V LUČI LJUBLJANE 2000
Kakšno bo 
ljubljansko železniško križišče?
Znano je, da bomo v Ljubljani gradili nov železniški terminal, ki bo v neposredni povezavi z avtobusnim terminalom. S tem bo funkcionalno in - upajmo - za dalj časa rešen problem gneče na sedanji železniški in avtobusni postaji, ki sta obe zastareli in neustrezni. In tu je še drug važnejši problem, ki se nanaša na propustnost Ijubljanskega železniškega križišča. Promet skozi Ljubljano je namreč že zelo gost in še narašča, kar terja določene rešitve, da bo promet tudi v bodoče potekal nemoteno.
Ljubljanski železniški obroč
Železniška obvoznica, ki se načrtuje okoli Ljubljane, bo prevzela ves tranzitni tovorni promet, ki sedaj poteka skozi ljubljansko središče. Znotraj tega obvo-za bodo proge rezervirane le za tranzitni-potniški, primestni-potniški in lokalni to-vorni promet. Obvoznica bo grajena v več etapah. Najprej bo zgrajen severni del železniške obvoznice. Od obstoječe proge Ljubljana-Zidani most bo odcep na obvoznico pri železniški postaji Laze. Obvoznica bo potekala mimo Šentjako-ba ob Savi (2) in Črnuč. Na Ježici (3) bo
obvoznica premostila Savo in se bo nato v širokem loku obrnila proti jugu ter se v Vižmarjih priključila na gorenjsko pro-go. Nadaljevala se bo skozi Koseze (5) in bo potekala za Rožnikom do Dolgega mostu (6), kjer se bo navezala na obsto-ječo notranjsko progo. Z izgradnjo tega dela železniške obvoznice bo pretežni del tranzitnega tovornega prometa prenešen iz ljubljanskega središča na obvoznico. Celoten problem pa s tem še ne bo rešen. Zasavska proga vzhodno od Laz bo še vedno preobremenjena in se zato v drugi fazi načrtuje dokončna izgradnja obvoz-nice. Pri tem je najpomembnejše, da bo obstoječa dolenjska proga na trasi Ljub-ljana-Trebnje-Sevnica v tovornem pro-metu razbremenjevala progo v Zasavju. Južni krak železniške obvoznice bo po-vezoval gorenjsko in notranjsko progo z dolenjsko progo preko Barja, oziroma natančneje preko severnega vzrožja Kri-ma, kjer so tla za gradnjo proge ustrez-nejša. Odcep od notranjske proge je na-črtovan južno od Notranjih Goric; pri Podpeči (7) bi proga premostila Ljublja-nico in bi potekala tik nad barjansko ravnino na skalovitem terenu. Pri Škof-Ijici (8) pa bi se navezala na dolenjsko progo. Nato bi obvoznica potekala delo-ma skozi predore do Zaloga.
Gradnja ljubljanske železniške obvoz-nice pomeni precejšnjo pridobitev za sa-mo mesto, ker bo možno urediti železni-ški primestni promet. Upoštevati je treba
zlasti porast železniškega prometa iz luke Koper, ki poteka v glavnem preko ljub-ljanskega železniškega križišča in tudi težnjo, da se obstoječi cestni tovorni pro-met preusmeri na železnico. Vsi vemo in občutimo, da so se cene goriva za cestna vozila povečale, železniška elektrovleka pa je in ostane najcenejši način prevoza blaga.
Ostane še vprašanje, kdaj bomo pričeli graditi železniško obvoznico? Glede na potrebe lahko trdimo, da bo severni del železniške obvoznice od celotnega siste-ma zgrajen najhitreje. Menim, da bo zgrajena do leta 2000 v Ljubljani tako cestna kot tudi železniška obvoznica v celoti.
Začrtana je trasa hitre proge
Hitra proga skozi Ljubljano bo po-vsem nova železniška proga in bo pove-zovala Srednjo Evropo z Bližnjim vzho-dom. Trasa je že začrtana in tudi odobre-na pri Mednarodni železniški uniji v Pa-rizu. Ta proga je del bodočega evropske-ga sistema hitrih prog, kjer naj bi potni-ški vlaki vozili s hitrostjo nad 200 km na uro. Ta proga bo namenjena hitremu tranzitnemu potniškemu in tovornemu prometu.
Da bi vlaki lahko razvili te hitrosti, mora biti proga čimbolj ravna. Tam, kjer morajo biti krivine, znašajo polmeri kri-vin od 4000 do 5000 metrov. Krivine naših dosedanjih železniških prog, ki so položene v rečne doline ne zadovoljuje-
jo, ker so polmeri krivin le nekaj sto metrov. Iz tega razloga hitra proga ne bo zgrajena približno v smeri sedanje proge. Trasa hitre proge je položena tako, da terenske ovire premosti z viadukti ali predori.
V Ljubljani bo hitra proga iz severne smeri pri Mednem skoraj pravokotno se-kala traso gorenjske proge pri Mednem (4) in tam vstopila tudi v predor. V bla-gem zavoju bo potekala do Kosez (5), kjer bo priključek na žele^niško obvoz-nico. Pod Rožnikom bo potekala v pre-doru do Tivolija in bo usmerjena od sedanjega Muzeja revolucije v ravni smeri preko železniške postaje do Za-loga. Od tu bo v blagem zavoju in preko predora potekala do doline Mirne ter mimo Novega mesta proti Zagrebu.
Kot zanimivost lahko omenim, da bo-do po hitri progi vozile železniške kom-pozicije, ki bodo posebej konstruirane za te hitrosti. Na zunaj se bodo potniške kompozicije razlikovale od sedanjih po aerodinamični obliki. Sedanje kompozi-cije mednarodnih vlakov po hitri progi ne bodo vozile.                              ....
Komercialna hitrost sedanjih potni-ških vlakov je približno 50 km na uro, z izjemo takoimenovanih zelenih vlakov, katerih hitrost je približno 100 km na uro. Hitra proga pa bo omogočila da bomo npr. v Zagreb potovali nekaj več kot 45 minut, v Beograd pa tri ure.
::,   ;:•.'¦•      ¦!¦•¦¦"                                               '   !'A).1 v»i:-ž
Sistem hitrih prog lahko primerjamo s sistemom avtocest. Tako kot sedaj avto-ceste zamenjujejo v tranzitnem prometu obstoječe lokalne ceste, tako bodo hitre proge v bodoče razbremenile sedanje že-lezniške proge, ki ne ustrezajo več vedno večjim zahtevam v tranzitnem prometu. Vprašanje je še, kdaj bo hitra proga sko-zi ljubljansko železniško križišče zgraje-na. Ta proga je del celotnega evropskega sistema hitrih prog in je pogojena z grad-njo glavnih bodočih hitrih prog v Evropi. Na železniškem prometnem institutu so mi povedali, da je programska študija trase hitre proge že narejena in projekt začrtan v merilu 1:25000. Celoten pro-jekt je prilagojen kriterijem Mednaro-dne železniške unije v Parizu, ki je glavni koordinator pri načrtovanju evropskega sistema hitrih prog. Pri nas so se že Ietos odvijale razprave v nekaterih občinah v Sloveniji, kjer bi potekala nova železni-ška proga. Gre za soglasja, da se rezervi-ra pas zemljišča v smeri bodoče trase hitre proge. Na našem območju v okolici Ljubljane bo proga potekala v glavnem preko predora oziroma v trasi sedanje proga Ljubljana-Zalog. Tako bomo lah-ko ohranili čimveč kmetijskih zemljišč.
Bistveno je, da smo s projekti hitre proge popolnoma pripravljeni na trenu-tek, ko se bo v Evropi pričelo z izgradnjo hitrih prog in se bomo lahko brez zamud vključili v nov prometni sistem hitrih že-lezniških prog. S tem odpade tudi mož-nost, da bi se zaradi zamude prometno izolirali. Omenim Iahko, da je hitra pro-ga skozi Ljubljano upoštevana v pro-gramski študiji »Ljubljana 2000«. Sam pričetek gradnje hitre proge pa seveda zavisi tudi od ekonomskih činiteljev tako pri nas kot v svetu.
MARIJAN ing. ŽIGON