Leto X V113 f Celju, dne 23. septembra 1908. Štev. 109. Uredništvo Jena Schillerjevicesti št3. — Dopise blagovolitefran-kirati. rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej. cafinserate se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat: za večje inserate in nmogokratno inseriranje znaten popust. Vsem krajnim šolskim svetom na Sp. Štajerskem. Izvršujoč sejin sklep k rajnega šolskega sveta na Gorici z dne 17. sept. 1908 se z ozirom na surove napade Nemcev na Slovence v Ptuju dne 13. sept. 1908 ter s posebnim ozirom na to, da so bili napadeni družbeniki ozir. skupščinarji slovenske šolske družbe sv. Cirila in Metoda, javno razglaša, da se čutijo udje imenovanega kraj-nega šolskega sveta kot korporacija in del slovenskega naroda do dna duše užaljene ter protestirajo ogorčeno zoper divje početje Nemcev. Na nezaslišano javno zasramo-vanje, zaničevanje, telesno in gmotno poškodovanje Slovencev, zahteva naša užaljena zavednost za svoje napadene brate in sestre primernega zadoščenja. V dosego tega namena prosi podpisani krajni šolski svet vse krajne šolske svete po Sp. Štajerskem sledeče: 1. Vsi krajni šolski sveti po Sp. Štajerskem naj odslej naprej naročajo za sebe in svoja šolska vodstva vse tiskovine, knjige in uradne potrebščine le1 pri slovenskih tvrdkah. Osobito se naj blagovolijo krajni šolski sveti ptujskega, ormoškega, ljutomerskega in gornjeradgonskega okraja ozirati na slovenskega trgovca s tiskovinami in popirjem g. Peteršiča v Ptuju. 2. Z ozirom na obžalovanja vredno dejstvo, da c. kr. okrajno glavarstvo v Ptuju ni hotelo na intervencijo drž. poslancev dr. Ploja in Eobleka odrediti orožnikov v obrambo trpinčenih Slovencev in ker niso c. kr. državne oblasti storile nikakoršnega koraka v varstvo in obrambo Slovencev, naj odslej naprej vračajo vsi krajni šolski sveti v smislu določb člena XIX. državnega osnovnega zakona z dne 21. dec. 1. 1867. drž. zak. štev. 142 okrajnim šolskim svetom vsako pismo, ki nima zunaj na ovitku slovenskega naslova in drugih slovenskih napisov, istotako vsako samonemško tiskovino in nemške dopise tako dolgo, dokler ti uradi ne ustrežejo v vsem obsegu zakoniti ravnopravnosti slovenskega jezika. V smislu razsodbe državnega sodišča z dne 3. jul. 1906 štev. 264 imajo vse tuzemske korporacije in društva torej tudi krajni šolski sveti pravico zahtevati, naj jim državni in deželni uradi ter oblastnije sploh izvršujejo jezikovno ravnopravnost, ki je slovenskemu narodu s členom XIX. prej omenjenega zakona zagotovljena. Ako se temu upirajo, smo upravičeni in. dolžni, jih k temu z odporom prisiliti. 3. Vsi udje krajnih šolskih svetov naj blagovolijo darovati družbi sv. Cirila in Metoda primerne zneske ter naj otvorijo v ta namen zbirko pri svojih sosedih, prijateljih in znancih. Zbirke se naj priobčujejo po časopisih. Tako se naj iz nemških napadov spleta za Nemce korobač in bič, a za nas venec zavednosti, da bodo spoznali, da je Slovenec ravnopraven in zaveden državljan! Za vsako našo razžaljenje si iščimo častnega zadoščenja. Krajni šolski svet na Gorici dne 17. sept. 1908. Načelnik: Josip Praznik. Politični pregiea. V gališkem deželnem zboru je stavil v seji dne 16. t. m. posl. Sta-pinjski (poljska ljudska str.) nujni predlog, s katerim se poziva deželni odbor, naj tekom tridesetih dni predloži zakonski načrt o uvedbi splošne, jednake in tajne volilne pravice za deželni zbor. Za nujnost tega predloga so glasovali poslanci poljske ljudske stranke, Rusini obeh strank, soc. demo-kratje, proti pa šlahčici in klerikalci. Pri glasovanju po imenih je bilo oddanih 64 glasov za nujnost, 52 pa proti, 34 poslancev se je vzdržalo glasovanja, med temi jih je pa mnogo takih, ki bi za zakon, ako bi prišlo do tega, glasovali. Ker je za nujnost tfeba, dve tretjinske večine, je bil predlog Stapinjskega odklonjen. Vse-kako je to veselo znamenje, da je v gospodarsko in kulturno najbolj zanemarjeni deželi vendar zanimanje za to velevažno reformo tako živahno kakor nikjer drugod. V tem obziru so Gali-čani pokazali, da imajo več smisla za napredek nego nemški špisarji, ki se z vsemi štirimi branijo proti tej jedino zdatni reformi. * Mladočeški in agrarni poslanci v češkem deželnem zboru so se sporazumeli v tem smislu, da bodo stavili skupne predloge in interpelacije v skupnih narodnih vprašanjih. Kljub temu stavi pa vsaka teh dveh strank svoj poseben načrt volilne reforme za deželni zbor. Skupno postopati pa v vprašanju o saniranju deželnih financ, o predlogu, naj se izdela načrt deželnega zakona o rabi deželnih jezikov pri državnih uradih na Češkem itd. Štajerske novice. — Pogreb ljubljanskih žrtev. Včeraj popoldne so pokopali v Ljubljani strojnika Lundra in četrtošolca Adamiča, Zaplenjeno! Pogreb je bil velikansk; poldrugo uro je trajal samo sprevod društev, vozov in organizacij, ki so skazale nedolžnim žrtvam zadnjo čast. Na ulicah je bilo do 20 tisoč ljudi. Po cestah, koder je šel sprevod, so gorele črno ovite električne žarnice V sprevodu so šli požarniki ljubljanski in iz vse kranjske dežele, gimnazijci, nad tisoč deklet iz učiteljišča, liceja, meščanskih in dekliških šol, mestne zadruge. z zastavami in venci, sokolska društva, člani kršč. socialne zveze in telovadnih odsekov, nad 200 pevcev vseh ljubljanskih pevskih društev, obč. svet ljubljanski. 2 tisoč organiziranih socijalističnih delavcev, ljubljanski slovenski trgovci in obrtniki ter uradniki. V sprevodu je bilo nešt^vilno vencev s slov. napisi. Ganjenost in žalost je bila splošna; žalovali so vsi ljubljanski Slovenci brez razlike stranke in stanu. Mi žalujemo z njimi! Ob odprtem grobu sta govorila župan Hribar in dr. Tavčar. Vojaštva ni bilo nikjer na ulicah — in vladal je vzoren mir. — „Nagliea' avstrijskih brzojavnih uradov. V Ljubljani so oddali že v ponedeljek popoldan brzojavni poziv v Celje glede udeležbe pri včerajšnjem pogrebu. Brzojavka pa je došla v Celje baje še le v torek ob 9. uri dop., tedaj dobro uro pred odhodom zadnjega vlaka. Ali je to le slučaj? Zato so se mogli le 4 člani celjskega „Sokola" udeležiti pogreba (bratje Smertnik, Salraič, Anderwald in Šlander). Na pokopališču je nosil krsto tudi brat Rafko Salmič. — Izvrševalni odbor „Narodne stranke" za Štajersko je poslal včeraj v Ljubljano sledečo brzojavko: V imenu štajerskih Slovencev sporočamo slovenski Ljubljani zaradi veličastnega nastopa za čast slovenstva navdušeno zahvalo in izražamo svoje ogorčenje nad krivičnim prelivanjem slovenske krvi. Slovenski prestolnici svoje naj-iskrenejše sožalje! bodemo, da Ijodemo doticna mesta vendar priobčili. — Samo čndno se nam zdi, da državno pravdništvo ne "postopa na enak način proti ,.,.vahtarici'" in proti graškim listom. Ali velja ^a-čudna pravica samo za nas in ne tudi za Nemce? — Odgovor na dogodke v Ljubljani. V očigled škandaloznih dogodka^ v Ptuju, Mariboru in Celju, kakor tu,di v znak žalosti ter v čast spominu nedolžnih. v nedeljo v Ljubljani brutaldo ubitih, mladih Žrtev nemčurske podivjanosti, nabrala se je v ,,Zvezinih" podjetjih v Celju vsota 50 kron. Ta znesek se tako porabiš*',»za spomenik, ki ga bode mesto Ljubljana s pomočjo prispevkov vsi h Slovencev postavila, 20 K, za družbo sv. Cirila in Metoda 30 kron. — Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda za Rečico in okolico se je v občini Kokarje nabralo do danes 23 K. Zbirka se nadaljuje. Ta donesek je nabran kot protest in obsodba tolovajskih napadov Nemcev na Slovence. — Preiskava proti krivcem. Vlada je strogo naročila kranjskemu dež. predsedniku, naj zasleduje z vsemi sredstvi krivce izgredov v Ljubljani. Mi zahtevamo! da se tudi v Celju z vsemi postavnimi sredstvi zasleduje izgrednike in se jih najstrožje kaznuje. Veliko oseb je itak že znanih in tudi mnogo obtoževal-nega gradiva proti njim. Naj se takoj prične najstrožje zasledovanje in se naj dotičnike postavno zavaruje da ne zbeže. Mi bodemo s skrbnim očesom pazili, da se nam podeli pravica in bodeme po potrebi ostro pribili vsako malomarnost kompetentnih oblasti. — Skrb vlade in celjskega mesta za Slovence in za — Nemce. V ponedeljek so krožile po Celju razne „grozne" novice, katerim smo se Slovenci le — smejali. Nemški ,.hrabri" purgarji so trosili vest. da namerava na večer udariti v Celje 2 tisoč okoliških kmetov in delavcev ter vse pobiti. Vest je bila docela neosnovana, nič ni kazalo na kak „pohod" naših kmetov, ki so bolj olikani in dostojni kakor nemški burši, doktorji, učitelji, uradniki in druga sumljiva ,,nemška" inteligenca, katera ponoči krade in razbija. Vendar pa je bilo naenkrat v mestu polno orožništva, vsa večja javna neinškaposlopjasobila zastražena. Kaj pa je bilo v nedeljo? Celi dan se je pretilo, kričalo in razsajalo po mestu. rFrajbir" je tekel v potokih, „Siidmark" je najela in plačala burše, delavce in druge tatove ter roparje — mesto in vlada pa nista prav ničesar storila za varnost slovenskega imetja in življenja. Nemško - narodni „Verband" v državnem zboru in nemški ministri se sedaj zgražajo zaradi dogodkov v Ljubljani; dokazano je, da je tam policija vršila svojo dolžnost, v Celju in pa v Mariboru nas sta pa vlada in županstvo proglasila brezpravnim in nas dala v roke nemškim pouličnim barabam. Naj povedo to naši slov. poslanci na pristojnih mestih! Mi zahtevamo, da se v Celju odvzame Ambro-šičuinJaborneggu policijska oblast, drugače nismo varni ne življenja ne imetka. Ako pa naš klic ne * bo izdal ničesar — pa si bodemo skrbeli za varnost sami, in tistega se Celjanom ni treba veseliti. — Epizoda od 20. septembra 1908. Ko je morala razgrajalska po celem Spodnjem Štajerskem nabrana nemčurska druhal bežati pred vojaki od Jožefovega trga, pri kteri priliki se je marsikateri teh junaških Nemcev v divjem begu spodtaknil in ■ rtltf • ■ ■ padel, tako, da so ležali po tleh jeden nad idčugim — so se po postranskih ulicah pomikali po Grabnu protiiiiši dr. JdS:""Serneca v Karolinški ulicif Ta je" bil^icer s celo •fedBino v „Na- rodtfem domu" pri veselici, ker pa je že dlje časa dal čuvati svojo hišo po -v v' internacionalnem društvu ponočnih čuvajev je. imel~v Taši~'t&. večer dva čuvaja tega dr-uštva pa tudi dva odlična kmeta. Ti so zapazili, da so večkrat prišli posamezni vohuni gledat, ali bi se ne dala hiša brez nevarnosti naskočiti. Ko so čuvaji za nekaj časa ustavili patruliranje, je naenkrat stala tolpa kakih 60 ljudi blizo Pečnikove hiše, in je toča kamenja letela na Ser-nečevo hišo in tam pobila 3 šipe. V hipu pa stopita edina ta dva čuvaja proti tolpi šestdesetih ljudi, — jeden ustreli z revolverjem v zrak in oba zagrmita na izgrednike, naj odkurijo, in glej, namah zbeži cela junaška tolpa pred tema dvema možema — in gredoč pa pobi je šipe pri šolskih sestrah, šipe in tablo pri „Slaviji" na Grabnu, ter šipe pri „Zvezni tiskarni. Še dvakrat je skusila tolpa, priti zopet k dr. Sernečevi hiši, — pa enkrat so razgrajače na Wokaunovem trgu vstavili redarji in žandarji, z besedami: Kam nameravate? — Odgovor je bil: „k Mohrenwirt". — Na to: „Pot k Mohrenwirt ni tod ampak tam Marsch" — in hrabri nemčurji so smuknili proti Mohrenvvirtu. Drugokrat pa so prihiteli orožniki pravočasno in nemška banda je že od daleč napravila „Čelom v zad" in je pobegnila! Ednega od te tolpe so čuvaji pred Sernečevo hišo prijeli, bil je nek delavec iz We8tenove tovarne v Gaberju. Sram ga bodi, da je šel s to tolpo. Pripomnimo še, da ima dr. Sernec šipe svoje hiše zavarovane pri nekem nemškem dunajskem društvu, tedaj je ta junaška tolpa naredila škodo nemškim svojim bratom, ne pa Slovencu. Nekaj ljudi, ki so bili v napadalni tolpi ter so metali kamenje so zanesljivo spoznani. — Ti bodo izročeni sodniji. — Od ^veličastnega do smešnega je le jeden korak. . V nedeljo so nemški burši v družbi pouličnih tatov, smrkolinov in pijanih hlapcev — bra-niteljev celjskega nemštva — zapeli „vaht am rhein" pred Rakuschevim ,,Eisenhofom" na Krožni cesti. Bilo je to znano nečloveško tuljenje, kateremu se pameten človek le zaničljivo nasmehne. Tedaj pa je stopila z neizrekljivo veličastno pozo na balkon gospodična Marta Rakuscheva in mahala z robcem tulečim pouličnim barabam v pozdrav. Nekaj očividcev se je glasno smejalo. Slišali smo tudi opazko, da se gospodični Marti pozna, da je iz Rakuscheve rodbine. — Kako je skrbela celjska policija v nedeljo za red in mir. Celjski narodni obrtnik nam pripoveduje sledeč dogodek; Pripeljal se je v nedeljo popolne s svojo ženo iz Zidanega mosta v Celje. Prostor pred kolodvorom so popolnoma zasedle nemške barabe — zato sta se morala preriti skozi nje. Ker nista hotela kričati „Heil", sta bila napaden^ s palicami, katere so nosile svinčene kroglje. Posebno mož je dobil hud udarec po glavi. Zahteval je od navzočega redarja Marna, naj napravi red in mir — ta pa ni razgnal barab niti ni vzeL obrtnika in njegove žene v vastvo temveč ga je le surovo nahrulil, naj se odstrani, da jih ne dobi še več. Tako so skrbeli v nedeljo celjski po; licaji za mir in red! Tako je skrbel Jabornegg za varnost življenja celjskih meščanov! \— Spodnještajerski Slovenci! Za uspešen političen in gospodarski boj proti spodnještajerskemu nemštvu rabimo dnevnik. Pošiljajte naročninske izjave narodni založbi v Celju! Trgovci in obrtniki, na-ročujte si list in si zasigurajte inserate! — Gospodarski boj proti Nemcem. V najkrajšem času se bo sestavil s pomočjo slov. trg. društev in zastopnikov obeh slov. strank odbor, kateri bo organiziral in uredil bojkot nemških trgovcev. in obrtnikov na Spod. Štajerskem. Naši somišljeniki se naj začasno obračajo s tozadevnimi vprašanji na Izvrš. odbor „Narodne stranke" v Celju. — Nedeljski tolovaji, med katerimi so bili kakor smo že poročali tudi vzorni vzgojitelji celjske nadebudne nemške mladine so se posluževali šolarčkov za svoje kulturne namene pri razbijanju šip in uničevanju tujega imetja. Imamo zanesljive priče za to, da so taki mali dečki za razbijači nosili kamenje. Someščani, poglejte si te paglavce, ko bodo začeli beračiti po Vaših hišah. Vsakemu se pozna na obnašanju, da črpa kulturo v nemški šoli. — Pri škandalih in pretepih, ki so jih uprizorile v nedeljo nemške barabe v Celju, so so odlikovali tudi uslužbenci južne železnice in sicer: Zoreč iz Pragarskega neki Grad in posebno neki Sket, ki je še na kolodvoru hujskal in se prepiral z nekim službajočim uradnikom, ko ga je ta pozval k miru. Mi proti temu odločno protestiramo in zahtevamo od južne železnice, da hujskajoče svoje uradnike prestavi ravno tako na severno Tirolsko, kakor je to vajena storiti s slovenskimi uradniki vsled kake ovadbe. — Lepih priimkov dobivajo čim-dalje več celjski patentirani olikanci. Ne bomo navajali imen, katere sicer prav zaslužijo, če jih količkaj zanima, poizvedo kaj lahko sami, kaj si ljudje o njih mislijo. — Kmetje, čujte in zapomnite si to, kako piše o Vas „Tagespost" glasilo takozvanih „zmernih, treznih in poštenih" Nemcev na Štajerskem. V dopisu iz Celja o dogodkih minole nedelje pravi to glasilo „zmernih in poštenih" Nemcev: „Nemci so se zbrali na posiaji in kolikorkrat se je pripeljala družba slovsn-skih kmetov, bila je sprejeta z burnimi klici pfuj!" To je pa samo majhen del resnice, ti Nemci vas niso sprejemali le s „pfuj" ampak tudi z naj-gršimi psovkami in z bati-nami! Ste li res take ovčice, da se bodete pustili pretepati in psovati in po nemških listih pred celim svetom blatiti? Ali jim bodete v zahvalo za vse to še vedno nosili svoj denar? Ogibajte se jih, svoji k svojim! — Čete nemškutarskih pobijačev, ki so v nedeljo po noči razsajale po Celju so bile razdeljene na več tolp, katerih vsaka je bila skupno označena. Ena tolpa se je zvala „Pettau", druga, bili so baje Mariborčani, „die ftinfziger" itd. Kakor se vidi, imajo ti „gospodje" že velikansko rutino v svojem čednem rokodelstvu. Uspešnost in korist organizacije je prodrla torej tudi že v te globine, kjer nosi človek še samo človeško lice, kjer je pa vrgel s sebe vse, kar dela človeka človekom in mu je ostala še samo vboga, naga živalska narava. — Celjska nedeljska tolovajstva. Vedno večje je število onih znanih pietepačev, ki so si jih naročili čuvaji celjskega nemštva minolo nedeljo iz tujih krujev, da so s celjsko sodrgo pobijali ||iirae Slovence in s temi tolo-vajstvi manifestirali nemški značaj Celja in vzvišenost nemške kulture, katero je baje spravila v tako nevarnost slovenska veselica vršeča se med 4 stenami Narodnega doma. Ti pr.o-boritelji nemške olike in prosvete ter nemškega kapitala so kazali svoje junaštvo z razbijanjem šip in uuičeva-njem tujega imetja. Videli smo med razgrajači tudi cvet konjiške nemšku-tarije, katero v Konjicah iz poštenih družb sicer ven mečejo. Znani razsajač Ballogh, ki pisari pri konjiškem notarju — seveda pristnem Nemcu Swo-bodi — je pripeljal s seboj še nekega drugega notarjevega pisača, ki sliši na ime Schmidt. Njegov zvest kumpan je bil konjiški zidar — ali kakor se sam imenuje „Baumeister" — poimenu tudi Schmidt. O teh dveh so nam znane čudne reči, o katerih pa sedaj ne maramo govoriti. Konjičani in okoličani pa si bodemo zapomnili notarjevo pisarno, ki daje kruha takim ljudem, prav tako pa si bode zapomnil nas Slovence tudi oni drugi Schmidt, ki je k nam privandral s culico. Na] krpa podrte peči in ognjišča le konjiški nemškutariji, večje stavbe itak njemu nihče ne izroči v izvršitev, okrog naših hiš in poštenih Slovencev pa se naj nikar več ne slini in ne plazi. Mi imamo svoje poštene slovenske stavbene podjetnike, ki so strokovnjaki. „Baumeister" Schmidt z notarjevimi pisarji pa naj iščejo dela med svojimi germanskimi somišljeniki. Svoji k svojim! Tega se držimo, to izvajajmo dosledno in povsod pa bode nemškutarska gospoda in njihovi plačani razgrajači kmalo drugače govorili. — O Linhartu, katerega so že vse poštene stranke iz svoje srede izključile, se poroča, da je imel v nedeljo ponoči pri svojih podjetjih srečo; vodil je nemške razgrajače in pobijače po mestu, ko pa so se tu pa tam pokazale višje moči, jo je pa vedno popihal rekoč: „fantje. korajža velja, bežimo". Nek bivši njegov sodrug bi se bil silno rad srečal ž njim na samem, ker se imata baje še mnogo pomeniti o stvareh iz preteklega časa. Dosedaj se je pa junaškemu Linhartu še vedno posrečilo izogniti se takim neprijetnim pomenkom. Splošnemu zaničevanju vseh poštenih ljudi se pa vkljub vsemu ne more več ogniti, tu mu tudi družba in protekcija vseh Ornigov, Plahkih in drugih mogotcev ne pomaga. — Nemški izgredi v Mariboru. V soboto zvečer se je zbralo v gostilni „altdeutsche Weinstube" v Viktring-hofovih ulicah kakih 300 divjakov in šlo naravnost pred ,.Narodni dom", kjer so tričetrt ure ometavali hišo s kamenjem. Potrli so šip za dva tisoč kron, katere bo pa plačala nemška zavarovalnica za šipe. Policije seveda ni bilo tako dolgo, dokler ni bilo razbijanje gotovo. Od „Narodnega doma" so drvele nemške barabe pred hišo g. dr. Rosina, kjer so pobili tablo in nekaj Sip, nato k g. dr. Pipušu, kjer so hoteli sneti tablo s sekiro in so pobili že nekaj šip. Tu pa je junaško primahal eden sam policaj. Kakor poroča čifutska ,.Tagea-post", je bilo delo pri naprednih Slovencih opravljeno. Edino te so spočetka mislili napasti. Potem pa so se spomnili, da klerikalni listi vendar tudi tu pa tam zabrusijo Nemcem kako bridko — zato so šli in pobili napis klerikalne posojilnice (samo slovenski del baje, nemškega naj sedaj zopet obesijo!) in zadružne zveze, potem pa so še obiskali škofovo palačo, mestno žnpnišče in kapiteljsko hišo ter pobili tam mnogo šip. Pred teologijo in tiskarno jih je vendarle prepodila policija, zato pa so še pobili nekaj šip pri dij. semenišču in na gimnaziji. Slednjič jih je baje Wastian skušal pomiriti (l). Po mestu so nemške barabe celo noč napadale mirne Slovence. Napadli so bivšega odg. urednika „S1. ©osp." g. Leskovarja, kateri se je braiiil z revolverjem, a je bil seveda zato — aretiran. Po stari navadi naše policije! Na drugem mestu omenjamo nekaj nemških tvrdk, katerih uslužbenci so napadali v tej noči Slovence in razbijali slovensko imetje. Slovenci v mestu in po mariborski okolici, spominjajte se dogodkov v Mariboru samem, Ptuju in Celju, ako mislite kaj kupiti! — Demeliranja ..Narodnega dooia" v Mariboru so se udeležili uslužbenci sledečih tvrdk: Kokoschineg, Pirchan, Pichler, Martinz, Schuste-ritscli. Soss (manufakturne trgovine), Sirk (seveda!!) Korošec, Kaufmann, Foutana, Mydlil (sramota za sina čeških roditeljev), Weigerl (specerijske) trgovine), Duma, Witlazcil (peka), Bern-hard (steklar) in neizogibnega Gais-serja (trgovec s papirjem). Tudi pisači nemških odvetnikov v Mariboru so pomagali nemškim komijem pobijati šipe ..Narodnega doma"! Slovenci in posebno Slovenke zapomnite si to in izogibajte se navedenih tvrdk. — Mariborski Slovenci- kupujte le pri slovenskih in Slovencem prijaznih tvrdkah. Brez usmiljenja izročimo javnosti vse, ki se ne odpovedo nemudoma nemškutarskim tvrdkam! Njih imena pribijemo v liste, da iz-pozna širna domovina tiste izmed na-šiucev. ki so podlaga tujčevi peti! — Toditelji mariborskih raz* grajačev so po zvršenih junaških činih a a Narodnem domu, Ljudski posojilnici, na dr. Rosinovi hiši itd. opominjali boritelje za nemško kulturo na Spodnjem Štajerskem naj ,.š t e d i j o svoje moči za Cel j e", tako poroča bojni dopisnik v „Tagespost" od 21. t. m. Mi to le pribijamo. — Nemško kulturno delo. „Ta-gespost" od 21. t. m. poroča iz Maribora: »V trenotku so bila okna na dolgem pročelju Narodnega doma in potem tudi na ozki strani s kamenjem in palicami pobita. Po vrsti je žvenke-talo, vmes si pa slišal najogorčeuejše vsklike, razsvetljava v Narodnem domu je ugasnila. Sedaj je zadonela KW a c h t a m Rhein" in množice so nastopile odhod." — Ce je med nemškim meščanstvom na Spodnjem Štajerskem še kak kulturen človek, ga vprašamo, ali je mogoče, da se nemško narodno himno še hujše oblati in omaže, kakor je to storil mariborski mob in z njim »Tagespost*, ki o tem poroča? Isti nemški list piše malo dalje, da so ti „nemški politiki" izjavili, da »naša vse mirno prenašajoča kulturna politika čedalje bolj oškoduje in nas izroča vsem napadom." Gospodje pri vladi bodo tem mariborskim pouličnim politikom verjeli, da je to v resnici ona kulturna politika, ki Avstrijo vzdržuje in jači proti »predrznosti Slovencev,ki so v deželi tuji". Ta načela si osvojajo danes vsi nemški politiki; zato je tudi avstrijska politika taka. — Protestni shodi proti nemškim grozodejstvom t Ptuju, Mariboru in Celju se vrše: v Gornjemgradu v soboto dne 26. septembra, v Mozirju v nedeljo dne 27. sept., nadalje skliče polit, društvo »Pozor" v Ptuju v tamošnji okolici 6 protestnin shodov. O »adSTjnih shodih poročamo še. — Za portirja pri železnici je sedaj imenovan neki Tirolec iz Inomosta. Gotovo je že vsem znano, kako oblastno je še pred časom postopal neki zagrizen portir in je vse bilo veselo, ko sta prevzela to službo dva napram vsem ljubeznjiva uslužbenca. Sedaj seveda bo službo zopet opravljal Nemec, kateri z ljudstvom ne more občevati. — Celjsko godbeno društvo ima svoj redni občni zbor dne 30./9. 1908 ob 8. uri zvečer v čitalniških prostorih nar. doma, po nastopnem dnevnem redu: 1. Poročilo odbora. 2. Volitev odbora. — O hišniku v hiši slovenskega dijaškega doma se nam poroča, da je naročen na »Štajerca" ter da je tudi drugače vnet pristaš nemškutarije. Opozarjamo odbor na to vest, ker bi bilo pač nespametno dajati zaslužka takemu človeku, ki se ponaša s svojim Slovencem sovražnim mišljenjem. — Imenovan je pravni praktikant pri okrožnem sodišču v Celju di^Maks Katziantschitsch (pristen Nemec!) av-skultantom v področju giaškega nad-sodišča. — Družbi sv. Cirila in Metoda svetujemo, naj izda posebne narodne koleke v spomin na nemške napade v Ptuju. Taki lcoleki bi se gotovo obnesli. — Narodnjakom v Središču in okolici! Slišalo se je že večkrat, da se namerava ustanoviti za Središče in okolico ženska in moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda. Ali je zopet vse zaspalo ? — Iz Trbovelj. Celjski dogodki so razburili tudi naše sicer tako mirne prebivalce. Povsod se sliši ostra obsodba barabskih činov nemške gospode, ki le pcepogostokrat pošilja svoje agente v našo bogato dolino. Svetujemo tem agentom, naj ostanejo doma. Splošno ogorčenje se je hotelo v ponedeljek pojaviti v demonstracijah zoper tu živeče Nemee, zlasti pa se je odločno zahtevalo odstranitev maloštevilnih nemških in nemčurskih tabel. Krojač Novak je n. pr. v Trbovljah edini obrtnik, ki ima samonemški napis — svetujemo mu v njegovem lastnem interesu, naj ga takoj zamenja za slovenskega. Z ljudmi, ki živijo od nas, pa se nam kažejo sovražne, bomo obračunali brez pardona. — Tri trboveljske Nemce so — Celjani nabili. Velikansko ogorčenje vlada pri nas v Trbovljah radi nedeljskih dogodkov v Celju. Nekaj naših obrtnikov se je med drugimi udeležilo veselice v »Narodnem domu", med potjo od kolodvora do Jožefovega trga pa so jih pretepli komiji njih lastnih liferantov. Maščevanje ne izostane; celjskim trgovcem in liferan-tom se bo kmalu začelo tožiti po »slovenskih pseh". — Nemčurske kulture so bili v nedeljo deležni tudi mnogi pravi Nemci, Sodrga je brezobzirno mlatila po vseh, ki niso hoteli biti volkovi med volkovi. Trije nemški gospodje iz Trbovelj Bruck-ner, inžener Kitzer in stavbenik Fiihring so to bridko občutili. Navzlic temu, da so pravi Nemci, ki deloma ne znajo niti slovensko, jih je celjska fakin&ža neusmiljeno nabila, le ker so bili predostojni, da bi se bili bratili s poulično druhaljo proti mirnim Slovencem. Inž. Kitzerja so skoraj do smrti pobili. — Vsi trije so izjavili, da sedaj še le pojmijo in razumevajo zakaj se Slovenci tako bojimo »nemške" kulture...... — Delavski shod v Trbovljah. V nedeljo, 20. t. m. je sklicala soc. dem. stranka na vrt gostilne Božič delavski shod, ki je bil mnogoštevilno obiskan. Šteli smo nad 1000 navzočih. Povod temu shoda so dale bližajoče se volitve v bratsko blagajno. Razmere v tem inštitutu so postale skrajno zamotane in nevarne. Od leta do leta so rasla pasiva, ne da bi se bilo mislilo na izdatno pomoč. — Na podlagi deloma napačno sestavljenih bilanc se je delavcem, ki dobivajo po dolgih službenih letih iz tega zavoda svoje provizije in pokojnine, zakrivalo nevarno stanje. Bila je prava senzacija, ko so letos zastopniki delavstva do- -- gnali skoraj neverjetno stanje pasiv v svoti 1,068.000 K! Posegla .je vmes tudi rudniška oblast, ministerstvo je bilance preiskalo in vlada zahteva korenito asanacijo. /Naravno je, da delavstvo samo ne more prenesti žrtev, ki se od njega zahteva*jq; zato tirja od rudniške družbe, da pripomore vsaj za polovico potrebne svote, saj je skoraj sama kriva teh kričečih razmer. Ako delavstvo te asanacije samo, (ozir. skupno) ne provede, vzela bo vlada celo stvar v roke ter brez usmiljenja, črtala vse penzije, ki znašajo več kakor 16 K (!) na mesec. Vsled tega vlada naravno upravičeno ogorčenje, poostreno tudi po vesteh, da hoče družba pri 26. septembra se vršečih volitvah v bratsko blagajno, (v kateri ima itak že 1/3 »virilnih" zastopnikov) nastopiti z lastnimi kandidati ter se tako postaviti v ostro nasprotje z zahtevami, željami in interesi delavstva. Oba govornika g. Čobal, ki se je bavil z nedostatki bratovskih blagajn v splošnem, ter g. Sitter, ki je ostro kritiziral razmere v trboveljskem zavodu ter postopanje rudniške družbe, sta žela obilo priznanja. Soglasno se je sprejela predlagana kandidatna lista volilnih mož. — Mi smo mnenja, da je v interesu vsega delavstva, da vsak posamezni upravičenec, ne glede na to je li socijalni demokrat ali ne, voli od večine odobrene kandidate. Cepljenje glasov bode koristilo le delodajalcu, ne pa delavcu! — Po končanem dnevnem redu je govoril g. jurist Kramer o ptujskih dogodkih in o pomenu Ciril-Metodove družbe. Nav-' zoči poslušalci so se glasno strinjali z ostro obsodbo tolovajskih napadov v Ptuju ter odobravali zaključke, ki jih je govornik izvajal za slovenskega delavca. Ogorčenje nad nekulturnimi čini spodnještajerskega nemčurstva je bilo splošno. - Vpliv govornikovih besed je skušal »ublažiti" g. Čobal s kritiko Ciril-Metodove družbe, ki baje z nekaterimi svojimi šolami klerikalizira obmejne Slovence. Še le kadar se družba, tudi v tem oziru spremeni, bo baje našla podporo tudi pri soc. dem. voditeljih. Do tedaj pa stojijo raje ob strani, akoravno ne odrekajo važnosti slovenskega šolstva in pomenu soci-jalnega dela, ki ga vrši Ciril-Metodova družba posebno v svojih otroških vrtcih, svojega priznanja. — Dva shoda v Ptujski okolici. Politično društvo »Pozor" je sklicalo za nedeljo, 20. septembra dva shoda, na katerih se je razpravljalo o nedeljskih dogodkih v Ptuju in sicer prvega ob 11. uri na Hajdini, drugega pa ob 3. ari popoldne v Novi vasi pri Sv. Marku: - Na Hajdini se je zbralo v Grahar-jevi gostilni vkljub neugodni uri do 60 domačih mož, razun tega še nekaj žensk in več gostov iz Ptuja. Predsedoval je g. Drag. Zupančič, kateri je tndi otvoril shod s kratkim nagovorom. Nato je g. Grahar v domačih besedah označil pomen shoda. G. dr. Koderman je v daljšem govoru naslikal nedeljske napade na mirne slovenske goste in je osvetlil postopanje poklicanih oblastij, katere niso skrbele za varnost življenja in imetja. Ogorčenje je vzbujal zlasti slučaj Brenčič, kateremu so poulični tolovaji ukradli 260 kron. Govornik je pozival navzoče, naj ne vračajo nem-čurjem enako z enakim, naj ohranijo mirno kri, pač pa si naj vse tiste dobro zapomnijo, kateri so imeli za slovenske kmete jajca in črnilo in naj jih s svojim denarjem ne bogatijo. Oglasilo se je še več govornikov, tudi izmed navzočih kmetov, kateri so bili vsi za to, da se mora otresti Slovenec nemških pijavk. Izrazila se je želja, naj se naselijo v Ptuju slov. trgovci vseh strok in naj se njih imena ob- javijo. Oduševljeno se je sprejela predlagana resolucija. Popoldne istega dne se je v Glo-bovi gostilni v Novi vasi zbralo več sto ljudi in se je pod predsedstvom g. Zupančiča vršil res impozanten shod. Dr. Jurtela je v krasnem govoru raz-motrival o ptujskih napadih, o njih vzrokih in posledicah. Priporočal je kmetom, da. se držijo samo svojih ljndij in ne onih, ki se jim delajo za prijatelje le takrat, kadar hočejo njihov denar. Pozival jih je dalje k ponosu in samozavesti proti vsem, zlasti tudi proti uradom, kajti le tedaj bomo dosegli pri nasprotniku spoštovanje, če se mu bomo nehali klanjati. Dolgotrajno odobravanje je sledilo sijajnim izvajanjem, ki so segla vsem do srca. — Dr. Koderman je nato osvetlil postopanje političnih oblastij, katere vkljub nečnvenim dogodkom niso poklicale orožništva in vojaštva, ampak so izročile Slovence na milost in nemilost avtonomnim policajem, dočim je v Ljubljani, ki je tudi avtonomno mesto, vlada poklicala takoj vse vojaštvo, pešce in dragonce — proti Slovencem. Visoko-šolec Vesenjak je povdarjal, da je stal na čelu lopovske družbe urednik »Štajerca" Linhart, kateri je še 1. 1901 v Trstu zahteval slovenskih šol in pozneje v Ljubljani govoril za slovensko univerzo. — Zbrani možje so majali z glavo nad toliko neznačajnostjo. — Govorilo je še več mož, zlasti občinski predstojnik Vršič, ki je priporočal složno in dosledno postopanje prot skupnemu sovražniku in J. Brenčič, ki je strmečim kmetom pravil, kako se je njemu v Ptuju zgodilo. Razun spodaj navedene resolucije sta se soglasno še sprejeli dve, kateri zahtevata za Slovence slovenskih uradnikov, zlasti slov. sodnikov ter podržavljenje ptujske gimnazije. Ko je predsednik g. Zupančič s kratkim nagovorom zaključil shod, ostali so zborovalci, med katerimi smo videli več ljubih gostov iz Ptuja, še do mraka skupaj v prijateljskem razgovoru. — Še več takih dnij, in ptujski od okoliških kmetov živeči »Nemci" bodo kmalu izgubili veselje do takih tolovajstev, kakor so se godila 12. in 13. t. m. — Resolucija, sprejeta na shodih političnega društva »Pozor" na Hajdini in v Novi vasi, se glasi: »Na shodu zbrani slovenski kmetje ogorčeno protestirajo proti tolovajskim napadom na mirne Slovence v Ptuju. Obsojajo postopanje javnih oblastij, katere vkljub opetovanim zahtevam niso storile ničesar za varnost slovenskih gostov. Zborovalci smatrajo za edino primeren odgovor na napade osamosvoje na gospodarskem polju in poživljajo svoje sorojake, da se trdno in dosledno oklenejo slovenskih trgovcev in obrtnikov." — Sodnljsko naloženega denarja (mladoletnih in dr.) je na Štajerskem 101 miljon 6 tisoč in 125 kron. — Grof Bobrinski, poslanec ruske dume in znani govornik na praški vse-slovanski konferenci, je obiskal v torek Trst Poučil se je natančno o narodnih in gospodarskih razmerah tamošnjih Slovencev. Gospodarstvo. — Davčni predlogi državnega zbora. V parlamentu se bode na jesen razpravljalo o celem kompleksu važnih davčnih načrtov. Že sredi oktobra se bode posvetoval davčni odsek o reformi hišnega davka, proti kateri so interesenti že zavzeli stališče. S to reformo se nalagajo deželam žrtve zlasti s tem, da se bodo morale pri novih stavbah za dobo šestih let odreči vsaki dokladi, nadalje s tem, ker bode davčni tarif znižan, bode h kratu znižan tudi temelj za odmero deželnih doklad. Zato bode bržkone ob jednem sklicama nova enketa, na kateri se bode razpravljalo o saniranju deželnih financ, kar stoji v ozki zvezi z «višanjem davka na žganje. Kakor znano, ni bilo mogoče v minolem zasedanju izvesti tega povišanja. Poleg tega se bode posvetovalo o finančnem načrtu direktnih osebnih davkov. — O koristi carin za državo. Da si vsak sam lahko na konkretnem slučaju razbistri vprašanje, so li visoke carine na razne izdelke in pridelke za spioš-nost in za državo koristne, navajamo posledice oddanja vodovodnih cevi za pražki vodovod v Francijo številke in* poročila pražke trgovske in obrtne zbornice. To poročilo pravi: „Ta dodajatev cevi predstavlja celoletno produkcijo velike livarne s 600 delavci; za zvr-šitev naročila bode treba okroglo 150 tisoč delavnih dni. katerih mezde lahko cenimo na 720.000 K. Posredno je pa pri tem delu udeležena cela vrsta gospodarskega dela, združenega z izdelovanjem surovine itd. in s katerim je združena mezda v znesku 150.000 I\. S tem, da se je dalo to naročilo v tujino, uide domačim delavcem — nad en milijon mezd in s tem tudi vsem izdelovalcem, trgovcem itd., pri katerih delavstvo nakupuje svoje potrebščine. Temu nasproti pridobi Avstro-Ogrska na carini 900.000 K, od katerih gre temeljem nagodbe z Ogrsko več nego tretji del Ogrski". Iz tega torej sledi, da bo država kasirala na carini skoro toliko, kolikor bodo domači delavci v enem letu manj zaslužili. Carine pridejo vsem in posebno najvišjim davkoplačevalcem in Ogrom na korist, škodo bodo pa trpeli samo Avstrijci in sicer v prvi vrsti gospodarski najslabši, t. j. industrijalni delavci, ki so nakazani na svojo mezdo. Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem. — Vinsko trgatev priredi dne 4. oktobra t. 1. ob 5. uri pop. ,.Bralno društvo" v Laškem trgu. Komu je še v spominu, kako krasno je uspela trgatev lansko leto, ta ne bode štedil truda, časa in ne denarja, da se tudi letošnje trgatve udeleži in pripelje seboj svoje prijatelje in znance, posebno ker je čisti dobiček deloma namenieu v prid slov. šolske mladine. Pri trgatvi bode igrala godba na pihala. Po trgatvi je petje domačega mešanega in možkega pevskega zbora, uvrstitev komičnih prizorov, sr,ečolov in ples. Sosedna društva se prosijo, da ta dan Laščanom prepuste. — Zahvala. Odbor bralnega društva „Edinos£" v Središču šteje si v prijetno dolžnost izreči tem potom najsrčnejšo zahvalo vsem cenj. činiteljem. ki so' pripomogli k toli častnemu uspehu slavlja 25 letnice društvenega obstanka. V prvi vrsti se zahvaljuje odbor slavnostnemu govorniku g. učitelju Kosi-ju, vodju pevskega zbora in kapelniku središke narodne godbe gosp. učitelju Serajniku za njegov požrtvovalen trud, imenovani slavni godbi za brezplačno izvršbo godbenih točk, vsem cenjenim pevcem in pevkinjam za krasne zbore, konečno vsem, ki so s svojo navzočnostjo počastili društven slavnostni koncert, Za odbor ,.Edinosti"v Središču dne 20. septembra 1908. J. Zadravec, t. č. predsednik. — „Mariborskega Sokola" prijateljski sestanek se vrši v sredo, dne 23. kimovca 1908 zvečer po telovadbi v sokolski sobi „Narodnega doma" v Mariboru. Obhaja se obenem odhodnica bratov Kavčič, Medved ter Poček, ki morajo letos oditi k vojakom. Nazdar. — ,.Mariborski Sokol" priredi v nedeljo, dne 8. listopada 1908 v veliki dvorani „Narodnega doma" v Mariboru sokolski večer s koncertom, veseloigro, javno telovadbo Sokolic ter vzorne vrste Sokolov. Mariborska, kakor tudi okoliška narodna društva se že zdaj opozarjajo na to ter se prosijo, da se blagovolijo ozirati na to prireditev. Nazdar! — Zahvala. Povodom XXIII. velike skupščine družbe sv. Cirila in Metoda v Ptuju, dne 13. septembra 1.1. javlja podpisana vodstvo svoja hvaležna čutila tem potom vsem, ki so pripomogli na kakršenkoli način do sijajnega uspeha. Imenoma pa se zahvaljuje si. ptujski čitalnici za prepustitev prostorov, pripravljalnemu odboru ter moški in ženski ptujski podružnici za sestavo sporeda in preskrbitev prenočišč in drugih udobnosti, slavni godbi in pevskima zboroma, vsem zavednim damam, ki so sodelovale pri veselici; vsem častitim zborovalkam in zborovalcein; vsem cenjenim delegatom naših podružnic in zastopnikom pokroviteljstev; sploh vsem udeležnikom, ki so vsak po svoje sodelovali ob zares slovesnem našem zborovanju in bivanju med cenjeni prebivalci izpostavljenega Ptuja, Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 19. septembra 1908. Senekovič 1. r., prvomestnik. se da bolj izobraženi, oženjeni dvojici z malo obifeljo. katera je nemškega in slovenskega jezika zmožna, ima veselje do gostilniške obrti in nekaj kavcije, pod jako ugodnimi p°goji na račun. Dopisi se naj pošljejo na lastnico gospo ^maiijjo Rudnik, nadučite- ljevo soprogo v Vitanju pri Celjn. 530 2-1 varilo Podpisani svarim vsakega, da ne daie moji ženi Roži Holzl ne denarja, ne denarne vrednosti, ker jaz nisem ne porok ne plačnik za njene dolgove. CELJE, dne 21. septembra 1908. Hincenc Holz! 531 i Spodnja Hudinja štev. 49. Sprejmem takoj kleparskega pomočnika ki je vajen samostojno delati ter zmožen slovenskega in nemškega jezika Marija Sadnik poprej Janei Sadnik v Žalcu. 532 2-1 Brazay-jevo Francevo iz proste roke hiša z lepim vrtom, radi rodbinskili razmer po nizki ceni. Pojasnila daje Mincercc Halzl, Spodnja Hudinja št. 49. 531 i iz boljše hiše se sprejme v trgovino Cokli is & Badanovič v Krškem. 528 3.2 na semnju dne 14. t. m. v Braslovčah a Savinski dolini šest mesecev stari ptičar (Vorsteher Rude), ščetinaste rjavo - sive dlake, ki sliši na ime H rras. Kdor ga je našel naj ga odda proti dobri nagradi v gradu Sastnegg pri ISrasisivčsfB* '529 2-2 WMMMMM)MMM IMMMMMMH MMMM Dne 1. oktobra t. 1. ob 10. liri dopoldne prodalo se bo na javni dražbi pri c. kr. okrajnem sodišču v Kozjem pcsestvo Tomaža Gregcrančiša t? Zajorjah v kozjanskem okraju in sicer: zidana hiša z opeko krita z malim vrtom, hiša stoji poleg farne cerkve v Zagorjah sredi velike vasi, v hiši je bila dosedaj trgovina z mešanim blagom, prodaja tobaka, gostilna, prodaja žganja, c. kr. pošta itd. Hiša je cenjena sodnijsko samo 822 K, pod kateri znesek se ne bo prodalo. Vse podrobnosti se izvedo iz prijaznosti pri g. dir, Jos. Sarletu, c. kr. notarju v Kozjem in pa pri trgovcu Lu&a Senica v Šmarji pri Sevnici. Šmarje pri Sevnici, dne 16. septembra 1908. g24 3-3 Luka Sersls-a. lilijno mlečno milo Najmileje kožno milo. ©G© G©© lis Celje: SfalersKo. m Q©0 J G"* ©G©©G©©GGG©G©© ©G'©G©©GGe©e©&©. ©0©G©©GG©©G©©C^ \mm n Hfiio m po KsiMiik © cent. © n S je tekom 40 let skušeno domače zdravilo zlasti proti migreni, inflnenci, protinu, reumatizmu, služi za okrepljenje oči, za grgranje. Nedosežno dobro za masažo, najboljše sredstvo za lase. — Dobi se povsod, kjer pa ne, se obrnite na BRAZAY-A, Dnnaj III|2, Lowengasse 2 a. 254 10-5 m s ,-jemf* MMMMII m- Blasnikova in družinska pratika se dobiva na drobno in debelo v Zvezni trgovini v Celju.