Poštnina plačana v gotovini
Stev. 79
Ljubljani, ponedeljek 7. aprila 1941
Cena Din 1*-
Leto VI.
Nemčija napadla Jugoslavijo na slovenski in bolgarski meji
Anglija in Amerika zagotavljata vso pomoč - Nemci bombardirali Belgrad, Italijani Split, Mostar in Kotor
Ljubljana, 7. aprila.
Poveljstvo ljubljanske divizijske oblasti je včeraj dopoldne izdalo naslednje uradno poročilo:	a
fr Davi ob štirih zjutraj je sovražnik napadel našo državo na dveh mestih, in sicer na slovensko-nemški in na bolgarski meji. Nikjer ni sovražnik prodrl na naše ozemlje. Na jugoslo-Vansko-italijanski meji je mir.
fer.
London, 7. apr. o. Reuter: Po nemških poročilih je nemško letalstvo včeraj trikrat bombardiralo Belgrad.
Jugoslovansko letalstvo je napadlo nemška letališča pri Aradu v Romuniji.
London, 7. apr. o. Reuter: Rimski radio je snoči sporočil, da je italijansko letalstvo včeraj bombardira-
lo jugoslovanska mesta Split, Mostar in Kotor.
Lodon, 7. apr. Reuter: Zaobljuba angleške vlade jugoslovanski: Divjaško nasilje, ki je prišlo nad junaško Jugoslavijo cisto neizzvano, nas postavlja ob siran Južnim Slova-
nom kot odločnemu silnemu zavezniku. Skupno bomo korakali k zmagi. Miru ne bo prej, dokler ne bo zmagala človeška pravica in dokler ne bo pravica spet zavladala.
Washington, 7. aprila, o. Predsednik Roosevelt je včeraj sprejel ju-
Voditelj dr. Kulovec - prvi padel v boju za svobodo
Belgrad, 7. aprila, o. Včeraj zjutraj je pri prvem nemškem letalskem napadu na odprto jugoslovansko prestolnico bil od letalske bombe ubit politični roditelj Slovencev, gradbeni minister dr. Franc Kulovec. Bomba ga je ubila na poti v zavetišče.
Dr. Franc Kulovec, ki je prevzel politično vodstvo slovenskega naroda po smrti dr. Antona Korošca, je vodil naš narod v najtežjih in najusodnejših mesecih. Ogromni so bii njegovi napori, da bi svojemu narodu zagotovil mir in svoboden obstanek, zgodovinsko pomembno njegovo politično iu državniško delo.
Pretekli četrtek, v najhujših trenutkih za državo in naš narod, je še prihitel v Slovenijo po-
mirjevat, dajat nasvete in pojasnila. Ki prikrival resnosti časa, toda ko je odhajal, je dejal:
»Prepričani bodite, da bomo storili vse za mir. Ce pa bodo zahteve za Jugoslavijo nesprejemljive, bom v imenu Slovencev izjavil, da gremo v boj za skupno stvar in da bomo pošteno izpolnili svojo dolžnost — kakor vedno.«
Šel je, storil, kakor je dejal, in je on, roditelj, v tej rojni, ki je mi nismo želeli ne zakrivili in smo za njeno preprečenje hoteli žrtvovati vse — razen svobode in časti, padel prvi od svojega naroda. Voditelj je padel prvi in je s tem postal vzor in simbol v našem boju za ohranitev svobode.
Nemški napad na Grčijo
Po angleških vesteh so Grki m Angleži včeraj v silnih bojih odbili nemške
napade in obdržali vse svoje postojanke
London, Reuter. Angl. vrh. poveljstvo je izdalo poročilo, v katerem pravi: Potem, ko so Nemci zasedli Bolgarijo, je bilo jasno, da bodo prejkoslej napadla tudi Grčijo in Jugoslavijo. Spričo nevarnosti, ki je grozila našemu hrabremu zavezniku, je vlada Nj. Vel. poslala svojo armado v Grčijo, da bi podprla svoje zaveznike. Prav tako so bile ojačene angleške letalske Sile.
Do tega sklepa je prišlo po dolgem posvetu *ned \Vavellom, Dillom in Edenom. Prevoz brit-skih, avstralskih in novozelanskih čet je bil e^en največjih uspehov v Sredozemlju. Ogromni konvoji so pluli proti Grčiji.
Prevozi tudi pojasnijo, zakaj so Nemci in Italijani razmeroma lahko prodirali v Libiji, ^daj smo jih tudi tam zaustavili.
Grčija se je odločila, da se bo z vsemi silami uprla novemu sovražniku, čeprav cenijo, da šteje njena moč le 500.000 mož. Zdaj bo stopila v akcijo tudi britskn pomoč.
Vemo, da delo ne bo lahko, toda s skupnimi močmi bomo sovražnika strli.
Na grško-nemški fronti je včeraj ves dan
divjal silovit boj. Nemci so napadali z bombniki, tanki in topništvom. Sovražnik je bil zaustavljen vzdolž vse fronte. Britske, avstralske in novozelandske čete so že stopile v akcijo.
Atene, 7. aprila. Atenska agencija: Yrh. poveljnik grških sil Papagos je četam izdal dnevno povelje, v katerem pravi: Boj bomo nadaljevali s podvojeno silo. Naši bratje Angleži se bodo z nami borili pod zastavo zmage.«
Grško vojno poročilo pravi včeraj:
Močni sovražni tankovski oddelki iti topništvo so davi napadli naše postojanke. Boj je
divjal ves dan v dolini Strumice. Naše čete so držale vse pozicije, kljub hudemu bombardiranju. Eno pozicijo smo morali zapustiti začasno. Uničili smo 10 tankov in zbili 6 letal.
Pozno zvečer je boj nekoliko ponehal. Obdržali smo vse postojanke trdno v naših rokah.
Zajeli smo nekaj vojakov.
Ankara, 7. aprila. Reuter: Grške čete so na neki točki vdrli v Bolgarijo.
3	letala rnad Grčijo sestreljena.
Letalski .napad na Atene je včeraj trajal dve uri.
Podpis prijateljske in nenapadalne pogodbe med Jugoslavijo in Rusijo
Moskva, 7. apr. o. Reuter: Po pogajanjih, ki so zadnje dni potekala v Belgradu in v Moskvi, je bila v ruskem zunanjem ministrstvu v soboto podpisana pogodba o nenapadanju in prijateljstvu med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo. Pogodbo sta
Addis Abeba - prestolnica Abesinije - padla
Angleži nezadržno osvajajo zadnje predele Abesinije. Vojvoda Aosta je pred udajo Addis Abebe pobegnil
London, 7. aprila, o. Reuter: Angleške čete so v soboto zvečer v silnem zaletu osvojile prestolnico Abesinije Addis Abebo. Z bliskovitim pohodom od vzhoda je bila prestolnica Abesinije prisiljena k vdaji. Ve« italijanski odpor je bil naglo strt. Angleški oddelki so v enem dnevu napravili 45 km poti in po osvojitvi Addis Abebe takoj začeli prodirati. Druga angleška kolona hiti od Adue, kjer je bila italijanska vojska silovito potolčena od cesarja Menelika leta 1896, proti Desiu, druga pa preko Adigrata proti morju. Svobodne irancoske Žete so bile snoči 12 km pred Massauo, ki se m odgovorila na angleški opomin, naj se vda.
Abesinski podkralj in vrhovni poveljnik italijanske vojske v Afriki vojvoda Aosta je pred prihodom angleških čet v Addis Abebo pobegnil
*	vsem svojim štabom ter odpotoval v neznano smer. Italijanski odposlanec, ki je mesto izročil angleškemu poveljniku, je prinesel posebno poslanico vojvode d’Aoste, v kateri se ta zahvaljuje
Ameriški prostovoljd za Jugoslavijo
Newyork, 7. aprila, o. Associated Press. Na tisoče in tisoče Srbov, Hrvatov in Slovencev se Prielasuje prostovoljno za vojno na strani Ju-
foslavije. Tudi na stotine in stotine Čehosiova-ov in rol jakov je pripravljenih oditi takoj na balkansko bojišče.
Angležem, da so obljubili vzeti v varstvo italijansko civilno prebivalstvo v prestolnici in drugod. To dokazuje, da Italijane z Angleži navzlic vojni še družijo vezi človečuosti. Italijanski jetniki pripovedujejo, da je vojvoda d’Aosta dobil od Hitlerja zapoved, da mora s preostalimi razbitimi silami za vsako ceno še zadrževati angleško vojsko, da ne bi bilo angleško letalstvo v Abeeiniji prosto in prestavljeno na Balkan.
Iz Libije poročajo, da je nemško prodiranje pri Benghaziju ustavljeno, da se angleške čete neovirano zbirajo na določenih postojankah in da je treba v kratkem pričakovati večjega spopada.
podpisala sovjetski zunanji minister Molotov in jugoslovanski poslanik v Moskvi, Gavrilovič. Besedilo pogodbe pravi:
Sovjetska in jugoslovanska vlada sta se t prepričanju, da bosta s tem služili miru, odločili skleniti pogodbo o prijateljstvu in nenapadanju. Sporazumeli sta se o naslednjem:
.1. Pogodbenici se obvezujeta, da ne bosta drnjga druge napadli ter da bosta spoštovali neodvisnost, samostojnost in ozemeljsko nedotakljivost druga druge.
2. Če bi katero izmed pogodbenic napadla tretja sila, bo pogodbenica ostala prijateljica i njo.
3. Pogodba relja za pet let in začenja veljati ob podpisu. Odobritvene listine bodo izmenjane r Belgradu.
Navdušenle v Grčiji
Atene, 7. apr. o. Atenska agencija: Nemška letala so včeraj prvič napadla v Grčiji devet vasi in mest ter povzročila nekaj škode in nesreč.
V	Atenah je vse prebivalstvo zelo navdušeno, ko se borijo sedaj tudi Jugoslovani ramo ob rami
*	grškimi četami. V Atenah kopljejo jarke ter se pripravljajo za plinske napade. Ko so včeraj korakale skozi Atene angleške čete, so bile navdušeno sprejete. Iz vseh hiš vihrajo grške, angleške, jugoslovanske, turške in ameriške zastave.
Važna pogajanja med Jugoslavijo in Turčijo
Nova nemška zagotovila Turčiji
Ankara. Reuter: Turški zunanji minister Sa-džoglu jo imel včeraj poseben posvet * jugoslovanskim in grškim poslanikom.	_
Nemški poslanik von Papen je včeraj izročil turški vladi spomenico, v kateri Nemčija Turčijo zagotavlja, da najnovejši dogodki na Balkanu niso naperjeni proti Turčiji.
Turška vlada pa je uradno obsodila nemško dejanja.
NapoTedujejo, da bo med Jugoslavijo in med Turčijo r kratkem podpisana pogodba daljnosežnega pomena.
Širite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom«
goslovanskega poslanika Fotiča, takoj ko se je zvedelo za nemški napad na Jugoslavijo. Roosevelt je Jugoslaviji zagotovil vso ameriško pomoč.
Vojni minister Knox je imel takoj nato radijski govor, v katerem je Jugoslaviji in Grčiji zagotovil, da ju bodo Združene države podprle z vsemi možnimi vojnimi potrebščinami, ki jih bo mogoče spraviti na Balkan, pa tudi drugače bo Amerika dajala Jugoslaviji in Grčiji vso možno pomoč.
Predsednik zunanjepolitičnega odbora v senatu George je izjavil, da postane razširjenje vojne na Balkanu lahko usodno za Nemčijo, ker se morajo Nemci zdaj v Evropi boriti na dveh frontah.
Vesti 7. aprila
Nemško ljudstro naj se ne udaja ntraram in
naj ne pričakuje prenaglih uspehov v novi vojni, se glasi opozorilo, ki so ga snoči dajale nemške radijske postaje, ki snoči niso sporočile nobene osvojitve na novih bojiščih.
Na Madžarskem, r Romuniji in Bolgariji so bili izdani posebno strogi varnostni ukrepi. Civilni železniški promet je ustavljen, vsa mesta morajo biti popolnoma zatemnjena, poroča United Press.
Jugoslavija ima danes reliko zaslombo Amerike
in vse ameriške simpatije, je včeraj izjavil zunanji minister Hull časnikarjem.
I
T % y ° s J \ -
Iz avstralske prestolnice Canberre poroča agencija Reuter, da tisoči in tisoči jugoslovanskih in grških izseljencev hite na konzulate, kjer se pri-glašajo za prostovoljce v Jugoslavijo in Grčijo. Noben razlog ne more veljati v opravičevanje nemškega koraka proti Jugoslaviji, pravijo turški listi, ko popisujejo vtis, ki ga je to dejanje vzbudilo v turški javnosti.
Snočnji nemški letalski napad na Anglijo je bil majhen, padlo je nekaj bomb na mesta v severni škotski in vzhodni Angliji. Angleška letala so hudo bombardirala vojaške cilje in zbirališča nemške vojske v Severni Franciji ter vdorni luki Calais in Boulogne.
Ruske radijske postaje in ruski listi neprenehoma objavljajo pogodbo z Jugoslavijo in pravijo, da bo ta dogodek ostal zapisan v zgodovini.
Ob obvestilu rimskega radia, da bo Italija na balkanski fronti sodelovala z Nemčijo, je po vsej Italiji zavladala velika potrtost, ker se ljudstvo zaveda, da je zdaj polmilijonska italijanska vojska v Albaniji obkoljena in izgubljena, pravi Reuter.
Pokojni predsednik madžarske vlade naj hi bil, kakor poročajo ameriške radijske postaje, pustil za regenta Horthvja poslovilno pismo, v katerem pravi, da ni mogel več voditi držav.
Za tatove in vlomilce -smrtna kazen!
V	zadnjih dnevih je policijska kronika zaznamovala do 15 tatvin koles v skupni vrednosti najmanj 20.000 din. še včeraj so se nesramni tatovi _ spraviji na svoj nepošten posel in od-peljnli mnogim delavcem kolesa. Vsak državljan, ki se globoko zaveda svojih dolžnosti do naroda in države, je ogorčen in čujejo se odločni glasovi, da naj bi se za te vrste zločincev določile najstrožje kazni, to je smrtna kazen na vešalih brez normalnega kazenskega postopka ,marveč po kratkem postopku vojnega sodišča.
Sedaj, ko morajo imeti hišni gospodarji glavne veže vedno odprte, pač skušajo tatovi izkoriščati to okoinost in se vtihotapljajo v posamezna stanovanja, da izmikajo zlatnino in drnge stvari.
Ljubljanski radio je včeraj večkrat opozarjal, da bo vojno sodišče najstrožje sodilo take zločince proti tuji lastnini.
Staršem r Ljubljani, ki imajo bolne otroke in potrebujejo zdravn. pomoč, sporočamo, da otroška bolnišnica v redu posluje in da posluje na Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev primarij dr. Bogdan Derč. Starši naj prineso otroke v holpiž-nico oziroma k primariju dr. Derču podnevi.
Stran 2,
»SLOVENSKI DOM«, dne 7. aprila 1941.
Štev. 79.
Vsi Slovenci smo eno!
Ljubljana, 6. aprila. AA.V težkih Jaših, ki so zajeli našo državo, so smatrale vso slovenske stranke za potrebno, da v vseh važnih vprašanjih slovenskega naroda nastopajo sporazumno.
V	ta namen se je v Ljubljani ustanovil Narodni svet, v katerega so poslale svoje zastopnike: Slovenska ljudska stranka (SLS), Jugoslovanska nacionalna stranka (JNS), Narodna radikalna str. (N'RS), Samostojna demokratska stranka (SDS) in Socialistična stranka (SSJ).
Narodni svet se je konstituiral takole: Predsednik: dr. Marko Naltažen, ban dravske banovine (SLS).
Člani: dr. Andrej Gosar, bivši minister, univ. profesor (SLS);
dr. Jure Adlešif, župan mesta Ljubljano (SLS); dr. Dinko Pne, bivši ban dravske banovine in ljubljanski župan (NRS);
Ivan Pucelj, minister v pokoju (JNS);
Marko Kranjc, bivši narodni poslanec r Mariboru (SLS);
dr. Ivan Ahčin, gl. urednik >Slovenra« (SLS); Miloš Stare, bivši narodni poslanec in odvetnik v Ljubljani (SLS);
dr. Darko Černej, odvetnik v Ljubljani (SDS); Stanko Likar, tajnik OUZD v Ljubljani (SSJ). Slovenci! Ni več strank med nami! Vsi Slovenci, vsi Jugoslovani branimo svojo zemljo. Zgodovina Jugoslovanov piše nov list odpornosti, ud* list časti naše domovine.
Končno objavljamo naslednjo službeno zahvalo:
»Slovenci in Slovenke! Hvala vam, da ste se danes dobro držali, mirno držali. Prosimo vas, da ohranite ta ponos, to svojo silo še nadalje! Živela kraljevina Jugoslavija! Živel kralj Peter II.!«
Poziv ljubljanskim meščanom
Ljubljanski župan dr. Juro Adlešič je danes govoril v radiu:
Ljubljačani!
Davi so se priželi boji na državnih mejah.
Junaško jih brani in vse nas varuje naša slavna vojska.
Vanjo zaupajmo ter varujmo svoje družine in svoje domove ter mirno opravljajmo svoje delo!
Mestni uradi, zavodi in podjetja poslujejo redno dalje, predvsem je pa mestnemu prebivalstvu zagotovljena tudi prehrana.
Obvezniki pasivne zaščite naj vestno in naglo izpolnjujejo odredbe mestnega zaščitnega urada in svojih starešin. Tudi vse hišne zaščite naj
takoj prevzamejo svoje dolžnosti. Pospravite podstrešja, uredite zaklonišča, namestite orodje in izpolnjujte vsa že izdana navodila!
Zatemnitev je strogo obvezna ter se mora izvajati z vso natančnostjo.
Ohranite resnobo in mirno kri! Ne verujte vznemirljivih vesti in ne raznašajte jih!
Vanijto svojo in prav tako tujo lastnino! Kdor koli bi se pregrešil zoper red in varnost, bo po vojnem zakonu najstrožje kaznovan.
Vsi Ljubljančani bodimo kakor ena velika družina: pomagajmo drug drugemu v vsaki potrebi!
Župan mesta Ljubljane: dr. Juro Adlešič, 1. r.
Ne hlastajte po izmišljenih vesteh!
Banska uprava je izdala naslednji proglas: Slovenci! Ne širite alarmantnih vesti, ker se ■ njimi prebivalstvo le brez potrebe bega. Alarmantne vesti prihajajo iz virov, ki nam hočejo le slabo in ki žele nered, nedisciplino in zmedo med narodom.
Opozarjamo na to, da so za razširjanje alarmantnih vesti predpisane najstrožje kazni, ki jih no izrekajo več civilna, marveč vojaška sodišča.
Ne verjemite alarmantnim vestem! Naj vas nikar ne begajo. Bodite prisebni in čvrstega duha.
Ostanite v svojih domovih in olajšate s tem delo vojski, ki jo bežeče ljudstvo najbolj ovira.
Ne poslušajte tujih radijskih postaj! Njihova naloga je v tem trenutku, da vas s fantastičnimi, izmišljenimi vestmi živčno zlomijo. Mi pa moramo ostati pogumni in odločni ljudje! Proč torej s tujimi radijskimi postajami I
Vsem slovenskim županom!
Banska uprava v Ljubljani je izdala naslednji proglas:
Vi ste tisti, ki najlaže vplivate na prebivalstvo svojih občin. Ne dajte, da se ljudstvo bega, plaši in brez potrebe vznemirja. Vplivajte nanj, da ostane na svojih domovih in da ne beži. Z begom se najbolj ovira naša vojska v njeni težki službi.
Storite vse, kar naša vojska od nas zahteval
Postrezite ji z vsem, kar ji bo potrebno. Pomagajte ji tudi z vestmi in točnim obveščanjem. Vodstvu vojske bodo dragoceni vsakršni podatki, ki se nanašajo na našo obrambo.
Slovenski župani! Vaša naloga v sedanjem trenutku je, da ste na mestu, da s prisebnostjo krepko držite svoje občine v redu in disciplini, naši dični vojski pa da ste vsekdar in vselej v pomoči
Izkusiva iz bombardiranih mest
Ljubljana, 7. marca.
čez noč smo se znašli v kruti stvarnosti letalskih napadov. Z letalskimi napadi je isto kot s strelo, o kateri pravi slovenski preeovor, da se je preveč bojimo, a premalo varujemo! Isto ie tudi z letalskimi napadi. Čim pod vzamemo vse varnostne ukrepe, zmanjšamo nevarnost teh napadov na najmanjšo možnost. Direktnih zadetkov je itak malo število, če še celo izvzamemo bombe, ki ne eksplodirajo.
Svoj čas sem doživel nekai letalskih napadov pori v Nemčiji, o katerih je pa naš list že poročal pred meseci. Napadali so angleški bombniki z vso drznostjo in hladnokrvnostjo, pa je bilo razmeroma malo ruševin in še mani krvi. Videl sem učinek bomb, ki so padale na ulice in hiše. Moram pa priznati, da se ni ljudstvo bomb. padlih na ulice, prav nič balo. malo bolj pač bomb, padlih na hiše. Kvadratni obseg zazidanega sveta je najmanj 70% manjši od nezazidanega prostora med hišami, torej je nevarnost 70% manjša, da zadene hiše. kot pa ulice in dvoriščn med hišami. Vse to velja pa samo za zazidane bloke
Skrbite, da bodo vse varstvene naprave v redu!
Kraljevska banska uprava je fi. t. m. ob 17.45 razglasila v radiu naslednje:
Napolnite vse razpoložljive posode z vodo za pitje in kuhanje. Posode, namenjeno za gftšenie v podstrešju in na stopniščih, je treba prav tako napolniti z vodo.
Ponovi se, da jo odrejena od danes daljo stroga zatemnitev, ki traja od mraka do zoro. Kdor Se nima dobrih priprav za zastiranje oken in za zasenčenje luči, naj luči ne uporablja, dokler ni dovršil zatemnitvenih priprav. Električnega toka .v hiši pa ni treba izključiti.
Motorna vozila in kolesa naj vozijo z lučmi, toda te morajo biti tako zastrte, da se izstopajoči žarki vidijo čim manj. Cestne luči morajo biti pa opremljeno s temnimi zasloni, v nasprotnem primeru naj se sploh ne prižgo. Izložbe v trgovinah in druge reklamo naj ne bodo razsvetljene.
Za nepokorne*© so določeno kazni, zlasti po naredbi o zatemnitvi od 18. maja 1940.
Pri zakloniščih poskrbite takoj za to, da bodo obstoječi zasilni izhodi uporabljivi. Pri odhodu v zaklonišča ali pritlične hodnike vzemite s seboj toplo obleko in odejo, nekaj jedi in tople pijače ali vsaj pitno vodo. S seboj je treba vzeti tudi kov-čeg z dokumenti, denarjem in morebitnimi dragocenostmi.
Policijska ura jo za gostilne in kavarno odrejena ob 0 zvečer.
Ohranite mirno kri in prenašajte dostojno in požrtvovalno bremena, ki jih nalaga vojna!
mesfnih četrti, pri ločenem torej nestrnjenem sistemu je pa nevarnost še manjša.
Nevarni so pa drobni bomb ter drobci šrap-nelov domačega protia vi ionskega topništva. Proti tem sem pa videl Nemc*e, da so si pomagali na tele načine:
Bodi lepo mirno v hišah, če bo mogoče v kleti ob zidu. Stanovanjska okna ne samo zagrinjaj ponoči, temveč na notranje okno nalepi temen pnpir, ne samo na okenske okvire, temveč na šipe! S tem povečaš elastičnost okenskih šip. Dokazano je, da je nalepljena šipa bolj odporna proti zračnim tresljajem velikih detonncij padajočih bomb, dalje pa tudi padajoči drobci šip, čim bi bila zadeta okna in bi se razdrobila, kaj lahko ranijo ljudi zunaj in znotraj stanovanja. S papirjem zalepljene šipe ne posipajo okolice z drobci stekla, ker najmanjši drobec ostane lepo nalepljen na papirju. Dalje nam pa tudi zalepljena šipa nudi najboljšo zatemnitev! Čim podnevi ^želimo ob mirni dohi dnevno razsvetljavo, odpremo notranje zalepljeno okno in zapremo zunanje ne-zalepljeno okno. Nemci so spoznali, da je tak način vsestransko najboljši.
Izložbena okna polepimo pa le križem krajem, da omogočimo pogled v izložbo, dosežemo pa glede elastičnosti stekel precej isti uspeh. Trakovi naj bodo pa vsaj 10 cm široki!
V	zatemnjenem mestu hodi ob desni strani hodnika, najltolj pa si siguren, če hodiš sploh po desnem hodniku ulicu. S tem se izogneš trčenju z nasproti idočim pasantom. Hodi tipajo z nogo z drobnimi koraki, da no telebneš na tla! Imej občutek tipa osredotočen na nogah. Ne glej v slučajne žareče luči, sicer ti vzamejo ves vid in nekaj časa ne boš nič videl! Če se pa to zgodi, se stisni ob zid in za par trenutkov krepko zamiži! šarenica v očesu, to je okence skozi katerega pada svetloba v notranje ,oko, je ruztozljiva in krč-ljiva. Pri temi se raztegne, pri svetlobi skrči, da zabrani 6vetlobi dostop v oko. Zato se vežbaj v temi, ne glej podnevi v bleščeče predmete, skrči oči podnevi, ponoči jih raztezaj v temi. Več boš videl in boljol Vsega tega so se zunaj po svetu že temeljito naučili in se kretajo že popolnoma neovirano po največ ji temi!
Vse drugo je pa našemu prebivalstvu že znano iz navodil oblasti in je samo treba, da se temeljito in z vso doslednostjo ravna ro teh predpisih, pa bo žrtev zelo malo in še tiste le z malenkostnimi poškodbami.	—nik.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne:	mr.	Leustek,
Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška c. 48.
Koledar
Danes, ponedeljek, 7. aprila: Herman Jož. Torek, 8. aprila; Dionizij, škof.
Cvetna nedelja 1.1941
Prvi zračni napad Je Ljubljana mirno presfaia. — Nikjer ni bilo kake
zmede in zbeganosti
Ljubljana, 7. aprila.
Kronist je včeraj kratko zapisal, da je bila cvetna nedelja 6. aprila tega leta zgodovinskega pomena in je mesto doživelo nekaj nenavadnega. Nedolžni otroci so nosili v cerkve k blagoslovu oljke in butare raznih velikosti z vse drugačnimi občutki in vtiski, kakor prejšnja leta normalnega, 'mirno valovečega življenja. Na to lepo, mir nam simbolizajočo nedeljo je v mestu in na deželi vzkipelo povsem drugačno življenje, vzvalovilo je vrvenje, ki so ga prinesle prve jutranje ure.
Cvetni teden je bil določen za treznostni teden, bil je teden največje napetosti in razburkanosti. Cvetna nedelja nas je rešila negotovosti in nam jasno začrtala smer našega bodočega življenja in delovanja.
Tja do 7 je v Ljubljani potekalo življenje še normalno. Okoličanske mlekarice so dovažale na vozičkih meščanom mleko. Mnogi meščani so se pripravljali za izlete na bližnje izletne točke, kakor na Šmarno goro, Katarino in drugam. Takole okoli 7 so n. pr. prebivalci Dolenjske ceste in bližnjega barja zapazili kakih 1000 m visoko v zraku 2 vala zračnih letal, ki so povsem drugače brnela, kakor letala, na katera smo bili navajeni. Od zapadne strani so vzela smer čez Golovec proti vzhodu. Kmalu nato so po zraku frčale krogle in pokali šra-pneli. Sprva so mnogi optimisti bili mišljenja, da je to navadna zračna vaja, da bi se prebi-
valstvo navadilo poznejših resnih napadov z zraka in da bi ostalo mirno in hladnokrvno. Pozneje so spoznali, da je stvar resna.
Prvi obisk sovražnikovih letal Ljubljani je bil pač ta, da povzroči med prebivalstvom zmedo, zbeganost in vlije ljudem obup in strah, na drugi strani pa letalsko strateškega pomena, da sovražnik vjaiue z višine popolno orientacijo nad Ljubljano.
Ljubljančani so ostali, ko so se popolnoma zavedli resnosti položaja, popolnoma mirni in hladnokrvni. Prvemu napadu sta pozneje sledila še dva. Od 9 dopoldne naprej pa do večera je vladal popolen mir, kakor običajno druge nedelje. Normalno se je gibalo delovanje in nehanje meščanov, kakor tudi okoličanov.
Ljubljana je bila mirna čez noč. Proti večeru je začelo deževati. Po vseh okrajih so že imele svojo dežurno službo večj skupine obveznikov za pasivno zaščito mesta, tako skupine gasilskega, tehničnega in sanitejskega oddelka. Noč je bila mirna.
Ne samo stari in v vojnah izkušeni možje, tudi mladina se je izkazala izvrstna in odlična. Prijavljala se je povsod po okrajih za pasivno obrambo v prav lepem številu.
Cvetna nedelja 1. 1941 nam ostane vsem v živem in neizbrisnem spominu. V zgodovini naše svobodne Jugoslavije dobimo še slično cvetno. Na cvetno nedeljo 1. 1815 je bil II. ustanek pri Takovi v Šumadiji!
Mirna kri, disciplina, odločna volja in zaupanje!
Nihče naj ne lapušča svojega bivališča, da ne bi oviral gibanja vojske. Vsakdo naj ostane na svojem mestu in izvršuje svoje dolžnosti. Ne povzročajte zmešnjave!
V	primeru letalskega alarma se takoj umaknite v zaklonišča ali kakršnakoli zavetišča, ker ste v nasprotnem primeru lahko ranjeni od drobcev izstrelkov obrambnega topništva.
•
Včeraj so sc nad našim mestom pojavile prve sovražno letalske izvidnice. Zato opozarjamo someščane, naj se strogo ravnajo po navodilih, ti-čočih so postopka o priliki letalskega napada.
Odprite okna, da jih ne vtre zračni pritisk. Zaprite plin in se naglo napotite v zaklonišče. No stojte pri oknih, na dvoriščih, na cestah in na ulicah. Ne samo sovražno bombo, tudi izstrelki naših obrambnih baterij so nevarni.
Poslušajte navodilo: Ob alarmu vsi t varno zavetje!	,
Ostanite vsi na svojih mestih. Nikakršnega povoda ni xa nemir in bojazen. Izvršujte brezpogoj-
no In natančno nkaze in odredbe oblasti. UspeSna obramba je mogoča samo v popolnem redu, nered postoterja vse težave.
Vse naše iskrene želje, vse naše najplemenitejše misli, vsa naša ljubezen naj bo posvečena našim vojakom, ki hladnokrvno in odvažno branijo posvečena tla naše domovine. »Vse za našo hrabro vojsko!«
Znamenje la alarm ob zračnem napadu je dve minuti trajajoče javkajoče tuljenje siren. Ko pa mine nevarnost, to nananijo sirene z dveminutnim neprekinjenim tuljenjem. Opozarjamo v6o javnost, da doslej ni bil tak signal, in je sedanje znamenje za alarm drngač-no. Mestno poglavarstvo spet opozarja na odredbe pri zračnih napadih.
Vse lastnike osebnih avtomobilov in sploh vse, ki imajo osebne avtomobile, prosi mestni zaščitni urad, da mu avtomobile dajo na razpolago. Če ima osebni avtomobil kak obveznik pasivne zaščite in je že dodeljen kakemu rajonu, naj vzame avtomoibl seboj v rajonsko službo.
Vsem obveznikom pasivne zaščite!
Obveznik je vsak, ki ni vojak in ni starejši od 65 let ter mlajši od 16 let. Ker je dovolj moških, se ženam še ni treba javljati na okrajnih postajah, pač pa se morajo javiti vse zdravnice, bolničarke in Soferke. Kdor še nima razporeda, naj se javi najbližji postaji. Tam se je treba javiti dežurnemu starešini.
Predvsem prosimo razne podjetnike, naj upoštevajo nujno potrebo ter takoj dajo postajam na razpolago orodje in drug tehnični material. Orodje in vse drugo prevzemajo poveljniki tehničnih od-delkovJ Za vse sprejeto orodje morajo dati reverz.
Vsi prebivalci naj se takoj umaknejo v zaklonišča ali vsaj v najbližjo vežo, kakor hitro zaslišijo znak alarma ali tudi sam prihod letal, če ni v bližini zaklonišča, veže ali drugega zavetja, naj se vsak takoj uleže v najbližji jarek ali tudi na tla. Vsi hišni gospodarji morajo imeti vežna vrata odprta. Ljudje naj ostanejo na svojih domovih ali v pisarnah ter naj ne hodijo po mestu.
Bodite mirni ter mirno opravljajte svoje delo!
Vsi obvezniki naj se takoj javijo v okrajih, katerim so dodeljeni, oni obvezniki pa, ki še nimajo razporeda, naj se pa takoj javijo tisti postaji, ki je najbližja njihovemu stanovanju!
Redni občni zbor
Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani
Dne 5. aprila 1941 je bil 37. redni občni zbor Kmetske posojilnice ljubljanske okolice pod predsedstvom gosp. ministra Dušana Ser-neca, ki je uvodoma dni izraza čustvom globoke hvaležnosti in vdanosti vseh zadružnikov do mladega vladarja, Njeg. Vel. kralja Petra II.. ter je skupščina enodušno sklenila, da se mu odpošlje vdanostna brzojavka. Na dnevnem redu skupščine so bile poleg običajnih točk tudi nadometne volitve, ker po pravilih izpade vsako leto polovica odbornikov. Izvoljeni so bili vsi izpadli člani upravnega in nadzornega odbora. Iz odobrenega poslovnega poročila in računskega zaključka sledi, da se je denarno poslovanje Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v preteklem upravnem letu razvijalo načrtno v treh glavnih smernicah: izvedba dokončne konsolidacije, izboljšanje donosa in dvig likvidnosti starega računa. Ta cilj je bil v nrav zadovoljivi meri dosežen. Zaradi dviga likvidnosti so se oprostile vloge do 10.000 din, od katerih pa je bilo dvignjenih samo 40 odst., ostalih 60 odst. pa je naloženih na novem računu. Glede ostalih še nerazrezanih vlog se apelira na vlagatelje, da pristopijo k petletnemu izplačilnemu načrtu po 20 odst. proti zvišanju obrestne mere na
4	odst. in zapadlosti kvot 31. dec. 1941 in sledeča štiri leta. Dosedanji odziv je bil prav zadovoljiv. Denarni promet je znašal 885,834.000 din, razpoložljiva sredstva »staro« 7,637.000 din, »novo* 8,418.000 din, ostala oktiva »staro 78,7-4.000 din, »novo« 4,469.000 din. Vloge »stare« 85 mi-1 ij. 107.000 din, »nove« 12,883.000 din. ostala pasiva 1,259.000 din. Poslpvncga prebitka je bilo
4,732.000 din, od katerega se je porabilo 4 mi-
lij. 705.000 din za razne odpise negotovih terjatev vrednostnih papirjev in inventarja, ostanek 27.071.67 din pa se prenese na nov račun. Zborovanje je zaključil predsedujoči z ugotovitvijo, da še odpisi nio porabili za kritje izgub izza prejšnjih let, temveč za dosego popolnoma uravnovešene bilance tudi v pogledu likvidnosti. To naj bo upravi v vzpodbudo za nadaljnje uspešno delovanje, zadružnikom in ostalim ko-minentom pa dokaz, da lahko zavodu mirno poverijo pppolno zaupanje.
Po 9. zvečer vsi lokali zaprti!
Policijska ura je bila z današnjim dnem za vse lokalo določena za 21. V tem času so morajo zapreti vsi javni lokali, restavracijo, gostilne itd.
RADIO Program Radio Ljubljana
Ponedeljek, 7, aprila. — 7, Jutianji pozdrav. 7.05 Napovedi, poročila. 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12. Zvoki iz Španije (plošče).
12.30 Poročila, objave. 13 Napovedi. 13.02 Opoldanski spored Radijskega orkestra. 14. Poročila, objave. 1730 Komorni trio. 18.10 Duševno zdravstvo (g. dr. Anton Brecelj). 18.30 Plošče. 18 40 Mesečni slovstveni pregled (g. prof. Fr. Vodnik). 19, Napovedi, poročila, objave. 1925 Nacionalna ura: Zagreb govori. 19.40 Plošče. 20, Koncert operne glasbe. Sodelujejo: ga. Ksenija Vidali, g. Jvo Anžlovar, člana ljubhj. Opere, in Radijski ot*e~ ster. Dirigent D. M. Šijanec. 2130 Slavni solisti (plošče), 22. Napovedi, poročila.
Torek, 8. april«. — 7. Jutranji pozdrav. 7.05 Napovedi, poročila. 7.15 Pisan venček vefi®”'!j ZJ°' kov (plošče). 12 Vaški umetniki (plošče). 12.30 ro-ročila, objave. 13. Napovedi. '3^02 Jugoslovanski spored (Radijski orkester). 14 f°roeil.a' objave. 14.15 Šolska ura: Venček planinskih pripovedk — dvogovor s petjem (vodi g. Janko Sicherl). 17.30 Pisan spored Radijskega orkestra. 18.40 Znanost in naša obleka (g. dr. Miroslav Adlešič), 19 Napovedi, poročila, objave. 1925 Nac. ura: Slovenski tabori (g, prof. Fr. Koblar). 19.40 Plošče. 19.50 Vzgojna posvetovalnica (ga. Vida 1 eršuh) 20 Plošče. 20.o0 Osterčeva skladateljska ura. Sodelujejo: ga. Tončka Suštar-Maroltova, ga. Marta Osterc-Valjalo, gg. Dražil Srečko, Feliks Moravec, Žižmond Ivan.
21.30 Iz starih časov (plošče). 22 Napovedi, poročila.
Sreda, 9. aprila. — 7 Jutranji pozdrav. 7.05
Napovedi, poročila. 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče). 12 Godalni oktet Squire (plošče). 12.30 Poročila, objave. 13 Napovedi 13.02 Iz Dvorakovih skladb (plošče), 14 Napovedi, poročila. 17.30 Jos. Suk: Godalni kvartet v B-duru (plošče). 18 Mladinska ura: a) Kako nastane šolski zvezek, b) Naše jadralstvo (g. Janko Čolnar). 18.40 Najdbe iz Kamene dobe na Vinomeru pri Metliki (g. dr. Rajko Ložar). 19 Napovedi, poročila, objave. 19.25 Nac. ura: Vojaška oddaja. 19.55: Plošče. 20 Prenos iz ljubljanske opere, v I. odmoru: Glasbeno predavanje (fi. V. Ukmar), II. odmoru: Napovedi, poročila.
Za JuKo,lo*.n.bo tiskamo , Ljubljani: Jo*. Hrama,I* ~ Udajat.ll, lot Jo*. 8odj. ~ Urednik: Mirko Javornik ~ Rokopl.o. n. vr.čamo ~ »Slovenski dom« iIzhaja	a°h'*~
V	nonedelikih I. hitranjik - Mesečna naročnin. |. 14 dlo. .. Inot.m.tfo 25 din ~ Samo ponedeljskl »Slovenski dom« velja mesečno 8 dinarjev. polletno 25 dinarjev, eeloletno 50 dinarjev. D r ed ntl t F •» Lpitarje'. „,,“Xin 1 Upr It., Kopitarjev, ulic. 6, Ljubljana ~ Telelon 10-01 do 40 03 ~ Podtalni,.. Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlje.