni službeni razgovori.) Pred kratkim se je vršil službeni razgovor, ki ga je priredil Ortsgruppenlelter Franz Stra-Ber za Ortsgruppen-Amtsleiterje NSDAP in Amtswalterje KVB. Po predavanju o nalogah NSDAP je pridobil kot nove sotrudnike 11 Partelgenossen, ki bodo opravljali službo Zel-lenlelterjev In ki bodo z nasveti pomagali Zel-lenlelterjem KVB. Nato je govoril Krelsorga-nlsationslelter NSDAP, Krelsleitunge Steln, M U11 e r, o nalogah Zellenlelterjev kakor tudi o sodelovanju s službenimi mesti DAF, NSV in Frauenschafte. Mannsburg. (Generalni apel.) Nedavno se je vršil v Ortswaltungl DAF generalni apel sodelavcev DAF. Betrlebsobm&nnerji so Iznesli svoje želje in so jim pojasnili razna vprašanja. Zvečer je govoril Krelsobmann H u e m e r sodelavcem Ortsgruppenwaltunge, Betriebsobm&nnerjem in BetrlebsfUhrerjem in •poročil bodoče naloge. Holm. (Iz Ortsgruppe.) Ortsgruppen- letter Jakob Z e 1 c h e n bo zapustil Holm in odšel k Waff en-H. Krelslelter P I Iz se je za-'hvalil odhajajočemu In mu izročil prlznavalno listino. Nato je uvedel v urad Krelslelter novega Ortagruppenlelterja Rlcharda Reber-niga. Domschale. (Nov Ortegruppenlel-ter.) Pred nekaj dnevi ee je na svečanem apelu strankinih tovarišev in sodelavcev Ortsgruppe poslovil dosedanji Ortsgruppenlelter F r e u n d. Domschale zapudča, ker je službeno premeščen. Krelslelter P11 z se je zahvalil odhajajočemu za njegovo vzorno delovanje in mu je Izročil prlznavalno listino. Za novega Ortsgruppenlelterja je bil Imenovan Pg. Anton 8 tlfter. Wodltz. (D a vi C a.) Ker se je pojavilo par slučajev te nalezljive otroške bolezni, posebno pri prav malih otroklh In je bolezen jako nevarna, se opozarjajo starši ali njih namestniki, da takoj vsak primer prijavijo pristojnemu zdravniku. kisline. Poleg hlevskega gnoja se rabi za ar po 10 kg superfosfata in ravno toliko žvepleno-klslega amonljaka. Dobro vpliva tudi Tomaževa žlindra (20 kg za ar; ar je 100 m^) namesto superfosfata. če je treba, se dodado tudi kalijeva gnojila. Po gnojenju z umetnimi gnojili nam pomladanska setev ogrščlce hitreje In bujneje raste, in se laže ubrani škodljivih bolh. Zimsko ogrščlco sejemo bolj redko In zgodaj, da se do zime dobro obraste, kajti v tem primeru nam veliko laže prestane ostro zimo. Ce sejemo ogt^člco s strojem v vrste, naj bodo le-te vsaksebi po 45 cm, In v tem primeru porabimo za ar 70 dkg do 1,50 kg semena. Na bo4 pusti zemlji naj bodo vrste narazen po 30 do 35 cm, v tem primeru porabimo semena na ar 1,20 kg do 1,70 kg. Pri setvi da široko pa rabimo več semena, in sicer na ar 1.70 kg do 2,10 kg. Kar smo povedali o setvi zimske ogrščlce velja tudi za setev pomladanske ogrščlce Na vlažni zemlji prav plitvo za-vlečemo seme ogrščlce, v suhi In rahli zemlji po kvečjemu za 2 do 3 cm globoko. Tudi ogrščlco je treba oskrbovati, če hočemo da nam d& dober pridelek. Ogrščlco je treba predvsem pletl In tudi okopavatl. Kakor smo že omenili, je ogrščica jako podvržena vremenskim vplivom, kakor slani, zimi brez snega, ledena skorja po snegu, ki je zapadel mokro zemljo ter suša in tudi dolgotrajno deževje. Posebno nevarna ji je pozna slana ob času njenega cvetja, ki jo čestokrat popolnoma zamori. Veliko sovražnikov Ima ogrščica v raznih z a j e d a v C i h, ki jo hudo napadajo. Bolhe so ji jaiko nevarne, ko je ogrščica Se majhna in nežna; posebno pomladanska ogrščica je podvržena bolham, ki jo včasi popolnoma uničijo. Ob cvetenju jo napada ogrdčičar ali r e p i č a r, mali zelenkasto-svetli hrošček, ki objeda cvetne popke ^ na te samica odlaga tUdI svoja jajčeca. Iz tega jajčeca Izlegla ličinka razjeda cvet In ga navadno popolnoma uniči. Proti temu Škodljivcu smo skoro brez moči ,da bi ga uničili, kvečjemu, če bi Sli ob jutranjih urah po nasadu ogrščlce s posodo, napolnjeno z vodo, ter bi v njo otresall otrple Učinke. Ogrščica Ima svoje sovražnike v raznih boleznih, ki jo napadajo, In te so: črna rosa, plesen in guSavost korenin. (Dalje prihodnjič) Rolf Lennar; VZAKONŽNJIMI HnmorlHtlčniroiTiKii 9 Viktor, to je čudna stvar. Seveda Viktor še ni poklical, in Elli je vsa besna na tega fanta. Nasprotno je pa prav dovzetna za ljubeznive pozornosti dra Jaeckla. Priporoča ga, ker je zobni zdravnik sigurna eksistenca. Tudi gospa Reinhar-dova se taki zvezi ne bi protivila. Koliko bi se vse dalo prihraniti že pri računih za zobe! In obe očitate Brigitti, zakaj je v zadnjem času tako zelo zanemarjala tega častilca. Sredi tega pretresa zopet pozvoni. Elli skoči ven in se skrivnostno vrača. »Kaj pa je vendar?« »Dopovedala bi ti rada to vest prizanesljivo, Brigitte. Da mi ne omedliš.« Gospo Reinhardovo naravnost vznemirjajo Ellina čudna namigavanja; »Kdo pa je pozvonil, gospodična Elli?« »Le uganite.« ■ »Moj Bog, povej že vendar«, reče Brigitte nestrpno. Elli bi človeka lahko čisto zmešala. »Viktor.« Brigitte se bliskovito povzpne na rob postelje.« »Viktor?« Na njenem obrazu se odraža sam sončni svit. »Ne da se tajiti«, pripomni Elli suho, na njenem obrazu pa je videti znatno manj navdušenosti ko pri Brigitti. Tudi gospej Beillhardovi nikakor ne gre v glavo, zakaj se njena hčerka tako zavzema. Kaj neki to pomeni ? »Ah, nič«, reče Brigitte. Pri tem pa ne more preprečiti, da jo rdečica oblije po obrazu. Gospa Reinharodva gre ven, da pusti obiskovalca noter. Med tem zleze Brigitte v posteljo in se pokrije do ušes. Srce ji močno utripa. Toda saj ima Elli za pomočnico — kaj se ji naj potem zgodi! Ta pa reče nenadoma: »Na svidenje.« »Ti že hočeš iti? Elli ostani tukaj!« To zveni kot SOS. Toda ta klic na pomoč Elli ne usliSi. Elli ima druge načrte. »Prvič nimam nobenega časa. Drugič Viktor ni doktor Haessel. Tretjič: nočem motiti, četrtič: pridem zopet nazaj. Petič: sicer pa sploh ne grem. šestič: ampak ostanem tukaj. Sedmič: grem le v sosedno sobo in prisluškujem. Osmič: ker sem sila radovedna. Devetič: na to, kar bo povedal Desetič: o ta Elli!« S tem je izginila, Bri-gitto surovo prepustivši njeni usodi. Med tem je Viktor odložil v predsobi. Gospa Reinhardova ga je zelo hladno sprejela. Rekel ji je bil nekaj prijaznih besed in prosil, če sme obiskati Brigitto. Vstopi, in gospa Reinhardova se umakne. »Dober dan, gospodična Reinhard.« . Brigitta leži zleknjena v postelji in gleda v štuk na stropu. »Izvolite sesti«, reče. Viktorju se zdi, kakor da sprejema kakšno miloščino; uboga. Njegov stol je po vsej priliki oddaljen pet metrov od postelje in to se mu zdi veliko predaleč za uspešen pogovor. »Ali smem stol nekoliko bliže primakniti?« »Prosim.« »Dovolite — prinesel sem vam nekaj rož s seboj.« »Postavite cvetlice k ostalim. Hvala.« Viktor se ozre, da vidi, kje stoje »ostale«, zapazi rože dra Jaeckla in stisne k njim svoje rože v vazo. »Minilo je vsekakor že štirinajst dni«, povzame Viktor zopet dvogovor. »Ah? Kako hitro minQ čas.« Viktor si je predstavljal, da bo sprejem nekoliko topleji. Vzlic temu pa hoče dovršiti svojo misijo. »Slišal sem, da ste bolni«. »Vsekakor.« Najraje bi si dal sam zaušnico zaradi bebastih stavkov, ki jih je proizvajal. V pismenem je znatno boljši. »Kako se počutite?« Zelo napeto mu odgovori: »Bolje.« »To me veseli.« In nato se mnogokrat opravičuje zaradi neumnosti, ki jo je takrat storil. »Potem se pač moram tudi jaz opravičiti?« reče Brigitte. Viktor razmišlja in ne ve zakaj. »Zakaj pa?« »Zaradi zaušnice, ki sem vam jo dala.« »Ampak nasprotno, to sem si bil pošteno zaslužil.« S tem je bil presekan led na obeh straneh, Brigitte vprvič pogleda Viktorja, odkar sedi tako poslušno na stolu. Prav vroče ji postaja, tako blizu ji je, in pri tem se nekoliko vzravna. _ lAoBini, ili M hpt$U Ш fako IjubenuTli ^rannpunki des V žarišču dneva Wleviel Strom darf man braudien? Koliko toka smemo porabiti? Im gcgpnwiirtlgca Zeltpunkt, da unser Уо1Ц In den totalen Krieg elngetretcn 1st, 1st ce not-wendlg. In standlg wachspnder Zahl Waffert fUr dJe kampfende Front zu Schmieden. DafUp aber braucht die RUstungslndustrlfe Strom und Gae. Damit Ihr dlese Encrgle In ausrclchen« dem MaBe zur VerfUgung steht, 1st es not-wendlg, daB Jeder einzelne selnen Strom- und Gasverbraiich starkstens elns<>hrilnUt. Je groBer der Haushalt 1st, desto mohr Mor« lichkelten ergeben slch, EInsparung- durchzu' filhren. Der Generalinspektcur fUr Waeser und Energle, Relchsmlnlster Speor, hat daher an-geordnct, daB Ilaushaltungen mit mehr als zehn Zlmmern nunmehr nur noch 80 vH. der-Jenlgen Stronimenge verbrauchcn dllrfen, die sle Im glelo.hen Zeltraum des Vorjahree ent-nommen haben. Von den Ubrigen Haushaltun-gen und belm Gasverbrauoh vMrd erv.artet, daB 10 vH. gegenilber dem Vorjahrsverbrauch eln-gespart werden. Die t)berwachung der Anordnung geschieht durch elnen Sonderbeauftragtcn fUr die Ener-gleelnspanmg, der bel offenkundigem VerstoB elne Verwarnung oder bel groBen VerstoBen elne Bestrafung aussprlcht; In besonders kras-sen Fallen wird der Name des Schuldlgen offentUch bekanntgegeben. Der Sonderbeauftragte hat die Aufgabe, die Energleelnsparung bel Behorden und Dlenst-stellen der Parte! und der Wehrmacht zu Uber-wachen, die mlndestens elne Elnspaning an Strom von SO vH. gegenliber dem Vorjahr durchfUhren mii.ssen. Auf Banken und private Verwaltungen flnden die Bestimmungen dea an die Behorden ergangenen Erlaeses slnnge-шаВе Anwendung, Die Relchsstelle fUr die Elektrlzltatevvirtechaft (Beichslastverteller)' wird auBerdem Im Elnvernehmen mit dem Sonderbeauftragtcn fUr die Energleelnsparung noch beeondere Anordnungen tiber die Eln-gchr&nkung des Uchtverbrauchee anderer Ab^ nehmergruppen erlaesen. Dae deuteche Volk wird wlUlg auch dleael Elnschrankung auf slch nehmen, um eeinen kampfenden Sohnen an der Front mehr und bessere Waffen Uefem zu кбппеп und damit eelnen Beitrag zu lelsten zum Endsleg. Wer Strom und Gae epart< hUft der Fronti Ginhlampenverkaaf Im Sommer Prodaja žarnic poleti Nach elner Anordnung der Wlrtechaftw grruppe Ehektrolndustrle let die Ueferung von GroBlampen und elektrbchen BUtzUchtlan^ienl an andere ale krlegswlchtlge Betrlcbe und Elnw rlchtungen bis zum SI. August 1043 verboten« AusKonommen von dem Verbot elnd Ueferun> gen fUr den Vertrleb an die zum Handel nrit GlUhlampen und elektrlschen Blltzllchtlampen zugelassen ITntemehmungen, an Lebensmittel* elnzelhandelsgeechafte fiir den Elgenver« branch, an Anstalten und Elnrlchtungen, die der Gesundheltspflege, an FUegergesc^il^gte, an die Wehrmacht, PoUzel, Relchsbahn. and Relchepoet. In begrUndeten Eeinzelf&Ilen kaaig die WirtschaftsgTuppe Elektrolnduetrle Ausa nahmeo von dem Verbot zulaseen. Netz- und Bezlrkskarten der Reldisbabi Mrežni in okrajni vozni listki drž. železnic Mit 1. M&rz 1943 werden die In dae Reich elngegUederten Geblete Karntens, Kralns un<^ der Unterstelermark In die Netz- und Bezlrk*. karten der Deutechen Relchsbahn elnbezogen, Wlr verwedsen auf elne Anzelge In der hem tigen Nummer. da mi pripravite podvzglavnik ? Sedim takq neudobno.« Viktor vstane in stori to. »Prav rad.« Ona se nasloni nazaj in zatisne oči^ »Hvala.« Njena brsteča mladost in okolje spalnice omamita Viktorja. »Ail ste trudni?« vpraša »Kako to?« vpraša ona. »Ker ste zatisnili oči.« Precej dolgo traja, da odgovori: »Ne.« Viktor je tudi le človek. Tolikim deviškim čarom se ne more ustavljati, in jo hoče poljubiti. Morda bi bilo vse dobro izteklo, če... Oziroma če ne bi. * če namreč ne bi bil pozvoni! telefon. Telefon je vedno krut. Ne pozna nobene-usmiljenja z ljudmi. Brigitte prime za slušalo. »Prosim? A ti si, Horst. Zelo ljubeznivo od tebe, da se telefonično oglasiš. Kako mi je? Zdravnik me hoče danes proglasiti za zdravo. Sicer pa najlepša hvala za tvoje lepe rože. Toda vsak dan mi pa le ne smeš podariti cvetlic!« Viktorjeve oči so zopet obrnjene k povečanemu šopku rož. Njegove rože se skoro ne dado razločiti od onih motilca na tele^ fonu. , Jezi ga, da ni vzel nageljev. Med tem je Brigitte z drom Jaecklom veselo kramljala dalje. »Kako? Nabavil si si ljudski avtomobil? Od kedaj pa? Rad bi se kam peljal? V nedeljo? In jaz se naj peljem s teboj? Bom pa vprašala mamico, če smem.« IDalje ЂхШоШ Breda. 94. februarja 1948. K A1& A TV NIC E BOTE stran 7. — Btev. 1в. TROJICA / Sodobna junaSka pesem Spisal Tuđor S t pica Is porodila OKW z dne 8. febniarja 1948. o junaškem boju fteste armade: »NJono usodo delita dve romunekl diviziji«. Pozne jeseni zahodno od Stalingrada. Drobne deževne niti vežejo oblake z zemljo in sivina se nizko vleče preko oskrunjeiie zemlje, katero so razorali nebrojni razstrel-ki in neštevilne mine. V nekem minskem lijaku, v čegar globini Be je stvorilo jezerce, leži Ion. Ion Botez iz Traticenija iz Besarabije. Poleg njega čaka čirokoplečasti Pomerjanec bodočih dogodkov. Valovanje najostrejših bojev ju je ločilo od njunih edinic. Sedaj sta čisto spredaj in imata svoje tovariše daleč zadaj za hrbtom, katere je odrinila sovjetska premoč. Oklopnjaki so se valili mimo, skakajoče sence boljševiških strelcev so se plazile mimo, — ostala sta neopažena in morda sovražnik nima niti časa, da bi se brigal za nju, ki sedaj čakata, da z nasprotnim napadom zopet dobita zvezo. Nemec zna nekoliko romunsko, Ion zna reči nemško samo »dober dan«, kar je premalo za uporabo. Mirno premišljujeta vsak svoje. Katerikrat se posmejeta drug drugemu, kot šolarji, ki se zabavajo zopet s kako pustolovščino. Naenkrat začne Ion šepetati. Mora si dati duška. Ion, mali živahen fant s črnimi brki in živahnimi očmi. »Ti ne veš, kaj je trojica, Nemec! Ti ne veš! To je križ — križ s tremi ročicami. Kot drevo stoji tu, in na rokavih se nahajajo mesto vej kot sadovi slike — Kristus, Maria in svetniki. Nad njimi je majhna streha. Na našo trojico moram sedaj misliti I— tam doma v Traticeniju! K vojakom sem odšel, ko so prišli Sovjeti v Besarabijo. Moja Anica je ostala sama in moj Gavrilo je bil dva meseca star. Nisem mogel do nje, kajti bil sem vojak in sem prisegel. In kasneje bi me Rusi tudi več ne pustili tjakaj. Ko je nato prišla naša križarska vojna zoper boljšeVike, je prišla naša stotnija blizu mojega domačega kraja. Bili smo v rezervi, fronta je pa tekla nekje pri Odesi. Moj stotnik — Bog mu plačaj — mi je dal en dan dopusta, da naj grem pogledat v svojo vas, kako je tam! Moj Bog! — Kako! Bilo je uro hoda in pred vasjo je stala trojica na križišču potov — polomljena od teh pesjanov. Ena roka je bila odbita in streha je bila po strani. Bilo mi je hudo, kajti mi Romuni smo pobožni. Toda Se večja je bila bolest, ko sem prišel v vas; moja hiša je bila pozgana, moja mala hiša, kjer sem bil tako zelo srečen. Vola so pobili, hruško posekali, samo nekaj kokoši je kokodakalo po dvorišču. Pa vseeno — hudič naj jih vzame — samo če moja Anica in otrok. •.« Ion je globoko vzdihnil. »Iz neke koče je končno prilezel starček, veš, tega sem vprašal po Anici — Nemec, rečem ti, če dobim enega teh pesjanov v svoje pesti, zadavim ga s temi rokami. Odpeljali so mojo ženo — na delo — so rekli. Otroka je Bog poprej vzel k sebi. Hvala mu!« Nekaj časa je Ion molčal. Pomorjancu, ki čuti in ne razume, se stemni pred očmi, tako zelo občuti tujo bolest. »Pozneje sem preiskal svojo hišo. Enkrat je bilo lepo, — enkrat! In tako čisto — belo platno in pisani tekači — Anica je znala tkati — in svete podobe, s fino obrobljenimi brisačami kot okras in cveticami. Polovica ene svete podobe je še visela na steni — Miklavž, zaščitnik zakona! Eno polovico so odbili in ostala je samo roka s privzdignjenim prstom. Kot svarilo je molel prst! Razumel sem svarilo in spomnil sem se zopet na trojico s tremi ročicami, od katerih je ene manjkalo! Spoznal sem: Tri ročice so — Bog, domovina ostala. In za te se izplača umreti! Ali me in družina! In ena ročica — družina — je bila odbita. Toda Bog in domovina sta razumeS, Nemec?« Pomorjanec pokima in pomolf Ionu roko. PoSepne mu: tovariši Ion se vzdrami. »Tovariš!« zavpije in se obenem udari na usta, ker se zave, da lahko privabi ta vzklik sovražnika. Toda veselo iznenadenje je večje kot strah. Oba jezika imata isto besedo: tovariš! Kasneje prihrumi nasprotni napad — ropotajoči oklopnjaki, Nemci in Romuni — zmagovalci! In zopet so tovariši tu, s katerimi se borita do zadnjega. Ko se nato pred Ionom vzdigne goreče drevo težkega granatnega izstrelka, je videl v svetlobi trojico iz Tatricenija. In je nepoškodovana — tri ročice dviga k Bogu: vera, domovina in družina! Pod trojico pa stoji Anica z otrokom na roki. Smeji se. Ali pokadimo cigareto? Bilo je zadnje dni pred Varšavo. Pred nekim Južnim predmestjem se je nahajala ekuplna In čakala povelja za napad. Ta napad naj bi bil njen ognjeni krat in moštvo se je oziralo na svojega mladega Leutnanta. Ali se ne opazi tUdI na njem nekako malo negotovost pred bodočim negotovim? V somraku je bilo videti njegov mlml obraz. Od sonca ožgane, Se nekoliko mladenlSke poteze BO kazale resnost^ odločnost In odgovornost. Njegova roka, v Kateri je držal uro, ee ni tresla. Bilo pa je, kot W razumel, kakšne misli In občutki 80 spreletavall njegove može, kot bi slutil nemirno pričakovanje, željo, da bi udarili. Spoznal je kot svojo nalogo, da jim zopet da mir In gotovost, kot so ju imeli na vež-ballšču. Potegnil je par »katelj cigaret Iz svoje torbe za javljanja, jih dal najbližjemu In je rekel: »AH pokadimo cigareto?« V trenutku, ko 80 prižgali vžigalico, je videl, da so se svetile njihove čuječe oči zopet mirno med robom jeklene čelade in svetlimi pasovi za patrone strojnice. Napad ae Je lahko pričel... * Bilo je sončnega poletnega dne ob Dmen-•kem Jezeru. ZugsfUhrer Je postal KompanlefUhrer; odlikovanja na njegovih prsih so pričala, da se je odlikoval kot .vojak na vseh evropskih frontah. Vojna je pustila sledove na njegovem obrazu, ki so ga želo postarali. Očl so Imele blesk boja na Poljskem, nekatere poteze okoli ust so bile od prekopa La Bassće, dolga brazgotina preko levega lica je bila spomin balkanske vojne. Če 80 bile njegove oči sedaj večkrat kot jeklo, če je Izgledal zgrbančeni obraz kot ustrojen, so bili to znaki vojskovanja na Vzhodu, kjer je od prvega dneva dalje v prvih vrstah. Neko noč je morala njegova stotnija postaviti stražo na skrajnem položaju. Del mož Je ležal pred našim najsprednejšlm bunkarjem. Svetilna krogla je frčala po nebu. Zamlžal sem, kot bi oslepel. Sovjeti so napadli. V Istem trenutku smo Izpadli v divjo noč. V kolikor smo mogli videti, se je zdelo, da BtreU padajo v prazen prostor. Avtomatično orožje je delovalo venomer — epremljano od klicev, vpitja, peklenskega ropotanja. In še ena svetilna krogla je sfrčala v loku nad kotlino. V svetlobnem siju je bilo videti bližnji jelkov gozd kot Stroko, temno konico, ki je napolnjena s hitro se premikajočimi postavami; sovražnik je ob naši postojanki! Nenadna svetloba je udarila v mojo samozavest, kot kaka dolga, dolgo žareča igla. Raz-poCila ee je mina — celo minsko polje. Videl sem svetlobni lok pomarančasto žarečlh žarkov, nato cele svežnje modrih svetlobnih stebrov, ki so trgali človeSka telesa, ognjene fontane, ki so vrgle v zrak razmesarjena telesa med jelkami. Vse se je izvrfillo na mah — potem tema — poslednja svetilna krogla, ki je kazala ostankom govražnlka na begu pot do njihovih postojank. Tema >e je vlegla nad razruAeno pokrajino. Plazili smo se k našim bunkarjem nazaj, ae vlegll — toda nihče ne more spati. Iz nekega kota pa slišimo miren, pritajen glaa: »Ali pokadimo cigareto?« Cez četrt ure smo vsi globoko spali. Bilo je zimske noči v karelljskem pragozdu. To noč, ki prav za prav nI bila noč, smo prižgali ogenj v neizmernem gozdu strahov. Dohiteli smo kolono vozov, ki Je peljala na pokopališče junakov. Atirinajst mrtvecev. Na neki Sotorovini je počival mlad bataljonski poveljnik, ki se nI nikdar umaknil — tudi ne mrtev. Njega n&J spremljamo na zadnji poti. Svoj pohod smo nadaljevali ie v svetil noči, skupno s padlimi tovariSl v tihi koloni. Mimo smo korakali, ni se nam mudilo. Naš voz se je počasi majal dalje, konj ga le s težavo vleče iz gozda proti Jezerski ožini. Tako je, kot da bi nam bila tiha vožnja skozi gozd vzela vsako besedo z ust — izgovorili smo. Vsak je zamišljen, toda vsi mislijo nanj, ki smo ga tako dolgo poznali In ki leži sedaj med smolnatimi deskami na Sotorovlnl, na naš voz. Roko denem v žep, potegnem iz njega škatlo in rečem: »Ali pokadimo cigareto?« ^^-Krlegsberlchter Dr. Kriatlam Zarp. K že na kra):ko porofianetn uporu brazilskih čet, ki naj bi bile prepeljane na severnoafriško bojišče, doznavazno sledeče posameznosti: Prišlo Je do eporov, ko so se odstranili posamezni vojaki iz vrst, da se Se enkrat p oslove od domačih. Ko so jih prišli iskat, da se vrnejo, so odvrgli orožje in vpili, da se jim ne ljubi, da bi bili v Afriki pobiti za Amerikance. Francoski vladni šef Pierre Laval, katerega so pri sprejemu časnikarjev v soboto vprašali, kakSen vtis Je nanj napravil govor Reichsmi-nlstra dr. Goebbelsa, Je izjavil: »Boljševizem Je danee največja nevarnost za Evropo. Število onih, ki so to spoznali. Je vsak dan večje.« Kot sporočajo Iz Teherana so samo v glavnem mestu zaprli tri poslance, dva bivša ministra, pet bivših diplomatov, 80 viSjih čast- nikov, 10 advokatov, 550 trgovcev In 120 dijakov. Obdolžili so jih, da so motili red In mir v deželi. Del njih so deportiran. Severnoameriško mornariško mlntetntvo objavlja, da se nI vrnila podmornica »Argonaut«, največja mornarice USA, In da se Jo zato mora smatrati za zgubljeno. Poleg tega objavlja mornariško ministrstvo, da Je bil potopljen ruSllec »Dehaven« v pomorski bitki pri Salomonsklh otokih med 20. Januarjem In 4. februarjem od japonskih strmoglavnlh letal. Novi vrhovni poveljnik protlosovlnskih čet na Bližnjem Vzhodu, general Wilson, je izdal zaupno navodilo svojim častnikom, da se za-branjuje boljše viška agitacija med četami po boljševiških agitatorjih v interesu splošne discipline. 96.000 RM več ko lani 4 v Gauu Karnten IzvrSena darltvena nedelj* je Imela lep začasni uspeh 2в9.20бЈЗ. S tena. je napram lanskemu uspehu nastopilo povišanje za okrog 96.644 RM. Po vrstnem redu se posamezni Krelsl naibrall sledeče vsote: Kvota na oseba RM v Rpf. St. Velt 42.500.— 76,31 Splttal 35.710,48 64,79 Klagenfurt 68.300.— 61,36 Vlllach 47.000.— 59,71 Llena 15.093,12 47,37 Hermagor 8.741,81 47,22 Wolfsberg 20.968,65 42,28 Veikermarkt 20.291.07 40,86 Radmannsdorf 14.000,— 28,42 Kralnburg 15.100.— 19,96 S tela 11.500.— 18.91 299.205,13 47,02 Kvota na gospodinjstvo je znašala v Gauu Rpf 193,31. Nov otroški vrtec NSV v Woch.-Felstrltz Pred nekaj dnevi je bil v Wocheiner Fel-stritzu Krelsa Radmannsdorf otvorjeno novo otroško dnevno zavetišče NSV. 40 otrok poklicno zaposlenih mater in kmečkih žen čuvajo In najskrbneje oskrbujejo v tem otroAkem zavetišču za dne. K svečani otvoritvi je prišlo celokupno prebivalstvo kraja, predvsem starši In otroci. Uvod slavja z zastavo so bili reki in pesmi šolskih otrok iz Felstritza. Ortsgruppenlelter Pg. Weissenbacher je pozdravil došle goste in starše, na kar je govoril NSV-Kreis-leiter Pg. M a t sc h y, ki je v kratkih* a živih besedah predočU prebivalstvu dela nacional-socializma. Majhen dokaz tega je, da se kljub vojni vedno in vedno znova ustvarjajo otroška dnevna zavetišča, materinski in mladinski domovi za odpočltek, torej dela miru in notranjega reda. Z izročitvijo ključev otroški vrtnarici je bilo to slavje končano. Nato so si ogledali hišo. Prostorno zelo lepo in otroškemu mišljenju primemo opremljeno zavetišče so vsi občudovali. Otroci se niso mogli ločiti od vabljivih igrač in matere kakor očetje so bili pomirjeni in hkrati veseli, ker so se mogli sami prepričati, da so njihovi malčki v otroškem vrtcu NSV v najboljših rokah. Bitka pridelovanja na Gorenjskem Pred kratkim so se na Gorenjskem vršila dobro obiskana zborovanja glede bitke proizvajanja. KreisbauernfUhrerji in Stabelelterjl pri Krelsbauernschaften Radmannsdorf, Krainburg In Štela so govorili o nalogah bitke pridelovanja in oddajanja. Vsi poslušalci so se močno zanimali za ukrepe Ve? likonemškega Relcha. V debati so dobili temeljite odgovore na vprašanja in nejasnosti. Na mnogih zborovanjih so nastopili govorniku Landesbaueraschaite K&raten. Darežljivi Dletlovl vojaki Meseca januarja je pozval Generaloberstii^f Dleti vojake svoje armade k zbiranju za zim-eko pomoč, s katerim naj se zahvali fronta domovini za njeno oskrbo. Gorski lovci so se navdušeni odzvali vabilu poveljnika. Samo Frledensdlvision Iz Inssbrucka je zato samu darovala 439.689 Reichsmark. Meseca decembra je tekoča zbirka znesla 89.876 Reichsmark, pri čemur je pripomniti, da so zbrali posamezni polki za otroke svojih padlih tovarišev do 40.000 Reichsmark kot božično darilo. Uspeh je lep dokaz za to, kako zelo priznava fronta požrtvovalno mišljenje domovine, IVaš knJiŽDi kotiček Schleslen-Verlag, Breslau nam predloži ozek zvezek pesmi, ki vsebujejo pesmi in male odlomke proze Iz peresa Nlekrawletza pod naslovom »Unter Schleslens Hlmmel« (»iPod eiesklm nebom«). V oblikovno dovršenem jeziku poveličuje svojo domovino, vasi, gozdove In mesta. Knjiga sicer ne more nadomestiti osebnega pogleda na to deželo, nad katero se često motijo, a bo pri čltatelju gotovo zbudila globok odmev Fr. Horstmann. Dr. F. J.-Lokae AoaschneideB! Aufbewahrenl ФаШЉ. mdkćdis^h and pxaktisek 152. STUNDE Wichtige Wdrter in gebr^uchliclien Satzverbindungen 1. Er machte einen falschen Griff und kam mit der Hand in die Maschine. 2. In der ersten Шаззе Volksschule schrelben die Kinder mit dem Griffel auf der Schiefertafel. 3. Schneiden Sie doch nicht elne so h&B-liche Grimasse! 4. Als ich das sagte, warf mir mein Gegeniiber grimmige Blicke zu. 5. Was fehlt Ihnen? Ich habe elne leichte Grippe. 6. Es ist hSchste Zeit, dalJ Sie Ihren Kopf waschen, er ist schon veil Grind. 7. Dieser Mensch ist ein Grobian; seine Grobheit ist sprichw6rtlich. 8. Sie sollen in Ihren Briefen nicht so viel grobe Fehler machen! 9. Diesen Herrn schaue ich nicht mehr an, er hat mich gr5blicb beleidigt. 10. Zu Neujahr haben wir einen heiBen Grog getrunken. 11. Grollen Sie mir noch immer wegen dee dummen Witzes, den ich hiirzlich ge-macht habe, 12. Sie sollen bescheidener sein und nicht so groB sprechen! 13. Das Feuerwerk konnte an GroBartig-kelt nicht (ibertroffen werden. 14. Man erkannte schon an seinem AuGe-ren den GroBgrundbesitzer. 15. In seiner GroBherzlgkeit verzieh er jeden Fehler. 16. Von dem Augenblick an, da die Kinder groBjšhrig werden, konnen sie tun und las sen, was sie wollen. 17. Sie haben es gar nicht notig so groB zu tun. 18. Dieser Professor ist eine GrBBe in seinem Fach. 19. Infolge schlechter Lagerung waren die Kartoffeln groBtenteils verdorben. 20. Was sich dieser Mensch erlaubt, grenzt schon an GroBenwahn. 21. Die Blaue Grotte von Capri ist sehr bekannt. 22. Weir andem elne G rube grftbt, &llt selbst liinein. (Sprichwort.) 23. Aus digsen Gruben wird Bleierz ge-fordert. јВгШ)е1д Si«! tilcht fmmet Jhrec gangenheit nach, eondem arbeiten Sle lieber etwas Positives. 25. Bin Familiengrab nennt man auch Gruft. 26. Der Griindonnerstag kommt vor dem Karfreitag. 27. Heute ist es so schon; ich glaube, wir fahren ein biBchen ins Griine. 28. Die Kupferdacher der alten Kirehe waren mit GrUnspan iiberzogen. 29. Wir lleBen ein Lot ins Meer; erst nach 30 Minuten erreichten wir den Grand. 30. Er legte durch fleiBige Arbeit den Grund zu einem groBen Verrndgen. WSrter Griffel (m) — kamenček, pisalo Grimasse (w) — spaka grimmig — srdit, oster Grippe (w) — gripa, influenca Grind (m) — krasta, gorje grob — robat, grob, hud Grobian (m) — neotesanec, surovina Grobheit (w) — neotesanost grSblich — hudo, zelo Grog (m) — grog, rum z vodo in Sladkorjem grollen — jeziti se GroBartigkeit (w) — veličastnost, sijajnost GroBgrundbesitzer (m) — veleposestnik groBherzig — velikodušen CroBherzigkeit ■ xclikoduiaoKk —- groBjfthrig — polnoleten GroBe (w) — veličina grBBtenteils — večinoma GroBenwahn (m) — samovcličje Grotte (w) — jama, votlina Grube (w) — greznica, jama, rudnik Gruft (w) — raka, grobnica Griindonnerstag (m) — veliki četrtek Grilnspan (m) — zeleni volk Grund (m) — dno, vzrok, temelj Karfreitag (m) — veliki petek Lagerung (w) — skladanje, lega, polaganje Lot (s) — svinčnica Schiefertafel (w) — fikrilna ploščica (z< pisanje), Bedewendungen mit der Hand in die Maschine kommen —•. z roko v stroj priti , Grimassen schneiden. — spakovati se grobe Fehler machen — hude napake пм rediti I jemanden grbblich beleidigen — koga hud<% razžaliti groQ sprechen — bahati se groB tun — bahati, Sirokousten biti eine Grube graben — jamo kopati einer Sache nachgriibeln — glavo si beliti radi česa ins Griine fahren — v naravo se peljati den Grund zu etwas legen — temelj po-t ložiti w каД >. ^***g J- T 16. KZ-RAWAXKEN BOTE Sreda, 24. febrnarja IVelz- nnd Bezirkskarten der Dentsdien Reidisbahn 1943 _ werden die in đas Reich einKeeliedorten . Krains und derJLTntersteiermark in die Netz- Bezirlwkar^n der Denfeschen Reichsbahn einbezogen. Die BezirkHkarte Vlllacb 621 (KKrnlen) wird um die burB^ J^nt^rdrauhursr—Blei- Л*' 'Kiirnten)—Feistritz-Wocheiner Sep. Grenke, rfnrf ?Ак"®1Г Grenze—ЛШшк (Sawe)— St. Veit - Weiohsel- Tv (Oberkrain) und Krainbure—Noumarktl erweitert . Bezlrk*karte^ Villach 62% (Drau-Sawe) umfaBt die emKeciiederten Gebiete KSmtens, Krains iiiid der "П'> reicht im Norden bis znr LInio Tarv-is— VUIa(^—KlaiTPnfiirt—Marburtr (Drnii)—Grnz—Mogprsdorf. Die Bezirkskarte Wien 634 (Steiermark) wird nm die Strecken IjavamUnd — Unterdraubure — Marbiirer (Drau)—PrnKorliof—t'ol-ey*au. B ripnau-—Luttrnborg—Radkersbur* und Spiolfeld-Strafi— Marburg (Uran) erw^'itert. Die Netxkarte 19 (bishor Ostmnrk) erhfilt dip neiie BozoiVh-лилк ..AIpon-Donau und wird uin die Strecke Theimwflld—Kis-jfnib erweitort. Tm fltlden fallen die Strecken von den letzlen rin-bezORenen Bahnbofen bis zu den eliemnlijren (trenzpnnklen wetj. Neueinfrefdhrt wird eine NeUkarte 19 A (S(blosten), die auger don rUokKecliederten Gobieten Karntonf*, Krains und der Lntersteiermark noch das Gebiet der beutigen Netzkarte 19 bis zu der Linie Passau — Simbacb — Steinnorf — Snlzburtr— Scnwnrzach - St. Veit—Spittal—MillstRtter See—Innichen umfaQt. SchlieOlich werden in die Netzkarte fllr die tfanze Reichs-bahn (alle Netze) die in das Reicb eingegliederten Gebiete KKrn-tens, Kraine* der Untersteiermark und dee Bezirks Bialyetok Qinbezosren. Die bim zum 28. Februar 1913 srelttsten Netz- und Bezirkskarten gelten bis zum Ablauf der Geltungmdauer unverUndort flir den in den Karten bezeichneten Streckenumfansr weiter. Die bis zum Kleicben Zeitpunkt gelWen Nctzkarten fUr die gmnze Reicbs-bab^n gelten vom 1. Mfirz 194Д an lOr sHmtlicbe in den Netzknrten einbezo^enen Gebiete und ftir den Bereich der neuen Bezirks-kflrte 365 (Bialystok). (20.950) Rcichebahndlrektion VUlacti. Die bequeme, _ schnelle und XPOSTSCHECKDIENST billige unbore laWungsweise! Auskunft hei alien PostSmtern DEUTSCH E % REICHSPOST senf essig Febrik C.Wangar Klaqenfurt Fabrlk C.W«nger KlRgenfurt Cefen Einkauftcheine^ Sperrplatten: Budie, Rdite, PinelpUtten -Eichstelder Spemuren. Ohne Einkaufschein; Furniere e.8 bis ; mm inliindisdie und auslanditdie Herkunft fiir auSen und innen. HANSTRANINGER Klaganfurl, Vttlkermarkter StraRc • Aul 1505 I Wosserkfssen (Wasserbett) eingelangt. Oummlhau« WIedner, Klagenfurt, Babnhofstr., Ecke Lldmanekygasse. rabrik C.Wcnger Klaoenturf Vrane in golobi, galebi in fazani in kokoši ne žro več lemen, katera so razkužena z orkit Fulifgelenkbandagen (KnochelstUtzea; eingelangt. Oiimmlhaus VViedner, Klagenfurt, Bahnhofstr., Ecke LIdmanakygasse. praifkom. Brez Škode za klice. Suha raba kot pri Ceresan-fuhem razkužilu. Dobi se pri 99 „HERMES Ing. I. Janša, Krainburg poleg hotela „Stara PoŠta". flani Elaktrowerkslfltlan Ing. F. Dulinig. Hiagenfurt Pischaldorfar SIraB« Nr. 4 - Talafon Nr. 1822 Baui Elektrische Kraftanlagen Freileitungen usw. Raparaturam Elektrische Maschlnen, Motoren jeder Art und вгбВе Bekannlmachung Auf Grunđ đer Verqrdmuiir des Generalbevollmacliticten fUr den Arbeitseinsatz Uber die Mcldiinit voii Mannern und Fraiien fUr AufKaben der RoifhsvcrteidiifuiiK vom 27 .ISnner 11)43 (UGBl. I. S. 67) haben sicli alio Maimer vom volleiidetcii III his zum yolleiideten (15. Lehonsiahr und alle Frauen vom vollendeten 17. bis zum vollendeten 4S. Leiiensjalir bis soHtestens 24. Februar 1043 zu melden. wenn sie 1. a) am 1. .IHnner 11143 weder in abhllnKiger Besohiiftiitunii Standen. noch einer selbstniidiKen Rerufstafiekeit nach-KinKen. auuerdeni auch Ruhe.^landslicamfe: b) am 1. Jilnnet 1!)4.4 zwar In elnern abhiiiisriKcn Arbeitsverbiilt-nie stiindi-n. deren Arbeitszeit jedoch wenicer als 48 Stumlen in der Woche bet rue c) selbstandige Berufstatiee. die am 1. .lanner 1!)43 koine oder nicnt mehr als 5 OefolirscbaftRmifirlieder beschiifliKteii. vor-IHufiff nuRKenommen liiervon die SelbstiindiKen im Handel. Handwerk und Gastttewerbe. ^ . ycn.flcr Meldepfliebt sind Го1крњ1е Pcrsonen ausftenommen: a) Aiialander iScliutzanirelioriKe ProtektoratsaiiKehorlwe untl Stnatenlose halien sicli dairc'ven zu lueldeii): b) Mitnner und Frauen die in einem Hffpntllch-rcclillichen DiPiistverbal'ms stehen. sowie die zur Webrmacht. zur Waffen ziir Polizei und zum Reiclisarbeitsdienst (mHnul. und well,I.) Kinberufenen: c) Mtinner und Frauen, die mindestens seit dem 1. Jilnner 11)43 m. einem BeschliftiennKsverliillti is stehen, desseu Arbeits-zeit 48 btunden oder mehr in der Woche betriiKt: Sf'osthndiire Berufstfltice, die nm 1. Jilnner 1!)43 mehr als funf Personen beschitfti«! haben: e) AlHiiner und Frauen. die in der Landwi.tschafi voll tati« .4111(1: f) Manner und Frauen, die hauplberuflich selbstHndiir im Ge-sundheitswesen talig smd; ЈГ) Geislliche: h) ScbUler und SohUlerinncn. die eine rtffpniliche oder an-erkann'e priv.ile. allKrmeinbildende Scbule (Mittel- oder HUliere Scbule) besuchen: i) AnstaltspfleKlinee, die ei werbsunfiihiK sind: k) \verdende Matter sowie Frauen mit einem noch nicht schul-pfliClitlKen Kind Oder mindestens zwei Kindern unter 14 .lab-ren. die im gemeinsamen Hnusbalt leben' 1) Personen in LandKeineinden. ,|ip sich bereils auf Gruiid d-r yeronliiuni: »her den hinsatz ziisiitzlicber Arbeitskriifte fUr die hrnilbriinirssicberiini; dos deiitscben Volkes vom 7 Aliliz 1M4J zur Arbeit iii der Laiidwirtscliaft bereil erkllirl haben und auch entsprecbend erfaOt wuiden. 3. Die Meldune erfolgt »lurch AiisfUlliinK eines Vordrucks. Uieser Vprdrnck ist hei den Arbeitsilmtern. deren ,Neben-etellen Oder dnn OrtRjfnippen Her NSDAP. zti heliehen und nach Ausflillunir bis epatestetm 24. Februar VM'A o<ž7-l rilo za Jpirit IKe se kuhan-ca ali pa dekle, Orcd\ka proti novi cetti od Smartinskem domu v Wartu. Najditelja prosim, da mi verižico proti nagra- za med. Ponudbe di vrne n» K.B. poslati na oglasnijKrainburg, ker oddelek K. Bote mi je ista drt| vrednost, Krainburg pod Bieneiizuchter". 5o(>4-7 spomin. 105-22 ki zna že Am Hani; ihati v!"«. P- Kram-; Menjam malo kuhati trgovsko hiSo k odraslim osebam. .Prodam triton-Ponudbc na K.'jko harmoniko B. Krainburgfpo cenilni vred- 53*0-0 Zamenjam dobro ohranjen športni voziček za ženski plašč. V nedeljo, dne 21. februarja ob 19. uri sem zgubil športne rjave hlače, od Gal-lenfelser Strafie proti rezervoarju na See- . eventualno " land StraBe dalj, pod „Kuharica . nosti. Anton'blago (črno ne).|jo Gorenj. Naj' бб27а1 Hižno pomočnico, ki ima veselje do otrok m zne nekaj nem-iko govoriti, sprejme takoj rodbine v Wienu. Predstaviti pri Mirnigs, Klagenfurt, St. Veiter StiaSe 5. 600-1 Fant prost šole, ali mož nad 40 let star, dobi dobro mesto v Krainburgu. Ponudbe na K. B. Krainburg pod ,K mirnemu 4co-nju". 5676-1 Učenca za ključavničarsko obrt takoj sprejmem. Markic Franz, Wart 111, Schlos- sermeister. 5574-1 Omersa, bichtgasse Krainburg. Ha- jPoizve IG, brivcu St. Veit-Sawe. 1117-15 55N1.b Kupim Listnatega obli kavega lesa, ka kor orehovega, lavorievega, ireS nlevega, letieve- fa, bukovega itd. ranko naklad-ni vagon ali (ranko dobro vozne avtomobilske ceste, ku pi vsako količino, Hans Tra ninger, Holz-grolihandel, Klagenfurt, Volker-markter StraKe, Bahniibersetzung BEKANNTOABE! Die DlenstrSume der DAF.-Ortswaltung Kralnburg-Stadt befinden slch ab 15. Februar 1943 in Krainburg, Albrecht-DUrer-Gasse 5. Die Sprechstunden finden statt; Montage, Mlttwochs und Freltags abends von 18.30 bis 20 Шг. Die Deutsche Arbeltsfront — NAZNANILO Uradni prostori DAF. Orts-waltung Krainburg-Stadt se nahajajo od 15. februarja 1943 dalje v Krainburgu, Albrecht DUrer-Gasse 5. Govorilne ure so v ponedeljkih, sredah In petkih od 18.30 do 20. ure. Ortewaltung Krainburg-Stadt Sprejmem ilugo, mlajSeea, za razna dela v trgovini in steklarski delavnici. Nastop takoj. Mladeniču je dana možnost, da se pod gotovimi pogoji izuči obrti. Javiti osebno Rudolf Hlebsch, Krainburg, Adolf-Hitler-Platz 12. Za naia v izgradnji nahajajoča se stanovanj ska poslopja v Krainburgu, Rad-mannsdorfu in Steinu iščemo po enega voznika za izpraznjevanje smetiščnih posod in odvoz smeti 'proti naplačilu. Vprašanja, odn. ponudbe je nasloviti na „Neue Heimat". Krainburg, Postfach 48. 5560-1 Nov ali dobro ohranjen klavir ali pianino kupim. Ponudbe na K. B. Krainburg pod (Dobro plačilo*. 5689-7 'Ženitve ss P"lditelja prosim, da Panter najdene hlače vrne proti dobri nagradi na K, Bote Krainburg. 102-!« 24-letni mladenič - elektrotehnik -mirnega značaja in čiste preteklosti, želi spoznati sebi primerno gospodično v starosti od 18 do 23 let. Prednost imajo Gorenike. Dopise > sliko na K. B. Krainburg pod. (Večna ljubezen'. 5568-21 Hče se za nakup: nekaj vagonov smrekovega, jelkovega, borove-;a lesa, 19, 24 in 18 mm, 8 do 17 cm, pararelno ali konično, iz žage ali trgovine v vseh kakovostnih razredih. Visoka stopnja nujnosti. Ponudbe na Hans Traninger, Holz-groRhandel, Klagenfurt, Volker-markter Strafie, Bahniibersetzung. 1083-7 Ljubljančan, 28 let star, vdovec s prijetno punčko, sam lepe postave z dobro službo, želi spoznati radi ženit-nitve kmetsko dekle po motnosti dobro gospodinjo. Denar je JloUufUdfeUc PUchse, Marder, Iltlsse, ElchhOmchen und derglelchen kauft zu hBchatzultlssigen Preisen KUrechner und Pelzwarenhandlung I. Rauchenwald Klagenfurt, St. Veiter StraBe 1 V nedeljo, dne 21. febr. popoldne sem zgubil na Jelenovem klancu v Krainburgu usnjeno rokavico.. Najditelja prosim, da isto vrne proti nagradi 20 RM v trgovini pri WutsAarju tt Johann Kollman. 103-22 V soboto, dne 20. febr, okro^ 6. ure zjutraj sem na cesti od trafike Mrak do trafike MPK—e mostu T Krainburgu zgubila črno usnjeno rožno torbico z denarnico in goto- postranska stvar, vino nad 800 Prednost imajo I RM in legitima- šivilje. Cenjene dopise s sliko na Kar. Bote Krainburg pod „V dvoje je laž- Velika železna vrata za vrt, kupim. Franz Jenko Zwisdien-wiissern. 6591-7 Slika diskretno vrne. 5582-21 34-letna deklica, čiste preteklosti išče radi pomanjkanja zn*" nja zveze z obrtnikom ali javnim nameščencem. Tudi vdovec ni izključen. Dopise na K. Bote Krainburg pod ,Novo življenje'. 5587-21 Šivalni stroj kupim. Dopise na K. B. Krainburg pod „Nov ali star". 5593-7 Tekač ali dekle se nujno išče. Predstaviti se pri tvrdki Johann Lerchbaumer, Klagenfurt, Waidminns-dorfer StraGe H-1116-1 Prodam Prodam motorno kolo 960 ccm v dobrem stanju, ali ga zamenjam za kolo. Naslov pri K. B. Krainburg. 5688-6 Listnatega reza nega lesa ka kor orehovega, lavorjevega, čreS njevega, jelJeve-ga, bukovega itd. franko nakladal vagon tli (Гзпко dobro vozne avtomo bilske ceste, ku pi vsako količino, Hans Tra ninger, Holz groUhandel, Klagenfurt, Volker-markter Stralie, Bahniibersetzung Delavec 40 let star želi znanja z dekletom do 40 let, ki bi bilo pripravljeno stopiti v zakon. Dopise na K. B. Krainburg pod značko .Andrej'. 6686--21 ci)o. Poltenega najditelja prosim, da mi najdene _ stvari X denarjem vred vrne, „ kot nagrado pa naj (i obdrži polovico gotovine. Oddati pri K. Bote Krainburg. бб0О-а2 V četrtek zvečer, ^пе 12. febr sem v vlaku, ki vozi Stein-Tersain -St. Veit zgubil denarnico z gotovino 108 RM. Pohenega najditelja prosim, da gotovino Trne proti lyigradi, ker sem zgubil vse premoženje, na naslov A. Perne, Stein, Graben 6. 5686-22 Dobro situiran, % let star fant želi resnega znanja s kmetskim dekletom starini 22 do 28 let, ki ima resen namen poročiti se. Slika zaželjena. Cenjene dopise s sliko na K. B. Krainburg pod , Vesel o snidenje". 5692-21 Kdor je zgubil mladega psa sive barve dne 18. febr v Krainburgu, ga dobi na Kankerweg 5 Zglisiti čimprej! 5679-22 Razno Dokaz arijfke^a pokoleni« priskrbi ramilien-forsdiung, Graz, Grieskai 60. 8688-28 Se^uC$ er 8Qrft und L«g«rkauti Viilach«? Ring 17 F«rn«pr*ch»r Nf. 17-49, n#(h BOrotchlu^ 11*97 Groljhand«! mil Gatrkld«, M»lil, FuttartniHaln und •ons