Ameriška Domovina ■ • ■ . • • ' : ri Iv 'Vi! cm e/* mi— HO (VIE AMCRtCAN IN SPIRIT §OR€l®N IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 7, 1964 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER ŠTEV. LXII — VOL. LXII Prihodnji leden se bo odločila usoda zakona o podpori farmarjem ^atti se zavzemajo mali pridelovalci pavole in pšenice, med tem ko so veliki preje proti njemu. Senat ie predlog1 že izglasoval, sedaj je v Predstavniškem domu. Washington, d.c. — za- o podpiranju farmarjev je n že sprejet v senatu na pri-lsk farmarjev, ki pridelujejo Pavolo in malih farmarjev, ki pridelujejo pšenico in koruzo. roti zakonu so bili že takrat Veliki farmarji. Zakon je sedaj pred predstavniškim domom, ki v° Predvidoma glasoval o njem 2e prihodnji teden. Zato so sedaj vsi lobisti ži-hn° na delu, eni zagovarjajo aik°n, drugi ga pobijajo. Agiti-a^° Pa najbolj pri tistih kon-^snilkih, ki zastopajo volivce , velikih mestih in industrij- k'h središčih. 'y . agovorniki zakona obletava-a kongresnike z obljubo, da bo C nson izglasovati tudi za- kok, 0 brezplačnih malicah za o- v osnovnih javnih šolah. Za'kon želijo vsi kongresni-tistih volivnih okrajev, j ,r kna d e 1 a v s t v p večino, tai’, SOJ1 je r6S obljubil, da bo l\f2ak°n kudi predložil. ir> a';Protniki zakona pa pravi- n^oa ke podpiranje cene .za. pše ° ln koruzo razmetavanje de-,'la, kajti velike farme bodo tak Wksle na svoj račun tudi a^° 'k° cena za- pšenico Ha a,cd sedanjih $2 za mernik Približno $1.30. v čem ur pa vsi previdno mol- kj kj6 dejstvo, da od podpor, ko 2 ,^0!k0 dobili farmarji, ako iiUgj. °n izglasovan, ne bodo 4k0 V^trošniki prav ničesar. k0 k 0^0’ te|k'stilne tovarne lah-tega Up>ike cenejšo pavolo, radi go j,j,*16 znižale cen za bla- Ušejj. Pavole. Ako bo cena za tiik Pa'dla na $1.30 za mer-Ue c 6 radi tega kruh prav : sa-i i6 ze danes v 25.30 hlebcu kruha, ki stane 2-3 CeC®iltov> Pšenice samo za biigg j1 e- stroškov za kruh prodpi.°re^ Prav nobene zveze s bi laJrio ceno za pšenico. Ako s^i,C( •,o nižjih cen za ^ bov' ^0<^0 razlikO' med staro ^oli ,bo znašala o- ^ipan50 millij°nov, pobrali boj1, ln peki> potrošniki pa Kristi ° lrne^ °d tega nobene Sedam1 • p°litibn J1 Zakon je zato čisto kaj ,dat PPirode. Treba je ne-^°br0 1 tistim volivcem, ki so ‘J'i za r§anizirani. Johnson ni ^cpfjg a °n vnet, sedaj se je ^Pierb 0®re^ zanb ker se noče ^a jUjCf,] • ^armarjem za pavolo ^ePicn ln maiim farmarjem za ° sredi dežele. I^j. --------'°-——— BELj^ °biskal Finsko n bilo SFRJ- - Te dni Ern- nbjavlj Novi grobom Frank Cevka Včeraj zjutraj je nenadoma umrl v St. Vincent Charity bolnišnici 71 let stari Frank Cevka s 6607 Schaefer Ave., rojen v vasi Klemenčevo, fara Stranje nad Kamnikom, od koder je prišel pred 63 leti. Delal je dolgo let do upokojitve pred 6 leti pri Park Drop Forge Co. Prva žena Mary je umrla 1. 1940, sin Frank pa 1. 1951. Tukaj zapušča ženo' Mary, roj. Pečjak, hčer Mary Kolegar in dva vnuka, v starem kraju pa brata Valentina, sestro Ano Cevka, popol brate Toneta, Petra in Karla, popol sestre Marijo, Pepco, Francko in mačeho Pepco Cevka. Bil je član Društva sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ, Maccabees Car-niola Hive, Loške Doline, Podr. št. 5 SMZ in Društva sv. Imena pri Sv. Vidu. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8.30 iz Zakraj-skovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih. V Braziliji zapirajo pristaše komunizma Po govoricah v Rio de Ja- SMS HRUSCEV: AMERIKA SODI POLOŽAJ V SVETU TREZNO CARIGRAD, Tur. — Turška vlada je pod predsedstvom predsednika republike generala neiro SO oblasti prijele več Gursela sklenila, da ne bo Pn| Predsednik vlade Sovietske rvere ie v crnvnrn de-tisoe rdečih in njihovih znala enostranske odpovedi po- vlade sovjetske zveze je v govoru de- podpornikov, med njimi §odbe, na osnovi katere je Ci- osem Kitajcev jPer do'bil neodvisnost. Odločno je zavrnila zahtevo predsednika RIO DE JANEIRO, Brazil. — ciprske republike nadškofa Ma-Razmere v deželi se počasi vra- kariosa, naj umakne svoje čete čaj ° v normalno' stanje, v koli- s Cipra, ki jih ima tam v soglas-kor je to združljivo z aretaci- ju z omenjeno pogodbo. Vsak jami komunistov, domačih in poskus te čete odstraniti proti tujih. Prijeli so jih baje več ti- njihovi volji bo imel težke po-soč, med njimi osem Kitajcev,1 gledice, je izjavila turška vlaki so se izdajali za časnikarje,'da. v resnici pa so bili orgnizator-j Finski diplomat Tuomioja je ji revolucije. Pri njih so našli pred svojim odhodom na Ciper, okoli $65,000 v dolarjih, funtih, kjer bo v imenu Združenih na-marfcah in frankih, vsakovrstno'redov skušal doseči pomirjenje literaturo in navodila za orga-'med Turki in Grki, izjavil, da niziranje revolucije, izdelavo o-1 smatra tako ustavo ciprske re-rožja, spiske pristašev kemuniz- publike kot mednarodno pogod-ma v armadi in upravi, pa tudi bo, na osnovi katere je postal spiske glavnih nasprotnikov ko-j Ciper neodvisen, za veljavni in munizma. Prijet je bil tudi vsaj da bo skušal doseči njihovo en Kubanec. Na ruskem poslaništvu so vse dni od revolucije sem kurili razne papirje v takem obsegu, da so se sosedje zaradi tega pritožili pri mestnih oblasteh. Kdo naj bo predsednik? Predsednika mpra v smislu ustave izvoliti zvezni Kongres v teku 30 dni po izpraznitvi polo- žsfiskl plsf ©koli sveta poslala zanimivefli NEW DELHI, Ind. — Mrs. Jerry Mock iz Columbusa v Ohiu je po svojem priletu sem na poti okoli sveta v enomotor-Jžaja. Vodniki protikomunistič-__ ^____ ^____ nem^ letalu dejala, da se počuti nega tabora bi imeli radi na tem mur pa je zastopnik turškega dela prebivalstva otoka, pod-predsednik republike . F. K neuk protestiral. -----o-----— Vieniamski dikfafor g@i. Khaith se sprl s odlično, da “ni še niti malo u-trujena”, ko je opravila nekako polovico poleta. Od tu je- včeraj odletela v Kalkuto in v Bangkok, glavno mesto Tajske. Mrs. J. Mock je 38 let stara mati treh otrok in vneta letalka. Na poletu, okoli sveta je tudi Mrs. Joan M. Smith, 27 let stara gospodinja iz Long Beacha v Kaliforniji. Ta je odletela od ne spremembo v soglasju s štirimi prizadetimi državami: A^el. Britanijo, Grčijo, Turčijo in Ciprom. Za enkrat ne vidi še nihče poti, po kateri naj bi Tuomioja dosegel postaljeni cilj. Na otoku samem vlada kljub precejšnji napetosti mir. Enote Združenih narodov so pri njihovem p a t r o 1 i r a n j u. začeli spremljati koncem tedna člani otoške grške policije, proti če- mestu načel riika armadnega glavnega stana gen. Humberta C. -Branca, ki je odločen mož, pa politično zelo 'umirjen. Po ustavi ne more biti noben vojak izvoljen za predsednika prej, kot 3 mesece po izstopu iz aktivne vojaške službe. Če se hočejo držati ustavnih lavcem na Madžarskem dej’al, da vlada Zdru Ženih držav presoj’a svetovni položaj trezno, med tem ko vidi rdeča Kitajska v atomski vojni morebitno dobro, pa četudi bi v njej našlo konec polovico človeštva. KAZINCBARCIKA, Madžar. — Spor med Moskvo in Peipingom je privedel Hruščeva do fega, da je začel hvaliti vlado Združenih držav kot trezno presojevalko svetovnega položaja in uničujoče sile atomskega orožja, ki odklanja uničujočo vojno, da bi lažje ostrejše obsodil rdečo Kitajsko, ki zagovarja atomsko vojno kot sredstvo na poti k zmagi svetovne komunistične revolucije. Hruščev je omenil govor pokojnega predsednika Kennedyja v lanskem juniju v Washingtonu, v katerem je ta poudaril, da Združene države ne bodo nikdar rabile “strategije uničenja”, ampak se bodo trudile za “strategijo miru”. “Združene države so imperialistična dežela, toda njihova vlada presoja svetovni položaj trezno. Nekateri ljudje so me kritizirali, ker sem pohvalil ta govor. Mislim, da ima Johnson poglede, podobne njegovemu predniku,” je razlagal predsednik vlade Sovjetske zveze svojim madžarskim poslušalcem. | —:........ -----...- Hvala politike kapitalističnih prijaznih dejanj, osnovnih spre-Združenih držav naj bi pokaza-'memb v odnosih sovjetskega kola še bolj očitno zmoto rdeče ^ munizma do svobodnega, demo-Kitajske v njenem stališču do j kratičnega sveta. Združene dr-sveta in vojne kot sredstva zajžave morajo trezno in stvarno dosego političnih ciljev. “Kitaj- presojati položaj v komunistič- ! Iz Clevelanda in okolice skl vodniki pravijo, da ne bi bila vojna slaba stvar1— polovica ljudi na svetu bi bila uničena, polovica pa bi preživela... Po Le. nekem času bi žene zopet začele roditi kot preje . .. Ljudje, ki mislijo tako, ne 'kažejo preobilice možganov, ampak njihovo precejšnje pomanjkanje,” je dopovedoval Hruščev Madžarom, nato pa poudaril: “Jaz pravim, da se le olrok ali idiot ne boji vojne. Če bi Hitler nem svetu in se varovati pred vsako in vsemi utvarami, ki jih v človeku tako rade vzbude že- __ iad svojega kabinsfa določil, gen. H. C. Branca torej ^ SAJGGN> J- Viet^ — Not ra- vedel, kako se bo druga svetov-morejo sedaj izvoliti ^ nji minister Ky je odstopil. Pra- na vojna končala in da se bo tam na pot okoli sveta po ma- predsednika, prav tako ne ka- V1’ da ne more ve^ prenašati, ustrelil, jo verjetno ne bi nikdar lo daljši poti kot Mrs. Mock, kep drupepa aiktivnepa -unia^a kako se general Khanh meša začel.” Vodnik ruskega komunizma je dejal, da komunisti niso zato osvojili oblast, da bi živeli slabše, kot so prej, ampak boljše. Njihov cilj so boljše hiše, več obleke, boljša in obilnejša hrana, šole, bolnišnice ..., da bo njihovo življenje bogatejše in boljše. Svetovno revolucijo kot neposredni cilj naporov je odklonil z zagotovilom, da bo na kraju itak do nje nujno prišlo. daljši poti kot Mrs. Mock, keg drugega aktivnega vojaka. :Ka^° se §eneral Khanh meša Po precejšnjih zakasnitvah za- Politično je najmočnejša oseba fStan° V posle nješovega rnmi-radi potrebnih popravil na nje- guv. Lacerdo, ki pa hoče kandi-i StfStVa.' Iz vistih raZll°g0v je baje nem letalu je v soboto prelete- dirati prihodnje leto, ko bo po-! stepil° ŽC, pet druSih minila Atlantik iz Natala v Braziliji tekla sedanja predsedniška po- sRo'v’ ^ak° da Je v Wsdi ostalo — ■ r samo se 12 članov ministrske- ga sveta. V krizi se nahaja tudi Svet vplivnih državljanov, ki v Dakar, glavno mesto Senega- sl ovna doba, za polno novo dobo. lije v Afriki. j -....—......... ........ Katerakoli izmed obeh bo ___ , - . ------ — prva (končala svoj polet in se P0g°vord ° nevRalnostl njegove maj bi bilnekevrsteposvetova-vmila v svoje ' izhodišče, bo dezele z generalom De Gaullom. len organ sedanjega režima. , , . . ’ , Sihanouk misli iti takrat v Pa- Menda se ie Khanh že nAleAU prva zenska, k, je sama v ma-'riz na liti&„ ob|sk Mencla Je ““k ze odlo<:l1' lem letalu poletela okoli sveta. . , , „ 0______ j Upajmo, da bo Sihanouk dr- da g,a razpusti. Na drugi strani je vendarle “javJJen;°» da bo Josip ?^al ° z. ženo Jovanlko obi-> ni je' in1^ uradno Finsko. V Jug°slaviji na u-Pu,blike p 1Sku Predsednik re-lnske Urho Kekkonen. aJviši, 'n° in milo> nevih-Ja temperatura 65. Sihanouk v Kambodži bo dal par mesecev mir žal besedo. Morda je bo tudi nekaj resnice, da Khanh pošilja moral. Vidi, kako se spreminja svoje partizane v Severni Viet-politiona smer v Ameriki, vidi, nam. ’ Radio v Hanoju je nam-SINGAPORE. — Kambodžan-_ kako nepregleden postaja spor reč poročal, da je policija ujela ski princ Sihanouk je sedaj iz- med Peipingom in Moskvo, ču-j “sedem špijonov”, ki sta jih pojavil, da svojega zadnjega uiti- ti, da so ga že vsi siti; kaj mu slala v Severni Vietnam Khan-mata, ki je v njem napovedal^ torej še preostane? Najbolje je, !bov režim in ameriška obvešče-“direktno akcijo”, ne bo izjaval, da nekaj časa molči, da se ga1 val n a služba, in da jih je vse dokler se junija meseca ne bo svet ne bo preveč naveličal. (postrelila. Črnski sirelski klub pride pod strog nadzor Včasih so dejali, da je hvala sovražnika vedno sumljiva in da jo je treba jemati z vso opreznostjo in jo temeljito preuda- Preteklo soboto je Lewis G. Robinson objavil v Clevelandu ustanovitev Medgar Eversovega strelskega kluba, ki naj bi pomagal v boju za civilne pravice. CLEVELAND, O. — Ustanovitev posebnega Medgar Eversovega strelskega kluba, ki naj bi podpiral boj za civilne pravice, je vzbudila precej vznemirjenja v mestu in naletela na močan odpor med belim prebivalstvom, pa tudi med delom črnega. Mestni varnostni direktor John N. McCormick je :zja-vil v nedeljo, da so oblasti “pripravljene za reševanje takih o-koliščin”. Klub sam je po njegovem v “nasprotju z vsako ravnijo dostojnosti”. Javnost je vzela ustanovitev Medgarjevega strelskega kluba kot napoved oborožene pomoči riti. To velja tudi za hvalo ame-j kampanji za civilne pravice in riške vlade od strani Hruščeva. j to namero obsodila kot nekaj Prijazne besede še ne pomenijo ( nesprejemljivega v deželi, kjer ______________________________(naj bo življenje urejevano z zakoni ne pa s silo. To sta spoznala izgloda tudi Kongres za rasno enakost (CORE), ko je obja- B U D UMPEŠTA, Madžar. — glavnega odbora njihove stran- netno vlogo igra Tito. V Bu- dimpešti, ki naj bi pomenil od- vp’ ^a za SV0J b°j 116 mara n0~ Tuji diplomatje v Budimpešti ke, (ki se bo vršila sredi aprila.' dimpešto noče iti, dasiravno je govor na zadnji kitajski napad. bene podpore Medgarjevega Se jim torej ne mudi, naj- Hruščev tam, sam ne reče ni- Prvotno besedilo govora je bilo streLkega kluba, in Narodna 'zveza za napredek barvnih ljudstev (NAACP), katere tajnik H. B. Williams je izjavil, da ne bo nikdar iskal podpore pri strelskem klubu. Okrajni tožilec Corrigan je napovedal, da bodo oblasti strogo pregledale, če novi klub ne krši katerega od obstoječih zakonov in predpisov. Ustanovitelj kluba je mestni uslužbenec in mestne oblasti proučujejo, če morda napovedani cilji kluba niso v nasprotju s kakimi mestnimi predpisi in predpisi o mestni službi. Sateliti hitro reagirali na nameravani rdeči kongres se trenutno pečajo samo s krizo.v v . - i v komunizmu Pazijo na vse ' lze k0^'0 vldetl kalk'01 se bo-' česar, vsi pa mislijo, da pusti zelo astro, v roke so ga dobile vv . , v ’do odločile druge stranke, da bi'voditelja italijanskih komuni- rdeče časopisne agencije, še ar e a fam^ ruscev, m s usa potem tako izbrali tako stališče,1 sto v, da govor tudi v njegovem predno je Hruščev začel govo- ki bi jim dajalo čim več neod-| imenu. Tako sta se menda dogo- riti. Po tej poti je zanj zvedela visnosti od Moskve. vorila, ko je bil pred kratkim j tudi neka agencija iz svobodne- Tudi poljski komunisti na zu- italjansfci komunist na obisku v ga sveta in ga v svojih krogih naj molčijo. Sicer nič ne taje, Beogradu. Togliatti se je izred-1 objavila. Medtem je iz Moskve da jim ne ugaja način, kako ki-,no hitro postavil na stališče, da1 prišlo novo besedilo, ki ga je tajski komunisti z a g o var j aj o (bi bil nameravan rdeči kongres Hruščev tudi uporabil in ki ve- svoje stališče, še manj so jim | veliko prezgoden, ako bi ga kdo liko obzirnejše obravnava spor jo ugotoviti, kako na to reagirajo posameznimi sateliti in posamezne komunistične stranke v svobodnem svetu. Pri tem ugotavljajo, da se kriza ne razvija v smislu moskovskih želja. Za nameravani kongres vseh komunističnih strank sta se zaenkrat brez omahovanja in brez vsakega pogoja izjavili samo madžarska in bolgarska komunistična stranka. Romunski komunisti nočejo spremeniti svojega stališča. Napovedali so že takoj po povrnitvi njihovega ministrskega predsednika Maurerja iz Peipinga, da bodo odnose med komunističnimi strankami obravnavali šele na seji pO' volji surovi kitajski osebni' sklical ravno sedaj, napadi ^na Hruščeva, toda Go- Diplomatje v Moskvi so zato mulka še ni pozabil, kako veliko mu je 1. 1956 koristil ravno s Peipingom. Takih očitnih zmešnjav so mogli časnikarji do lahko opazili, da so postali vo- sedaj le malo ugotoviti. Za Bu-dilni komunisti v Kremlju pre-j dimpešto je seveda ta zmešnja-Peiping, ker je krepko podprl cej nervozni. Na zunaj se je te va med komunisti pomenila težnje njegove struje v poljski komunistični stranki. Noče torej prehitro prelomiti vse stike s (kitajskimi tovariši. V Moskvi sedaj stavijo vse upe na Vzhodno Nemčijo in Češkoslovaško in pričakujejo', da bosta posnemali Madžarsko in Bolgarsko. Zago- dni to opazilo na dva načina, senzacijo pi’vega razreda. Rusko časopisje z veseljem po- Diplomatje sedaj z zanima- natisku je vse tiste novice, naj njem iatajo> talko botlo teka_ pridejo od koderkoli, ki žago- ,. ,.i.v . , . . . varjajo potrebo po kongresu. 11 pol,t,cm.dogodk; na roJstm Na drugi strani so1 v Kremlju da:ia tovariša Hruščeva. Mislijo še zadnji trenutek spremenili Pa, da takrat ne bo objavljena govor tovariša Hruščeva v Bu-jnobena važna politična novica. Prepovedan ognjemet Le osem držav Unije dovoljuje neomejeno prodajo sredstev za umetni ogenj, vse ostale pa imajo to trgovino urejeno s posebnimi predpisi. Izlet v Washington— Družabni klub Baragovega doma prosi vse tiste, ki se mislijo udeležiti izleta v Washington 1. maja letos, da se čim preje prijavijo v društvenih prostorih po petih zvečer ali po telefonu EN 1-1119. Na obisk— Mrs. Mary Strukel, ki je živela dolga leta v Collinwocdu, pa se preselila v Kalifornijo, sporoča, da je prišla k njej in hčerki na 14540 Magnolia Blvd., Sherman Oaks, Calif., za eno leto na obisk nečakinja Rozi Turnšek. V bolnici— Pevovodja zbora “Slavček” g. Miodrag Sav^rnik je v University bolnici (Hanna House, soba št. 503). Obiski so dovoljeni. — Želimo mu skorajšnjega zdravja. Pozdravi iz Wasbingtona— G. Ivan Prezelj s Shawnee Ave., ki se je udeležil koncem tedna izleta v Washington, je sporočil, da so imeli izletniki krasno vreme in da je izlet v celoti odlično uspel v ' splošno zadovoljstvo. Seja— Klub slov. upokojencev s sedežem v SD na Holmes Avenue ima jutri, v sredo, ob dveh popoldne sejo. Vsi člani in novi vabljeni! Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ima jutri ob 7.30 zvečer redno sejo v navadnih prostorih. Po seji bo zabava. Skupne podružnice SŽZ imajo jutri ob enih popoldne sejo v navadnih prostorih. Iz bolnice— Mrs. Agnes Klemenčič s 3831 Parkdale Rd., Cleveland Hts., ce je vrnila iz bolnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Obiski na domu so dobrodošli! žalostno sporočilo— Mrs. Antonia Duša s 15625 School Avenue je dobila sporočilo, da ji je umrl v Dobrunjah pri Ljubljani 69 let stari brat Ivan Kerzin. Poleg nje tu je zapustil doma brate in sestre ter druge sorodnike. Gdč. Štefka Cigale, 1067 E. 67 St., je prejela iz Slovenije žalostno sporočilo, da. ji je v vasi Novi svet pri Hotederšici umrl dragi oče, g. Janez Cigale, star 91 let. Poleg omenjene zapušča pokojnik tudi hčerko gdč. Tončko Cigale, ki živi v Washingto-nu, D.C., v Sloveniji sinove Jožeta, Janeza in Stankota ter hčerki Mici, por. Rupnik, in Ivanko, por. Gostiša. Pogreb— Pogreb pokojne Mildred Ra-kich bo jutri ob 12.30 popoldne iz Želetavega pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Mihaela na vogalu Union Ave. in E. 100 St. ob 1.30, nato na pokopališče sv. Teodozija. Šolski odbor bo storil vse potrebne ukrepe— Šolski odbor je sinoči sklenil, da bo napravil vse potrebne korake za preprečitev nadaljnje motnje gradnje nove šole na Lakeview Rd. in Sayweli Ave., ki jo hočejo vodniki črnega gibanja za civilne pravice preprečiti z nasilji- Sen. F. Lausche obsoja Strelski klub— Sen. F. J. Lausche je včeraj v Senatu ostro obsodil ustanovitev Medgarjevega strelskega kluba v Clevelandu kot sredstva v boju za civilne pravice. AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 7, 1964 iHl Ameriška Domovina >W.'0 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: nited States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.09 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio *«►>83 No. 69 Tues., April 7, 1964 Revolucija v Braziliji Brazilija je peta največja država na svetu, je druga največja v obeh Amerikah in je največja v Latinski Ameriki. Že radi tega vpliva njena domača in zunanja politika na politiko vseh držav Latinske Amerike, kar se zmeraj čuti v sklepih Organizacije ameriških držav in kar dela večkrat dosti sitnosti naši zunanji politiki na našem kontinentu. Zato je tudi vsaka brazilska revolucija za našo deželo večjega pomena kot na primer revolucije v Srednji Ameriki, dasiravno smo tem najbližji sosedi. Da razumemo revolucijo v Braziliji, moramo vpoštevad tole: L Brazilska ustava je precej podobna naši. Tudi tam je predsednik republike obenem tudi odgovorni voditelj vse federalne uprave — Brazilija je namreč tudi federalna država kot je naša. Na drugi strani je Kongres kot tudi njegova pristojnost podoben našemu Kongresu. Se deli v senat in predstavniški dom. Kot pri nas ni predsednik odvisen od Kongresa, tako tudi v Braziliji ni. Na drugi strani tudi Kongres ni odvisen od predsednika. Kongres ne more prisiliti predsednika k odstopu, predsednik pa ne more razpustiti Kongresa, preden ne poteče kongresna poslovna doba. Zato je sodelovanje med predsednikom in Kongresom lavno tako zvezano s težavami kot pri nas. Med predsednikom in Kongresom so zmeraj trenja, včasih huda, včasih malo pomembna. Tu se pa primerjanje tudi neha. V brazilskem Kongresu nista samo dve stranki kot pri nas. tam je več strank, ki pa nobena med njimi nima večine v Kongresu. V Kongresu vladajo zato koalicije strank, včasih stalne, največkrat pa začasne. Koalicije vključujejo navadno vse na levo ali na desne usmerjene stranke, sta torej dve glavni koaliciji, leva in desna, vendar pa to ne drži zmeraj, kajti sestav koalicij se menja. Tako postane lahko večina manjšina in potem manjšina večina. Vse to gotovo ne koristi stabilnosti brazilske domače in zunanje politike. Ker je Kongres razcepljen na več kot dve stranki, ima predsednik že sam po sebi več vpliva na deželo, kot bi ga imel pri dvostrankarskem sistemu. Zato je tako važno, kdo je v Braziliji predsednik, in manj važno, kako se strankarsko deli Kongres. II. Če v ta okvir vnesemo sedanjo revolucijo, moramo o-tozoriti na sledeče politične momemte: Sedanja brazilska kriza, ki se je končala z revolucijo, se je začela že pred leti, ko je redno izvoljeni predsednik Quadros nepričakovano odstopil. Odstopil je zato, ker je računal, da ga bodo stranke prosile radi njegovega velikega ugleda v deželi, da še ostane v aktivni politiki. Pri tem je upal, da mu bodo stranke dale vse tiste politične koncesije, ki jih drugače ni mogel iztisniti iz Kongresa. Njegova špekulacija se je ponesrečila. Predsednik je postal takratni podpredsednik Goulart, sicer po redni, toda precej vijugasti poti. Goulart ni ime! toliko ugleda, kot ga je imel njegov prednik Quadros, hotel je pa priti do njega. Da bi dosegel svoj cilj, se je začel opirati na levičarske struje v brazilski javnosti. Te so ga podpirale, toda zahtevale so zme-laj večja politična plačila v notranji in zunanji politiki. Goulart jim je popuščal in tako prišel v sloves, da se nagiba na skrajno levico in da pripravlja pot komunizmu. Nekaj resnice je gotovo v teh obtožbah, toda koliko jo je, se da težko presoditi, ker je političen položaj v Braziliji za vsakega tujca, ki se poklicno ne peča s politiko, skrajno meglen in zamotan. Vsekako je Goulart prišel v svoji želji, da se prikupi levičarski javnosti, navzkriž z vojaškimi krogi. Resnici na ljubo je treba reči, da brazilski vojaški krogi ne želijo biti aktivni v politiki, jo pa vkljub temu pazljivo zasledujejo, ker mislijo — kot vojaki v vsej Latinski Ameriki —, da so tudi oni varuhi narodnih interesov in ne samo politični krogi. Na drugi strani pa ni sloge med brazilskimi generali in admirali. Ne prepirajo se med seboj samo posamezni poveljniki, tudi armada, vojno letalstvo in vojna mornarica ~o si velikokrat v laseh. Goulart je hotel izkoristiti ta položaj tako, da je počasi nastavljal na ključne vojaške položaje svoje oficirske zaupnike, kar so mu seveda zamerili vsi tisti, ki se niso mogli ah niso hoteli" sončiti v njegovi milosti. Tako je vnesel v vodilne vojaške kroge še novo vrsto razdora, ki mu je več škodoval kot koristil. Goulart je šel še korak dalje, hotel je dobiti voliv tudi kar naravnost na vojaške edinice, kar je seveda zelo razjezilo poveljnike, ker so v Goulartovi politiki videli spodkopavanje svojega ugleda in vojaške discipline. Goulart je bil dalje morda spreten politik, toda čisto gotovo s"ab administrator. Pod njegovim režimom se je razbohotila inflacija. Vsak finančni minister, ki jo je hotel zavreti je prišel ' nšim navzkriž in moral odstopiti. Gou- lartov režim je radi tega zgubljal za zaupanju v tujini. Čim katere smo vozili in vozili smojtiska! Ali le pričakujejo od slo-večja je bila inflacija, tem bolj se je dražilo življenje, kar .bolj slabo kot dobro. Krivda pa-1 venskega tiska, da jim dela je spravljalo v nejevoljo celo tiste delavske vršite, ki so bile Ida na vse brez izjeme, nekje brezplačno reklamo, kamor koli drugače za njegov režim. Tujino je pa razjezil še s tem, da se ni držal nobene pogodbe. Naša dežela mu je n. pr. dala lani nad $400 milijonov raznih posojil, vezanih na razne reforme, ki bi jih moral Goulart uresničiti. Ni izvedel niti ene, na kar mu je naša federacija morala ustaviti izplačevanje posojil. Pri vsem tem je vendarle izvlekel iz ameriških blagajn nad $85 milijonov. Sedanja revolucija je podedovala po Goulartovem režimu hudo dediščino. Goulartovi nasledniki je najbrže ne težje, drugje lažje. j kdo stopi, in pričakujejo, da to Nastopili so novi časi, ki so opisuje slovenski tisk potem zahtevali več in več novih in j tedne in mesece in zraven še višjih žrtev. Mi na take zahteve dopoveduje, kaj na takih poto-nismo bili pripravljeni, zato jih vanjih'jedo, pijejo itd. nismo znali sprejemati, še manj Vsem tem bi bilo na mestu jim zadoščevati, kar so zahte-.povedati: Ljudje božji (v tem vale. J slučaju slovenski!), zavedajte Prav tedaj je začelo pešati se, kaj imate v slovenskem ti- jenjal dihati, boste jenjali dihati vi z njim! Zavedajmo se vsi tega in delaj- bodo mogli urediti. Na eni strani je novi predsednik samo slovensko časopisje, ki je bilo sku! Podpirajte in širite ga, do-začasen, ne bo imel tiste avtoritete, ki je potrebna za ko- Preie nad 50 let duša in gonilna kler ga imate. Kadarkoli bo ta renite reforme. Na drugi strani pa ni trenutno v Braziliji sila vseh delavnosti med sloven-...........................................’ 1 nobenega politika, ki bi bil teko močan, da bi lahko deželi s'kimi priseljenci. Kar je gonil-naložil nova bremena, da prepreči nadaljno inflacijo, uredi na sila Pri motornih vozilih, to državni proračun in plačilno bilanco, obenem pa še pomiri je tisk v javnem življenju vsa- mo v tem pravcu za obstoj slo-duhove. Zato Brazilijo čakajo Še težki časi, preden bo pri- kega naroda. Brez te gonilne ^venstva, kar more vsak izmed Šla do notranjega mira. sile je vsako gibanje mrtvo, ža- nas, da bo slovenstvo še živelo lostno deistvo ie, a je resnično, med nami! ...!n:!i!iii!i!;i!ii!itiiiui!iiiinii!iiiiimiiiimiiiiiiiuimiiiimimiiimimimuniiuiiiimnuiuiiiniiimiiiiiiiumiuiiiiuiimi j > j > PennsyIvanski prepihi (Poroča Majk) ................................. Pittsburgh, Pa. — Pred nekaj poleg tega so gradili tedni, ko smo imeli par lepih izboljšavah zemljišča sončnih dni, sem mahnil gori na hrib nad našim Butler jem., da bi videl kako kaj zgleda okolica, ki je ob jasnem dnevu vidna daleč na okrog. Tam poleg hiše, v kateri je gospodaril dolga desetletja pokojni Jevnikar, ki je znal s svojo pristno “šent-jernejsko besedo” nas vse večkrat zabavati doli v Domu na 57. cesti, ali pa na kakih piknikih, sem zagledal rojaka Primoža, s katerim sva svoj čas delala skupaj v jeklarni. Oba sva bila vesela srečanja in Primož me je povabil, naj stopim k |da tisti, katerim je ta gonilna .sila (slovenski tisk) največ po-jmagala, jim gradila s propagando razne ustanove in drugo, niso znali ceniti te sile in ji niso skušali pomagati, da bi jo re-domove,' šile. itd., od I Leta 1945 je še izhajalo česar je dežela tekom zadnjih; Združenih državah 16 sto let dobila milijone za zem-’skih publikacij. Med Ijiške in vse razne davke. i@ddriišf¥ena sefa za SSovešiski kdifiski im Cleveland, O. — Opravilni od-v bor za Slovenske katoliške dne-sloven- ve vabi v nedeljo, 12. aprila, temi 5 popoldne ob dveh v Baragov Na1 dnevnikov, 5 tednikov in 6 dvo- dom na 6304 St. Clair Ave. na To je srčna želja Starega Majka. delom bogatili ameriške korporacije. Zato lahko s ponosom govorimo Slovenci in Hrvatje in vsi slovanski priseljenci in njihovi potomci o Slovencih, Hrvatih in drugih Slovanih v Ameriki. In to je naše zgodovinsko ozadje v zadevah, koliko smo mi upravičeni govoriti o naši preteklosti in o naši bodočnosti v Ameriki. Seveda moramo biti na jas-njemu malo v vas. Ker imam J nem vsi, ki o tem kaj govorimo, časa na pretek in doma tudi ni-( da Amerika nam ne zabranjuje drugi strani so s svojim trdim mesečnikov in mesečnikov. E j, meddruštveno sejo. Vsa sloven- sem tako potreben, saj me včasih moja Kata ošteva, da ji delam 24 ur na dan in sedem dni na teden napotje, sem Primoževo povabilo kar rad sprejel. Komaj sva sedla, že potrka nekdo na vrata. Primož hiti odpirat in pred njim se je pojavil njegov najemnik stanovanja. V eni polovici sam stanuje, drugo polovico hiše Primož oddaja v najem nekemu Hrvatu, ki mu pravijo Mate. Tako smo se 'sešit pod Primoževo streho kar trije. Ko mi je Primož predstavil Mateja, je povdaril, da je Mate zaveden Jugoslovan, doma iz Like. Mateju sem se kar začudil, da je govoril gladko slovensko. Zatega-val je besede malo na hrvatsko stran, a vedno uporabljal prave besede. Pozneje je povedal, da je dobil poznanje naše govorice, no je v Joihnstownu in za tem v Uniontownu več let delal s Slovenci. “Sicer pa, slovenska in hrvatska govorica sta zelo blizu skupaj. Če govorita Hrvat in Slovenec le pet minut, razumeta drug drugega. Le kadar postaneta bolj vroča, tedaj pa vsak po svoje vraga kličeta ter se vsak po svoje “gvišata”, kateri je večji “magarac” od njiju?” Tako je to izpovedal Mate, ko smo se razgovarjali pri Primožu. “Well, taki smo — if anybody like us or not!” sem. pristavil jaz. Primež pa je pristavil svojo ugotovilo: “Da, da, kjer so ljudje, so besede — nekaj se mora govoriti, drugače bi bilo pre-tužno na svetu!” Jaz in Mate sva mu pritrdila, da ima prav. * O SLOVENCIH IN HRVATIH. — Yes, o teh smo nato govorili nekaj časa. O čem in zakaj? E, o Slovencih in Hrvatih v Ameriki je mnogo za govoriti! Prav mi smo Ameriki precej na premnogih krajih. Naj ima doprinesli k njenemu napredku kdo to za kako samohvalo ali kakor hoče, a istina je taka. Tiste, ki bi temu ugovarjali, bi jaz samo vprašal, naj mi pojas-njo, kdo je vse tja od 1. 1885 pa do zadnje ali druge svetovne vojne opravljal najtežja težaška dela po ameriških rudnikih, premogokopih, plavžih in topilnicah? Bili so to večinoma slovanski težaki delavci, Čehi, Poljaki, Slovaki, med temi velik del Slovencev in Hrvatov. Ti so delali in trdo garali, da so sami govoriti o tem. še pobudo nam daje k temu. Navdušenost in zanimanje pa seveda mora priti od nas samih, čisto po tistem našem resničnem reku: “Kdor podcenjuje in zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti...” Sam se mora zavedati vsak svoje vrednosti in pomembnosti, drugi se ne bodo. Mate, po rodu Hrvat iz Like, je glede zgoraj omenjenih problemov zelo dobro podkovan. Navedel je meni in Primožu celo vrsto slučajev, kaj so tu in tam Hrvatje doprinesli k nar-predku raznih mest, Okrajev in občin tu pri nas v Penni. Navajal je slučaje, kako so nastale razne hrvatske naselbine, župnije, šole, dvorane in druge take organizacije. Navajal je tudi, koliko dobrih ljudi v vse razne poklice so dali hrvatsiki priseljenci, to je raznih javnih u-radnikov, učiteljev, raznih poklicnih ljudi, itd. In nazadnje je resnega obraza povdaril: “Pa naj nam kdo govori, da mi nimamo pravice govoriti o Ameriki in pri tem tudi zahtevati nekaj priznanja za nas, za narod, za ljudstvo, ki je pomagalo Ameriki po svojih možnostih do vsega tega napredka?” — Amerika sama tega nam ne brani in ne prepoveduje. Če pada zanimanje za vse to, je krivda nas vseh samih, nas slovanskih priseljencev in tu rojenih naših potomcev, ker tega ne naglaša-mo in vsega tega ne znamo ceniti in vrednotiti!” Tako Mate. Škoda, da takih Matov ni več med Hrvati, nami Slovenci in vsemi ameriškimi Slovani! Tako sem vzkliknil sam pri sebi tedaj in še danes v duhu vzkliku-jem tako sam pri sebi, ko se spomnim na besede, ki jih je nama povdarjal Mate. Kar je Mate naglašal in povdarjal, gre razen nekaj malega vse tudi nam Slovencem. Tu- te publikacij je bilo kar lepo ska društva so vabljena, da poš-število! Koliko jih izhaja še da- Ijejo na sejo po dva svoja za-nes po 20' letih? jstopnika, prav tako so na sejo Če sem prav poučen, še ena vabljeni vsi posamezniki, iki so tretjina ne. Menda 2 dnevnika kakorkoli pripravljeni sodelova-in 3 mesečniki. (ti. (Slovenski katoliški dan mora Pa še ti vsi nekam nadušljivo biti mogočna vsakoletna mani-dihajo in sprejemajo vse razne festaeija Slovencev v Clevelan-pomožne pilule, ki naj jim o- du. hranjajo obstanek. Ali da vse Dnevni red seje bo obsegal to kaj zavednim Slovencem mi- razpravo o namenu letošnjega šiiti? In če da, zakaj se ne ogla- katoliškega dne, določitev časa sijo? Kako in s čim? Neumest- in kraja. no vprašanje! Bolj na mestu bi bilo vprašanje: Ali se zavedajo svojih dolžnosti do slovenskega Na svidenje na seji! J. Nemanich, predsed. J. Ovsenik, taj. Svetlobni top - orožje prihodnosti “Navaden aparat, podoben velikemu topu, je nenadoma izstrelil svetlobni žarek. Daleč v prostoru je bila zadeta nevidna balistična raketa, ki je služila kot cilj, in se razletela. Protiraketno orožje je končno ustvarjeno.” Ali je to odstavek iz znanstveno - fantastičnega romana? Ne povsem! Gre namreč za “žarek smrti!” Ta za sedaj izmišljeni opis dogodka bodo verjetno čez kakih deset let potrdili resnični eksperimenti. Elektronska znanost napreduje z velikanskimi koraki. Prav tako tudi vojaške znanosti. Ra-> kete so dejansko vrgle letala z njihovo človeško posadko z njihovega prestola. Toda še vedno ne predstavljajo absolutnega o-rožja. “Žarke smrti” preučujejo danes tako Rusi kot Amerikanci. O tem nedvomno fantastičnem orožju je govoril Hruščev pred kakim letom dni. / Amerikanci ga imenujejo ‘laser’. Beseda je sestavljenka iz začetnic petih besedi, ki pomenijo “amplikacija svetlobe s pomočjo emisij, stimuliranih z radiacijami.” Dejansko je to metoda, ki omogoča vzporedno grupiranje svetlobnih žarkov, ki se v na- pametneje in s pridom uporabili zlasti v medicini, posebno v kirurgiji, kjer bi mali svetlobni top omogočil rezanje človeškega tkiva z mnogo večjo preciznostjo kot jo zmore kirurški nož-skalpel. na zadnja beseda. Arheološki inštitut v Beogradu je predlagal, naj bi “Trajanovo ploščo” enostavno izrezali iz skale in jo vgradili v skalo na istem mestu, toda više, to se pravi na določeni višini nad bodočo ravnjo Donave, ki bo okoli 70 metrov nad sedanjo ravnjo. Drugi pa niso istega mnenja. Strokovnjaki Srpslke akademije I znanosti in umetnosti predlagajo drugoi rešitev, ki jemlje v poštev tudi ostanke stare rimske ceste, ki jo bo voda umetnega jezera prav tako zalila. Po mnenju strokovnjakov Srpske akademije znanosti in umetnosti bi bilo treba okoli “Trajanove plošče” in ustreznega dela stare rimske ceste zgraditi mogočen betonslki obrambni jez, ki bi dopuščal dostop k “Trajanovi plošči” in na staro rimsko cesto na istem mestu, kjer so jo pred tolikimi stoletji graditelji tudi po* stavili. iS tem bi se namreč ohranilo “zgodovinsko okolje”. Reševanje zgodovinskih spomenikov Poleg tega gre v zvezi z novim. jezom tudi za reševanje srednjeveškega mesteca Golub-ca z njegovimi stolpi in obzidjem. Golubac bo poplavljen. Sicer pa bodo dela v zvezi z reševanjem zgodovinskih spomenikov cb Donavi dolga in bodo terjala okoli pol milijarde dinarjev. V zvezi s tem je bil že izdelan z romunskimi strokovnjaki idejni načrt za reševanje zgodovinskih objektov, načrt, ki predvideva dve fazi, eno do leta 1965, druga faza pa bo šla vse do leta 1968 in bo zajela zgodovinske objekte v Sipi te Rami. Strokovnjaki pa pri tem menijo, da bodo pri sedanjih reševalnih delih zelo verjetn0 prišla na dan nova odkritja, ki se jim doslej ni posvetilo dovolj pozornosti. Zgodovinski spoins®-ki ob Donavi v nsvar-nosši Pred nedavnim je bila v Beogradu podpisana pogodba med Romunijo in Jugoslavijo glede gradnje jezu pri Železnih vratih na Donavi. Pri tem bo nastalo umetno jezero, katerega vode bodo poganjale turbine v mogočni električni centrali in hkrati zalile tudi nekaj zgodovinskih spomenikov iz daljne rimske dobe. Centrala z 10 milijardami kWh (kilovatnih ur) Seveda ne gre v Železnih vratih in v vsem Djerdapu (izgv. Džerdap) za tolikšne spomenike kot pri Asuanu, vendar gre tudi tu za spomenike preteklosti, ki jih ne gre zanemariti. Kot se Egipt ni mogel odreči tako potrebn velikanski električ- vadnih razmerah razpršijo v sno-'ni centrali v AsuanUj pa čeprav pih. En žarek laser a , ki bi ga na šimclo spomenikov izredne usmerili na luno, bi lahko osredotočili na premer 100 metrov, medtem ko bi svetloba nekega orjaškega projektorja navadnega tipa obsijala krog taj manj 35 kilometrov. Koncentracija svetlobnih valov ustvarja ogromno energijo in svetlobo, ki ima takšno moč, kot jo imamo v sredini Sonca. di mi smo taki patriotje! Opro-T® 13rvi J stite, ker rabim besedo patriot-U om°g°clh vzdolžno razpolovi- je, ki ima visok pomen. Kakšni ' lev ostrine britve! Znanstveniki pa smo? Težko je to na kratko sami 30 bili Presenečeni nad iz-pojasniti s kratkimi razlogi. redniml rezultati in vojaško u-Kratke razlage ne razume vsak. porabnostjo svojega odkritja. Se-Potem pa začne kavsati in na- aaj Pa se ukvarjajo z načrti za stane nepotreben ravs in kavs. izdelavo “svetlobnega topa”. To pa več škodi kakor koristi.5 Ti svetlobni topovi naj bi bili Ameriški Slovenci smo bili cez kakih dešet let lahko sposob-okrog 1. 1940 do 1950 še precej ri uničevati nuklearne glave ba-močni v sredstvih, precej še v hstičnih raket in napadali v ve-zavednosti in mnogih drugih o- solju satelite, ki nosijo s seboj zirih. Bilo je pa prav tisto de- bombe. zgodovinske vrednosti, tako ,se niti Jugoslavija in Romunija ne moreta odreči hidrocentrali, ki bo dajala 10 milijard kWh električne energije na leto. Brž ko so jugoslovanski arheologi in zgodovinarji zvedeli za načrte jezu, so se za zadevo začeli temeljito zanimati. Trajanova plošča Arheologi so se sicer sprijaznili z dejstvom, da bo voda marsikaj preplavila, toda kako rešiti slovito “Trajanovo ploščo” v Železnih vratih? “Trajanova plošča” je v južnem delu Djer-dapa in se nahaja približno poldrugi meter nad ostanki stare rimske ceste ter poldrugi meter nad sedanjo ravnjo Donave. “Trajanova plošča” je razmeroma velika, saj meri 5 metrov v višino in 7 metrov v dolžino in je vklesana v živo skalo. Kako Vzhodna Afrika zibelka človeštva? WASHINGTON, D.C. — Znani angleški antropolog dr. Louis S. B. Leakee, ki že okoli eno desetletje proučuje ostanke človeka v vzhodni Afriki, v glavnem na ozemlju današnje Tanganjike, je prišel do zaključka, da naj bi bil ta del sveta zibel človeštva in ne morda Azija’ kot so mislili doslej. Tam je odkril večje število o-stankov in okamenin človeških okostij, ki naj bi bili stari okoli dva milijona let. Pripadali nal bi bitju, ki je bilo visoko od 3 te pol do 4 čevlje in je bilo sposobno, govoriti. Bil naj bi to primer najstarejšega človeka dr. Leakey ga imenuje ‘homo habilis’ — kot naj bi se po Daf-winovem nauku razvil iz opice- Dr. Leakey misli, da je dobil za Darwinov nauk odlične dokaze in našel “vmesni člen”, ,kl so ga znanstveniki tako dolg0 zastonj iskali. Angleščina pride do veljave pri katoliški*1 obredih sebi prislužili vsakdanji kruh, setletje neka prelomnica, preko Iznajdbo pa bi lahko seveda : jo rešiti? Za sedaj še ni bila da WASHINGTON, D.C. — ^ tikanski koncil je lani ure 1 uporabo živih jezikov pri sV‘ maši in ostalih cerkvenih obre dih. Sklep je bil izglasovte1 4. decembra. Še isti dan so a meriški katoliški škofje izjaVj. li, da ga bodo čim preje izvra_ v svojih domačih škofijah, res se je poseben odbor, izbrih’ . ^kosti, ki preprečuje stalnost,'nadi.) lker beganja pred samim |tu uspeti tudi osebno in poka- bianjka trezne notranje 5. Mladina mora v tujem sve- D°] ^%o fried nami. Krivica člo-1 pred svojo vestjo je zati nage barve na vse štiri strani sveta. Prišel bo čas, ko bo slovenski narod potreboval svoje ljudi na vseh koncih sveta, ljudi, ki mu bodo služili v ljubezni. Naloga današnje mladine je, da vpostavi te ljudi, vzgoji, izuči in ojekleni. Da ustvari med tujim morjem otoke — močne osebnosti — kjer bo' ladja sloveskega naroda imela pristan in pomoč. Delajmo in ne trgajmo Bogu iz rok skrivnosti posledic našega dela. On ve, mi upamo.” (Iz “Mladinska vez”, dec. 1963.) Ha 2asleduje, ne da se ji uiti, Pri H3'' k° storjena v družini, su e^u, sosedu, v društvu ali v Pfefl108^' 1:6111 uhajanju Vrav Safrum seboj se pa ne po-Hj0 atfr° vsak v svojo notra-’ Bližnjega smeti so nam Pole119 ^ol1 ^o1; ^as^na bruna in vist^ Od tod natolcevanja, za-frja' °'Pravljanja in obrekova-Hiše°? u'^es do ušes, od hiše do %? ^alost 'Pa blatenje bliž-- !’a fre umiri lastne vesti in uspehov ne osebne- ^ Prinaša skii^^e^U’ ine prizadevanju za aPnost stajj e osebe, ki begajo nepre-H0 pj^i za svoje polomije ved-hitre Cei° krivce izven sebe, ki JavCg6 Ponjava jo svoje sode-staitl, svoje perilo, niso v Za lls1;Variti Stalnosti, ki je ^žnosp rne^ ^u<^mi bistvene k Po ^.^ganju ni mogoče pamet-bit} se mogoče poglo- stVe • rvebitro si sledeče pred-ofrstveni odmevi otopijo 'Br°dornost in izčrpajo PiijgGt .energije. še bolj pa kot boki 311 6 !Samo, je njegov glo-0viraV2roik: tesnoba — tista, ki fra ^ rezen in stvaren pogled trohnno ^ejanstvo. Zlasti je po-S° ok - a ijndje na vodstvu ni-PemuU2eni s takim begajočim S m' Posti 1K^rU ^rez atalnosti in stal OtnQgovrez miru. Mir v družbi tern r>Ca duševno stalnost in s ljuaehr9V0 rast v posameznih V Posa r&Va rast in mirna moč Pi jlu ,nie2frikih pa s svoje stra- V druv! a„os'novo' za red1 in mir 2 b (Dr. Milan Komar.) RZ ___ S,T,° obupali, zato smo Pa in ^iadin (Konec) a, tvoja pot je začrta- in . tru^ __merJena, naloge dane 1. «A Nakazan: Postat^ LA-DlNSKA VEZ” mora ^ za(.0 Vsestranisko najboljši list H, ^ P°trebuje novih sodelav-bralCe9Vc1usenih razprodaj alcev, se nk_. 1111 razširjevatcev. Zakaj °bota ar adina Harmonikarske konoarf Toronto, Ont. — Fojsova harmonikarska šola in harmonikarska šola Marije Pomagaj bosta priredili v soboto, 11. aprila, ob 8. zvečer, in v nedeljo, 12. aprila, ob 4.30 popoldne v dvorani Marije Pomagaj skupni koncert. Pripravljen je obširen program, vajti pri koncertu sodelujeta še pevski zbor in rajalna skupina Slovenske šole Marije Pomagaj. To je tretja glasbena prireditev slovenske mladine v Torontu v letošnji sezoni. S koncertom hočeta obe šoli pokazati napore in sadove svojega delovanja. Bili so doseženi letos zadovoljivi uspehi; naši gojenki in članici harmonikar-kega orkestra, Marija Babič in Silvija Ovčjak, sta se s slovensko glasbo in pesmijo že dvakrat predstavili širši javnosti na televiziji v Buffalo (postaja 4). Tretji nastop je njima določen za nedeljo, 17. maja, ob 9.30 zjutraj. Slovenski rojaki, na koncert vas vljudno vabimo. T. Z. Leta 1980 bo 40 milijo nov Poljakov Poljake so hoteli med vojno hitlerjanci čim bolj uničiti kot “manjvredno” raso, ker so pač Slovani in Nemcem napoti. Časi so se preobrnili in Poljska se vea(jara^1iaš priskočiti, kje imaš j je po vojni uvrstila med države, ki imajo največ otrok. Samo števal nasvete, stvarne in preudarne, katerih se v “letih nerodnih” kar nismo mogli oprijeti, ne vpoštevati, ravno ko se zave, kako je to' koristno in vpo-števanja vredno blago, pa ti začno mreti in v par letih zginejo in ostanejo samoi še spomini nanje. Žaluj, zdihuj in tarnaj kolikor hočeš, nazaj ne prikličeš nobenega, tudi za en sam pomenek ne. Pa se vendar porajajo želje, da bi jim pokazal to-, povedal ono, potem pa poslušal njih mnenja, ocene in odgovore. Naravnost povedano, manjka mi starejših, pametnih in razsodnih ljudi, ki bi se z njimi lahko pogovarjal talko, kot smo se svoje čase. In ko takole gledam in poslušam, kako se počasi svet na glavo postavlja, pa me tile ta mladi ne poslušajo in ne verjamejo, kot tudi mi včasih nismo našim starim. Pa se je le marsikaj zgodilo tako, kot.so nam stari rekli. Zdaj mi ne kaže drugače, ker tem mladim buticam ne morem nič vtepsti, da počakam, da bodo še oni stari postali. Saj bo to kmalu, saj čas tako hitro teče, da se mu čudim. Teden je tako hitro okoli, da se še perilo nima časa umazati. Zato sva sklenila z našo, da ga bom zdaj kar na štirinajst dni preoblačil, škoda časa, mila in tudi trga se, če je večkrat oprano. No, pa pojdimo nazaj k spominom na naše starše, strice in tete: Pri naši hiši smo imeli ata in mamo, oba doma. Tukaj, in sedaj menda že tudi "doma, se večkrat zgodi, da je samo eden pri hiši, dočim je eden nekje drugje, ali pri drugi hiši ali kjer koli. Doma je torej samo eden. Kakšna ljubezen do staršev je v taki družini in (kaka je vzgoja, je poglavje zase. Mi smo imeli oba in nam v tem oziru ni nič očitati. Oba smo imeli radi, oba sta nas lepo učila. Imela sta brate in sestre, naše strice in tete. In teh se mnogokrat spominjam, kako lepo je bilo, kadar so nas obiskali in še bolj takrat, ko smo mi njih. Po materini strani smo imeli dva strica in dve teti. Nekaj se jih je pa še majhnih skesalo in so se vrnili nazaj na oni svet. Najbrž SO' bili kaki scrklanci, ker se jim ni do-padio tu. Do maminega doma, do dveh stricev in dveh tet smo imeli kakih pet minut. Te smo obiskali večkrat. Največ smo' se zadrževali pri teti Johani, ki je bila šivilja. O, kako lepe flikice je imela, da smo z njih delali punčke pa fantke. Pa vedno, smo dobili kaj dobrega za pod zob. Včasih tudi samo “šnito” kruha. Pa kako dober je bil! Do očetove sestre, Guglove tete, na Logu, je bilo od prejšnjih tet, iz Hratenic, še 10 minut. O tej teti pa moram kaj več povedati. Ona je bila svakinja škofa Trobca, ki je škofo-val v St. Kloudu, Minn., pa mati matere župnika Edvina Omana in mati msgr. Jožeta Trobca in mati pokojnega župnika Janeza Trobca, mati Franceljnu, Lojzeta, Johane, Mici ter č. sestre Jacqueline. Vsi navedeni so bili in so nekateri še v Ameriki. Doma sta ostala še dva sinova Blažon in Jake, ki sta pa sedaj oba že pokojna. Pri tej teti je bilo res lepo. Bila je srčno dobra žena, ki smo jo otroci zelo spoštovali in radi imeli. V to hišo so. dale vzidati ameriške Od tu se je šlo; dalje na očetov dom. v Babno goro. Pri Mihcu so bili doma. Pa so se priženili na našo domačijo, ki so jo mama dobili za doto. Stric Janez je imel dom pri Mihcu. Ata so šli k nam, modri stric Jože se je priženil k Robidovcu, stric France, najbolj zanimiv, je pa prevzel domačijo v Bezenici. (Naj tu povem, da je ta moj stric, stari oče poznane Ivanke Kraljič iz Elk River, Minn., ki se večkrat ojunači s kakim dopisom v A.D.). Pri vsakem se za trenutek, pomudimo. Stric Janez je bil velik mož. Meni se je zdelo, da se stika s stropom. In res še toliko ni manjkalo kot 1945 so ostali doma, le Ivanka, ki je bila komunizmu skrajno gorka, udarna, je morala bežati. Kar pa vem, da še ni nikoli obžalovala. Bila je starejša Lojzetova hčerka. Ta moj stric je pa takole dobil svojo domačijo: Ko je bil še mlad fant, so v Bezenici vsi pomrli. Ostala je le gospodinja. Ker sama ni mogla vsega opravljati, ji je šel večkrat pomagat pri težjih delih Mihčev Franček. Ker je bil priden in dober zanjo, vdovo, se je namenila, da bo njemu prepustila domačijo. Res je napravila oporoko, potem pa kmalu umrla. Franček se je kmalu nato preselil v Be-zenico in si poiskal mlado gospodinjo. V Zibeli, 5 minut proč od Bezenice, jo je dobil. Ne v o-tročji zibeli, pač pa v vasi Z-beli. Kmalu nato sta se poročila in v Bezenici je postalo vse lepše kot prej. In začel je nastajati novi rod. Moj najmodrejši strip Jože, Mihčev, se je pa priženil k Robidovcu. Čedna gorska domačija, na prisojni legi tik pod Grmado. Če pa zaviješ po spodnji poti pod vasjo, si pa v desetih minutah pri Robidovcu. Vse je lepo, in prijetno je bivati tam gori v “Planinskem raju”, pač pa je . bila prve čase težava z vedo. Prinašat so jo morali iz 10 minut oddaljenega studenca. In to za vse: za ljudi, živino, prašiče, kokoši in celo za zalivanje rož, ki so jih bila polna vsa okna in še okrog hiše. Pozneje si je stric omislil kapnico, a ker je bilo premalo strehe, jo je večkrat zmanjkalo. Ker ni bila stalno napolnjena do gotove mere, tudi ni bila dobra za uživanje. Zdaj, tik pred vojsko, je pa ta mladi, napeljal vedo v hišo po ceveh. To je bilo ogromno delo za malega posestnika. Brez kakega stroja so z rokami skopali 10 minut daleč poldrag meter globok jarek in položili vanj cevi. Marsikaka skala se je mo rala umakniti in marsikatero je bilo treba razstreliti. Ko je pa pritekla voda po ceveh, je pa hi- bi ga plačal, če bi bil dober gospodar. Ker pa ni bil in rad ga je kak glaž zvrnil, zato je pa začelo lezti navzdol tako, da je prišel grunt na dražbo in mu bil prodan. Drugi stric, Janez, je pa bil v ljubljanskih šolah, gimnaziji. Ne vem, iz kakšnega razloga je šolo zapustil, predno je gimnazijo končal. Kupil je žago v šme-sku in tam žagal les. Deloma zase, deloma pa za okoliške kmete proti plačilu. Ko je pa bil dom, na katerem se je rodil, na dražbi, je kupil vse njive, travnike in gozdove v bližini doma. Tako je imel precej veliko domačijo, lepo zaokroženo, vse v bližini doma. Ker pa ni bil poročen, mu je gospodinjila nečakinja, moja sestrična, kateri je tudi pozneje zapustil posestvo. Kmalu nato se je poročila in vzgojila več otrok, od katerih je ena hči sedaj tu v Kanadi. Ta se je poročila še pred vojsko z Milkom Boznarjem iz Polhovega gradca iz znane lesnoindustrijske družine, ki je kot domobranec odšel v 1. 1954 v begunstvo. Pozneje je dobil v Kanada vso družino. Lansko leto je odšel njun drugi sin v bogoslovje v Torontu. Naj povem o stricu še tole: Zbolel je in so mu v par letih odrezali obe nogi in desno roko. Mnogo je pretrpel. Bil je pa tako vztrajen, da se je nato naučil pisati z levo roko in je napisal še marsikatero prošnjo ali pritožbo na razne oblasti, okoliškim kmetom in drugim. Ni obupal, vztrajno je vadil in zmagal. Bil je marsikomu za zgled, kaj stori volja in vztrajnost. L. A. st. mu ljubljanskemu nebotičniku do neba. Prva žena mu je umrla in mu pustila tri sinove. Starejši je šel v Amerifcoi in se nekam izgubil, da niso dobili več nobenega obvestila o njem. Drugi je bil Peter, majhen, čok, ki pa je igral na klarinet. Nekoč mi je pravil, da so se sešli vsi kle-netarji iz okolice in so igrali. In pravi: Pa se je moj izmed vseh najbolj slišal. Vprašam: Zakaj? In pravi: Zato, ker so imeli vsi lesene klonete, saj jaz sem imel drenovega ... Pa ga nisem vprašal, iz kakšne prvine je drenov les. Tretji, Francelj, je pa pozneje prevzel dom. Stric se je kmalu drugič poročil, ker so le težko izhajali brez gospodinje. Pa je bila nekoč ta žena pri nas na obisku. Z mamo sta se menili o njihovem sosedu v Babni gori. Pa vpraša mama: Koliko pa imajo otrok? Ona pa pravi: O, samo ta večga fanta ... ! Le kako so dognali, da je ta več? Od Mihca do Bezeničarja je bilo še dobrih 10 minut. Pod vasjo Zibelj, ki ima samo tri hiše, po stezi pa padeš k Bezeni-čarju. Ta je bil naj mlajši stric, kar smo jih imeli in tudi najrajši smo ga imeli. Bil je žeto dobra duša, mehke, prijetne besede in kar nam ga je najbolj prikupilo, je pa bilo to, ker je imel tako lepo v polno zaraščeno brado. Pri Bezeničarju so imeli štiri otroke, tri sinove in j0i vse pozabljeno. In žuljave ro-eno hčer. Potem je mati zbolela so se kmalu pocelile. Da, rad in ležala v postelji 16 let, vse do sem žel k Robidovcu. Tam sem smrti. Ker je bil stric njen glav- imei pet sestričen in z njimi ni strežnik, ni imel več dosti ča- smo, nabirali lešnike, maline, sa za obiske pri nas. Tako da, če jag0de in jurčke po; gozdovih o-smo ga hoteli videti, smo mora- krog in pod Grmado. Pa tudi li mi tja v Bezenico k njemu. |redke gorske cvetlice. Starejši sin Lojze je pozneje j ge na kratko o dveh stricih po prevzel posestvo'. Trdo življenje materini strani: Starejši, Franje bilo v Bezenici. Nad vse hu-'celj, je bil prevzel dom, ki pa ni do pa ob času partizanov. S bil majhen. Več je bilo zemlje spretnim manevriranjem so se kot za celi grunt. Z gruntom je mogli obdržati. In tudi v letu prevzel tudi nekaj dolga. Lahko Netvtorontske novice Nekateri zelo radi ugibajo u-ganlke. Uganke niso le za kratek čas, ampak bistrijo tudi človekov razum. In kdor skoraj vsako uganko ugane, ima gotovo veliko mero bistrosti duha. Mesečnik: Naša luč, ki izhaja za Slovence v Zapadni Evropi, ima vedno tudi ugankarski kotiček. Vsak mesec so objavljeni tisti, ki so: uganili vse uganke. V Kanadi sta med njimi vedno imenovana g. Jurij Eržen, organist pri Mariji Pomagaj v Torontu, in ga. Rovanšek, žena organista g. Vida Rovanška v Sudbury. Na te ugankarje sem se spomnil, ko sedaj v Newtorontskih novicah sam zastavljam uganko. Uganka se glasi: KDAJ JE vredna 8000 dolarjev? Morda bi g. Jurij Eržen tudi to uganko uganil. A ker Kanadska Ameriška Domovina nima u-gankarskega kotička, naj odgovor te uganke kar sam povem. V zadnjih Newtorontskih novicah je. tiskarski škrat, ali moj ali urednikov, ne vem, izpustil pri ceni za naše nove orgle eno ničlo. Če bi stale le $880.00, bi bile že plačane, ker smo morali 10% dati že ob podpisu pogodbe. Stanejo pa dejansko $8800.00, zato je tista ničla, ki je zadnjič izpadla in jo je treba dodati, vredna 8000 dolarjev in tako podraži naše nove orgle kar za $8000.00. Prav ta primer kaže, kako tudi ničle pridejo do pomena in dobe veliko vrednost, kadar so na pravo mesto postavljene. (Mla^?Um? d na severnoameri' Škeifr u Ve2>. . :Kontinentu, 3e-- “M ladinska Slovenke (Slov. ženska zveza) Albanija in Rusija sta še pred spominsko ploščo škofu Trobcu,1 njo v Evropi. Leta 1949 je imela ker je bila tO‘ njegova rojstna o pri hiši veliko da bo|cev. Tedaj jih je imela 10 mili-^slovesnost oo odkritju plošče. :er Amerikans' pa ga. Prisland. O, n obel ženske so Heto," tudi zate. Tudi tvojega |Poljska 24 milijonov prebival Potrebuje, ............. talariT_ glasilo vse" slovenske j ono v manj kot pred vojno, ker Amerikariske gospe je vodila Sv°bor|e’ raste in se vzgaja v so iih toliko pobili. Letos 2/q 0zracju!) jima Poljska že 31 milijonov lju- 1° k]le lepo so izvršile svoj tasorna mora mladina mi- di. Pravijo, da bo leta 1980 Po- posel. TUDI ZA LETALA — Letalo na strehi mehanične delavnice in gasoVmske postaje v Stuttgartu na Nemškem naj bi bilo dokaz, da so tam pripravljeni oskrbeti tudi letala, če nanese potreba. Nemara priložnosti za to ni veliko, ker je postaja blizu sredine mesta, daleč od letališča. Pa to ni le pri računih, ampak tudi v življenju. Večkrat ljudje, ki nič ne pomenijo in njihovo delo nima nobene vrednosti, dobe velik pomen, ker so postavljeni v ugodne okoliščine in k ljudem, ki veliko narede, pa o svojem delu molče. Tako ti ljudje, ki radi veliko govore, uspehe drugih ljudi sebi pripišejo, dejansko svojo ničlo pripišejo k vrednosti drugih ljudi, in kljub svoji ničli dobe velik pomen vsaj začasno in navidez. Kolikokrat beremo hvalisane o-cene o takih ničlah na vojaškem, polit ičnem, kulturnem področju, dasi je resnična vrednost teh junakov ena sama ničla. Uganka pa seveda ostane, kako so se zaradi svoje ničle vendar mogli povzpeti do veljave. Če ne že čas in zgodovina, bo uganko razrešila. Sodobnost nam pa vendar jasno priča, da je mogoče biti junak na papirju, v časopisih in v javnih ocenah, v televiziji in v radiju, pa vendar dejansko v resničnem življenju in pred Bogom biti ničla. Tako daleč me je privedlo razmišljanje o ničli, ki je našim novim orglam, ki smo jih naročili, dala točno $8000.00 večjo ceno kot je bila natisnjena zadnjič, ko je ena ničla izpadla. Nekaj nad $3000.00 smo za orgle že nabrali, a bomo. morali še dobrih $5000.00. In to do jeseni. Župnijske organizacije so se že dogovorile, da bodo te mesece vse prireditve v ta namen. Tako bo Društvo Najsvetejšega Imena Jezusovega ■ priredilo v soboto, 25. aprila, takoimenova-no “Jurjevanje”. Bo to posebne vrste veselica v zvezi s sv. Jurijem, ki je v slovenskem leposlovju in v slovenskih običajih vedno povezan s pomladnim zelenjem in s pomladnim razveseljevanjem. Zlasti belokranjski običaji v zvezi s sv. Jurijem so znani. Odbor DNU se prizadeva, da bi bil ta družabni večer v dvorani Brezmadežne res poln prijetnega razvedrila in prisrčnega ter dostojnega veselja. Če bo obisk dober, bo tudi ta prireditev povečala sklad za nove orgle. * Nove orgle bodo posvečene Brezmadežni s čudodelno svetinjo v čast in zahvalo za vse milosti, Iki smo jih Slovenci že in jih bomo še prejemali po Brezmadežni s čudodelno svetinjo. Ko sem bil lani v Parizu v kapeli, v kateri je Marija razodela usmiljenki sv. Katarini Labure čudodelno svetinjo, sem na lastne oči videl, kako je ta kapela stalno obiskovana. Več ljudi sprejme vsako leto kot katerakoli druga cerkev, dvorana ali muzej. Po stenah kapele vise zahvale v čast Brezmadežni s čudodelno svetinjo prav iz zadnjih let. Nekatera uslišanja so pravi čudeži. Zato je prav, da bodo: tudi nove orgle v cerkvi Brezmadežne v New Torontu pele v čast in v zahvalo Brezmadežni po nas, ki za orgle darujemo, in smo jih takoj ob začetku, ko jih je montrealsko podjetje za orgle komaj začelo izdelovati, že posvetili Brezmadežni s čudodelno svetinjo. CLEVELAND, O. Ženske dobijo delo Samo popoldne Dobra strojepiska’ in steno-grafinja dobi takoj zaposlitev v popoldanskih urah. Ponudbe na AD pod značko “Senkler.” II ’■ ’__________ (69; MALI OGLASI Lastnik prodaja v Euclidu Bungalow, 3 spalnice, U/, kopalnica, poploščena razvedrilna soba, preproge, zavese, , v t , “triple track” vetrna okna in prav gotovo večnost tudi to „ m---. m™ mreze- i'A garaža. Kličite IV 1-3226. Nič agentov. __________________________(71) Hiša v najem 5-sobna hiša, v St. Clairski okolici, velik vrt. Kličite zvečer po 6. uri HI 2-7821, vprašajte za Mr. Lunder. (71) V najem Oddamo 4 sobe, vse ugodnosti, starejšim ljudem, blizu Waterloo Rd., na 1272 E. 168 St. Tel.: KE 1-2486. (71) Ženitna ponudba Mlad Slovenec, pošten, priden in postaven, želi spoznati mlado Slovenko v svrho ženit-be. Pismene ponudbe poslati na Ameriško Domovino pod značko “Pomlad”. —(75) HENRIK SIENKIEWICZ: KRIŽARJI XXXII Sestanek na otoku Visle v Račonžku, kamor se je napotil kralj okoli Rešnjega telesa, je bil pod slabim znamenjem in ni imel takega uspeha in ni rešil različnih zadev, kakor tiste, ki so jih reševali na istem kraju dve leti pozneje, ko je kralj zopet dobil nazaj Dobžinjsko zemljo, ki jo je bil na izdajalski način zastavil križarjem Opolčik z Dob-žinjem in Bobrovniko vred. Jagielo je prišel zelo razdražen zaradi obrekovanj, ki so jih trosili o njem križarji po zapadnih dvorih in celo v Rimu, hkrati pa se je srdil zaradi nepoštenosti križarskega reda. Veliki mojster se ni hotel pogajati zaradi Dobžinja. To pa namenoma, a on in drugi križarski dostojanstveniki so vsak dan ponavljali Poljakom : “Mi nočemo vojne ne z vami ne z Litvo, toda žmujdž je naša, ker nam jo je Vitold sam oddal. Obljubite, da mu ne boste pomagali, pa se vojna z njim konča prej, a ta- ikrat bo čas govoriti o Dobži-nju, in mi vam odstopimo mnogo privilegijev.” Toda kraljevi svetovalci, ki so imeli bister, izkušen razum in so poznali križarsko verolomstvo, se niso dali premotiti. “Kadar zraste vaša moč,” so odgovarjali velikemu mojstru, “zraste tudi vaša ošabnost. Vi pravite, da vam ni nič do Litve, a Skirgiela hočete posaditi v Vilmi na prestol. Toda pri milem Bogu! Saj to je Jagielova dediščina, a on edini lahko postavi na CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE ni hotel z ničimer zavezati, je bil vedno bolj nestrpen in je rekel velikemu mojstru: “Ako bi bila žmujdž pod križarsko roko srečna, bi Vitold niti z enim prstom ne ganil, ker ne bi imel za to niti navideznega vzroka.” Veliki mojster, ki je bil miren človek in je bolje znal ceniti Jagielovo moč, je skušal kralja spraviti v dobro voljo in ne da bi se oziral na mrmranje nekaterih vročekrvnih in ošabnih komturjev, ni varčeval z laskavimi besedami, da, včasih se je celo delal ponižnega. Ker pa so se celo v tej ponižnosti izražale včasih skrite grožnje, ni prišlo do ničesar. Dogovori o važnih stvareh so se kmalu razbili, a drugi dan so že začeli govoriti o manjših stvareh. Kralj je ostro prijel red zaradi tega, ker so zdrževali razbojniške tolpe, napadali in ropali ob meji, ugrabili Jurandovo hčer in malega Jaška iz Kretkova, ker so morili kmete in ribiče. Litvi za kneza, kogar hoče; Veliki mojster se je pral, izvi- zato se brzdajte, da vas naš veliki kralj ne kaznuje.” Na to je govoril veliki mojster: “Ako je on res pravi gospodar Litve, naj ukaže Vitoldu, da preneha z vojno in povrne redu žmujdž, sicer mora red udariti na Vitolda tam, kjer ga lahko doseže in rani.” In tako so se spori vlekli od jutra do večera kakor blodna pot v kolobarju. Kralj, ki se jal, prisegal, da se je dogajalo vse to brez njegove vednosti in je sam očital, da ni samo Vitold, ampak da so tudi poljski vitezi pomagali poganskim žmujdižinom proti križu—> za dokaz je navedel Matka iz Bogdanjca. K srbči je kralj že vedel od Povale, kaj sta viteza iz Bogdanjca iskala na žmujdži, in je znal na očitek odgovoriti tem laže, ker je | TOVlElNTO ADDISON — BY OWNER. 3 bedroom, Plastered Face Brick Ranch. Inclds. rec. rm., fenced yard, water; J softener, crpt. Excel, loc. $20,950. Call KI 3-7317. (70) 5 ROOM FRAME — BY OWNER Semi finished 2nd floor. 22x24 Attached Garage. S/S’s. Fenced. Lot 90x125. $14,500. Owner transferred. Must sell. Oak Lawn Area. GA 2-3842. (69) GLEN ELLYN — Beaut. Indscpd. Cape Cod. 2 Bedrms plus den. Custom draped and cptd. Liv. and Din. room comb. Many built-ins. Bookcases & closets. 2 car gar. and dog kennel. Ideal for working cple. or newly weds. Priced to sell. — $17,300. — 469-6247. (70) WORTH, ILL. — BY OWNER. Two Bedroomranch. IVa car garage, gas heat, combination storms & screens, awnings. Lot 50x133. $13,900. — Phone: Gibson 8-8847. (69) OWNER: INCOME PROPERTY G and 3 plus utility room. Fenced in lot; Hot water oil and gas heat. Priced for quick sale, by owner, $14,500. Phone: 379-1299. (71) DOWNERS GROVE — 3 yr. old. brick ranch. 3 bedrooms, IY2 baths, full basement, 2 car garage. 60x127 lot. By owner $31,800. WO 8-8773. (70) BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN FOR SALE Doing good business. Near North. By owner. Priced at only $3,500. Phone 226-5774. (69) FOR RENT FOR RENT — BY OWNER Corner Gas Station being remodeled. Rent to Private operator or dealer. — HU 3-4779. (69) HOUSEHOLD HELP CHILD CARE — Experienced. Good references. Must live in. Near North Side. Phone 664-8271. (70) nudi KSKJ ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. AMERIŠKA KATOLIŠKA SLOVENSKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. Premoženje: $15,100,000.00 Število certifikatov: 47,500 Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — AMERIŠKI SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K.S.K.J. sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K.S.K.J. izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $500.00 do $15,000.00. K.S.K.J. nudi zavarovalnino za onemoglost, poškodbo in operacijo do vsote $400.00 za članstvo mladinskega in odraslega oddelka. Ako še nisi član ali članica te mogočne bratske katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri! STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD K.S.K.J. 351-353 No. Chicago St. Joliet iet, Illinois VARNOST JE PRVA — S. Mary Edwinalda si je pri ogledu gradnje nove bolnice v Newport News, Va., posadila na glavo čelado. Redovno pokrivalo pri tem poslu ni dovolj varno. bil v njegovem spremstvu Zbi-ško, a v mojstrovem sta bila oba brata von Baden, ki sta prišla, ker sta upala, da se jima morda posreči dvoboje-vati se s Poljaki. Toda tudi teg’a ni bilo. Križarji so hoteli, ako bi se bilo vse gladko izšlo, povabiti velikega kralja v Torunj in tam nekaj dni prirejati njemu na čast gostije in viteške igre, toda spričo neuspelih pogajanj, ki so rodila na obeh straneh nejevoljo in jezo, tudi ni bilo volje do zabav. Le mimogrede so se v zgodnjih urah med seboj izkazovali v viteški moči in ročnosti, toda, kakor je pravil veseli knez Jamont, križarji tudi tu niso imeli sreče: Povala iz Tačeva se je izkazal, da ima težjo roko od Arnolda von Baden, Dobek iz Olešnice je bil boljši v metanju kopja, a Lis iz Targoviska je prekosil vse v skakanju čez konja. Pri tej priložnosti se je Zbiško dogovarjal z Arnoldom von Baden zaradi odkupnine. De Lorš, ki je kot grof in znamenit gospod gledal Arnolda od zgoraj, se je temu protivil, trdeč, da vzame vse nase. Zbiško je pa menil, da mu viteška čast nalaga, da plača toliko griven, za kolikor se je zavezal; in dasi je sam Arnold hotel popustiti v ceni, ni hotel sprejeti niti tega popusta niti posredovanja gospoda de Lorša. Arnold von Baden je bil precej preprost človek, čigar največja vrlina je bila ogromna moč njegove roke, precej neumen, nekoliko lakomen denarja, sicer pa pošten. V njem ni bilo križarske lokavo-sti in zato tudi ni skrival pred Zbiškom, zakaj hoče popustiti od zgovorjene cene. “Do sporazuma,” je rekel, “med velikim kraljem in velikim mojstrom ne pride, toda pride do izmenjave ujetnikov, in v tem primeru boš lahko dobil strica zastonj. Rajši vzamem nekaj kakor nič, ker je moj mošnjiček vedno prazen in včasih imam komaj za tri vrče piva na dan, a jaz brez petih ali šestih ne morem živeti.” Toda Zbiško se je jezil nanj zaradi takih besed: “Plačam, ker sem dal viteško besedo, a ZULICH INSURANCE AGENCY s U8115 Neff Rd. IV 1-4221* Cleveland 19, Ohi«- ( ceneje nočem, da boš vedel, da smo toliko vredni!” Nato ga je Arnold objel, a poljski in križarski vitezi so ga hvalili, govoreč: “Prav je, da že v tako mladih letih nosi pas in ostroge, ker zna ceniti čast in dostojanstvo.” Medtem sta se kralj in veliki mojster zares pogodila zaradi izmenjave ujetnikov, pri čemer so se pokazale čudovite stvari, ki so o njih pozneje pisali škofje in kraljevi dostojanstveniki pisma papežu in raznim dvorom: v poljskih rokah je bilo zares precej ujetnikov, a to so bili odrasli možje v polni moči, vzeti z oboroženo roko v obmejnih bitkah in dvobojih. A v križarskih rokah je bila večina žensk in otrok, ki so jih ugrabili pri nočnih napadih zaradi odkupnine. Sam papež v Rimu je obrnil na to svojo pozornost in kljub vsej prebrisanosti Jana von Felde, križarskega prokuratorja v apostolski prestolnici, je glasno izražal svojo jezo in srd nad križarskim redom. Zaradi Matka pa so bile težave. Veliki mojster jih ni | delal resno, ampak le navidez-5 no, da bi bolj poudaril vsako ipopustljivost. Trdil je namreč, 1 da bi moral biti po pravici vsak vitez in kristjan, ki se je skupno z žmujdžini bojeval proti redu, obsojen na situd; Zaman so kraljevi svetovalci vnovič navajali vse, kar vedeli o Jurandu in njegovi hčeri, in strašne krivice, ki 6° jih storili tema dvema in obema vitezoma iz Bogdanjca plu' žabniki križarskega reda. Muually Funeral Home ZRAČEVALNI SISTEM AMBULANČNA POŠLEGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ 365 East 156th Street KEmnore 1-9411 Am 'S* Samo 2c za obed To je dejstvo: povprečna štiričlanska družina lahko kuha električno za samo dva centa za obed. STANE MANJ PRI NAKUPA Električni štedilnik stane manj P ^ nakupu od kateregakoli arugeg avtomatičnega štedilnika. In Pra Toda najsrečnejše presenečenje šele pride. To je takrat, kadar spoznate . o .°, firirle elek- vse čudovitosti brezplamnega kuhanja in koliko časa, dela ter skrbi e 1 P 1 1 vam to prihrani. KOT ŽARNICA. Brezplamna elektrika je naravno čista, kot vaša električna žarnica. Ker je brez plamena, ostanejo zavese, stene in strop čiste, lonci in ponve obdrže dalj časa svoj lepi izgled. tričhe štedilnike po nizkih c enah, ki vključujejo popolno instalacij^ no naravnana. Toplota se nikoli in napeljavo za enodružinske h1^ ne menjava, razen če jo sami spre- menite. katerim dobavlja električni tok J*1® Illuminating Company. HITRO ČIŠČENJE. Električna površinska enota, je ena sama enota. Drži posodo, segreva posodo. Kako jo očistite? “PAZI” NA LONEC NAMESTO VAS. Električni štedilniki so prav to — električni. Elektrika opravlja vse delo, od kuhanja do kontroliranja toplote. To napravlja električne štedilnike res avtomatične, resnično moderne. ZAJAMČENA POVRNITEV D®' NARJA. Dejstvo je: žena, ki teva najboljše, kupuje elektnc štedilnike. Mi vam jamčimo, boste srečni z vašim novim ele tričnim štedilnikom — ali va vrnemo denar. Kličite 623-1311 z‘ popolna pojasnila. TOPLOTA NE GRE V IZGUBO. Brezplamno električno toploto oddaja gorilnik direktno posodi, v kateri se kuha hrana, ne pa okoli nje, da bi “kuhala” še kuharico. Tudi zunanjost štedilnika ostane hladna, ker so električne pečice izolirane na vseh straneh. KAKO HITRO ŽELITE KUHATI? Brezplamni električni štedilniki kuhajo tako hitro, kakor hitro more biti hrana pravilno kuhana. Noben štedilnik ne kuha hitreje. 'V U U UUUUUU UU vvvvvvvvv; Qmrantee c c cz "^nrtn.AnnnnnnnnfWUWif'A'" TOČNA TOPLOTNA KONTROLA. Električna toplota je natančna, toč- ZfelLLUMINATINGčV^ An Inveslflpowncd Company Serving Tho Best Location in the Nat•0,, AVINGS ALL SAVINGS DEPOSITED THROUGH APRIL 15th EARN from April 1st (current rate) 4 LOCATIONS: 813 EAST 185th STREET 26000 LAKE SHORE BOULEVARD 6235 ST. CLAIR AVENUE 25000 EUCLID AVENUE , , ... '• * ' V - ; ■ V o kj gi 6; Hi St je hi ei di jt.. . ..-tu .. L