81. številka.
Ljubljana, sredo 9. aprila.
XII. Mo, 1879.
SLOVENSKI NAROD.
Lthrtja vaak (Ihii, izvzouiAi ponedeljke iti dneve po praznikih, (it velja po poAti prejemali za avatro  n^iirnki! dežele /h eelo leto l«> irld., za pol I trt 8 gL, m ćctrt lita 4 (14.  —   Za Ljubljano brez  poAiljanja  mi dom U eelo leto li k'«'-.       retrt letu ."t ^Id. ."'O kr., y.a en tnenee 1 >.;ld   10 kr.   /.h poliljanj* na dom ao računa 10 kr. zh meneč*, .'10 kr. zh retrt letu. —  Za tuje debele toliko več,  kolikor poštnina Imala.   —  /h gospodo »«*■ i t e 1 j e mi I j 11 • 1 m k i 11 An lah Id sh dij ako \H)u znižana remi in nicer: /a l.inhljann za četrt leta 2 riđ. f>0 kr., pit polti  prejemali za četrt leta 8 tzUl. — Zh oznanila ho plačuje od tutiriatopnu pot i t-v ra to ti kr., čo ae oznanilo enkrat tiaka, f> kr., čo ae dvakrat, in  I ki., čo ao tri   ali večkrat tidtii. Dopisi naj ao izvolo frankirati. — Kokopiai ao ne vračajo.       II red ni A t v o Jo v Ljubljani v Kruno Kolnianovej loAi At. :i „^ledaliAka itolb**. O p ra v u i i t v <>, na katero naj au blagovolijo poAiijati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. ndiiiitiiatrativiio teči, jo v „Narodnoj tinkuriii" v Kolinanovej Idil.
Dežman o germanizaciji Slovencev.
I'že v uodeljskom listu unio ocrtali De-žinana, ki leto m dan molči v državuem zboru in le kot kimovec in mameluk glasuje za vse, kar ho od ustavakov rede in želi, a le tačas VBtuue, kadar je treba pobijati pravično želje in terjatve slovenskega naroda, kadar jo treba dokazovati, da črno je belo, da laž ju resnici, e kratka, Dežman oatane dosleden v svojej re-negatskej roli Melisi a, zlogi duha, ki veduo le zamku jo in škodovati želi, ki z nekako ra dostuo strastjo gnezdo onočiatuje, v katerem se |o prej grel, v skledo pljuje, iz katere je prej zajemal. Zdaj imamo njegov govor pred seboj in treba je se nekaj iz njega omeniti. On je rekel:
„Gospod poslanec \Vurm je Slovence na Kranjskem  naštel mej  ouimi nesrečneži, ki bijejo obupen boj zoper  germanizmi, ka teri jih žuga na mozgu in kosti prejesti. Ko bi bd oni poslanec zgodovino naše dežele Atu diral, naučil bi se bil iz njo, da so InziuAki Škofje ob svojom  času   vuč   sto naseljonskih diutiu iz Nemčije poklicali, ki so se na Kranj" skein naselile.   V teku časa so bde vse 0< njih naseljene nemšite vusi   poslovenjene, ali on no more ni jedne slovenske vaui v cele) krouoviui imenovati, ki bi bila geimaniziraua. Ako je ob času ko je nemško pleni 11 v o na Kranjskem samo gospoda rilo, v stoletjih, iz katerih ne oksistira niti jedno javno pismo v slovanskem jeziku, slo venski rod znal ohraniti svoje svoj Btvo, bode ga, mislim, ohranil tudi zdaj ob času svobodnega g banja, ko pač jako marljivo slovensko novinarstvo močno pomaga pri-
zadevanju narodnjakov, in se v javnih zborih tacini prizadevanjem jako toplo pritrkujo."
Kakor naši pazni bralci vidijo, izposodil si je g. Dežman enkrat iz naAe o rož niče orožje, ki ga vihti proti nam, da si bi baš on znal dobro čutiti, da njo k a samega in njegove pristaAo tepe, ne nas. ll iš mi v svojom listu smo večkrat navajali kot argumout zoper ponemčevan je zgodovinsko prikazen, da si nemštvo uze 1000 let prizadeva nas poneinčiti, pa nas le uij moglo. Ali zdrav razum, polteno srce, humanizem, pravo na rodoljubje, in navadna logika učila bi Dež-iimna m njegove pristašo, da naj tedaj poli usto novspeAno a škodljivo delovanje, ki Slovence le zavira v narodnoj kulturi; naj nehajo neinčiti v šolah, uradih, društvih m novinarstvu po slovenskoj deželi in naj podpirajo rajši kulturni razvoj naroduega slovenskega jezika in napredka sploh.
Pa ne! TemuČ Dežman jo drugo vrBte zdravnik .slovenskega naroda. Dežman pristopa k postelji, na katerej nas narod od germani zatorjev trpinčen leži in ga tolaži: „nič se ne boj, Slovence, ne bos umrl narodne smrti ne; koliko so se uže prizadejali nemški groljo v srednjem veku, nemški priseljeni meAčanie in nemški flkof.o ; koliko sem ti uže jaz dal ar zenika neuiAkutnrijo: ali vse zastonj, ti imaš ti don želodec kakor konj, ti se veliko lehko pretrpiA, tebe ne bo konec, torej mi Ae strupa germanizacijo!" Pravljica sloveuska dalje pri povedujo, da je Turek, ko je hodil Ae v našo domovino morit, našim pradedom glave ro/.al, pa govoril: „ne bo) se, no boj se!" Tako govori tudi Dežman neinškntar Slovencem. To pa je govor ciuikarjev,  to jo govor
človekov, ki ni j zmožen nobene ljubem! do naroda, do matere rodne, do  domovine mile.
Vfasi jo Dežman, nagla^ujoč naravnost koristi germanizacijo in govoreč o „prrrra-ktischen Ivrrrainer" bolje znal zastopati svoje enegatovsko stališče in bol)e skrivati se v ovčjo kožo necega kranjskega domoljubja. A /.daj ze volk uže stara in izpod te ovčje kože se vi li sivu volčja glava užo kar razkrita Zobje volku uže Kzpada|0 in po a, gotovo iz gojeVI in resigmrauo jeze, da ves njegov trud, vso njegova tuljenja po pustom resji noinšku-tarstva vendar nohouega pravega vspoha nema, in da, ko bode lopata nad njegovim grobom ropotala, bodemo rojaki mu Slovenci rekli: vsem, vsem bodi odpuščeno, samo ne izdajalcu naroda!
1'olificiii ra/^lcil. Elioinaiaj«1* «i<*><*!«'.
V L ju blian i 8. aprila. O (Vlitli jo rekel moravski poslanec Kusy v državnem zboru h. aprila: Nij res, da no (\\\ lami krivi, da mjso prišli v državni zbor. Prejšnje) vlmli je bilo vsakako bolj prijetno, da Čehov nij bilo, ker brez njih se je dalo bol|e vladati, zato je pa vse storila, da le uijso mogli v državni zbor priti.
% ii ta 11 J> il ržui i«.
Moj Sfhi in ff«»/«/«i»-# so je v zadnjem času nekaj bolj prijateljska razmera naredila, nego jo prej bila Odlični Bolgari hote" skupno s Srbijo postopati. Tudi ruski listi svetujejo vzajemnost in bratovsko delo. To želi i vsak pošten Slo ven.
Iz IVf «•#•#»###•</<• se piše, da je mej ruskim diplomatom   napitmca  nemškega poslanika Schweinit/.a na daljno trajanje rusko nemškega prijateljstva, slab vtis naredilo. Rusi
Mtfttek.
Jezikoslovne reči.
Iz Slovenije. — M.
t/ bodimo pitali notn$ttu v.
(Daljo.)
Pu Ae ena okolno d je, ki za nas govori in ki naše trditve, da v sloveuščiiii je M pisati mesto r, jako poinuožuje, — okolnost, koje g. vi ne navaja, dasi mu mora biti poznana. Zuauo je, du so Srbi pred Obradovićom, in tudi Ae pred \iuum govorih* in pisali neko mešanico, takozvano rusko slovenščino, to je: starosloveuAčino, pomešano z ruskim narodnim jezikom. Kaj ju bil nasledek temu i Srbsko slovstvo se ni razvijalo, kakor bi se bilo imelo, narod jezika nij ra/.uiiiol, zastajal je v napredku, ker so z rusko slovenščino zabredli na pota, koder narod uij mogel; . . . „prišli so pisatelji, ki so ta jezik pregnali (čujtel pregnali so ga, dasi so bili že tako blizu ruščino) iz dole in lite-
rature, samo ne — in to je jako znamenito — iz cerkve," piAo inteligentni g. Trstenjak. („Zv." 1H77. 192, 'JOK ) Zakaj »o Srbi ruščino pregnali V Ni li ta okolnost zadostni dokaz, da imamo tudi v slovenščini govoriti ni pisati, kakor jo pruv naro I govori, ne glede na ruščino V da pišemo obliko      u ne r? da
vsaj to drobt no sprejmemo?
Moj g. yj zaključuje svojo „jezikoslovno opatke* : nAko zdaj sprejmemo u za P, so bomo potem vračali k /' od !#•, Na to odgovorimo: Oe pride kdaj ta oaodapolnl Uenotok, da „bo prišla vrsta in nujna potreba tudi do nas Slovencev, poprijeti ae obšiega Uterarofga jeziku", tedaj bodemo radostni odvrgli no le oui M, ampak tudi vso našo pisarijo, vso slovenščino, vso Jugoslovan šiiuo. Mi, nuprediu Slovenci bodemo prvi, ki so bodi ino ruščino ojirijeli in se je učili, kakor daudenus ueuiAčine, in daudonašnji relia-gatorji jezikoslovne izomike na narodni podlagi, ki jo mi za t a p re ho d n i čas tako poudarjuuio, bodo posledui, ki se bodo s to
m slijo sprijaznili. Dokler nam pa ta čuditi tienl|iij narodni luntasti ve dežujejo, nam so je držati uaseu.ii narodnega jezika in posluževati vseh sredstev, ki vez mej narodom ni nami krepijo. Tedaj porečeuio: „Mi imamo ljudstvo za sabo, zato ne prop:ulemo.(< (,Zv.u
1876. .'103.) Če bodemo branili in zaščitovali tako oblike, zraven Ae najične, o koi'h menimo, da nas videjo v obbžio vseslovanščmo, tedaj se varamo, in to tako gotovo, kakor se vara oni, kojega muči žeja, a on v pp uiju misli, da pije. N«' sramujiiio ee svojega naroda, tla bi skoro drugače pisali in dlUgače govorili: BpoltttjmO narodni glas: vo\ populi, vox dei. Narodna beseda jo pn-sveta, da bi ukrepali v njej tuje obliko, kakršna ju v. ,,'l'a oblika lahko lo mami, da inteligiuicijti odstopi, sama ne vedoč kedaj, Ae boli od hvo-jegn naroda, da je narodno živlieuju potem le mučni boj, v katerem celi rodovi p ro pada io,44 govori g. profesor dr. (Mestni. („Zv.u
1877. 125.)
Ker smo dokazali, kdor je hotel dokazo-
če dalje meni marajo za Nemce, ker bo i/, poznali, da Nemci nijso pošteni zavezniki.
Iz siten se u< le ur.i lini, da bode v četrtek velik „meeting", na katerem bode ljud-Btvo do vlade naredilo peticijo, naj energične je postopa zoper Turčijo.
£'j><«Mf«fco miniat ersl vo javlja, da je neka angleška ladija v španjnkem morji švedsko galeto povozila (entrala). Španjski mini-Bter vuan.ih zadev se bode v Londonu pritc-zU zarad skrumbe Sprnujskih voda.
Iz južne AfriKv so dene* za Angleže slaba poročila. Zulu ho namreč Ekovve pc-polnem obkolili. Angleškej garnizoni manjka živeža. Će ho Angležem, ki hite obkoljencem na pomoč, ne posreči ob pravem času priti, utegne ne g»rniz>ji slabo goditi.
Dopisi.
J K 1\ Ivina v Bosni 4 aprila. [Izv. dopis. I Naj vam podam zopet nekoliko črtic iz našega novega doma. Zanimale bodo more biti tudi take, kateri Be sicer mnogo ne bri gajo za pisma „ex Ponto", katera objavljajo rojaki-vojaki v slovenskih listih. Ako ustreženi bc svojim poročilom konci desetini vaših c. čituteljev, bodem veBel in zadovoljen, da nijsem zaman trosil črnila in papirja ter — časa.
Razne tožbe in jeremijade iz novih avstrijskih dežela, Bosne in Hercegovine, izvi rajo po največ odtod,  ker  se naši ljudje še nijso, in se tudi tako brž ne bodo privadili tukajšnjih ljudij, in Be odkritemu ter pošte nemu Kranjcu gnjusi licemerstvo in potuhne nost bosenskih Turkov. A poleg tega se člo veku urivajo v  srce vedno  besede: povsod dobro, doma najbolje, če tudi časi nijso bašti resnične.   Večina prebivalstva livenskega so Turci, jedino četrtina je kristijanov. Prvim se nij moči poveriti, in so družiti z njimi, njih prijazojivost je zgolj priliznjenost, in o priliki niti ne mogo prikrivati svojih grdih strastij in svoje črne gnjevi do avstrijskih osvobodi teljov.   Kadar se srečaš  8 Turkom, obrača Bvoje lice v stran, da te ne vidi, dočim te kri stijan rad uljudno pozdravlja, želeč dober dan ali dober večer, ali nazdravljajoč ti s kakšno drugo prijetno besedo.   Zatorej tudi naši vo jaci drage volje zahajajo h kristijanskim dru žinain,   kjer jih  prav   po  domače nazfvajo „koinše" ali „brate".
Kjer je bašti veliki teden pred durmi, naj izpregovorim denes tudi kakšno besedo o verskih razmerah v „Novoj Avstriji*. Kristi-
jani so tu pri nas bolj pobožni, nego marsikje drugod. Kaj je predpust, kak"no so njega veselice, jim je popolnoma neznano. Ko po „izobraženej in naprednej Evropiu ljudje noč in dan plešejo in popivajo, se začenjajo pri naših kristijanih uže postni dnevi. Ves postni čas ga nij človeka, da bi užival me*6, in sle-hrnega petka ljudje do solnčnega zapada ne jed6 ničesar — požirek črne kave jim je je-lini užitek.
Onega dno sem bil v tnrškej molitvenici, nli  kakor jim  velevajo domačini „džamiji". Takih cerkva je v Livnem okolo devet. Največja mej njimi, „Glavica" po imenu, je zdaj štacijska stražnica našim vojakom, ter je v njej oficir fc 14 pešci, dva topa in njiju top-ničarji.   Ondi je tudi nagromadenega mnogo orožja, katero so Avstrijci pobrali Turkom, osvojivši Livno.   Te  mošeje dakle Turki ne obiskujo.   A v vseh družili se zbirajo k mo litvi po štirikrat na dan, t. j. zjutraj ob 6., opoludne ob 7,1., popoludne ob 3., in z večera o mraku. Na molitev jih ne vabijo milo -glasni zvonovi, nego raz tanke stolpe raznih džamij na vse grlo kričo o določenem času turški „muftiu, kateri b hripavim glasom ver nike kličejo z besedami:   „Ala egmerula Mohameda, itd."   (Prosim, ne pokažite te moje turščine ljubljanskim turkofilom . . . .) Kadar dakle tako „zvoni" k tnrškej „maši", gredo pravoverniki v cerkev,  Predno stopijo v sve tišče,  umivajo Bi pri nalašč zato prirejenih studencih obraz, roko in nogo in sezujo svoje opanke zunaj džamije, da gredo ali bosi ali v nogovicah v božji hram.   Tudi „policaji", ki nosijo ha mizarje, od pa'o si britko jeklo pred cerkvenimi vratmi ter je ondi pusto, dokler ne mine alužba božja.   V svetišči se pravo verniki   posade  po   svojoj   turškej   navadi in sicer v eno vrsto. Na krasnem sagu (tepihu pred  njimi  sedi  duhovnik,   kateri vernikom čita iz neke knjige (najbrž iz korana). To trpi kacih 10 minut. Potem oživi verna družba, se pričenja z rokami  uavzkriž  priklanjati, jih zopet razprostirati  in  se  mej  seboj poljubljati. A, da bi kakšen prijatelj druzemu spolu pri teh besedah ne zaželel zbog zadnje točke poturčiti se,  imam   povedati,  da v cerkev k molitvi mogo priti samo možki,  in sicer oui,
kateri bo prekoračili 15. leto svoje sHrosti. K tem molitvam, katere po navadi trajajo kacih 20 minut, nijsem še nikdar videl iti nobedne ženske. Obče bi človek, ako bi sodil
po v nanj ost i, menil, da na Turškem nij žensk, ker redkokedaj se prikaže katera na ulico in še ta je vselej do očij vsa zagrnena b plaščem, ki je po navadi zelene barve. V take gospodične bo ti res nij moči zagledati in zaljubiti, kajti človeka obide misel, da ima pred seboj le nekako punico iz cunj. Zatorej o volan h tukaj ne velja pravilo: „drugo mesto, druga ljubimka".
Turek ne jo* mesa od pobite živine po nobednej ceni, nego zgolj od zaklane. Naš „suhara (/vvieback) jim gre prav v slast, a sicer ljubijo črno kavo, riž, fige, orehe in lešnike, katere trd z zobmi, kakor veverice.
Ako kdo na svetu, len je Turčin v resnici tako, da kar smr li. Po ves božji dan ho dela niti ne dotakne, nego greje se na solncu prislonjen ob zid ter puši svoj tobak in prodaje razno robo. To jednoliko Ž;vot,aronie se ponavlja dan za dnevom, in če bi uže prei ne vedel, da je naš petek Turkom nedelja, bi mislil, da je pri njih vsak dan praznik ali pa da ga nij nikoli.
Mrličev ne trpe" v svojih barakah. Kadar kedo umre, zavii6 ga v rjuho in ga deno ▼ trugo brez pokrova ter ga še predno so ohladi, ne?6 pokopat. Za „pare" imajo dva kola. Nosilci so vsi pogrobci, in sicer ne ▼ tem poslu prav naglo menjajo. Komaj ga spusti jeden, ga ima uže drugi na ramenih. Prišedši do groba in položivši vanj mrtveca, začn6 pogrebe?, kar moči, leteli domu. Samo kaka dva raztrgana capina zagrebeta mrtvo truplo katero je prejelo za popotnico v tujej deželi po običaju nekoliko „rakije" in lešnikov. Opojen z žeanjem in oskrbljen z lešniki, pride Turek v Mohamedova nebesa! Če vprašaš ljudi, čemu izvr^iro te obrede, izvedel bodefi, da po zapovedi vere in proroka.
Nu, tudi vojaci koracamo ob nedeljah in praznikih v kake pol ure oddaljeno frančiškansko cerkev, kjer pri desetej maši svira naša godba. Sicer nas zabava muzika tudi popoludne, igrajoča razne komade pred oficirsko „čitalnico", navadno od 3. do 5. ure. Komur dakle razvedruje godba, osobito vojaška, mračno čelo in mu prerodi raz njega mnoge skrbi, zadovoljnejši more biti v tem oziru v našem L vnu, nego bi bil v vašej belej Ljubljani! F. L.
Iz ii>ia 7. aprila [Izviren dop. | Pri volitvah v prvem okraji tržaške okolice so se godile sitne nezakonitosti.   Italijanska volilna
Tanje uvideti, da glede na naš lastni jezik in njegov razvoj moramo pisati obliko u a ne P, nam preostaja le še nekaj besedi spregovoriti, da imamo to obliko  U sprejeti  tudi glede jugoslovanske  uzajemnosti. Mi smo sosedje Hrvatom,  in ti so,  kakor sami pravijo, miši bratje.   L 'ga Slovenije je taka, da se moramo na svoje sosede ozirati iz političnih, ekonomičnih in s 1 o v s t v e n i h ozirov. Kolikoi tesneje in krepkeje bodo to vezi, toliko trdneje bodemo stali.  Ti oziri, te vezi so naravni pogo<i   našega  obstanka ker so prirodni podlogi naše narodne izomike.   Da se imamo v teh treh ozirih približavati Jngoslo-vanom — umoje se samo ob sebi, da ne na kvar naši narodnosti,  nego le na toliko, kolikor to zjedinjevanjo utrjuje našo narodnost in pospešuje razvoj našega jezika  — je tako dokazano in  dopričano,   od vseh jasno umnih,  bodočnost bistro motročih Slovencev tako naudii 'eno pripoznano, da moramo imeti to prepričanje kot neovrgljivo resnico, kot
najvišje načelo, kot n.\oui svojega narodnega življenja. Kdor nema tega prepričanja, ta ni Slovenec in dosledno še manj Slovan; tak narodnjak bode narodni stvari vselej na kvar in povsod.
Profescr g. dr. Celestin pravi: „In ker smo mi Slovenci navezani gotovo ravno tako na Hrvate, kakor oni na nas, ali raje še bolj, zato je vse, kar se godi tu, bolj važno za nas, nego se pri nas morda misli." (,/. ,ou" 1877, 01).
Dognana resnica je, resnica, ki se da z matematično natmikostjo prešteti in premeriti, da so Hrvatje manj odvisni od nas, ko mi od njih; in vendar je tudi njihovi narodni zavesti globoko ucepljana misel, prepričanje O jugoslovanski skinuo -ti. To prepričanje se je sijajno pojavilo o priliki slavljenja našemi slo venskega Oče. Kod te svečanosti znamen t« je to, da solidarnost mej bratskima narodoma so najkrepkeje in najodličneje nagla'ali — Hrvatje. Gospod dr. Spevec, vseučilišču! pro
fesor, je rekel, da narodna stranka hrvatskega sabora „je uvjerena, da je sreća braće (Slovencev) veliki dio sreće i samoga hrvatskoga naroda". In kaj je rekel slavljeni starinar* odgovoril je: „zmirom je bila moja misel — na slom ha naša na naše brate Hrvate".
Dr. lUčki je govoril „o duševnoj u z a-jamnosti   medju   plemeni   na slovenskom iugu". Zastopniku „hrvatske matice", dejavnemu:   „Naša sroča   vaša koriHt, vafta propast naša smrt", rekel je Oča:   „Z vami bodemo stali —bez vas propademo*. Ako je res, da „smo upućeni jedan na drugoga,  Slovenec na Hrvata in Hrvat na Slovenca;  »ko je  res,   „da samo na širjoj podlogi mogu narodi svoju narodnu prosvjetu" uli repi ja vati, potom je gotovo, da so moramo v slovstvenem oziru  nanašati  na Hrvate, da paša pisava  hrvatski   vedno  sličnoja postaja tu zopet moram dostaviti, da me kdo krivo no ume je, da le — po  tistih zakonih razvoja,
komisija je kar očitno volilne glase, ki so bili za našega kandidata Križanca, omotala ali pa jih je StrutthofTu dajala, onemu StrutthntFu, ki je iredentovec z dušo in telesom, in ki je celo leta 1860 pri Kustoci se baje boril (?) t vrati italijanskih prostovoljcev zoper Avstrijo. A dolgo se ne bode veselil svojega poslanstva, ker njegova volitev ne more biti nikakor verificirana.
Tukaj Re pripoveduje, da je vlada našla ▼ Gorici dovršen program pristanov .nerešene Italije* v Gorici, katerega je podpisalo baje 40 veljavnih lahonov. V tem programu se vsi podpisani zavezujejo, da bodo vse svoje tri le napeli, da bi se tudi Goriško spravilo pod italijansko vlado. Močno kompromitiran je t tem oziru nekov Juret:ć, redaktor „Isonzov" — poitalijančen Sloven iz Gorice. Drugi je neki Pogatschnig — kakor uže ime kaže je on gotovo potomec rimskih gladiatorjev.
Mej tem, ko avstrijski lahoni svoje poly-pBke roke povsodi raztezavaio, pa se v Italiji napadi na Avstrijo v vseh republikanskih novinah množo Tudi te hočejo, da ne berlinski dogovor popravi, a tako, da dobi Italija za kompenzacijo ozemlje do — Triglava. No, samo pia detrideria.
Na vsak način bi pa bilo dobro, ako bi zdaj vlada malo bolj trdo v Trstu in Istri na noge stopila. Ona je morala zdaj uvideti, kdo je prijatelj Avstriji, kdo je njej sovražnik Primorski Slovenci,  zmirom  lojalni, pokazali bo zopet pri zadnjih  volitvah svojo udnnost do jasnega prestol«. Primorje pak je zanemar jeno, nje slovensko prebivalstvo nema svojih sol, slovenski jezik se v primorskih ura dih ne sme rabiti, povsodi stoje lahoni na čelu. Vlade svota dolžnost je zdaj pomagati primor skim Slovanom; roka roko umiva, Primorci so storili  svojo dolžnost,  zdaj  je   prišla vrsta na druge. Primorski Slovani zahtevamo pra vico ; mi primorski Slovani smo lahonom zvezali roke, da ne bodo v javnih, ustavnih zborih demonstrirali zoper AvBtrijo in nje inte rese; b tem, da nam Be bode godila pravica, — samo pravica — s tem odvzela se bode lahonom tudi skrivna tla, da tudi tajno ne bodo mogli zoper nas in zoper dinastijo rovati.
Ž.
O«! MV. Troji«*«* v Slovenskih Goricah, 4. aprila [liv. dop ] Ne mine nedelje, da bi ne imeli nekoliko oklicev o javnih dražbah,
tako da se moramo nehote vprašati, kaj bo, fe se stvar v kratkem ne obrne na bolje. Veliki davki, posljedne slabe letine, največ pa še brezbožnnst nagega posestnika, ki se ne meni denos, kaj in kako bode jutri; — to po uz-roki, zaradi katerih je v poslednjih pet»h letih uže četrti del posestev St. Lenartskega okraja prišlo v tujo roke.
Kar mora pa pri vsem tem narodnjaka najbolje boleti, je to, da po javnih dražbah prodanih posestev večjilel ne kupujejo domačini, temuč Nemci, ki se k nam iz gorenjih okrajev priseljujejo, kupujoč lepa posestva za neznatne zneske. —
Slovenske gorice uže tako skpro ne zaslužijo tega imena,  ako se bodo pa Nemci tudi Ae zatiaprej tako mnogoštevilno  k  nam pri seljevali, postalo bo to ime res le še zgodovinsko. —
Z uho*tvom in javnimi dražbami rastejo pa tudi zločini, posebno Spekulativna pod-žiganja. Nij ga tedna, da ne hi nekoliko po slopj pogorelo in to večinoma poslopij, ki bo lastnina zadolženih posestnikov, kateri si z odškodninami zavarovalnic hočejo pomagati.
Sem in t jo posreči se zavarovalnicam res, da morejo pogorelcem hudobni namen dokazati, najvočkrat pa to nij mogoče in v taci h slučajih ostanejo žrtve nepoštene špekulacije
Domače si vari.
— (Volitve v ljubljanski mestni zbor.)  Narodnjake v Ljubljani uljudno opo ininjumo,  naj  pazijo  na nemškutarske agita torje, ki bi katere naše menj zavestne volilce ▼ svoje mreže loviti poskušali, in naj z moško besedo  ob pravem času nemškutarsko delo zavro in preprečijo.   Naj  se o nas  ne bode reklo po svetopisemsko: ,Ko so ljudje spali, prišel je sovražnik,  in je nasejal ljulike mej pšenico." Kdor pozna katerega volilca, naj bo pobriga, da bode imel oni prava imena kan didatov na volilnem listu napisana, in da se ne bode dal od nemškutarjev pregovoriti in zapeljati.
— (Še jeden od po vodnik) Izmej nemških kazinskih kandidatov in dozdanjih mestnih odbornikov I. razreda se je tudi gosp Mahr odpovedal in nehče več kandidirati Mož jo baje izprevidel, da nema prav in niti ne dela na svojo korist, če pomaga v našej slovenskoj deželi nemško prisiljeno po litiko   podpirati   in   tirati,   ker od  leta do
leta dobiva več učencev v svoj trgovsko-šolski institut iz južno-slovanskih in italijanskih krajev, a ne iz nemškega rajha.
— (Z ljubljansko pošte) se piše v „N. fr. Pr." iz Ljubljane, da so zopet novo goljufijo zasledili, namreč v nečem stranišči tukajsnie pošte so našli kacih 40 navadnih pisem raztrganih, katere je dotični gotovo odprl v mnenji in upanji, da je kakšen denar notri. Dozdaj ga nemajo še zločinca. —
— (Iz Celja) Re nam 7. t. m. o stanji bolezni g. dr. Kočevarja piše, da je malo na slabšo se obrnilo. Pri tej priliki naj bodo povedano, pravi dopisnik, da prebivalstvo našega mesta brez izjeme tega redkega moža čisla, kar so zdaj lepo vidi, ko se vse zanimiva zanj, ter za stanje njegove bolezni. In kmet naš do sinje Solčavo pouprašuie po njegovem zdravji, in iz vseh krajev naše domovine se pouprašuje, zanj sa zanimajo vsi ljudje, ki tega uzornega moža poznajo. Daj nam ga mila osoda šo ohraniti, ponos je nuš, ki smo drugače tol:ko revni! —
— (Miroslav Ilubmajer in konec macedonskega vstanka.) Iz prijateljskega pisma našega rojaka Miroslava Ilubmajer i a iz bolgarske Mucedonije poizvo lamo, da je Rusija strogo zapovedala, da Be morajo okolo Bosiljevega grada zbrane vstaške četo raziti. Ilubmajer sam, kot glavar njihov moral je to zapored izvršiti, in je res dne 20. marcija t. 1. iz Rosiljevega grada odpotoval skoz Kiostendil v Sredec, kjer ga je namestnik kneza Dondiikov Korsakova, general Do-montovič jako prijazno prejel ter mu povedal ozroke, zakaj je morala Rusija tako ravnati. Po posredovanji episkopa Natanaila Ohrickega, bivšega predsednika ustaškega odbora, vstopil bode Ilubmajer sedaj bržkone v bolgarsko armado ali pa v rumelijsko milico za artilerijskega oficirja. Dotični odlok kneza Dondukov-Korsakova se še pričakuje.
— (Času primerna knjiga „CeBar Franc Jožef') v spomin petindvajsetlotnice nj. srebrne poroke sestavil Jos. Ciperle, zalo-ž lo in izdalo slovensko učiteljsko društvo ▼ Ljubljani je ravnokar izšla v tiskarni J. R, Milica v Ljubljani. Obsega knjiga r>0 strani v osmerki, na čelu ima podobi njiju veličanstev presvitlega cesarja in cesarice, v knjigi je na kratko, šolskej mladini primerno popi-sauo življenje svitlega cesarja in čas njegovega vladanja. — „Slavni god,  poroke cara,
ki so lastni slovenskemu jeziku. Po tem pri rodnem zakonu jezikovega razvitja delali so, rasen malih izjem, skoro vsi slov nski pisa telji, jemajoči iz srbohrvaščine besede in izraze in ž njimi germanizme izpodrivajoči; le to je bilo pri nekaterih napčno, da so časih preveč zagrabili, ali še celo za ves hrvatski jezik prijemali, ia to v odnošajih, ko skoro nihče lastnega jezika ni poznal, kamo li se hrvaščine učil. Ko bi so oni ne bili tako močno ozirali na jug, na hrvaščino, gotovo šo dandenes bi ne imeli tako razvite slovenščine, kakor jo imamo.
Ko bi se naši pisatelji nikdar na srbohrvaščino ozirali no bili, bi mi šo dandanes ne imeli jezika tako razvitega, kakor je. Čo primerjamo „Novie" prvi list prvega tečaja z današnjim listom Slovenskega Naroda", kolik razloček! Kak optimist hi dejal, da že srh ščino pišemo, tako se je slovenščina priličila jugoslovanšcini. Jako bi se pregrešili zoper naravo in razvitje našega jezika, ko bi kar tu
mah začeli  dosedanji prirodni način razvoja
ustavljati.
Profesor g. Stritar, govoreč kako je na ščino obraziti in bogatiti, pravi, da ako primerne besede ne dobimo v svojem narodu. „ t oda j se nam je obrniti do svojih bližnjih bratov Hrvatov ali Srbov." („Zv.u 1877, 158.) Čo smemo cele besede izposojati si pri Hrvatih in tudi cele izraze presojati v naščiuo, ali nemarno toliko več pravice, da ono obliko predlogovo, to je vokalovo znamenje it, v pisavo uvedemo, ker nam je ni treba jemati niti od Hrvatov, niti od Srbov, iu najmanj od Rusov, ampak ker jo naš slo venski narod že od nekdaj ima V obliko, koja ne bodo nikako slovnico spodbila, ki bodo nafl narodni jezik še le prav okrasila V Rdimo na BtaliŠČU, da Be ima \sak jezik razvijati pO svoje, ali bodimo na stalu jugoslovanskem, na vsak način moramo pi-ati znamenje u — lo za to gro, za pravo zna me ujo — v prvem jiripadu zato, ker slovenski narod tako go
vori, v drugem pripariu, ker Srbohrvatje tako govori'1 in pišejo. Zakaj tako pišejo? ker se oz.;rajo na narod; zakaj mi tako ne pišemo? zato, ker smo zaljubljeni v zastarele napake, a Česar se človek navadi, tega se teško odvadi.
Čudno, juko čudno je to, da se jugoslovanski uzajemnnsti mahoma upremo, kader treba storiti narodno koristen korak, in zdaj, ko se je toliko in tako naudušeno govorilo in pisalo in upilo, da je odmevalo na periferijah Slovenije, kako se imamo na vsak način oprijemati Hrvatov, v6 vsakem oziru so nanje ozirati! Koliko jo v tem istine? v potrjavanju iu okrepi je ve n"u slovensko hrvatsko edinosti? Ali so ros si«me peno, sam dim, ogenj pre-divnega miudušenja V Ko bi prušali n dne) svojo bruto po jugoslovanskih deželah: ali hočete, da pišemo ta predlog rt črko M, tam ia tako, k;er in kakor ga govorite iu pišete vi, zaslišali bi gromki glas iz milijonov slovanskih grl: Slovenci, pišite ga kakor mi, saj ga tudi govorite, kakor mi. (Daljo priti.)
tse narodu prešinja, padle narodnosti so meje" I zaklicimo s pesnikom tudi mi. Naj začuje naš narod, naša m adina povest o svitlem vladarju v Bvojeni domačem jeziku. Za to vabimo vse slovenske rodoljube in prijatelje mladine da poskrbe mladini tako berilo. — Cena knjigi je: 1 iztis velja 15 kr. s poštnino 2 kr. več, 10 iztiaov stane 1 gld. 40 kr., 60 — 6 gld. 50 kr., a sto iztisov 12 gld. Knjiga je mehko vezana, a dobro sešita, ter se dobiva pri tis karju g. Milicu, pri tajniku slov. učiteljskega društva učitelju M. Močniku; razpošilja pa knjigo tudi predsednik n Narod ne šoleu učitelj g. Stegnar. Udje slovenskega učiteljskega društva dobe knjigo brezplačno.
— (Uboj.) k Grijana pri Miramaru Be nam piše 7. aprila: V krčmi „pn lovcu" na Brežini spri Be je sinoči nekov kamenotesec, Slovenec iz Križa, z nekaterimi italijanskimi svojimi sodrugi. Konec te rabuke bil je tepež, pri katerej priliki jo Italijan Križana štirikrat zabodel z nožem pod rebra, da bode ranjenec baje umrl na ranah. Sir*.tej je oženjen, ter ima četiri dece. Peljali so ga v tržaško boluico.
i V deželnej bolnici:
16. marca: Gregorij Trost, gostovalec, 81 let, vBled katara v črevesu.
17. marca: Jera Kozjak, delavka, 60 let, vsled pljučne vnetice.
i 18. marca : Mariju Modic, tiči kajžarjova, 13 let,
vslcd difteritis.
19. marca: Ivana Klemenčič, hišna, 50 let, vslcd kataru v črevesu.
Uuuajaka borza 8. aprila.
(Izvirno toiegrancu (•.notni dri. dolg v bankovcih Enotm dri. dolg v srebru .
Štev. 4255.
(124-3/
Razglas.
1860 dri. posojilo . . Akcije narodne banke
Srebro ........
Napol...........9
In*
cekini
Državno marke
.   65 gld. 45		kt
.   65 B	90	■
.   77 .	60	•
. 118 „	—	■
. 811 „	—	
. Ml .	—	■
. 117 „	10	*
• ti ■     9 -	33	m ■
.    B .	54	•
.  57 „	65	
■Loterij ne srečke.
V Trstu 5. aprila: 32. 41. 11. 73. 55.
V Linci 5. aprila: 60. 22. 10. 62. 43.
Bazne vesti.
* (Umrl) je briksenski škof Gasser. Smrt trientskega škofa Riccabone smo pred sekaj dnevi poročali Tako bo Tirola izgubdi v kratkem dva škofa, oba vneta za cerkveno stvar.
* (Zaprti) so bili na Dunaji trije poljski študentje, ki so pripravljali maloruske brošure s socijalno-demokratičnimi spisi, katere bo hoteli v rusko Ukrajino razširiti.
* (ltoparsk napad.) Iz Tuzle v Bosni se poroča novej „PrestJi", da so roparji napah 5. t. m. obersta Rakasoviča od 70. polka, ter ga umorili.
* (Nesrečna raba dinamita.) Časopis „Tiroler Volksblatt" poroča iz Kurtača 80. marca: Včerajšnji dan je naše prebival stvo strašno vznemiril. Našega g. župnika je neki zločinec napadel in ob jednem mu hotel pohištvo zažgati; srečno se je izognil temu g župnik le be svojo premišljenostjo. Ob V« 10. zju tra je zahteval namreč glasoviti Anton Suber, da bi ga pustih k fajmoštru; mej potom, ko je šel proti njegovej sobi delal se je tako, ka kor da bi ai bil hotel črevlje osnažiti, a je v istini zažgal zvit papir, odprl vrata v žup-nikovo sobo, in te zasmehom vrgel v sredo eobe goreč papir. Župuik je takoj opazil v papirju dve veliki dinamitni patroni, bežal na to v sosednjo sobo in vrata tiščal, in kmalu Be dinamit se strahovitim gromom razpoči. Sobna oprava se je poškodovala, a ranjen mj bil nikdo. Zločinec je mirno odšel, in ko se mu je na cesti žugalo, dejal je, da se je hotel šaliti; potem je šel v stanovanje necega kramarja, in notri ravuo tako vrgel goreče patrone. Le z najvekšim trudom so se rešili ljudje, ki so bih v sobi; tudi tu se je dinamit razletel. Iz te hiše je Šel zločinec na trg, tudi tu užgal jedno patrouo, ter si je naposled hotel Življenje vzeti. Ljudje pa so ga pograbili, in ker je mož uže gorel, so ga uta-kmh v vodnjak, potem pa ga odveli k sod-niji. Kakor je bil velik strah, ki so ga mo rali ljudje prestati, vendar je bilo veselje če večje, da se satansko delo tega človeka nij posrečilo; zato se je na zabtevanje županovo denes po vseh cerkvah zahvala molila. —
Kleparski učenci
se iščejo za v Oradoc, ki Be tudi po obojestranskem sporazumljenju takoj Bprejmo.
Naslov: (137—1) _A.le2co.r1.cLex "WleBsner, Sponglerineister, G raz, Leonhardigasse Nr. 12.
Circus Sidoli
na cesarja Josipovem trgu. (188) Denes v sredo 9. aprila ob 1U&. zvečer:
briljantna predstava.
La vie pansienne en miniature, komična pantomima, ki jo izvršuje 15 dam in gospodov.
0^*" Opomba. Radi velicih praznikov ae v Četrtek, petek in soboto v cirkusu ne bode predstavljalo._
Za velikonočna darila
priporoča (125—4)
Rudolf Kirbisch,
konditor na kongresnem trgu v Ljubljani,
fjf velikonočne pirhe 3g
od traganta, kandisa, slame in svilo.
Vsak dan frldne plnce, potvlce In ,,lii.de»-i»i»Btete".
L iurll v Mial»IJaaial.
2. aprila: Antonija Itajc, dete paznika v posilne^ delavnici, 3 lota, v slouovih ulicah, št. 30, vslcd tU usa.
4. aprila: Ivana Majksner, hči c. kr. poštnega ofieUala, 1 let 2 mcs., v kolodvorskih ulicah št. 24. vsled difteritis. — Gustav Sltdian, c. kr. rudarski vodja v pokoji, 62 let, na starem trgu št. 24, vsled lurtvice na pljučah.
5. aprila: Rajinund Majksuer, dete c. kr. poŠt. oficijala, 1 leto 7 uies., vsled difteritis.
6. aprila: Nožu Žitnik, hišna posestuica, G8 let, na poljanskem nasipu št. 14, vslcd pij učno vnetice. i— Jožef Frantclj, dete godca, 7 mes., vsled božjasti.
7^%nijr1)et^
Solifle Firmen als Vertreter eriuMcht.
Ogledovanje mrliče v v Ljubljani in njenih predkrajih je po državnej poistavi od 30. aprila 1870 št. 68 §§ 3 in 4 odsehmal mestni magistrat prevzel, in naslednje uravnal:
Naznanilo smrti po strank* h, to je po žlahti umrlega, ah po sicer za to poklicanih osobah in organih, kakor tudi po predstojni-štvih bolnišnic se moie od 1. maja t. I. naprej vselej pri za to ustanovljenem uradu za popisovanje mrllčev, kateri je v oglahilnem uradu mestnega magistrata v III nadstropju od 9. - 13, ure dopoludue, in od 3.—6. ure po« peludne (ob nedeliah in praznikih pa od 8.—1*. ure dopoludne) zgoditi.
Po sprejetem naznanilu bo mestni ogledni zdravnik mrliča prej ko mogoče ogledal, in stranki ogledni listtk izročil, katera se mora b tem listkom se enkrat v uradu za popisoi auj«* mrllčev oglasiti, da se jej tukaj pogrebni listek odda, brez katerega ne sme biti pogreba.
Za ogledovanj in za popis mrliča odpadla taksa znaša po sklepu mestnega zbora od 10. septembra 1878, in po sklepu deželnega zbora od 14. oktobra 1878, in cesarskega potr jenja od 13. januarija 1879, skupaj 1 goldinar avst. veljave, in se mora vselej takoj ali pri naznanilu smrti, ali pa pri prejemu pogrebnega listka v uradu za popisovanje mrllčev uplačati. Sploh znani ubogi so plačila takse oproščeni; uboštvo se mora pa po ubožnem listku dokazati, ali mora biti pa od oglednega zdravnika na oglednem listku potrjeno.
Oglednemu zdravniku samemu se nič ne plača. Da se pa prebivalstvu nova uredba olajša, in da se poznejša izpraševanja prihranijo, se sploh naslednje določi:
1. Vsaka smrt se mora takoj, ali saj prej ko je mogoče naznaniti, da Be more ogledni in pogrebni listek v pravem času oddati, kar je posebno nujno takrat potrebno, kadar se ima mrlič razparati, kam prenesti, ali pa v mrtvašnici na mrtvaški oder dejati.
2. Precej ko je smrt nastopila, se ima od zdravnika, ki je umrlega zdravil, listek o zdravljenju dobiti, in bo ima ta listek uže pri naznanilu smrti v uradu, ali pa oglednemu zdravniku naravnost izročiti. Če umrli nij bil zdravljen, se ima to pri naznanilu smrti povedati.
3. Bodi si čas smrti kakor tudi Ime* starost In stan umrlega mora bo popolnoma natančno takoj ob naznanilu smrti napovedati. Pisma, ki bi morebiti domovinsko pravico (pristojbino) umrlega dokazovala (roJBtveni, poročni, domovinski listi in izkaznice, poselske in popotne knjižice, dopustni in odpustni izkazi itd.), naj se takoj v urad seboj prineso.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 1. aprila 1879.
Župan: Mjascnan.
I H    S" O O
•   "-t 9C
e s   1 s
W "*0 a*-«*» TJ O n ji TJ
p 3 m w £«5.  • a.
o« •
H
Ore B Q q- S
Se
9 T?
_. e
h5
o 5
s
5» ^ H
St Q
F o" (T
12 2 o-
r s*
? w F
N I
bi s
CD   I C4
tako Nrajce, {fuiv:e, ovrainiltr, maaMOtO) itd. itd., od chifona, douiačoga ali izvanjskoga oxfurda, cretona iu porkalina, iz zaloge ali po mori narejeno, solidno delano in po niskih conah priporoča
i i
; trgovstvo s perilom in modernimi stvarmi za gospode in gospe
& l
v Ljubljani na mestnem trgu.
Kazne druge stvari, kakor ^iivi*ntn ieti, uogovice v.m inosl.c, rokuviee, žepno ruto, itd. itd., zaznamovane so v mojem eourantu za ceno, katerega pošljem rad z izgledi za blago vsakemu franko.
fiSJF* Vnanje naročbe se točno izvršujo. (117—8)
lzaateij m urednik Josip Jurčič.
Lastnina iu tisk