aLABILO SOCIJILISTieNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI CELJSKEGA OKRAJA CELJE, PETEK, DNE 20. MAJA 1955 tETO VIII. — ST. 20 — CENA 10 DIN Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tobc Maslo — Tiska Celjska tiskarn« — Ured- ništvo: Celje, Titov t. 1 — Pošt. pred. 123 — Telef.: uredništvo 24-23, uprava 23-23 — Tek. rač. 620.T-230 pri NB FLRJ v Celju. — Letna naročnina 'iOO, polletna 250, četrtletna 12'i dinarjev. — Izhaja vsak petek — Poštnina plačana v trotovini — Rokopisov ne vračamo Predsednik Tito je goiroril v Pali Svetovni položaj nam vliva optimizem Preteklo nedeljo je istrsko ljudstvo praznovalo 10. obletnico osvoboditve. Okoli 100.000 ljudi iz Istre in Sloven- skega Primorja se je zbralo v Pulju, ko so zvedeli, da se bo piroslave udeležil predsednik republike. Predsednik Tito se je udeležU pro- slave v spremstvu visokih funkcionar- jev Hrvaške, Slovenije in drugih re- publik. Navdušeno ix)zdravljen od sto- tisočglave množice je nato imel sve- čan govor, ki je imel v domovini in izven meja velik odmev. Predsednik Ti'to je najprej osvetlil veliko vlogo Jugioslavlje v boju proti temnim silam fašizma, naito o naglem razvoju naše države po vojni, ki Je emogočil, da je v krallkem času Jugo- slavija postala napredna, industrijsko razvita država. Pretežni del svojega go- vora pa je posvetil mednarodnim vpra- šanjem in vlogi Jugoslavije v med- narodnem življenju in med drugim de- jal, da si je naša, 17 milijonska država pridobila v svetu taik ugled, da ji zavidajo daleč močnejše države. Naši narodi so vedno na strani tistih, ki so za mir. Zato Jugoslavija ni nikoli iz- pustila prilike za utrjevanje miru "V svetu. Ko je govoril o položaju v svetu je izrazil veselje, da napori za mir niso ostali brez rezultatov. Vrsta spor- nih vprašanj je rešenih, kot je Koreja, Indokina, tržaško vprašanje, zdaj pa je podpisana mirovna pogodba z Avstrijo. Seveda vsi mednarodni problemi še niso rešeni, toda uspehi zadnjih let na tem področju nam lahko vlivajo hrabrost in vero, da bo mir ohranjen. Potem je predsednik Tito govoril o normalizaciji odnosov s SZ. Dejal je, da Jugoslavija želi z vsemi narodi sveta sodelovanje na podlagi koeksistence, da pa ne bo pristopila k nobenemu blo- ku in ne bo pustila nikomur, da bi se vmešaval v naše notranje zadeve. Prihod najvišjih sovjetskih predstav- niikov v Jugoslavijo je pozdravil in dejal, da je to nov korak k zbliža- nju in zmanjšanju napetosti v svetu. Hkrati pa je pripomnil^ da se z vodi- telji SZ ne bomo razgovarjali za kuli- sami, temveč javno pred vsem svetom. Istočasno je tov. Tito poudaril, da zbli- žan je s SZ ne more oslabiti zvez in prijateljstva zaliodnih držav, ker Jugo- slavija nima nobenega drugega name- na kot delati za mir in sodelovanje med narodi. To pa je mogoče storiti le tako, če med narodi ne bo zategnjeno- sti, ostrih na^rotij dveh blokov, ki obojestransko rožljajo z orožjem. Kot svetel primer sodelovanja je nave- del nedavno azijsko-afriško konferen- co, kjer so v želji za mir našli siktiipen jezik predstavniki različnih držav, raz- ličnih ver, ras in družbenih sistemov. Te jasne in odločne besede je po- zdravila množica zborovalcev, vsi jugo- slovanski narodi,, hkrati pa se je o besedah predsednika Tita ugodno izja- snila vsa napredna, miroljubna svetov- na javnost. KOMITE ZVEZE KOMUNISTOV IN ODBOR SZDL ZA CELJSKO KO- MUNO JE OB PRILIKI DESETE OBLETNICE OSVOBODITVE IZDAL PREBIVALCEM MESTA CELJA NASLEDNJI PROGLAS: Tovariši in iovarišice! Ob deseti obletnici naše zmage Vam v imenu Komiteja Zveze ko- munistov in Odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva za celjsko komuno k prazniku iskreno čestitamo: Ne moremo mimo tega, da se ne bi ob tem slavnem zgodovinskem dnevu spomnili vseti tistiti, ki so junaško žrtvovali svoja življenja za do- sego končne zmage nad silami mračnjaštva in tiranije. Kakor druga naša mesta, tako je tudi Celje ponosno na svoje tovariše, ki so se lierojsko in nesebično borili ter nešteti darovali tudi svoja življenja za zmago nad sovražnikom. Na bojnem polju in v koncentracij^kiti taboriščih so umirali naši najboljši, ponosni Slovenci in komunisti, smelo gledajoč smrti v oči. Njitiovega duha niso zlomili nečloveški napori in mučenja. Pred njimi je bil edini cilj zmagati, čeprav za ceno življenja. Zahvaljujoč se tem junaškim sinovom in hčeram, je nam dana možnost, da gradimo svo- bodni nov družbeni red in boljšo bodočnost. Komunistična partija, kot pobudnik in voditelj narodnoosvobodilne borbe, na čelu s tov. Titom, je znala prebuditi pozitivne sile naših na- rodov in vzgojiti ljudi, ki so bili sposobni upreti se nadmočnemu sovraž- niku in pod takim vodstvom tudi slavno zmagali. Z mnogimi žrtvami je bila dosežena narodna in socialna osvoboditev. Zastavo revolucije in 7mage pa je nosila Komunistična partija Jugoslavije, ki je že pred vojno pripravljala naše ljudstvo na ta odločilni boj. Po osvoboditvi je naše delovno ljudstvo širom po naši domovini z neslutenim poletom prijelo za delo. Delovni polet je rastel iz dneva v dan na vseh delovnih popriščih. Tudi celjsko ljudstvo je pokazalo, da ne zaostaja za drugimi. Deset let ni mnogo v zgodovini človeštva, vendar to, kar smo v naši socialistični domovini ustvarili v tem času, je delo, ki bi v drugi družbeni ureditvi trajalo več desetletij. Marsikje v zunanjem svetu, kjer ne poznajo dovolj našega hrabrega in požrtvovalnega ljudstva, ne mo- rejo razumeti, kako je v tako kratkem času mogoče doseči tak9 ogromne uspehe. Pri tem pozabljajo, da naše delovno ljudstvo upravlja samo s svojo delavsko državo in s samim seboj z veliko željo po napredku, svobodi in neodvisnosti in da ima to ljudstvo tako vodstvo, ki je bilo in je pripravljeno žrtvovati vse za dobrobit nas vseh. Celjani! Tudi po osvoboditvi ste smelo sledili klicu Zveze komuni- stov in Socialistične zveze ter vlagali vse svoje sile za procvit našega mesta. Socialistična zavest in kulturni napredek je zajel široke plasti delovnih ljudi. Dejstvo, da se naše delovno ljudstvo z željo po napredku uvePavlja na vseh področjih političnega, kulturnega, gospodarskega in znanstvenega življenja, je dovolj jasen dokaz naših uspehov. Z decentralizacijo oblasti in uvedbo delavskega samoupravljanja ter družbenega upravljanja pa se je usposobilo veliko število delovnih ljudi za vodenje in usmerjanje našega gospodarstva in družbenega živ- ljenja, Rast našega mesta in gospodarstva ter uspehi, ki smo jih dosegli z napori in žrtvami naših delovnih ljudi, so jasen dokaz ustvarjalnosti ljudi v Celju. Celjani, Celjanke! Člani političnih in družbenih organizacij! Popri- mite še krepkeje kot doslej za delo. Člani Zveze komunistov in člani Socialistične zveze delovnega ljudstva, bodite tudi v bodoče iniciatorji napredka za čim hitrejšo izgraditev socializma in s tem lepšega živ- ljenja vseh naših delovnih ljudi Vse sile za napredek! Naj živi zgodovinski praznik — 15. maj — dan osvoboditve jugoslovanskih narodov! Predsednik SZDL celjske komune: Pelko Cveto Ob 63. rojstnem dnevu tovariša Tita Pod Tilovim vodstvom so bile izbojevcme vse velike bilke Tovariš Josip Broz Tilo je utrdil položaj narodov Ju- goslavije in svoje ime za vse čase vpisal v najslavnejše strani njihove zgodovine. V času med dvema velikima vojnama je ulrdil in prekalil Komunistično partijo Jugoslavije, avantgardo de- lovnega ljudstva v borbi za svobodo in boljše življenje ter jo pripravil za velike osvobodilne boje. V usodnih dneh 1941. leia je lovariš Tilo stal na čelu osvobodilne borbe narodov Jugoslavije in organiziral vse- splošno ljudsko vstajo proli okupatorjem in domačim iz- dajalcem. Pod njegovim vodstvom v času štirih lel neslulene težke vojne so svobodoljubni narodi Jugoslavije poslavBi temelje svoji novi socialistični skupnosti, Federalivni ski republiki Jugoslaviji. V času oboroženih borb skozi vse kalvarije osvobo- dilne vojne je lovariš Tito delil trpljenje svojih borcev in svojega ljudstva, dajal zgled predanosti in požrtvoval- nosti v borbi za stvar ljudske svobode in ni sledil sebe niti svoje krvi. Pod Titovim vodstvom so bile izbojevane vse velike bitke in izbojevane vse velike pridobitve naše osvobodHne vojne; pod njegovim vodstvom je bila skovana mlada Jugoslovanska ljudska armada, branilec svobode in ne- odvisnosti narodov Jugoslavije. Inspirator bratske sloge in enakopravnosti je tovariš Tito združil narode Jugoslavije in jih kol priznani vodja ljudske revolucije popeljal na pol skupnega življenja in ustvarjalnega dela. Tvorec nove Jugoslavije, tovariš Tito, je po uspeŠH© končani osvobodilni vojni, priznan in spoštovan od vseh, povedel naše narode v nove, toda ne manjše ležke bilke za zgraditev nove družbe v naši državi, za uresničenje velikih ljudskih idealov socializma, kar je nadaljevalo in kronalo delo slavnih revolucionarnih bilk iz vojnega časa. Pod vodstvom tovariša Tita je naša socialistična do- movina Jugoslavija pridobila prej nesluleni ugled in med- narodno priznanje ter postala zgled drugim v borbi za mir, konstruktivno sodelovanje in demokratične odnose med narodi, (Iz listine III. kongresa Z5 Jugoslavije, s katero je bil tov. Tito proglašen za dosmrtnega častnega predsednika Zveze borcev.) Veličastno zborovanje ob dnevu osvoboditve v Celju Celjani so dan osvoboditve Jugosla- vije in mesta Celja nad vse svečano proslavili. V soboto je bilo Celje v praznični preobleki. Na hišah in na uličnih ^'cgovih so plapolale zastave. Izložbe m hiše so bile ozaljšane s sli- kami naših voditeljev, mlado majsko zelenje pa je dalo mestu prijeten, osve- žujoč okvir. Zares, mesto je imelo iz- redno lep in prazničen izgled. Vsak, ki je deset svobodinih let živel V Celju in pomagal graditi na kakršen koli na- čin, je imel zadoščenje, kajti Celje je v desetih letih svobodne graditve do- seglo velik napredek, ki je zavednim delovnim ljudem v ponos. Nihče tega napredka, tega naglega razvoja ne mo- re zatajilti, pa če bi še tako želel. V de- setih letih je mestno prebivalstvo na- raslo za dobro tretjino v primerjavi s predvojnim Celjem, zrasle so številne nove stavbe, nove tovarne, novi sta- novanjski bloki, nove ustanove. Mesto je v osnovi spremenilo svoje lice in po- stalo priznano po svoji ureditvi širom po naši državi. Da, Celje je po desetih letih osvoboditve polno zgovornih, če- prav nemih prič. ki govore o epohi graditve socializma od dne, ko so na mestnih tleh enote osvobodilne vojske strle mračne sovražnike, ko je delovno ljudstvo prevzelo oblast v svoje roke. Ze v soboto je bilo v mestu več .pri- reditev. V Mestnem muzeju je bila od- prta likovna razstava, na kateri sodelu- jejo vsi celjski likovni umetniki, aka- demiki in amaterji. Organizacija ZB IV. četrti je priredila tekmovanje članov v streljanju, zvečer pa je bila v Mest- nem ^edališču v okviru gledališkega festivala otvoritvena predstava celjske- ga tedna. Čeprav je bila sobota delavnik, kakor so vsi ostali, je v mestu vendar vla- dalo vzdušje prazničnosti. Proti večeru so se v kolektivih in ustanovah, na te- renskih zbirališčih začeli zbirati delov- ni ljudje, S teh zbirališč so v povorkah korakali skozi mesto na Titov trg pred kolodvor, kjer je bdla postavljena slav- nostna tribuna za goste in za pevske zbore. Na Ljiidskem odboru mestne ob- čine je biLa zvečer slavnostna seja vseh odbornikov, kjer je o pomenu dvojnega praznika za Celje govoril predsednik LOMO tov. Fedor Gradišnik. Ob osmih se je Celje treslo od stre- lov možnarjev. Na bližnjih hribih so vzplamteli kresovi. Stari grad je zažarel v iluminaciji, rakete so posule nebo z barvnimi zvezdicami, mesto pa se je kopalo v lastni svetlobi, ki je v zadnjih letih spremenila nočni pogled na mesto. Slavnostno zborovanje se je pričelo nekaj po 20. uri. Ves Titov trg in raz- sežen prostor pred postajo do pošte je bil napolnjen z navdušenimi manife- stanti. Na tisoče Celjanov, pa tudi oko- ličanov iz bližnje okolice, se je zbralo pred postajo, da dajo duška svojemu veselju ob tako pomembnem prazniku. Točno ob osmih zvečer so ob pozdrav- ljanju množic prišli na tribimo odbor- niki LOMO Celje, ki so prišli narar- nost s svečane seje. Proslave se je ude- ležil tudi tov, Franc Simomič, sekretar OK ZKS Celje, dalje predsednik OLG Celje tov. Jerman in še drugi za- stopniki rrmožičnih organizacij, JLA itd. Številna odlikovanja so se bleščala na prsih mož in žena, ki so pred dese- timi leti prinesli Celju svol^o in so tudii danes med prvimi borci za napre- dek naše domovine, za napredek in procvit našega mesta. Med navzočimi je bila tudi delegacija iz Kumirovca in Klanjca. (Nadaljevanje na drugi strani) Kljub slabemu vremenu nadvse sveian sprejem Titove štafete v Celju v četrtek nekaj po osmi uri so začele prihajati mnogoštevilne štafete na Ti- tov trg pred kino Union, kjer se je kljub slabemu vremenu zbralo veliko število Celjanov, zlasti mladine. Tudi po ostalih ulicah in na Mariborski ce- sti, koder je prihajala glavna štafeta iz smeri Slovenskih Konjic se je zbralo veliko število ljudi ter sodijo, da je v tej svečanosti sodelovalo okoli 8000 Celjanov. Ob zvokih koračnic godbe SKUD »France Prešeren« so prihajale na zbirališče pred kino Union tudi lo- kalne štafete iz mesta. V teh štafetah so bili zastopani pionirji in mladina, ki so prinašali pozdrave ljubljenemu Maršalu iz vseh celjskih šol ter od grobnice narodnih herojev, dalje šport- niki iz športnih društev ter športniki celjskih delovrvih kolektivov in teren- skih množičnih organizacij. Slavnostnega sprejemu so se udele- žili tudi sekretar Okrajnega komiteja ZKS tov. Franc Simonič, predsednik Okrajnega odbora v Celju tov. Riko Jerman, sekretar Mestnega komiteja ZKS v Celju tov. Cveto Pelko, pred- sednik LOMO Celje tov. Fedor Gra- dišnik, republiški ljudski poslanec tov. Mica Slandrova-Marinkova, podpolkov- nik Ožbolt in še dosti drugih predstav- nikov političnih organizacij in delovnih kolektivov. Ob tej priliki so politične organiza- cije, ustanove in delovni kolektivi po- slali maršalu Titu za njegov 63. rojstni dan na stotine pozdravnih pisem in čestitk. Potem, ko so bile prečitane pozdrav- ne brzojavke okrajnih in mestnih po- litičnih organizacij ter pripadnikov JLA celjske gamizije, je predal štafetno pa- lico sekretar okrajnega komiteja ZKS tov. Simonič mlademu telovadcu dru- štva Partizan iz Gaberja tov. Kovaču, major Radjenovič pa je predal štafetno palico pripadnikov JLA celjske gami- zije znanemu športniku poročniku Bo- žiču. Ob tej priliki je tov. Simonič v krajšem govoru zaželel tov, Titu v ime- nu vseh Celjanov in okoJičanov še mnogo sreče, uspehov in zadovoljstva ter poudaril, da letos že desetič po osvoboditvi pošiljamo pozdrave, želje in čestitke svojemu Maršalu za rojstni dan, s katerim je povezana vsa naša preteMost, sedanjost in bodočnost. Ob 8,46 so ponesli štafetno palico dalje proti Laškem. Nato so se mnogi Celjani podali k Savinji, kjer je bil slavnostni sprejem Titove štafete kajakašev. Kljub dežju je bila organizacija šta- fete v Celju in okraju brezhibna ter udeležba polnoštevUna. To je dokaz ljubezni do tov. Tita, saj so brez dvo- ma slovesnosti ob priliki Titove štafete najbolj množične manifestacije naših ljudi, še posebej pa naše mladine. Stev. 20 — stran 8 CELJSKI TEDNIK, 20. maja 195^: Pogled po svetu Desetletnica zmage, ob kateri smo se spomnili tistih velikih dni v maju 1945, ko smo trdno verovahi v novo, lepše sožitje narodov, ko je bil skoraj sle- herni človek na svetu prepričan, da ni večjega gorja na svetu kot vojna in da ie zato nikoli več ne s^me biU, je po- kazala pretresljivo protislovno podobo: Ustanovila se je Zahodno evropska zve- za ali z drugo besedo razpadla je proti- hitlerjanska koalicija, ki je z zmago nad fašizmom prinesla človeštvu naj- lepše upe na mimo, srečno življenje. Istočasno je sestanek v Varšavi zaklju- čil razdelitev Evrope v dva oborožena tabora, o katerih trdijo na eni in na drugi strani, da sta morala biti vzpo- stavljena zaradi politike Vzhoda in Za- hoda. Druga stran tega procesa pa je v tem, da se je vojna nevarnost ven- darle zmanjšala, čeprav so se cilji iz- pred desetih let odmaknili precej daleč. Ideja sporazumevanja vendarle zma- guje in morebiti se bo s takimi pote- zami, kot je podpis avstrijske državne pogodbe, vendarle olajšala težka atmo- sfera nezaupanja, ki je vladala vseh 10 let med obema blokoma. Predsednik na- še države maršal Tito je v svojem go- voru poudaril prav delo za izpodbija- nje nezaupanja, pri čemer ima naša zu- nanja politika nedvomno velike zaslu- ge, ki jih svet, kar je poštenega, tudi prizna. Predsednikova odkrita beseda o ruskem obisku v Beogradu je v svetu močno odmevala. Razumeti so jo mo- rali tudi tisti, ki »pnhajo tudi na hladno, čeprav je jasno, da pijača ni vroča.« Teden je torej potekel v znamenju dveh sestankov: V Parizu je bila Nem- čija končno sprejeta v Atlantsko zvezo. Francoz Frangois Poncet, najstarejši vi- soki komisar okupacijskih oblasti, je predsedoval zadnji seji visokih komi- sarjev. V vrhovni štab NATO pakta pa je na ta način prišel nemški general Hans Speidl in še pet visokih nemških oficirjev. Adenauer je izjavil, da bo Nemčija dejaven in zvest ud tega pakta, da bi »nekoč dosegla združitev v miru m svobodi«. Sicer pa da je oborožitev Nemčije več vredna kakor združitev pod nepovoljnimi pogoji. Že čaka 120 tisoč nemških prostovoljcev, ki bi ju- lija letos radi oblekli uniforme nove nemške armade. Adenauer je svojo atlantsko politiko označil takole: »Po- ložaj ni več tak, kakor je bil po jalt- ski in potsdamski konferenci.* Res ni neč tak in pesirrvisti pravijo, da Nemčija ne bo nikoli doživela kaj takega, kot je Avstrija. Toda kdo ve? Pred dobrim mesecem nobeden ni verjel, da se bo na Donavi tako obrnilo. Sovjetska zveza je prevzela iniciativo za sporazumevanje. Med tem ko je v Varšavi politično in vojaško stvorila svoj blok — Zahod je posebno poudar- jal to, da se je konferenca vzh. bloka vršila v Varšavi, ki je posebno občut- ljiva zaradi nemšhih vzhodnih meja — je poslala na Zahod deklaracijo o raz- orožitvi, v kateri je sprejela francosko- britansko stališče glede nadzorstva nad razorožitvijo, predlagala enak kontin- gent vojske za ZDA, SZ in LR Kitajsko (1,5 milijona), predlagala pa tudi eva- kuacijo »zavezniškihrbeniIh pesmi, izvajali so enodejan- ko »Izdajalec« ter film »Slavica«, Po- leg tega pa se je občinstvu prvič predstavil orkester, ki je zaigral dve skladbi. O pomenu proslave je govoril tov. Edmund Božiček, učenci pa so pri- si>evali še dve deklamaciji. Proslavo je oibiskalo prek« 600 ljudi. Titova štafeta v Štor ah Store so bile rse v eastavah. Na Opo- ki so pričakali štafeto konjeniki v na- rodnih nošah, motoristi in biciklistL Stafetno palico so nosili skozi Store mladinci in mladinke nižje gimnazije, metalurško-industrijske šole in fizlkul- tumiki — člani SD Kovinarja. Pred kulturnim domom se je kljub dežju zbralo več sto ljudi, pozdrave tovarišu Titu je izročil štafeti predsednik ob- činskega ljudskega odbora tov. Drago Cemetič. Nato so mladinci pohiteli proti Celju. Ves čas je igrala godba na pihala »Svobode« iz Stor. Na vsej poti so štafeto navdušeno pozdravljali. (Nadaljevanje s 1. strani) Veličastno zborovanje ob dnevu osvoboditve v Celju Pred tribuno so igrale štiri godbe na pihala, pevci združenih pevskih zbo- rov pa so pod vodstvom dirigenta Fer- linca zapeli nekaj iborbenih pesmi. Slavnostno zborovanje je otvorU tov. Cveto Pelko, sekretar MK ZKS v Celju, nakar je spregovoril številni množici sekretar OK ZKS tov. Franc Simoinič. Tovariš Simonič je v svojem svečanem govoru obnovil spomin na dogodke pred desetimi leti in še dlje, pravzaprav na dogodke, ki povezujejo Celje z vsemi revoludonamimi dogodki delavskega gibanja. Spomnil se je najbolj predanih junakov: Borisa Kidriča, Zidanška, Slavka in Vere Slandrove, Dušana Kraigherja, Vromča, Pečnika Std. Go- vornik je orisal vso dolgo in težko bor- bo za pravice delavskega razreda, vso krvavo tragedijo iborbe za svobodo pred njajmračnejšimi sovražniki človeštva — fašisti. V tem skupnem boju narodov sveta so jugoslovanski naro^ dali so- razmerno največ žrtev. Tovariš Simonič je nato govoril o uspeliih v desetih letih svobodne gra- ditve. Omenil je samo nekaj zgovornih podatkov o velikih usipehih, ki smo jih v teh letih dosegli. Industrijska pro- izvodnja se je povečala v primerjavi s predaprilsko Jugoslavijo za en in polkrat. V nažl državi imamo skoraj enkmt več šol kot v stari Jugoslaviji. Zaostali predeli države so se hitro dvig- nili liz zaostalosti. Vse to pa je terjalo od nas veliko naporov, veliko zataje- vanja. Tudi Celje s svojo okolico lahko na vsakem koraku izpričuje ta velik napredek in razmah. Med najpomemb- nejšiLmi uspehi pa so 'brez dvoma naj- naprednejši odnosi v naši državi, saj smo mi edina država na svetu, kjer so bogastva in proizvodna sredstva v ro- kah proizvajalcev, kjer resnično vse ljudstvo sodeluje pni upravljanju svoje domovine. Poleg vseh teh številnih uspehov na- šega notranjega razvoja ima Jugoski- vija velike zasluge za svetovno delav- sko gibanje s svojim svetlim vzorom, s svojo neustrašenostjo, s svojo jasno začrtano potjo. Kjer koli v svetu je prišlo do zaj^etljajev z grozečimi po- sledicami. je bila Jugoslavija prva, ki je po svojih močeh skušala nasprotja izravnati. NeštevUne so zasluge naše države v zunanje političnem življenju, neprecenljive so njene zasluge za utrje- vanje miru, za ^delovanje, za sožitje in enakopravnost narodov v svetu. Težka je bila pot naših narodov skozi ves ta viharni čas, a vendar je povsod zmagala, je dejal tovariš Simonič. Po- udaril je, da je med drugim tudi velik uspeh naše države v tem, da voditelji Sovjetske zveze danes priznavajo, da je naša pot pravilna in da oni želijo vzpostaviti boljše in pristnejše stike. Govor tovariša Simoniča so navzoči burno pozdravili, vzklikali desetletnici osvoboditve, Jugoslovanski ljudski ar- madi, predsedniku Titu, miru in sode- lovanju v svetu ter vedno bolj zmago- vitemu gibanju delavskih množic sveta. Se potem, ko je bUo zborovanje že končano, se ljudje še dolgo niso razšli Precej časa je še valovila množica ma- nifsstantov na trgu pred kolodvorom, nato pa so se razšli pod vihrajočimi zastavami in prapori. spominska svečanost na grobu narodnih herojev v nedeljo, 15. maja se je na Šlandro- vem trgu zbralo veliko število Celja- nov, mladine, zastopnikov kolektivov, organizacij in društev k svečanosti ob grobnici herojev. Godba »France Pre- šeren« je igrala žalostinke. Padlih žrtev v osvobodilni borbi se je z izbranimi besedami spomnil tovariš Stane Skerl. Potem je godba igrala ža- lostinko, med igranjem pa so zastop- niki kolektivov in organizacij polagali na grobnico vence. Celje se je na ta način dostojno spomnilo tudi vseh številnih žrtev za svobodo. Letos je bila spominska sve- čanost še ob začasnem spomeniku, toda drugo leto bo Slandrov trg krasil mo- niumentalni spomenik, ki bo posvečen vsem žrtvam narodnoosvobodilnega boja. Pred velikim praznikom mladine Le teden dni nas še loči od letošnje največje prireditve v našem mestu — pokrajinskim zletom »Partizana«. Le- taki že opozarjajo širšo javnost in jih vabijo na veliko manifestacijo naše zdrave mladine, ki si v društv>ih Parti- zan nabira svežih sil za svoje ustvar- jalno delo. Zletni prostor Glazija se je že odet v majsko zelenje in čaka, da na njem pokaže na tisoče mladine zbranim gle- dalcem vso lepoto in koristnost telesne vzgoje. Tu bo v izbranem programu na tisoče nastopajočih dokumentiralo, da je telesna vzgoja vir zdravja in boga- tega življenja, pomemben činitelj za razvoj osebnosti, dostojanstva in druž- benega uveljavljanja. Pestro in razgi- bano življenje v društvih Partizan nu- di na tisoče mladim ljudem zdravo raz- vedrilo in bogati vsebino njenega živ- ljenja. Prav preko izvajanja prostih vaj, kjer bodo nastopali tisoči mladine, bo nazorno vidna strnjenost in enot- nost množice izvajalcev, njihovo enot- no stremljenje in hotenje po skladnosti gibanja, odločna volja, discipliniranost, pt^padnost velikemu kolektivu. Ali bo- do pomislili gledalci ob izvajanju tega programa, koliko je bilo treba žrtvo- vati prostovoljnih ur po telovadnicah in telovadiščih, da so tisoči stopili pred njih z naučenim programom? Ob vsem tem ni šlo le za »golo« piljenje, kajti priprave na te velike telesnovzgojne manifestacije so brez dvoma najboljša življenjska šola, kjer klešemo telo in duha! Ob tem delu se vzgaja volja, uvajajo določene poMivne navade, raz- vijajo moralne kvalitete, ki so neogib- ne za človeka socialistične skupnosti. AU ne bodo vzbujali nastopajoči ob- čutja notranjega zadovoljstva in spro- ščenosti ob izvajanju težkih vaj ni raj- nih orodjih — češ, poglejte me, kako lepo je, če človek obvlada svoj j telo in samega sebe! In res, brez dvonia je lepo gledati takšne ljudi, še večji ob- čutek zadovoljstva in osebne srde pa lahko ima le tisti človek, ki sam zmore v svojem življenju obvladati svoja telo in duha. Takšni značaji pa se krešejo le v društvih za telesno vzgojo in šport, kjer imajo skrbne vaditelje in trenerje. Nedelja, 29. maja bo brez dvoma po- membna za propagando telesne vzgoje v celjskem okraju. Celje bo tega dne preplavila mladina iz vse Slovenije v svojih živobarvnih pisanih oblačilih. Po celjskih ulicah bo v dopoldanskih urah v svečani povorki defiliralo preko 8000 telovadcev in telovadk. Kar polna 2 km bo dolg ta sprevod strumnih mladih ljudi, ki bodo s ponosom in dvignjeno glavo korakali po slovenskih celjskih ulicah. To bo revija mladosti in velik praznik naše mladine. V belo Celje bo- do prišli kar iz 10 različnih okrajev iz 128 društev Partizan, tam od Dolenjske, Koroške, Prekmurja, Zasavja, pa celo iz bližnjih krajev Hrvatske. Da — 8000 mladih ljudi, vsi enotnih misli in ho- tenja, navdušenih za telesno vzgojo in šport. To svoje: navdušenje bo brez dvoma zbrana mladina na pokrajin- skem zletu v Celju v teh zletniih dneh prenesla tudi na Celjane, saj so Celjani vsa leta doslej pokazali zdrav smisel in topel odnos do vseh velikih telesno- vzgojnih in športnih prireditev v na- šem mestu. Zato upravičeno pričaku- jemo tudi v teh velikih dneh, da bodo Celjani toplo sprejeli iii pozdravili šte- vilne mlade goste in jih nagradili s svojo navzočnostjo ob pohodu po celj- skih uUcah in na samem nastopu na Glaziji. Izvoljen je komite ZKS bodoče štnarske komune Prejšnja teden je bila v Šmarju pri Jelšah konferenca, na kateri so člani Zveze komunistov izvolili svoj kio- munski komite ZKS. Izčrpno poročilo je podal sekretar začasnega komiteja tovariš Kos Jože. Iz poročila so bili razvidni poleg organizacijskih vprašanj tudi gospodarsko politični problemi. Smarska komima bo štela okoli 13.000 prebivalcev. Ni pa preveč razveseljivo stanje članstva SZDL, ker je samo 30% volivcev vključeno r članstvo SZDL. Vseh vaških odboror je 27. Na pod- ročju komune so 3 odbori ZB in to v Šmarju, Pristavi in Podčetrtku, od ka- terih je najbolj delaven šmarski od- bor. 5 aktivov LMS ne zadošča za takšno področje, ter je bilo na konfe- renci precej razprave o delu z mladi- no, kjer d<»lej še nJ ridnih uspehov. Organizacija Zveze komunistov bo mo- rala najti uspešnejši način dela z mla- dino. Zelo delavna so kultumopcrosvetna društva katerih je 11. V zadnjem času je bilo uprizorjenih precej odrskih del in organiziranih precej proslav. Na po- deželju se še vedno tu in tam pojavlja pasivnost učiteljev do društvenega dela. Društvo Pairtizan, ki obstaja le v Šmarju, ne more na nioben način zaži- veti, čeravno ima vse možnosti za uspe- šno delo. Zelo pereče je vprašanje edravstvene sliižbe, ker je na vsem področju komtme samo en zdravnik. Na področju komune ni nobenega večjega obrata, raizen lesne industrije T Mestinju, ki zaposluje okoli 70 de- lavcev. Smarska komuna je pretežni® agrarna ter bo zaradi tega treba posve- titi vso skrb kmetistvu. Kmetiske za- druge, katerih je 9, bodo morale odi- grati važno vlogo. Poleg ostalega je konferenca pretre- sla tudi organizacijsko vprašanje. Zelo nezdrav pojav je, če pomislimo, da je bilo v lanskem letu izključeno iz član- stva Zveze komunistov 10 članov, do- čim ni bil na novo sprejet niti en član. Konferenci je prisostvoval član okraj- nega komiteja ZKS tov. Sotler, ki je podčrtal razne pomankljivosti, o kate- rih je konferenca razpravljala. Pou- daril je zlasti delo članov zvezje v ostalih organizacijah. Da pa bo vsak komunist kos nalogam,, ki se postavlja- jo pred njega, je nujno da se neneho- ma izpopolnjuje. Na konferenci so sprejeli nekaj ko- ristnih sklepov in izvolili doret član- ski komiite. RAZPIS Delavcem im delavkam t industriji! ia kmetijstvu, ki so aktivni politični delavci in si žele razširiti svoje politično zna- nje, sporočamo, da se bo novi teCaj politične Sole pri ck zks začel 1. septeDibra lf55 ia bo trajal 5 mesecev. Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah in tečajih, o stažu im funkcijah v političnih organizacijah, o osnovnem poklicu, zaposlitvi in višini mesečnih prejemkov, pošljite do 20. ju- nija t. 1. na upravo Politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova ulica 37 II. trakt, tel. 23-981 int. 206, hkrati pa tudi na svoj okrajni komite ZKS. Šola ima in- ternat. Podrobnejše informacije dobite na ■pravi Politične šole ali na okrajnem komiteju ZKS svojega »kraja. CELJSKI TEDNIK, 20. maja 1955 Stev. 20 — stran t Uspel posvet vajenske mladine v Celju v nedeljo dopoldne se je v dvorani novozgrajene vajenske šole v Celju abralo okoli 150 vajencev iz vse Slove- ijije k prvemu posvetovanju vajenske mladine. Med gosti so navzoči delegati pozdravili sekretarja LMS tov. Kropu- Seka, predsednika Sveta za kulturo in prosveto OLO Celje tov. Antona Ašker- ca, člana MK ZKS tov. Grgiča, zastop- njke mladinskih organizacij, okrajne obrtne zbornice, strokovnega učitelj- «tva itd. Ko so delegati izvolili potrebne ko- misije, je podal referat o problemih in »tanju med vajensko mladino v Celju sekretar MK LMS tov. Andrej Drole. Uvodoma je tov. Drole na kratko omenil borbo jugoslovanskih narodov za osvoboditev, nato pa obširneje ori- sal napore za izgradnjo naše domovine, pri čemer je mladina doprinesla svoj levji delež. Potem je govornik obravnaval vpra- šanje vajenske mladine in ligotovU, da je število vajencev v primerjavi z letom 1940 padlo za 27%. Tudi v primerjavi z zaposleno delovno silo je odstotek va- jencev premajhen, saj na skoraj tri zaposlene pride en vajenec, torej sko- raj polovico manj kot je bilo pred- Tideno. Tako bi moralo biti v Celju nad 1700 vajencev, vključenih pa je le komaj tisoč. Poleg tega je opaziti občutno pomanjkanje vajencev v ne- katerih obrtniišikih panogali, medtem ko so v drugih panogah vajenska mesta dobro zasedena. Posebno ženska mla- dina je polnoštevUno vključena v uk, tako da dostikrat ni niti dovolj učnih mest za dekleta. Tovariš Drole je v svojem referatu nanizal vrsto problemov, ki težijo va- jeniško mladino pri njihovem \ispe- šnem napredovanjih Navedel je vrsto predlogov, kako bi ta vprašanja zado- voljivo rešili in s tem pK:^al obilo snovi za razpravo. Razprava, ki je sledila referatu, je presegla pričakovanja. Malokateri ob- čni zbor je imel letos v celjskih dvora- nah tako bogato vsebino v razpravi. Vajenci različnih strok in iz raznih krajev so razpravljali o vsemogočih problemih, ki jih v svojem poklicu sre- čujejo. Omenili so negativen vpliv po- dražitve vzdrževalnine v internatih, kar ima za posledico izstopanje vajen- cev iz uka, ker ne zmorejo dajetev, so pa oddaljeni od delovnih mest. Dalje so govorili tudi o vajenskih nagradah, ki so ostale na višini kot predvideva uredba, medtem pa se je kupna vred- nost denarja znižala. Govorili so o tem, da vajensika doba še vedno ne zadošča za iispešno izvrševanje poklica. Treba bi bilo organizirati nekake nadaljeval- ne tečaje za pomočnike, na primer v trgovski stroki; aranžerstvo, poslovod- stvo, knjigovodstvo itd. Vajenci so raz- pravljali tudi o pomanjkanju strokov- nih knjiig, ki bi omogočile individualni študij vajenske mladine. Vajenci v privatnem sektorju so ve- deli povedati dosti primerov slabega ravnanja mojstrov z vajenci. Dalje so govorili tudi o tem, da mojstri dosti- krat ne nudijo vajencem pKjtrebne prak- tične vzgoje in op>ozarjali, da nasproti dolžnostim vajencev niso dolžnosti moj- strov nič manjše. Na tem zboru so govorili tudi o pro- blemu vajenskih šol. Predvsem so opa- zili neenotnost učnih načrtov v različ- nih krajih. Poseben problem je tudi v tem, da vajenci nimajo enotne pred- izobrazbe. Tako se v enem in istem razredu srečujejo vajenci s srednjo šolo in vajenci s celo nepopolno osnovno šolsko izobrazbo. Učit^ji dostikrat rav- najo pouk po boljših, zato slabši se bolj zaostajajo. Ko so govorili o materialnem vpra- šanju, so pametno ugotovili naslednje nasprotje. Vajenci v industriji tri leta dobivajo plačo v obliki minimalnih na- grad. Ko ix>stanejo strokovni delavci, so skoraj izenačeni z nekvalificiranimi delavci, ki s tremi izpiti v krajšem času dosežejo isto kvalifikacijo, Čerav- no se njihovo znanje ne more pnrimer- jati z znanjem, ki so ga pridobili va- jenci. Ponekod smatrajo vajence za nekako »nujno zlo«, ker je tak predpis. V nekaterih podjetjih pa so celo na mestih preddelavcev in celo mojstrov ljudje brez potrebne kvallfikac^e, ki v skrbi za svoj položaj šikanirajo va- jence in jim delajo težave. Nadalje so vajenci izrazili skrb zaradi zap>oslitve po dokončani učni dobi. Zlasti kemolabo- rantke iz Ruš so zaskrbljene, ker pod- jetja vzamejo v službo najraje fante, Id jih lahko zaposlijo v obratih. V razpravi se je oglasilo veliko nav- zočih delegatov. Vsak diskutant je po- vedal dosti tehtnega in koristnega. Ko- misija za sklepe je imela izredno težko nalogo, zato so navzoči sklenili, da naj ves material posluži za sklepe, ki jih bodo od CK LMS prejele vse mladin- ske organizacije. Razsežnost problemov in iznešenih predlogov je tako velika, da nam prostor ne dopušča podrobnej- šega poročila. Kako uspešno je bilo to posvetovanje, dokazujejo besede go- stov, ki so ob koncu posvetovanja o tem govorili. Seikiretar LMS Kropušek je dejal, da je bilo posvetovanje žena nekaki stopnji kongresa vajencev. Tov. Grgič je izrazil zadovoljstvo nad ta- kim posvetovanjem. Tudi tov. Aškerc je mogel posveto- vanje le i>ohvaliti in izraziti trdno vero, da mladina jemlje svojo dolžnost, svojo bodočnost resno, kar zagotavlja, da bo mlada generacija sposobna vzeti težo izgradnje in nadaljnjega razvoja na svoja pleča. Na koncu so navzoči poslali pozdrav- no resolucijo tov. Mihi Marinku. Skle- nili so, da se bodo podobna ix>sveto- vanja vajenske mladine ponavljala vsako leto. Rimske Toplice se pripravljajo na svoj občinski praznik 22. maj, ki je bil lansko leto pro- glašen kot praznik občine Rimske Toi>- lice, bodo prebivalci Rimskih Toplic tudi letos svečano proslavili in se ta dan oddolžili spominu padlih borcev. Prvi del programa bo že na pred- večer praznika — v soboto, 21. maja ob 19. uri — ko bo v ZdraviJiščni dvorani kopališča v Rimskih Toplicah proslava s slavnostnim govorom, pevskimi toč- kami in recitacijami, za tem pa bo de- lavsko prosvetno društvo »Svoboda« iz Velenja kot gost nastopilo z Linhartovo »Veseli dan ali Matiček se ženi«. Mla- dina bo ta večer na bližnjih vrhovih ražigaia kresove, s terase vrh zdravi- lišča pa bo velik ognjemet. V nedeljo — na sam dan občinskega praznika — bo ob 9. uri dopoldne slo- vesna otvoritev obnovljenega mostu v Smarjeti pri Rimskih Toplicah, ko bo most ta dan izročen tudi za promet z vozili. Most bo nosU ime »StanetoT most« v spomin na borbe in prehode edinic narodnoosvobodilne vojske. Vanj bo vdelana tudi spominska plošča^ ki jo bodo ob tej priložnosti odkrili. Ta most je namreč med narodnoosvobodilno borbo odigral pomembno vlogo, ker je praktično zaradi neoviranega prehoda Savinje vezal revirje s kozjanskim predelom. Po slovesni otvoritvi obnovljenega mostu bodo udeleženci proslave krenili v Kojzico in položili vence k plošči, ki je bUa lansko leto vzidana na živo skalo na kraju, kjer je bn na ta isti dan leta 1941 ustanovljen Pokrajinski odbor OF za Štajersko. Tu so se takrat sestali: Slavko Šlander, MUoš Zidan- šek, Angel Besednjak, Tone Grčar, Leo Novak, Metod Hočevar in drugi ter položUi temelje za oborožen upor, kije kmalu jKrtem razplamtel po vsej Šta- jerski. Ta dan bo Občinski odbor Zveze bor- cev v Rimskih Toplicah položil tudi vence na grobove padlih borcev ter se ob spomeniku na Gračnici, kjer je 12. februarja 1944 v borbi s fašisti pa- del komandant Ilija Badovinac, poklo- nil njegovemu in spominu ži-tvam za svobodo. Razen svečanega dela bo končno v nedeljo popoldne na restavracijskem prostoru pri železniški postaji še par- tizansko slavje, na katerem bo sodelo- vala godba na pihala »Svobode« iz Re- čice pri Laškem. Vse i>artizane — borce in borke — ki so med narodnoosvobodilno borbo hodili tod, vabijo Rimske Toplice na svoj občinski praznik združen s pro- slavo 10. obletnice osvoboditve! T. O vzgojnem tednu Društva prijateljev mladine v Celju Objava v našem listu in dokaj vidni lepaki na reklamnih deskah so nazna- nili spored Vzgrojnih predavanj, ki jih je pod tem naslovom priredilo celjsko Društvo prijateljev mladine v dneh od 11. do 14. maja 1955. Društvo je s tem izpolnilo eno izmed najvažnejših na- log, ki so zajete v njegovih pravilih. Pod geslom Vzgojimo trezen rod, je toy. prof, Alfonz Kopriva iz Maribora s pretresljivo prepričevalnostjo govoril o alkoholizmu, največjem sovražniku človeške družbe. Škode, ki jo alkohol povzroča v vzgojnem, moralnem in go- spodarskem oziru, ni moč preceniti. Na neštetih primerih je dokazal, kako po- gubna je strast alkoholika, zato je tre- ba vzgajati k vzdržnosti že našo mla- dino, odrasle pa z vsemi sredstvi od- vajati od prekomernega uživanja opoj- nih pijač. Z milijardami denarja, ki jih ljud&tvo potroši za alkoholne pijače, bi lahko ustvaiHi srečnejše življenje, ustvarili nesluten življenjski standard in rešili vrsto problemov, ki nas še ta- rejo. Naslednjega dne je predaval društve- ni predsednik tov, prof. Bojan Luzner o temi: Skrb in varstvo mladine pri nas tn v ostalem svetu. Poslušalce je predavatelj seznanil z načinom, kako je v naši državi poskrbljeno za var- stvo matere, otroka in mladine z za- konskimi določili, socialno skrbstvenimi ustanovami in družbenimi organizacija- mi. Tretji predavatelj Vzgojnega tedna prof. Ivo Svarc je razpravljal o vpra- šanju Starši in vzgoja otrok v družini. Poslušalcem je razložil, kakšna bodi do- mača, družinska vzgoja mladine, da bi bila zdrava, umsko bistra in telesno krepko razvita. Četrti del ciklusa vzgojnih predavanj je bil namenjen razgovorom med mla- dino, vzgrojitelji in starši. Razgovor je vodil in usmerjal prof. Ivo Svarc. za uvod k razgovorom pa sta spregovorila učiteljiiščnik tov. Stane Cobal in uči- teljica II. osn. šole tov. Eleonora Lev- stekova. Prvi se je dotaknil problema, kako vplivajo na mladino šola, dom in družba. Dalj časa se je zadržal pri šolski vzgoji z nekaterimi pomanjklji- vostmi, čeprav se je takoj po osvobo- ditvi izvršil na tem vzgojnem področju Velik preobrat v primeri s prejšnjimi načini vzgojnega dela na šolah. Tova- rišica Levstekova je spremljala otroka Od malih nog do zrelejše dobe mla- dostnika. Sele po tem vzornem referatu so ^ načeli razgovori med mladino, vzgoji- telji in starši, kakor je bil ta »vzgojni Večer« zasnovan. Medtem, ko iz vrst rnladdne ni bUo kdove kakega odziva. so se tem živahneje odz:vali starš-i in vzgojitelji. Ugotovljeno je bilo, da se starši še vse preveč poslužujejo telesne .kazni, s čimer lizgube zaupanje svojih otrok, da ne omenimo še drugih ne- ugodnih posledic. O vzgojnem pomenu filma so bUl različnega mnenja, edini pa r tem, da vsi fUmi za mladino niso primerni, zato morajo bdti pred pred- stavo ocenjeni. Tudi vse knjige in ča- sopisni članki niso mladini primerni. Nastaja potreba po ustanovitvi central- ne mladinske knjižnice pod vodstvom vzgojiteljev — strokovnjakov. -nik Z LETNE SKUPŠČINE ZDRUŽENJA REZERVNIH OFICIRJEV OKRAJA V CELJU Pododbori rezervnih oficirjev so iani dosegii zadovoljive uspehe v nedeljo je hila v Celju letna skupščina Združenja rez. oficirjev za bodoči celjski okraj, na kateri so iz- volili 25 članski odbor. Skupščino je pozdravil v imenu Okrajnega komiteja ZKS in Okrajnega odbora SZDL v Ce- lju tov. Jakob Zen. Član zveznega iz- vršnega sveta tov. Franc Leskošek- Luka pa je poslal skupščini pozdravnč brzojavko ter ji zaželel uspeha pri delu. S skupščine je posebna delega- cija odnesla venec na grobnico narod- nih herojev ob priliki komemoracije na Slandrovem trgu, ki je bila ravno v času zasedanja skupščine. 2e sam potek skupščine je pokazal, da so rezervni oficirji lani dosegli lepe uspehe. Poročila, ki so se medsebojno dopolnjevala, so bila polna konkret- nih podatkov o delu in doseženih uspe- hih v preteklem letu. O delu celjskega odbora rez. oficir- jev je poročal tov. Ivan Divjak in na- nizal vrsto uspehov, ki so jih lani organizacije .zlasti po reorganizaciji na pododbore v Celju dosegle. Ker je praksa pokazala, da je delo v eni sami, po številu dokaj močni organizaciji do- kaj težko, so lani v avgustu organiza- cijo razdelili na 6 i>ododborov, kjer je delo boljše steklo. V Celju je v orga- nizacijo včlanjenih 86% rez. oficirjev. Najboljši pododbor je v prvi četrti. Ta odbor je eden med naj delavne j šimi v Celju ter je zajel v organi2iacijo vse rez. oficirje na svojem področju. Pod- odbori so zlasti lani ob izdatni pomoči oficirjev celjske garnizije napravili pre- cej za strokovno vojaško vzgojo svojih članov. Lani je bilo 31 strokovnih pre- davanj. Letos pa se rez. oficirji izpo- polnjujejo po programu Glavnega od- bora UROJ. O delu rez. oficirjev v šoštanjskem okraju je poročal tov. Stane Klemenčic. Odbor v Šoštanju je zajemal pododbo- re v Šoštanju,, Velenju, Nazarju in Ljubnem, ki so delali več ali manj samostojno. Lani je bilo 75 vzgojno izo- braževalnih predavanj. Manj uspešno sta delala pododbora v Nazarju in Ljubnem zaradi pomanjkanja prosto- rov za predavanja in razsežnosti te- rena. Vidne uspehe so v času triletnega obstoja dosegle tudi organizacije rez. oficirjev v celjski okolici. Tov. Jože Mrevlje je poročal, da je bilo posebno lani delo pododborov bolj sistematično in kvalitetno, včlanjeni pa so v svojo organizacijo skoraj vsi rez. oficir j L Najboljši pododbori so bili v Vojniku in Storah. Pododbor v Storah je izve- del uspešen »napad na Svetino«, pod- odbor v Laškem pa zelo uspelo teren- sko vajo v okolici Rimskih Toplic. Pod- odbora na Polzeli in v Šentjurju pa bosta morala delo izboljšati ter od=^ praviti brezbrižnost, ki je vladala zla- sti v pododboru v Šentjurju. Največ so kot predavatelji pododborom nudili po- moč oficirji celjske garnizije, nekaj predavanj so tudi sami pripravili, v vsakem odboru pa je bilo lani pov- prečno okoli 20 predavanj. Udeležba na predavanjih je biLa zelo dobra, rez. oficirji si pa želijo več praktičnih vaj, saj jih je bilo lani samo 5. V Vitanju rez. oficirji redno obisku- jejo kljub daljavi predavanja v Vojni- ku, hkrati pa še vedno najdejo čas za politično delo v svoji občini. Tov. Franc Rozman je v svojem po- ročilu kot predsednik sodišča časti po- sebej poudaril pravi moralni lik rezerv- nega oficirja, katerega mora v prvi vrsti navdajati duh socialističnega pa- triotizma ter mora biti prežet s tradi- cijami iz NOV. Tov. Jakob Zen je v razpravi pouda- ril ogromen iK>men organizacije za utr- jevanje obrambne moči naše domovi- ne, zato mora biti vsak rez. oficir do- bro vojaško izobražen, ne sme zaosta- jati za našim razvojem ter mora biti predan. V razpravi je prišla do izraza zlasti želja, ki jo narekuje nujna po- treba, da bi tudi rez. podoficirji imeli svojo organizacijo, kjer bi se vojaško izpK>polnjevali. V zvezi s tem je padel predlog, da bi se naj v pododborih osnovale posebne podoficirske sekcije. O tem zelo važnem problemu bodo razpravljali na Glavnem odboru UROJ v Beogradu. Dokler pa ne bo to vpra- šanje rešeno so sklenili, da bodo tudi rez. podoficirje vabUi na predavanja, vaje itd. Ugotovili so, da je letošnji pro- gram predavanj zelo dober, saj vse- buje poleg teoretičnih predavanj tudi tako imenovane praktične vaje. Vse- kakor i>a bo treba v bodoče teoretična predavanja bolj povezovati s praktič- nim delom,, predvsem pa z izkušnjami iz NOB. Le tako bodo predavanja za- nimiva in uspešna. V razpravi so zelo podčrtali važnosl, da morajo rez. oficirji aktivno delati tudi v ostalih množičnih organizacijah, še posebej pa v ljudski tehniki in te- lesnovzgojnlh društvih, skratka morali bi biti stebri političnega dela v svojem kraju. Posebno skrb bodo morali po- svetiti tudi starim borcem, ki so žal ponekod v naših podjetjih marsikdaj zapostavljeni. Po skupščini se je novoizvoljeni od- bor sestal ter izvolil 9 članski sekreta- riat. Za predsednika je bil izvoljen tov Ivan Divjak, za tajnika pa tov. Stanko Skerlj. Hermann BuhI ¥ Ceiju V torek, 24. t. m. bo v Celju predaval znameniti nemški alpi- nist Hermann Buhl, ki ga ime- nujejo »čudež človeka«. Največji njegov uspeh, po katerem ga po- zna ves svet, je njegov vzpon na Nanga Parbat, usodno goro, na kateri je izgubilo življenje 31 svetovno znanih alpinistov. Na vrh je prišel sam, bivakiral ne daleč pod vrhom in premagal v dveh dneh nekaj tisoč metrov vi- šinske razlike v višinah, kjer je vsak korak skrajen napor. Znan je po svojih najtežjih vzponih v Alpah. Kar so drugi opravili v navezah, je opravil Buhl sam, tako najtežje smeri v Piz Badile, Marmolati, Civetti, Veliki Zini i. dr. Sam je v februarski noči preplezal severno steno Watz- manna v najhujšem mrazu brez hrane, doživel tri težke bivake v severni steni Eigerja, kjer se je srečal z najmočnejšo francosko navezo — sicer pa vam bo o vsem tem sam povedal. Knjiga, ki jo je izdal o Nanga Parbatu in zapiski v svetovnih alpinističnih revijah, pričajo, da je Buhl tudi mojster preproste, iskrene besede o svo- jih za povprečno človeško mero fantastičnih dejanjih v gorah. Njegov vzpon na Nanga Parbat je nekaj takega, kar dosedanja 200 let stara zgodovina alpinizma in himalaizma ne pozna. Natan- čen čas in kraj predavanja bomo objaviU v dnevnem časopisju. T. O. Tudi Franicoiovo v pripravah na občinsi(i praznik Frankolsko ljudstvo je izbralo 25. maj za svoj občinski praznik. Pred enajsti- mi leti je v tej noči drzna partizanska skupina zasedla Frankolovo. Uničila je nemško postojanko, zaplenila orožje in municijo ter po cestah natrosila par- tizanske letake. Pričetek občinskega praznika bo že v nedeljo, ko bosta nastopila pevski zbor iz Dobrne in sindikat z igro »Div- ji lovec«. Na večer pred praznikom bodo v partizanskih vaseh zagoreli kresovi. Na praznik bo ob 9. uri slavnostna aka- demija, ob 10. uri pa otvoritev veteri- narske ambulante, ki pomeni napredno pridobitev za tukajšnje živinorejce. Popoldne bo skupen odhod na gro- bove talcev, kjer bo komemoracija, nato pa se bomo po partizanskih poteh po- dali na Lindeški grad. Ob spominski plošči bodo predstavniki množičnih or- ganizacij položili vence. Spomnili se bomo tudi težkih bojev, ki jih je fu vodila slavna 14. divizija. Zvečer pa bo ljudsko rajanje. Ob 10. obletnici osvoboditve moramo priznati, da je bilo marsikaj storjenega" za napredek tega kraja. Blatne poti, ki so nekoč vodile skozi naselje, so se- daj zamenjale lepe bele ceste. Skoraj po vseh naseljih te občine je že zasve- tila električna luč. -Drago- Z zbiranjem sredstev in razdeljevanjem kreditov za gradnjo stanovanjskih hišic je treba pohiteti Vsa povojna leta je bUo mnogo stor- jenega na področju obnove porušenih stavb, zgrajeno je bilo tudi dokaj no- vih stanovanjskih blokov in manjših, privatnih hišic. Ko so bile približno do leta 1950 cene gradbenemu materia- lu nekoliko zmernejše, se je marsikdo ojunačil in začel graditi svoj dom. S popolno sprostitvijo trgovine pa so se cene gradbenemu materialu in delovni sUi znatno dvignile, kar je zavrlo grad- njo privatnih hiš. V kolikor se spominjamo je leta 1951 izšel zvezni predpis o dajanju regresa delavcem in uslužbencem za nakup gradbenega materiala. Vendar teh ugod- nosti nismo bili deležni vsi, ki smo želeli graditi. Nato je izšla še vrsta predpisov, ki so določali dodeljevanje kreditov na osnovi z družbenim planom določenih kvot. Sezona gradbene dejavnosti je pred- vsem pomlad in poletje, ko je vreme najbolj ugodno. V preteklih letih je bilo dodeljevanje kreditov zasebnikom precej zakasnjeno, poleg tega pa od- merjen še pičel rok za izkoriščanje. V letošnjem aprilu je izšel zvezni predpis o formiranju stanovanjskega sklada v lokalnem merilu. Posebni odbor bo v sklopu ljudskega odbora zbiral potreb- na sredstva, ki bodo preko podružnic NB dodeljena zasebnikom kot dolgo- ročna posojila. Mnogo interesentov se zanima za te kredite in že nestrpno čaka nanje. Da se gradnje spet ne bi zakasnile v deževno jesen, prizadeti naprošamo merodajne organe Narodne banke in ljudskih odborov, da pohite z zbiranjem sredstev in razdeljevanjem kreditov sedaj, ko je čas gradenj tu. z joZefovega hriba . Vrtnarska šola je v zimskem času prav čedno uredila park za Kalvarijo. Po parku so izpeljali poti, ki so jih posuli z belim peskom in uredili na- sade. Pot od stopnic dalje pa kvari razna kamnita navlaka, ki so jo od- stranili iz parka. Nekaj tega so v zimi že odpeljali. Želeti bi bilo, da bi po- spravili še preostalo kamenje. Stev. 20 — stran 8 CELJSKI TEDNIK, 20. maja 195^: Zavod za rehabilitacijo invalidov v Laškem uspešno opravlja svoje naloge Mnogo je bilo hrupa, tehtnih, pa tudi neresnih ugovorov proti ustano- vitvi tega zavoda. Končno so se duhovi pomirili in danes zavod uspešno vrši Bvoje poslanstvo s tem, da zboljšuje zdravstveno stanje premnogim invali- dom z najrazličnejšimi deformacijami. Z investicijskim kreditom 25 mili- jonov ter z lastnimi sredstvi je zavod v dobrem letu storil veliko delo. Glavna stavba je dobila ob 100-letnici svojega obstoja novo zunanje in notranje lice. V vili »Rečica« so v pritličju položili nov parket, postavili nov cvetUčnjak, za olepšanje parka pa nasadili okrog 150 okrasnih drevesc, uredili nove cvet- lične grede in posuli pota. Pripravili pa bodo še prostor za sončenje z zu- nanjimi prhami. Za zabavo bolnikov pa bodo preskrbeli prostor za bali- nanje,, croket, rusko kegljišče in od- bojko. Preteklo soboto so v navzočnosti mnogih političnih in upravnih funk- cionarjev v tem zdravilišču otvorili novo prizidano stavbo, kjer bo 15 man- sardnih sob, delovna in telovadna te- rapija, umivalnice, pralnica z električ- no sušilnico ter skladišče in garaža. Za bodoče pa je v načrtu še dvig let- nega objekta za eno nadstropje, kjer bodo pridobili večjo dvorano za razne prireditve. Za graditev zunanjega ba- zena, katerega si mnogi obiskovalci termalnega kopališča tako želijo, pa zaenkrat zaradi pomanjkanja denarnih sredstev ni 'izgledov. Sedanja zmogljiviost zdravUišča je za 210 bolnikov, v kratkem pa bo še lahko sprejelo 370 pacientov. Potem se bo tudi število zaposlenega osebja moralo ponmožiti. Trenutno je zavod brez zdravnika in izvršuje prevede že itak preobremenjeni laški zdravnik dr. Mer- molja. Pričakujejo pa v kratkem zdrav- nika ortopedskega zavoda iz Ljubljane. Posvetilo maršalu TITU za rojstni dan TITO! Kličemo Ti še več zelenih majev, In to smo mi in tisti iz daljnih, nepozabnih krajev. TITO, Tebe vse iskreno rado ima: Učitelja, voditelja, širom sveta in doma. Za Tabo šli smo v borbi in svobodi, ni le slepa vdanost, kar nas vodi. Resnično, pravo pot je čas potrdil, O, da se nismo Tebi pridružili, J ezovi močni nas bi zajezili — Strlo bi nas! Trpljenje bi nam zmage ne rodilo, Nihče ponosno ne gradil bi dalje. In spet bi sonce se za oblake skrilo. Da s Tvojo silo zmagovito, A. z voljo z dneva v dan močnejšo, Nas vodil si in boš tovariš TITO! Ostruh Mimi cuvajmo divjad! Vsako leto se dogaja, da nevedni ljudje odnašajo iz gozda mlado srnjad in jo doma vzgajajo. Ta srnjad je za gozd izgubljena in je običajno plen po- divjanih psov, ali pa jo dolete druge nesreče. Vs^^, ki najde v gozdu osam- ljeno srnico, zmotno misli, da je osiro- tela. Lovci pa vemo, da stara srna prve tectoe pusti mladiča v kritju in gre na pašo ali pa v nevarnosti spelje za seboj preganjalce, nato pa se po ovinkih vrne k mladiču. To velja tudi za najdbo mladičev ostale divjadi. Najbolje je, da obvestimo o najdbi najbližjega lovca. Ker je divjad splošno ljudsko pre- moženje dn lov gospodarska panoga, je divjad zaščitena z zakonom. Vsako brezvestno uničevanje divjadi se ka- znuje z denarno kaznijo. Okrajna lovska zveza Celje Naša družina in mladina Otrok in praktično življenje Nexo: »Toda delo, dejavnost, ki se prilagodi otrokovim zmožnostim dn mo- čem — in ne prav njegovi zabavi — je prava dobrota za otroka. Ce sme otrok kakšno urico pomagati odraslim pri produktivnem delu, je to več vredno, kakor če presedi dvajset ur na poljubni šolski kloiii. To bi ga privedlo samo spet v stanje, v katerem je bil, ko je imel ves dan prosto za igre in sd je moral svoje igre sam izmdšiljatd — čutil bi se raztrganega in nezadoščenega. Otroka, ki je prepuščen sam sebi, za- mika vsak hip kaj novega, da postane raztresen, nenačrten in naveličan. Vsak otrok ima globok nagon xx) redu, po uvrstitvi samega sebe, po zadoščenju, ki mu ga daje, če je v sebi kaj pre- magal in izpolnil kako dolžnost, ki pa mora biti kajpada utemeljena v neki splošni potrebi. Otrok je — kakor vsak odrasel človek, ki ni bolan — vesel, če se čuti člen v verigi, kot del nekega reda.« Kako zlate pedagoške resnice velike- ga pisatelja Nexoja! Mnogokrat se sprašujemo, kako je mogoče, da so naši otroci tako »divji«, razbrzdani. Jezimo se, kaznujemo jih, toda vse nič ne zaleže. Starši navadno marsikdaj mislijo, da so s kaznijo opravili tisto važno vzgoj- no nalogo, ki jo kot starši morajo. Ne zavedajo se pa, da je kazen poslednje vzgojno sredstvo, ki ga uporabimo, da otroka odvrnemo s slabe poti. Tako je mati neusmiljeno naklestUa petletnega Janka, 'ki se je vse popoldne potepal. Ni mu pa predhodno preskrbe- la zaposlitve niti mu svetovala, kakšno igro si naj izbere. Saj mnogokrat greše starši, ki si želijo, da se otrok vsaj za nekaj časa odkrižajo. Več jim je vreden njih lastni užitek kot otrok. Otroku se posreči izmakniti se prvič, drugič in tako se pričenja nje- gova nenačrtna pot v življenje. Ne bom trddl, da otroku sploh ne smemo dovo- liti, da bi obiskal kogar koli svojih majhnih prijateljev. O, da! Stik z do- brimi tovariši mu bo mnogokrat ko- ristil. Posebno še, če je edinček. Otroci, ki so zaprti samo za vrata domače hiše, kjer tudi ni močne pedagoške roke, ki bi poskrbela za vsa vzgojna sredstva, navadno zrase jo v svojstvene ljudi (egoiste ali ljudi s kakimi drugimi last- nostmi), ki jitn je že v najmanjšem obsegu vsako podrejanje lastnih inte- resov dirugim nemogoče. Hudo je, če so otroci že v najnežnejši dobi tja do prvih korakov v šolo pre- puščeni sebi. Hudo je, če imajo starše le zato, da jih kaznujejo. Prav taki otroci se navadno silno dolgočasijo. Starši so najpomembnejši vzgojitelji, čeprav iX)gosto prevladuje mnenje, da so samo učitelji in pix>fesorji ix>klicani, da bodo iz neoblikovanega testa ustva- rili zlato. Nexo je imel prav, ko je trdil, da iana otrok globok gon po redu. Res je! Kar opazujte otroka, kako pri igri ljubi si- metrične oblike. Jasno je, da mu mo- ramo to njegovo naravno potrebo po redu negovati. Kako? V prvi vrsti z lastnim zgledom in potrebno dosledno- stjo pri otrokovem delu. Otrok ne sme biti nikoli toliko zaspan, da bi ne mo- gel pospraviti igrač za seboj! Res pa je, da ga moramo na red ne- prestano opozarjati. Red pri vsako- dnevnih higienskih navadah in igri se pozneje raztegne na delo. — Kdo ne stopi rad v prijetno pospravljeno in opremljeno čakalnico. In kdo nima rad človeka, na čigar zunanjem izgledu že začuti red?! Red je tesno povezan z vso otrokovo dejavnostjo. Prvo otrokovo delo je igra, ki je zanj že ustvarjanje — razvijanje umskih sil — mišljenja. Pri najenostav- nejši igri je Pepček prisiljen misliti ... Igre izgubijo primaren pomen, ko začne otrok hoditi v šolo. In zopet ni prav, če ga silimo le k učenju, vsd drugo mu pa prepovemo. Takrat slabotnega in še nedozorelega Pepčka primerjamo s seboj, že telesno in duhovno razvitim človekom! Sam sem že neštetim staršem sveto- val. naj svoje učence uvedejo v delo odraslih. Paziti morajo le, da otroci zmorejo delo. ki smo jim ga odredili. Dekleta, še osnovnošolska, morajo po- znati vsa laihinjska dela in jih izvrše- vati. Fantje se naj spoznajo z očetovim dnevnim delom. Seveda morajo starši zbuditi otrokov interes za njihovo delo. Z opravljanjem vsakodnevnih domačih opravkov bo otrok vesel, saj smo mu zaupali delo, ki ga opravljamo sami! l'oskusite in videli boste, da uspeh ne bo izostal. Lenkino zadoščenja je bilo veliko, ko je lepo pospravila kuhinjo in je vpra- šala mater: »Tako lepo sem jo pospra- vila kot ti, mama?« Ce ji je mama to potrdila in ji še leix> popravila kakšno pomanjkljivost, jo je moralno dvignila in usposablj^gla za praktično življenje. Pomoč pri delu odraslim je prvi otro- kov korak v praktično življenje. Kako neumno je modrovanje tistih mater: »Naj moja Tatjana p'.)fiva, saj bo po- zneje vsega še preveč!« Ne samo pomoč! Poleg tega vzgajamo v naših otrokih samostojnost, smisel za red in usposabljanje za praktično živ- ljenje. Turneja celjskego Mladinskega pevskega zbora I. gimnazije po Jadranu Vlak je brzel v temo. Kljub pozni un so biLa "naša srca razigrana, kajti pričakali smo to, česar smo se že dve leti silno veselili — turneje. Proti ju- tru smo že drveli po našem Krasu proti morju. Na Reki smo imeli nekaj časa, pa smo se izpostavili prijetno pripeka- jočemu soncu. Drugi dan. Ta dan je bil namenjen ogledu Zadra in njegovih znamenitosti. O^edali smo si rotundo sv. Donata, zmamenit arhitdrtonski ^x>menik iz ix. stoletja, ki je edini te vrste po- leg enakega v Italiji in Carigradu. Za- nimiva je tudi bazilika sv. Krševana, grajena v romansko-bizantinskem slo- gu. Naravnost navdušil pa nas je v prenovljeni stavbi moderno urejen »In- štitut za istorijske nauke«, v katerem je nameščen arheološki muzej. Zveč^ se je ob morju razlegala slovens^ka pe- sem. Pred hotelom »Beograd« smo za- peli nekaj pesmi in z njimi navdušili domačine. Kljub utrujenosti zaradi celonočne vožnje smo sii drugi dan v Splitu z ve- likim zanimanjem ogledali DLoMecia- novo palačo, posebno sedanjo katedralo sv. Duje, prejšnji mavzolej, antični Ju- pitrov hram ter centralno preddvor je impozantne palače PeristU, okrašeno z visokimi granitnimi stebri, arkadami, egiptsko granitno sfingo in monumen- talna vrata rotunde Vestibul. Na tem Peristilu je bil pred vojno postavljen Meštrovičev spomenik Grgurja Nin- skega, ki so ga Italijani hoteli uničiti, pa so ga domačini rešUi. Sedaj stoji izza »zlatih vrat« Dioklecianove palače. Popoldne smo se pojjeljali na ogled starega Solina, početika Splita, kjer smo videli ostanke rimskega gledališča na prostem, amfiteater in pokopališče, ki so ga pred vojno odkopavali Danci. Na tem pokopališču je še nrmogo dobro ohranjenih sarkofagov. Nadaljna pot nas je vodila v Trogir. Trogir je še danes ohranil značilr^sti srednjeve- škega mediteranskega mesta. Zgrajen je na umetnem otoku izmed celine in otoka Ciova. Oba dela veže znameniti most. Najbolj nas je zanimala trogir- ska katedrala, ki stoji na Narodnem trgu in je zgrajena v romanskem stilu. Zadnji dan našega bivanja v Splitu, smo si ogledali še Marjan, s katerega je čudovita panorama na mesto, bližnje otoke in na planine v ozadju. Z Mar- jana se tudi lepo vidi starodavna trdnja- va Klis. Pred odhodom na vlak, smo se s pesmijo poslovili od sinjega Ja- drana in prelepega Splita. -čič Kotiček za naše žene žene naj bi globlje pogledale v naše družbene probleme Na rednem seminarju, ki ga prireja SZDL vsakih dni po vprašanju dela z množičnimi organizacijami, z že- nami in mladino, je pretekli teden v sejni dvorani LOMO predavala tov. Marica Frece »O vlogi žene nekdaj in danes« pa je tovarišica Cerjakova govorila o nalogah žene v današnji družbi in nakazala nekaj smernic, kako naj bi žene praktično reševale ženske in splošno družbene probleme. Odkar ni več orgainizadje AF2 in so se njene naloge prenesle na množične organizacije, predvsem na SZDL, je aktivnost žene precej otrpnila. Vzrok je bil v glavnem v tem, da žene v množič- ni organizaciji pravzaprav niso našle prave opore. In tako se žene v Celju v tem pogle- du nismo znašle. Ustvarile smo si sicer komisijo pri SZDL. Tu se je sestajalo nekaj »pobomic« in iskalo novih prije- mov dela. Tako je ibil v lanskem janu- arju ustanovljen Biro za ix>moč v go- spodinjstvu, stekli so razni tečaji, kot kuharski, šivalni, pletilni (bilo je dovolj zanimanja zanje). V širino pa se delo med ženami le ni razmahnilo. Biro tudi ni dosegel svojega cUja, namreč da bi razbremenil delovno ženo. Vprašanje je, zakaj se žene ne iposlužujejo v večji meri tega biroja. Biro razpolga z neza- poslenimi ženami, ki bi za zmerno ce- no pomagale v gospodinjstvu (pranje, ribanje itd..) in vendar je odziv nezna- ten. Na tem sestanku je bilo sproženih vrsto predlogov, kakšne prijeme dela ■aj bi osvojile žene na terenu. Kot osnovno načelo organizacije tega dela pa bi moralo veljati: boljše se je usta- viti na enem samem problemu in ga uspešno rešiti, kot ipa neupešni. najraz- ličnejši, drobnjakarski poizkusi! Na pri- mer: skupina žena na nekem terenu bi pogledala globlje v našo družbeno pre- hrano in iskala načine izboljšanja. Ne- mara bi ženam uspelo organizirati ka- ko privatno kuhinjo, ki bi za zmerno ceno dajala dobro domačo hrano. V na- šem mestu je dovolj dobrih gospodinj, ki razpolagajo z večjo kuhinjo ali je- dilnico in ne bi bil težak problem spre- jeti kakih 10 abonentov na hrano. Zene drugega terena bi se spet lahko zagrizle v vprašanje prosvetljevanja med ženami. Tu je možno nebroj oblik: tečaji, zanimiva predavanja, delo z mla- dimi dekleti, ki stop>ajo v zakon, razpe- čavanje literature, ki jo izdaja Ženska zveza Slovenije in drugo. Osnovna na- loga društva za vzgojo žena pa naj bi bUa, da zbudi v sleherni ženi zavest ho- tenja po izobrazbi. Ce bomo to dosegli, bomo lahko na polju prosvete med že- nami zaibeležili lep uspeh. V Za vodni je vidna posebna aktiv- nost žena v delu z mlad;ino. Zakaj naj bi te žene ne delale naprej kot Društvo za zaščito mla^dine! Ali pa: v Celju imamo krasno otroško igrišče, imamo pa enega samega čuvaja. Matere so za- skrbljene, ker so tu otroci brez varstva. Zakaj ne bi celjske žene pogledale tudi v ta problem in dosegle na merodajnih mestih, da bi dobilo igrišče vsaj eno ali dve vzgojiteljici — družba, pa tudi starši sami bi gotovo radi prispevali ne- kaj za vzdrževanje. V osprod.ie problemov na področju mesta Celja, ki naj bi j-ih reševale pred- vsem naše žene, pa je ponovno izstopilo vprašanje otroških vrtcev. Pravilno je postavila tov. Trebičnikova, ko je de- jala: v Celju bomo v resnici razibreme- nili delovno mater šele takrat, ko bomo uspešno rešili vprašanje vrtcev. Samo v Gaberju je n. pr. 91 otrok od zapo- slenih mater, ki bi prišli v poštev za vrtec. Gaberske žene imajo sprejemljiv predlog, kjer bi se dalo z dobro voljo in ne previsokimi zneski adaptiraiti vrtcu primerne prostore. Prizadete ma- tere in aktivne žene tega terena se bodo morale tesno povezati s komisijo za ženska vprašanja, ki bo postavljena pri SZDL (gotovo bodo našle razumevanje) in ne odstopiti od tega perečega pro- blema, dokler ne bo rešeno. Tovariš Svetli čič se je zavzemal za drugo obliko čuvanja otrok zaposlenih mater. Tam kjer zidamo nove bloke, naj bi račimali tudi z dnevnim zavetiščem za otroke. Takih zavetišč bi lahko bilo v mestu več in m sprejeia 10 do 20 otrok v čuvanje med materinim de- lovnim časom. Nekaj praktičnih nasvetov Rjast madež s tkanine odstranimo s koščkom limone, ki ga ovitega v fino p^tno^ položimo na madež. Ta bo iz- ginil še hitreje, če uporabimo vroče platno. Ce smo pri likanju zasmodile prt, omočimo prizadeto mesto z mrzlo vodo, potresemo s soljo in posušimo na soncu. Ce se nam razlije črno vino po belem prtu, polijemo madež z belim vinom, nakar bo ta hitro izginU. Madež od črnila na perilu odstranimo na naslednji način: spodaj podstavimo bombaž in nato zdrgnemo madež s pra- vim platnom, namočenim v 90% al- kohol. Krvav madež na bluzi namočimo r mrzlo vodo, ki smo ji pridali nekaj kapljic amonijaka, potem splahnemo r vroči in čisti vodi. Da se izognemo preobilnemu solze- nju, kadar režemo čebiilo, bomo to de- lale pri odprtem vodovodu. Naša ščetka za lase je umazana. Šče- tine operemo v amonijakovi vodi, nato jih namilimo in izplahnemo v čisti vodL Goba za umivanje ni več mehka. Na- močite jo čez noč v kisu, potem pa jo splahnite v čisti mlačni in nato v mrzli vodi. Zopet bo mehka in kot nova. Ce nam je padel zamašek v stekle- nico, napravimo zanko na koncu vrvice, 9 katero ulovimo zamašek in ga izvle- čemo. Pri tem pa steklenica ne sme biti mokra. Ce imamo poslikan kozarec, ga naj- prej skrbno obrišemo, potem umijemo sliko z gorilnim špiritom in posušimo s starim časopisom. Več kzrme Vsak napreden živinorejec s skrbjo spremlja vse leto razvoj krmnih kultur zavedajoč se, da bo žival, predvsem pa govedo dalo kar največ kvalitetnih proizvodov, če bo krma bogata na beljakovinah, maščobah in ogljikovih hidratih. Med izredno pomembni krmni kulturi štejemo lupino in lečo. Ponekod, prav posebno na socialističnih kmetijskih obratih v Prekmurju in poskusnih par- celah v Zovneku, so dosegli z vzgojo lupine prav zadovoljive uspehe. Lupino uvrščamo med najvažnejše metuljnice lahke zemlje in prihaja v našem okraju v poštev v Savinjski do- lini. Uvaževanja vredna je njena visoka škrobna vrednost, poleg tega pa obo- gati zemljo z dušikom. V peščeni zem- lji je proti kislinam neobčutljiva, večje množine apna pa neugodno vplivajo na njen razvoj. Čeprav je globokosežna, terja pogoste padavine in pri suši za- ostane v rasti. Med najbolj znane lu- pine prištevamo rumeno, sladko lupino. Z zelenim gnojenjem izboljšujemo našo lahko zemljo, živinorejcem pa nudi na beljakovinah bogato krmo. Upravičeno jo prištevamo med »lucerne lahke zemlje.« Lupina je nezahtevna in dobro uspe- va po krompirju in žitaricah. Zemljo pripravimo kot za ostale metuljnice, vendar moramo plevel dosledno zatira- ti. S hlevskimi in umetnimi dusičnatimi gnojili ne gnojimo, zelo dobro pa uspe- va na zemlji, ki je bogata na kaliju. V rasti je počasna, zato mora dokaj zgodaj v zemljo, prav posebno pa še takrat, ko želimo pridelati seme. Za zeleno gnojenje jo sejemo še v mesecu maju. Za kalenje rabi mnogo zraka, zato je samo v vrstah v razdalji 20 do 25 cm in 3 do 5 cm glotx)ko. Ker je težko kaljiva, shranjujemo stroke preko zime in jih omlatimo pred uporabo. Običajno sejejo 150 do 170 kilogramov na 1 ha. Večje težave se pojavljajo samo v času žetve, ker lu- pina neenakomerno zori, poleg tega pa se stroki kaj radi odpro. Boljša v tem oziru je drobnolistnata lupina. Lu- pino požanjemo, ko je še zelena in se seme vidno barva. Shranjujemo jo suho v kozolcih. Zaradi visoke krmne vred- nosti lahko mešamo lupino s koruzo za silose, vendar jo kosimo, kadar je v polnem cvetju. Nič manj pomembna stročnica je leča. Pred desetletji so lečo prodajali v trgovinah, danes je več ali manj že neznana. Zrnje prište- vamo med izredno tečno hrano, slama pa je skorajda enakovredna senu. Zelo dobro uspeva na peščeni ilovici, v težki in mokri zemlji pa je žetev manj vredna. Zadovoljiv je pridelek v suhih letih. Kot lupina uspeva leča tudi po žitu ali krompirju. Lečo sejemo ka- kor nizek fižol. Od umetnih gnojil upo- rabljamo kalijevo sol in superfosfa!, pred setvijo pa nitrofoskal. Brž ko zač- no stroki rumeniti, lečo požanjemo in shranjujemo na suhih prostorih. Za se- tev v vrste potrebujemo 60 do 70 kg na 1 ha. Tudi leča obogati našo zemljo z du- šikom, zato jo bomo uvrstili med kul- ture, ki nam pomagajo pri dvigu naše živinoreje. France Kolar zidarje, peiuCene zidarje in delavce i^ejmemo takoj aU kasneje v stalno eaposliter. Delo je tudi v akordu. Hrana in stanoranje ta- sigurano. Gradbeao podjetje »Graditelj« Ljubljana, Smartinska c. M/b Obreščamo vsa društva, množične organizacije in razne odbore, da podjetje ne raa5>olaga s finančnimi sredstvi za razne podpore ia oglase t»r ▼ bodoče na take prošnje sploh ne bo odgovarjalo. Tovarna organskih barvil Celje »CjaJSKI TEDNIK, 20. maja 195š Stev. 20 — stran 5 FESTIVAL SODOBNE DOMAČE DRAMSKE UMETNOSn Gledališki festival v Mestnem gledališču (od 8. do 15. maja 1955) V četi-tek, 12. maja je naše Mestno gledališče uprizorilo slovensko dram- sko noviteto, ki jo je predložil Jože Javoršek pod naslovom »Kriminalna z^)dba«. Jože Javoršek je znana lite- rarna osebnost, pesnik in esejist; zad- nje čase pa je zavzemal najvidnejše mesto med gledaliikimi kritiki posvoji razgledanosti in pronicavosti svoje umet- niške sodbe. Ko smo brali njegovo »Kri- minalno zgodbo«, nam je bilo žal, da ni izbral kake druge snovi, splošnemu okusu in miselnosti bližje in dostop- nejše teme. Skrbelo nas je, kako bo gledalec sprejemal to groteskno satiro, čeprav delu tudi pri branju nismo odrekli vsebinske in formalne učinko- vitosti. Predstava v četrtek večer pa nam je pokazala, da smo se v naših pomislekih uračunali. Delo je vzel v roke domači režiser Hieng in mu dal slikovito in duhovitto — delo tudi Je tako — odrsko podobo. Avtor in reži- ser sta se v razumevanju dela popol- noma zlila in nastala je slogovno enot- na, pestra in bizarna igra, iz katere je pršelo avtorjevo intelektualno boga- stvo in se bleščala fantastika, humor in safu-Ična ostrina. Režiserska domi- selnost in občutljivost za slogovno so- glasje je dobila svoj dragoceni pouda- rek v barvitii, skladni, funkcionalno in likovno brezhibni inscenaciji Svete Jo- vanoviča. Problematično konstrukcijo avtorjeve •domišljije Marka Zidarja je v posreče- nem liku utelesil Janez Skof. Ni mi bil sicer všeč v vseh potezah in potezi- cah, vendar je bil kot pojava in oseb- nost celovit, kot da bi bil bolj zaslutil kakor pa doumel idejo, vsebino in kva- litete tega pisateljevega stvora. Škofje ponovno dok^al svoj igralski talent in izredno uporabnost. Tudi glumo Doli- narja, ki je igral pisatelja, prištevamo med najpomembnejše igralske stvarit- ve, kar smo jih videli na festivalu. Do- linar nima tako bogatega obsega, nje- gov izraz je po svojih sredstvih prej skromen kakor bleščeč, toda preprič- ljiv in zgoščen. Njegov pisatelj je bU skrbno zasnovan in precizno izveden ter je k uspehu predaitave pridejal enak delež, kakor je bil Škofov. Na enaki višini je bila s svojo igro Mar- janca Krošlova, ki je pisateljevo hčer- ko Vijolico odigrala suvereno in spro- ščeno, vendar ni šla nikjer preko meje in sloga. Pisateljev diom je s svojim smislom za prastaro komičnost Ksantip imenitno izpolnila Klio Maver jeva s svojim likom gospodinje;, ki ima za vse drugo smisel, le za pisateljeve mar- nje nobenega. Njej enaki sta biili pojavi obeh sosedov, ki se ukvarjata s krsta- mi in sta ju postavili Cervinkova in Novak. Posebej je treba pohvaliti pan- tomimo, v kateri so se brez posebne šole in sistemati&ie telesne kulture, ki jo taka stvar terja, izkazali Goršičeva', Stmad, Božič;, Krošl in ostali, tudi tisti, Id niso člani ansambla. Predstava je po svojem notranjem naponu, razumski in razizmarski ostri- ni, po duhovitosti in iznajdljivosti do- živela daleko večji uspeh, kakor pa smo ga pričakovali. Ni čudno, če se je žirija odločila, da ji prisodi največ prizna- nja, čeprav je igra po svoji literarni tematiki in svojem osrednjem živcu ix>vprečnemu in splošnemu življu ne^ kam odmaknjena. Od avtorja pričaku- jemo, da bo svoje spretno in razborito pero še zastavil za slovensko dramo. V petek, 13. maja so se na festivalu predstavili Kranjčani z igro Igorja Torkarja »Risana žoga«. Avtor Igoir Torkar je naši javnosti dokaj znan, kranjsko gledališče pa si je ustvarilo s svojiim nedavnim gostovanjem pri nas lepo ime. »Pisana žoga« je nedvonmo odrsko lahko zelo učinkovit tekst, dobro napi- san in pomemben že zato,, ker je delo načelo nekaj novega, kar smo doslej pogrešali in smo kar težko razumeli, zakaj toliko časa V naši literaturi ni udarilo na dan. Soglašam z mnenjem režiserja Igorja Pretnarja, da bo ta te- matika slovenski dramatiki omogočila še mnogo globokih, pretresljivih dram- skih del, ki bodo odkrivala našega člo- veka v najpomembnejšem razdobju naše zgodovine. Ce je Torkar nakazal, kam naj gre pot, od zunanjosti v notranjost, od načelne enoličnosti in fasade k člo- veku in njegovi psihiki, je storil veliko in pomembno delo, ki smo ga zares lahko veseli. Interpretacija kranjskih igralcev je bila dokaj prepričljiva, ven- dar igralsko v osrednjih scenah ne do- volj izdelana. Morda gre ta vtis ne- izdelanosti nekoliko ria račun tega, da je ves učinek odvisen od igralske moči, kajti gola scena z vso igro luči igralcev ni dovolj podprla. Vendar smo hvaležni tudi za ta poizkus inscenacije. BHi so prizori, ko je igra, luč in glas- ba prevzemala in prepričevala, bili so tudi, ko se nam je zdelo, da je pisa- teljeva beseda vse, da ne rabi nobene- ga okvira. Igralsko najmočnejši je biJ Jože Kovačič, ki je s svojim Sanom podal zares pretrdjiv in prepričljiv lik. Cigoj je Renca močneje upodobil v sreči kakor v preizkušnji okupacije. Bavdaževa je z Gašo ogrela publiko; vendar je bilo v njeni igri nekaj krče- vitih, nesproščenih potez. Predstava je bila na dostojni višini in je kakor vse ostale izpričala visoko raven slovensES gledališke umetnosti. T. O. MIlierjeve „Salemske čarovnice" (16. maja 1955) V izredno impresivni režiji Dina Ra- do jeviča smo v ponedeljek zvečer vi- deli dramo Arthtirja Millerja, ki ima v originalu naslov »The Crucible« (Schmelztiegel-topilni lonec, Nemci so prevedli s Hexenjagd = Lov na ča- rovnice) in se je godUa 1. 1692 v naselju Salem v državi Massachusets v Ame- riki. Miller seveda drame ni napisal iz nekih romantičnih nagibov niti ni podlegel epski šiilni, ki jo ta dramska zgodba nedvomno ima, marveč zato, da bi s svojim sijajnim smislom za dra- matičnost pokazal, kako se je tak lov na čarovnice ponavljal in se lahko še vedno ponovi« če neka fanatična misel- nost preplavi in zatopi zdrav človeški razum, če absolutna dogma, proti ka- teri ne sme biti ugovora, podjarmi člo- veka. Tako je na videz zgolj zgodovin- ska drama, ki se je izvršila v Salemu, dobila širši, obči pomen, dobila tudi značaj sodobnosti, kajti kadarkoli ljud- je podležejo verski blaznosti kakršnega koli tipa, se je jo okoli sebe gorje tn ki-i- vico. V tem je velika idejna vrednost Miller j eve drame, njena aktualnost, kajti če pogledamo okoli sebe„ vidimo še vedno osnove za lov na čarovnice — mutatis mutandis — seveda, omenimo le pKDHtiko skrajne verske reakcije, ki jo ZDA vodijo v pokrajinah, za katere menijo, da so najbolj ogrožene od ko- mimizma (Južni Vietnam, Južna Ko- reja itd.) Dogma je vedno enaka, spre- minja se le zunanji okvir, v katerem z ideološko in E>olitično policijo strahu- je zdravo človeško pamet in moralno pravico človeške osebnosti do indivi- dualne svobode. Zato je krik »Bog je mrtev«, ki ga John Proctor vrže v obraz guvernerju Danforthu, enakovre- den kriku »Človek je mrtev«, če zma- guje teokracija, tako bogovladje, kakor je zavladalo v Massachussetsu, ali ka- terakoli dogma, ki ji ni do spoštovanja človeške osebnosti: vlada in sodnija se spremenita iz sodnika in razsodnika v krvnika, MiUerjeva drama je napisana zoper brezdušne dogmatike, zoper birokrate, če hočete, ki vidijo samo fasado, pre- pleskano z načeli, in rampo„ ki jih loči od človeških množic, ne vidijo pa člo- veka,, njegovega srca in njegovega ne- usahljivega hrepenenja po miru in za- dovoljstvu, po sreči Take drame so se že večkrat pisale, toda ta je pisana iz duha današnjega časa, iz vira sodobnega himianizma, ki z enkratnim zgodovin- skim dogodkom obsoja sodobne orgije dogmatizma, fašizma, reakcije in vsek oblastnikov, ki se povampirijo tn misM- jo, da se bo zaradi njih ustavil čas. Sodnik Hathome in namestnik gu- vernerja Danforth, ki sta ju igrala Emil Glad in Vanja Drach, sta s svoj« igro markantno pokazala brezdušni državni stroj v njegovem pohodu zoper osebnost, ki se bori za svojo pravico. Po zgodovinski resnici se je lov na čarovnice v Salemu začel iz osebnega maščevanja — tudi to se je mnogokrat ponovilo in se lahko še ponovi. Carov- niška histerija,, ki je zameglUa Salem", je izbruhala iz sebe ves gnus egoizma, pohlepa, sogoltnosti, osebnega sovra- štva in ljubosumja, iz nje pa se v hitri ekspoziciji dvigne zaplet med Abigailo,. ki jo je igrala Sanda Langerholz, in zakonskim parom Johnom Proctor jem in Elizabeto, ki sta ju monumentiln« izoblikovala Drago Krča (v Matkovi- čevi »Na kraju poti« je igral Rikarda) in Vjera Zagar-Nardelli. Zaplet je Mil- ler mojstrsko izvedel, režiser in igralci pa so poskrbeli, da je drama potekla ves čas v srhu in zoni naipetosti, groz- ljivosti dn pretresdjivosti, čeprav Miller ni dramatik; ki bi prodiral v globine svojih oseb. John Proctor, ki mu žena hoče rešiti dobro ime, končno prizn^, da je imel zvezo s hudičem in da je ^ hudičevo pomočjo koval »opozicijo« za- to, da bi si rešil življenje. Toda ob po- gledu na trdno Rebecco Nurse, ki ji je dala zares častitljivo podobo Ivana Pe- tri, prekliče svoje priznanje in se od- loči za vislice. John Proctor ni junak ali svetnik, kakor je bilo to v mnogih dramah, kjer junaki umirajo za svojo idejo, marveč je le človek, ki ljubi živ- ljenje, a kljub temu služi resnici. V Dragu Krči je Proctor dobil mogočnega interpreta, ki je silni obseg vloge moj- strsko obvladal, predvsem pa z živ- ljenjsko pristnostjo podal dialektična profclovnost človeške osebnosti, v ka- terem se vedno menjavata in preple- tata dobro in zlo, ki pa končno le do- seže neko relativno »katarzo« (= oči- ščenje) in umre za svobodo človeške osebnosti, brez zanositnosti, le z ogor- čenjem in globoko bolečino nad izgub- ljenim življenjem. Zli duh drame Abi- gail WUliams, ki pobegne iz Salema, potem ko je razpihala svojo »svetniško« histerijo in se maščevala nad Proctor- jevima, je izoblikovala svoj lik brez tistih poudarkov, ki smo jih navajeni pri vlogah s temnimi toni, kakor da zlo v njej ne bi bilo nič posebnega in nepričakovanega. Idejo dela in vred- nost svoje vloge je s tem igralka Lan- gerholčeva samo dvignila. Tako je tudi njo dogajanje po svoje stopilo — uto- nila je v velemestni prostituciji. Od ostalih oseb bi omenil močno karakter- no osebnost Pera Kvrgiča, ki je igral Gillesa Coreya in Ivana Subiča, ki je dal Thomasa Putnama, dalje oba du- hovnika. Harrisa je igral Marotti, Hale« pa Sven Lasta. Oba sta z močnim re- alizmom podčrtala dva cerkvena tipa, Harrisa kot pohlepnega, intrigantskega slabiča, Halea pa kot značaj nega, do- slednega, v nekem smislu pokončnega zastopnika »vojskujoče se cerkve«. Tudi ostale manjše vloge so bile od- igrane tako, da so vzdržale silni no- tranji in zunanji napon, ki mu je dala še likovno in prostorno podporo scena Sava Simončiča. Celotna odrska upo- dobitev je bila taka, da nam je zasta- jal dih ob mnogih prizorih. Celjsko gle- dališče, ki je prav v teh dneh pridobilo Dina Rado jeviča za umetniškega vodjo, si lahko samo čestita. T. O. Zadnja predstava v okviru gieda iškega festivala Zadnji dan gledališikiega festivala smo na celjskili deskah ijozdravili zagreb- ško gledališče, ki ga menda nismo vi- deli, odkar je pred leti Nučič prišel s Krleževo »V agoniji«. To pot smo gle- dali Matkovičevo dramol »Na koncu poti«, drzno in obenem globoko jsajeto tragedijo iz dni osvoboditve. Tudi Mat- kovič se je po obliki in tehniki držal modernega analitičnega načina ali re- trospekcije in je zlasti v drugem delu prepričal in prevzel z efektnim, reali- stičnim dialogom in izredno zdravim smislom za objektivnost, za psihologijo in tragiko človeških usod, ki jih je brez usmiljenja mlela najstrašnejša vojna, kar jih je bilo doslej. Režiser dr. GaveOla pa se je pokazal mojstra režije, prav takega, kakršnega smo vedno občudovali. Njegova režija je ne- kaj silnega^ zanositega, nekaj prvobit- nega, kar je teater rodilo in kar ga bo vedno ohranjevalo. Globok smisel za realizem, obenem pa tenak čut za vsak idejni poudarek, izdelanost igre do skrajnih meja, oživljanje snovi in duha, vse to in še kaj je dalo zagrebški pred- stavi ble^ resnične, prepričljive umet- nine, čeprav bi morda delu ne bilo na škodo, če bi se nekoliko skrajšalo in dramatsko strnilo. Igralci so bili vsi od kraja dovršeni, poudaril pa bi le oba protagonista Tonka Lonzo in Mio Ore- movič, ki sta igrala Žarka in Nedo z izredno močnim doživljanjem in izra- zito igralsko slo. Dalje generala, ki ga je igral naš znameniti igralec Rogoz„ eden od nepozabnih slovenskih Hamle- tov in priznanih filmskih igralcev iz časov med obema vojnama. Od L 1909 je Rogoz na odru. Njegov general je v celoti in v detajlih umetnina in moj- strovina. Krležovski dialog je bdi z njim in z njegovimi partnerji, stotni- kom Horvatom (Subič), polkovnikom Puceljskim (Sembera) in ženo pL Lukič (Ivana Petri) oživljen tako plastično in s takim čutom za življenjsko resnič- nost, da so Zagrebčani v resnici s pra- vim teatrskim veličastjem zaključili prvi slovenski in jugoslovanski gleda- liški festival. T. O. RAZSTAVA mariborskil) umetnikov v Celju Pod pokroviteljstvom Sveta za pro- sveto MLO Celje je bila v Mestnem muzeju 14 dni odprta razstava maribor- sluh umetnikov. Prirejena je bila v po- častitev 10. obletnice narodne osvobo- R. Bratož: Lekarniška ulica ditve in 10. obletnice ustanovitve pod- odbora mariborskih likovnih umetni- kov. V treh prostorih je razstavljalo 15 umetnikov, izmed katerih je najbolj izkristaliziraina umetniška osebnost brez dvoma Kavčič. S svojimi deli je poka- zal dosledno in logično razvojno pot. Njegove podobe so podane aH v barvni simfoniji modrih tonov ali pa mu za izraz notranjega doživetja služita sko- i^j nasilna barva in črta. Tako se je ravno zaradi pogumnosti v barvah nje- gov Celist marsikomu vtisnil v spomin. V celoti lahko rečemo, da so tudi nje- gove risbe pokazale ustvarjalca po- membnih umetniških kvalitet. Pandur je v oljnatih slikah in risbah samosto- jen v oblikovanju i)redmetov in izbiri motivov, zlasti s Prekmurja. Glumače, polne notranje dramatičnosti, je podal v dobro pretehtani kompoziciji. Bratož je svojevrsten umetniški oblikovalec, ki s svojo tehniko in doživeto barvno- muzikalično uglašenostjo kaže svoj mi- selni in čustveni svet. Motivi s trga vo- dijo Primožiča v njemu povsem novo smer upodabljanja, zlasti glede prosto- ra. Koresova dela so umetniško dožive- ta, barvno lirična in združena s strem- ljenjem po harmoničnem in estetsko ugodno učinkujočem izrazu. Polak slika neposredno, s široko potezo čopiča in hladnimi barvnimi toni. Trstenjak se je na tej razstavi predstavil s svojim Tihožitjem z violino in z akvarelom Iz Dalmacije kot slikar .poki sveže barvne izrazitosti. Kos je še vedno zvest svo- jemu staremu načinu podajanja. Dobro je naslikal portret Elice in akvarele, zlasti motiv Ob vodi. Polanjkov Dre- vored tn Domačija sta zanj značilno barvno ubrani umetnini. Pečkova slika V kovačnid je polna invencioznosti v detajlu, vendOT v celoti ni najbolj učin- kovita. Žagar je prispeval dve starejši deli-pravi umetnini v oglju. Iparčevo Predmestje učinkuje po preprostosti in harmoničnem polaganju bahr. Šibila ni razstavil svojih najboljših del, enako tudi ne ilustrator Vidio. Kipar Kolbič je razstavil nekaj drob- ne ^stike, ki jo izvaja večinoma v terakoti Pri tem mu je pogost predmet obravnavanja žensko telo. ki mu s svo- jimi linijami nudi nešteto ustvarjalnih pobud. Njegov relief Jutro je snovno in kompozicijsko zanimiv in bi bil vre- den uresničitve v kamnu. Oba portreta v mavcu, slikovito obdelana, sta psi- hološko dobro karakterizirana. Omenil bi tudi Moč, ki jo je razstavil kipar Vojsk. Vsem mardborskim umetnikom pa se za ta pomemben dogodek v našem kul- turnem življenju zahvaljujemo in želi- mo, da čez čas tpet kaj razstavijo. M. M. Sklep festivalske revije v petek 13. t m. je po predstavi »Pi- sane žoge« nestor slovenske gledališke kritike književnik Fran Albreht sklical žirijo, ki naj bi določila najbolj uspe- lega avtorja, režiserja, inscenatorja, igralca in igralko v slovenskih dram- skih novitetah, ki so se igrale na festi- valu (MUoš Mikeln, Dež v pomladni noči, Vasja Ocvirk, Tretje ležiščei, Branko Hofman, Življenje zmaguje, Jože Javoršek, Kriminalne zgodbe in Igor Torkar, Pisana žoga). Žirijo so se- stavljali poleg njega, ki ji je predsedo- val, gledališki kritiki Javomik, Grab- nar, Predan, Fras in Orel. Po daljšem pretresu je žirija prisodila največje priznanje avtorju Jožetu Javoršku, re- žiserju Hiengu, inscenatorju Jovano- viču, igralcu Škofu (Zidar) in igralki Jenčičevi (»Življenje zmaguje«. Zora). Redakcije slovenskih časopisov (Slo^ venski poročevalec, Ljubljanski dnev- nik, Tedensika tribima, Večer in Celjski tednik) so nakazale 65.000 din, ki jih je v ponedeljek razdelil med nagrajence predstavnik žirije prof. Orel namesto odsotnega predsednika Frana Albrehta. Vsak od njih je prejel tudi pohvalno dipOomo. Tako je večino priznanj po- žela celjska predstava »Kriminalne zgodbe«, ne more pa se iti mimo iskre- ne ugotovitve ocenjevalcev, da so bile vse predstave novitet na celjskem fe- stivalu na visoki imietniški stopnji in da so kvalitetni razločki med posamez- nimi ustvarjalci zelo majhni. Posebno je treba pohvaliti koprsko in tržaško gledališče, ki delata v težkih razmerah, pa sta pokazali izredno resnost in do- živeli lep uspeh. Zitrija je s poudarkom ugotovila pomembnost festivala, ki je pokazal ob desetletnici nove Jugosla- vije izreden v^EX>n slovenske dramske umetnosti, saj je nastopalo pet poklic- nih gledališč z resničnimi kvalitetami, ki vzbujajo najlepše upanje za še lei>ši nadaljnji razvoj. Ob jubilejni razstavi celjske umetnostne delavnosti od leta 1918. do danes V čast lO^etnice nacionalne osvobo- ditve in 30-letnice obstoja mestnega Olepševalnega društva prireja likovna sekcija SKUD »France Prešeren« zgo- dovinsko razstavo »Razvoj celjske umet- nostne delavnosti od 1. 1918. do danes« v galerijskih prostorih Mestnega mu- zeja v Celju. Razstava bo odprta do vključno 29. maja vsak dan od 9. do 17. ure, nakar bo prenešena v Maribor, kjer bo precej pomnožena razstavlje- na v tamkajšnd Umetnostni galeriji v času od 5. do 19. junija ter bo tako tudi ta del Slovenije seznanila z umetnost- nim snovanjem celji^e pokrajine. Rastava je za celjske razmere izred- no obsežna. Na njej razstavlja 25 umet- nikov vsega skupaj 97 umetnin, med njimi 34 olj, 15 akvarelov, 2 pastela, 1 tempero, 3 risbe, 24 grafik in 18 pla- stik. Sorazmerno stroga žirija in pre- mišljeni aranžma sta dvignila razstav- ni nivo na kvalitetno višino, kakršno celjska umetnost doslej še ni pokazala. Na razstavi so zastopani vsi v Celjii živeči umetniki. Poleg njih večina do- mačinov, ki žive in delajo drugje, pa tudi prišleci, ki so v tej pokrajini de- lovali ter tako pomagali ali še F>oma- gajo soiistvarjati njen umetnostni izraz. Eksaktnejšo podobo celjskega umet- nostnega razvoja je težko podati ker organskega razvoja tukaj sploh ni bilo, Celje je bilo vedno premajhen kulturni center, da bi moglo ustvariti svojo lastno likovno umetnostno bazo ali celo tradicijo. ProvinciaMzem je bil vedno toliko močan, da modernejša strujanja navadno niso prihajala do veljave in je tako izostajal tudi vsak pomembnejši napredek. To velja tako za čas pred I. svetovno vojno, ko so v Celju delo- vali razni nemški umetniki profesorji, kot tudi po njej, ko so njihovo vlogo prevzeli Slovenci (kiparja Levičnik in Sajovic). Edina pomembna umetnika, ki sta v tem času izšla iz te pokrajine, Tratnik in Napotnik, v Celju samem nista nikoli delovala, čeprav sta se ude- leževala skoraj vseh razstav« ki so se takrat prirejale v okvirju »Celjskega kulturnega tedna« v Celju. Kipar F. Bermeker je pomenjal za Celje le efe- memo peripetijo. Položaj se je bistveno spremenil šele z letom 1934., ko je prišel v Celje akad. slikar Ščuka Cvetko, kateremu so se v naslednjih letih pridružili Miro Modic, Albert Sirk in Grašer Jože, kiparja Salezin in Lipičnik ter amaterja Vera Pristovšek in Mehle. Ta »srednja« ge- neracija je takoj reorganizirala celj- sko umetnostno življenje. Osnovala je slikarski tečaj na gimnaziji, katerega je obiskovalo tudi do 80 učencev, za- čela je prirejati redne letne razstave, razmahnila je umetnostno propagando tn z njo povečala umetnostno razume- vanje publike, toda preobremenjena je bdla fi pedagoškim delom in težile bo jo materialne prildke. Posebene pom» te generacije je v dejstvu, da je usme- rila vrsto danes priznanih umetnikov in amaterjev v sfero likovnega ustvar- janja. Izpod njene pedagoške taktirke so izšli: nekoliko starejši Zoran Didek in Dore Klemenčič, nato pa Romih Mil- ko, Karel Zelenko, Zuža Jelka, Kumik Majda, Kitak Franc, Sušteršič Marko, LorenČEik Darinka, Lavrenčič in vrsta amaterjev. Nemška okupacija je nastajajoče umetnostno življenje celjskih SloveiT- cev uničila. Na vrh je prišel celjsld Nemec grafik Seebacher, kateremu se je kmalu pridružil Maksov nečak sli- kar Anton Klinger. Lahko rečemo da je bila ta doba umetnostno sterilna in da ni zapustila nobenih umetnostno po- membnih sledov. Z nacionalno osvoboditvijo 1945. leta se je začel čas obnove in izgradnje na- šega materialnega, duhovnega in etič- nega življenja. Tudi likovna umetnost se je vključila v ta proces. Poleg sta- rih imen Ščuke, Sirka, Mehleta, Pri- stovškove, Salezina, Lipičnika so se po- javila nova: Jeraša,, Zelenko, Zuža, Zdolšek, Maček, Vudler, Deržek itd. Tem so se po 1949. letu priključili aka- demski umetniki obadva Lorenčaka ia Cesar, posredno pa tudi odseljena Ze- lenko in Zuževa. Tudi organizacijsko se je celjsko umetnostno življenje po raz- (Nadaljevanje na 6. str.) Stev. 20 — stran 8 CELJSKI TEDNIK, 20. maja 195^: IZ CELJA... Film „Pot miru" pride v Celje Kinopodjetje Celje bo za 63. oblet- nico našega ljubljenega maršala Tita predvajalo od 25. do 27. maja dolgo- metražni dokiunentami film o njegio- vem potovanju v Indijo in Burmo pod naslovom »Pot miru«. Material za ta film so snemali naši fUmsiki snemate- Iji Dragan Mitrovič in Stevan Labudo- vič, ki so se nahajali v spremstvu pred- sednika Tita. Film prikazuje vse važne momente te velike zgodovinske poti. Nekatere prizore oiz te misije smo že objavljali v »Filmskih novostih«, ven- dar je ta film enotna celina še neob- javljenega in zaaiimivega materiala o poti po Indiji in Burmi. FUm spremlja delno originalna indijska in burman- ska godba, ikomentar za film pa je na- pisal Miroslav Radojičič, dopisnik »Po- litike«, ki je bil tudi v predsednikovem spremstvu. Film je izredno bogat, in ne bi bilo napak, če bi se ta snov uporabljala kot podloga za predavanja na Ljudski vmiverzi ali na sestankih množičnih organizacij. Film je odkupilo distribucijsko pod- jetje »Kiinema« Sarajevo in vlada zanj med delovnim ljudstvom veliko zani- manje. Ker je termin predvajanja tega fil- ma v Celju zelo kratek, je uprava Kii- nopodjetja sklenila, da se bo film vse tri dni predvajal v obeh kinematogra- fih. Prav bi bilo, da se zanj zainteresi- rajo predvsem vse množične organiza- cije, delovni kolektivi, vojska in šolska mladina. KULTURNA PRIREDITEV I. ČETRTI V CELJU V okviru celjskih pix>slav ob deset- letnici osvoboditve je dvorana Ljud- skega odra v Stanetovi ulici v torek, dne 17. t. m. sprejela zastopnike teren- ske organizacije SZDL, pionirje in pio- nirke, njihove starše in mnogoštevilne goste iz mesta. Prva četrt je imela to- krat svoj kulturni večer, s katerim je na poseben način proslavila desetletnico osvoboditve. Nad 130 pionirjev in pionirk, ciciba- nov in mladink je nudilo zt>ranemu ob- činstvu izreden užitek. V obliki akade- mije, ki je tokrat daleč presegla njen značaj, so se na odru vrstile točke bogatega sporeda. Uvodno besedo o po- menu praznika so dali pionirju Kodre- tu. Govoru je sledila zborna recitacija Novi cvet. Komaj so ti zapustili oder, že se pojavijo cicibančki. Baletka Sonja Bitenčeva je zaplesala fantazijo z le- pezo. Njena plesna umetnost kaže, da se v plesalki skriva izreden talent. V naslednji točki so se pojavili pio- nirji in mladinke kot igralci v igri »Kraljica brez bisera« pod vodstvom režiserja učitelja Franca Kolenca. Dvo- rana jih je nagradila z burnim aplav- zom. Pod vodstvom tov. Gorjančeve so nastopile naše pionirke tudi kot male baletke. Zaplesale so valčke po sklad- bi Chopina. Salve smeha in otroškega veselja je pripravila gledalcem učiteljica tov. Ma- rušičeva, ko je nastopila s svojimi do- bro naštudiranlmi lutkarji. Terenski predsednik tov. Zvar je čestital mladini za tako lei>e uspehe kulturnoprosvetnega dela v I. četrti. Posebno zahvalo je izrekel učiteljici tov. Miri Lahovi, ki je osebno vodila celotno prireditev, sama pripravila re- citacijo, nastop cicibančkov in alego- rično sliko, medtem ko je privabila k sodelovanju ostale prosvetne delavce, ki so s to prireditvijo dokazali, kako hvaležno je delo z mladino na terenu, Ljudska univerza v Celju PRIREJA v PROSLAVO 50-LETNICE SLOVEN- SKE MODERNE V SLIKARSTVU IN LITERATURI NASLEDNJA PREDAVANJA: v torek, 24. maja ob 20 bo predaval v cen- tralni predavalnici na učiteljišču prof. Curk Jože o temi: Moderna v našem slikarstvu. Ski- optične slikel Vljudno vabljeni! v četrtek, 26. maja bo ob 20 predaval v cen- tralni predavalnici na učiteljišču prof. Jese- novec France o temi: Moderna v naši literaturi Recitacije. Vljudno vabljenil »DESET LET CELJSKE INDUSTRIJE« Društvo Inženirjev in tehnikov v Ce- lju pripravlja razstavo, ki bo grafično prikazala desetletni razvoj celjske in- dustrije. Razstavo bodo odprli 25. maja ob 10. uri dopoldne in bo odprta do vključno 31. maja. Razstava bo zajela vsa industrijska podjetja v Celju, izven Celja i>a industrijo v Storah, Preboldu in Polzeli. Razstava bo odprta dnevno od 8.—10. in od 14.—18. ure. Vsem delov- nim kolektivom, mladini in vsem, ki se zanimajo za razvoj celjske Industrije priporočamo, da si razstavo ogledajo. AKADEMIJA H. OSNOVNE SOLE V CELJU V CAST 10. OBLETNICE OSVOBODITVE Celjani ne pomnijo, da bi biLa katera obletnica tako ginljiva in veličastno proslavljena kakor letošnja deseta ob- letnica narodnega osvobojenja. Med številne proslavitelje se je danes teden uvrstila še II. osnovna šola v Celju z akademlijo, ki bo vsem udeležencem ostala v trajnem spominu. Ze sam uvodni govor učenke 4. razreda Zore Trdanove je vzbudil slavnostno razpo- loženje mladine in odraslih. Nato je sledil nastop Pionirskega pevskega zbo- ra pod vodstvom tov. Jelke Rotarjeve. Ko je zadonela zadnja pesem Domovi- ni, se je občinstvo z odkritosrčnim pri- znanjem oddolžilo mladim i>evcem za prijeten užitek. Ljubek prizor ob ta- bornem ognju in telovadna točka sta izzvala novo presenečenje gledalcev. V igrici Frana Roša »Domovina je samo ena« so se otroci predstavili tudi kot igralci na odru in iz hvaležnosti za uspeli nastop na'gradili navzočega av- torja s cvetjem. Gibanje prebivalstva v Celju v časB od ?. do 14. 5. If55 je bilo rojenih 58 dečkov in 4« deklic. Poročili so se: Anton Janežič, nemeščenec im Ljudmila Ve- dečnik, gospodinjska pomočnica, oba iz Celja; Anton Rebriea, delavec, iz Srednje Bistrice in Marija Romih, delavka iz Celja, Mariborska 67; Franc Plevčak, elektrotehnik iz Celja in Sil- vestra Smrdel, bolniška strežnica iz Grobelnega. Umrli so: Hribernik Jožefa, otrok iz Zbelovske gore, star 14 dni; Stanislav Hlep, otrok iz Stare vasi, star 1 mesec; Bernardinka Rajbar, otrok iz Stranja, star 18 dni; Marija Dremelj, vzdr- ževanka iz Celja, stara 81 let; Mirko Draškovič, otrok iz Rusnice, star 1 leto; Stanislav Podpe- čan, otrok iz Št. Janža, Velenje, star 8 let; Ljudmila Omahen, delavka iz Zagorja, stara 32 let; Vincenc Kodrič, upokojenec iz Zbelov- ske gore, Loče, star 68 let; Marija Dolinar, gospodinja iz Litije, stara 71 let; Mihael Divjak, upokojenec iz Celja, star 88 let; Ana Prevc, upokojenka iz Celja, stara 55 let; Hilda Maj- nardi, oskrbovanka doma onemoglih v Vojniku, stara 26 let. v Domu onemoglih v Vojniku so umrli na- slednji oskrbovanci: Jožefa Brečko iz Uršule pri Dramljah, stara 67 let; Amalija Volovšek IZ Malih Grahovš, LOMO Laško, stara 86 let; Alojzija Cmajle iz Strmeča, obč. Strmec, stara 78 let; Martin Ferlež, vpokojenec iz Vojnika it. 31, star 64 let. Kronika nesreč Tea«dja Skam«i iz Ložnice pri Celju je ijadla s kolesom. Dobila je težje no- tranje poškodbe. * Na Muzejskem trgu v Celju je padel s kolesom I. Kovač In pri padcu utrpel težje poškodbe na glavL ♦ Pri delu je stroj udairil Franca Ar- čana iz Smiklavža pri Skofji vasi in mu poškodoval nogo. * Franca Kneza iz Lave je pri delu z električnim vrtalnim strojem v Tovarni tehtnic zagrabil električni tok. DobU je težje poškodbe. * Pri delu si je zlamUa nogo Ana Jur- har iz Sopote pri Olimju. * Pri padcu si je poškodovala nogo Jerica Cahun iz Stranj. * Kamen je padel na nogo v Apneniku Pečovnik delavcu Emilu Krofliču in mu jo poškodoval. * Ivan Krašovec iz Zibike pri Pristavi se je igral s patrono. Patrona je eks- plodirala. Dobil je poškodbe na očeh in roki. * 12-letni Jože Plavčak z Donačke gore se je igral z najdenim nabojem. Pri udarcu je naboj eksplodiral. Plavčaku je pri tem raztrgalo roko v zapestju in mu poškodovalo tudi oči. * Zadnja dva primera nesreč naj bosta v opomin mladini, naj se ne igra z naj- deninii eksplozivnimi predmeti, ki so po vojni povzročili že številne težke nesreče. __ GLUHI SO ZBOROVALI Preteklo nedeljo je imel Okrajni od- bor Zveze gliihih svojo redno letno skupščino, na kateri je bilo zbranih okoli 100 članov in delegatov. Iz re- publiške zveze je bil navzoč predsed- nik Zveze gluhih tov. Sitar. Na področju okraja Celje je eviden- tiranih 232 članov, od tega 135 moških in 97 žensk. Nevključenih je še oknog 200. Na vsem področju okraja je torej 500 gluhonemilh. Naloga organizacije v letošnjem letu bo predvsem, da bo za- jela v društvo čim več gluhonemih ter jih vkjučevala v primerne poklice. Dolžnost množičnih organizacij in ljud- skih odborov pa je, da pri tem delu tej organizaciji pomagajo. Za predsednika je bil zopet izvoljen tov. Vinko Modemdorfer. F.R. POPRATEK Pri čestitki k 77. rojstnemu dnevu ljubljeni in skrbni zlati mamici D e r č e k Ivani je bilo zadnji številki pomotoma izpuščeno: »in sin Ivan z družino ter sestra Lončka«. ...IN ZALEDJA PROSLAVA lO-OBLETNICE OSVOBODITVE V SMARTNEM OB PAKI Preteklo soboto zvečer so Smartkičani slovesno ponoslaviii 10. obletnico osvo- boditve. Poleg deklamacij in govora so bila na programu še narodni plesi, sim- bolične vaje in vaje na gredi. Prav učinkovit je bil tudi nastop otrok višjih razredov^ ki so prikazali zgodovino naše borbe v otoliiki deklamacij, petja, zbor- nih recitacij, prizorov iz partizanskega življenja in govora. Tudi naši pevd so nam zapeli prav občuteno nekaj par- tizanskih pesmi. Ob živi sliki (partiza- ska zvezda) in državni himni se je Ijroslava zaključila. Navzoči so bHi s proslavo izredno zadovoljni Posetono nas veseli, da je bila tokrat dvorana Prosvetnega doma do kraja zasedena. OKRAJNI ODBOR ZDRUŽENJA SLEPIH V CELJU je imel v četrtek dopoldne III. redno letno skupščino v gornjih prostiorih ho- tela »Evrope«, katere se je udeležilo 62 članov in delegatov. Pestri dnevni red in vsebinsko dcA>ro podana poročila so rodUa živahno raz- pravo in sklei>e za bodoče delo. Skrb za socialno stanje slepih, vključevanje v primerne poklice, učenje Braillove pisave tear končno obiski na terenu bo- do glavne naloge v tem letu. Republiško zvezo slepih je zastopal prof. Peter Konfidenti, ki je dal po- jasnila in vzpodbude za bodoče delo. OLO Celje sta zastopala načelnik in referent Tajništva za zdravstvo in so- cialno politiko. Za predsednika je bil ponovno iz- voljen dosedanji agilni predsednik tov. Ivan Ograjenš^. R. F. Gibanje prebivalstva v celjski okolici v času od 7. do 14. maja 1955 je bilo rojeulk 9 dečkov ia 8 deklic. Poročili so se: Frauc Močnik, poljedelec iz Jkrmovca^ •bf. Dramlje in Angela Krnmpak, posestnica iz Te- kačevega, obč. Rog. Slatina; Bogomir Cerovšek, soboslikar iz Sp. Gabernika, obč. Rog. Slatina in Angela Kobula, poljedelka, stanujoča isto- tam; Franc Polajžar, ključavničar iz Celja in Cecilija Kit, kuharska pomočnica iz Rog. Slatine; Kari Žerovnik, poljedelec iz Loke, obe. Frankolovo in Rozina Ulipi, šivilja iz Bukovja, obč. Frankolovo; Ignac Fijavž, poljedelec iz Lipe, obč. Frankolovo in Gabrijela Goršek, poljedelka iz Lipe, obč. Frankolovo; Venčeslav Cestnik, tov. delavec iz Črnega vrha, obč. Ta- bor in Marija Tekavc, šivilja iz Lok, obč. Ta- bor; Stanislav Cretnik, poljedelec iz Pletovarja, obč. Dramlje in Marija Ivenčnik, delavka iz Sp. lludinje LOMO Celje; Jožef Hribernik, upokojenec iz Planince, obč. Slivnica pri Celju ia Terezija Repec, poljska delavka iz Voduc, obč. LO Slivnica pri Celju; Vinko Poljanec, livar keramike iz Kasaz in Hermina Došler, ku- harica iz Rim. Toplic; Stanislav Ojsteršek, že- lezničar iz Plazovja in Martina Lamovšek. po- ljedelka iz Strenskega; Andrej Drovenik, kme- tovalec iz Sp. Sečeva, občina Rog. Slatina in Ana Bele, kmctovalka iz Tlak, obč. Rogatec; Franc Lončarič, delavec iz Stojne^a Sela iu Marija Maček, gospodinja, stanujoča istotam; Tincenc Arlič, tov. delavec iz Socke, obč. Str- mec in Helena Petaci, kuharica iz Vitanja; Silvester Hlastec, trg. poslovodja iz Vitanja ia Erna Toduschek, gospodinja, stanujoča i^to- Umrli so: Antonija Križan, poljedelka iz Trllčna, obč. Ragatec, stara 61 let; Mihael Cadej, prevžitkar ii Skarnic, obč. Planina, star 84 let; Neža Krajnc iz Št.. Jungerti, občina Šmartno v R. d., stara 68 let; Bernard Šlaus, kmet iz Dola pod Gojko, •bč. Frankolovo, star 79 let; Helena Špec, pre- vžitkarica iz Polane, obč. Jurklošter, stara 76 let; Jurij Sivka, kmetovalec iz Curnovca, obč. Breze, star 74 let; Martin Kregar, upokojenec iz Perneka, obč. Rog. Slatina, star 84 let; Zvon- ko Trbauec, ielezostrngar iz Zagreba, star 21 let. IZ SMARTNEGA OB PAKI PREDAVANJE, KI JE PRIVABiLo OBILO POSLUŠALCEV Pod okriljem Ljudske univerze in y počastitev 10. obletnice osvoboditve na pobudo šolskega vodstva predavala o družinski vzgoji tovarišica Metelko i^^jrtonija, ravnateljica nižje ginuiazij^ v Sošt^ju. Priznati moramo, da je bilo izvajanje vsebinsko bogato tn zanimivo. Po končanem predavanju pa so se matere zaupno obračale na predavate^ Ijnoo, ki jim je dajala nasvete za re> šiltev posameznih kočljivih zadev pri družinski vzgoji. Prav zadovoljni smo, da se je pre~ davanja udeležilo 91 oseb, od tega nad eno tretjino moških. Redko kje se po- sreči pridobiti toliko ljudi na vzgojna predavanja. Upamq, da bo tudi v bo- doče obisk predavanj temu podoben. IZ MOZIRJA V soboto zvečer tn v nedeljo popoldne so se naši igralci z Budakovim »Mete- žem« v resnici postavili. Priznati mo- ramo, da so v glavnem vsi igralci prav dobro izvedli svoje nelahke vloge. Gledališka družina je lahko ponofi^ na na svoje delo, in na to, ker je bila dvorana dvakrat polno zasedena. IZ LJUBNEGA Pred nedavnim smo čitali, kako je šofer Rudolf Pavšek e avtomobilom znamke »Reneault« prevozil brez okva- re vozila nad 320.000 km. Upamo, da ga bo tvrdka primemo nagradila. Upa- mo pa tudi, da se bo odbor Kmetijske zadruge v Ljubnem si)omnil, da je tudi on dolžan nagraditi svojega šoferja, ki je s svojim vestnim delom in čuvanjem zadružne imovine mnogo pripomogel k lemii, da je imela zadruga zadnja leta milijonske dobičke. IZ SLOV. KONJIC Iniciativni komite ZKS in odbor SZDL za bodočo konjiško komuno sta pretekli teden na svoji zadnji seji ob- ravnavala nekatera organizacijska vpra- šanja in tekoče naloge. Tako so med drugim govorili tudi o priključitvi ne- katerih vasi sedanje občine Loče k bodoči komuni Poljčane. O tem je bilo nedavno govora le na sestanku v Polj- čanah, niso pa obvestili političnih ali drugih predstavnikov iz Loč, ki so o tem zvedeli šele kasneje. Za nekatere vasi — kot Sp. Laže z okolico bi bUa priključitev k Poljčanam bolj primer- na že zaradi neposredne bližine, nastale pa bi' težave pri matičnih knjigah in drugih tehničnih i)oslih. Seveda pa bo treba gledati, da se sedanja občina Loče ne bi preveč cepila, posebno pa naj bi ostale v eni komuni celotne ka- tastralne občine. Volivci bodo morali o svojih odločif- vah vsekakor dotbro premisliti. IZ VOJNIKA Mladina osnovne šole v Vojniku se nam je pred kratkim predstavila s pravljično igro »Palčki«. Otroci so svoje vloge odigrali dobro in je uprizoritev lepo uspela. — Zelo dobro postavljena scena je dala igri pravo pravljično vzdušje. Po uspeli premieri so gosto- vali tudi v Domu onemoglih, prejšnji teden pa so si predstavo ogledali tudi otroci okoliških šol. (Nadaljevanje s 5. strani) Ob jubilejni razstavi celjsllovil že vse tatove in jih pobesil, je razglasil po Zadrečki dolini, da tistega tatu — če je še kje — ki bi mu ukradel, kar ima najrajši, ne bo obesil, ampak mu bo dal grad in vso grajsko služinčad. Pa še hčerko mu je obljubil za ženo. V revni bajti so živeli trije bratje, vsi trije spretni tatje. Ko so zvedeli za graščakov razglas, je rekel prvi brat: »Nocoj biom šel v grad dn ukradel graščaku ves denar, pa mi bo moral dati grad in hčerko v dar. Ponoči se je res splazil mimo spečih straž v sobano mogočnega gradu, kjer je imel graščak spravljen denar. Po- bral mu je vse zlatnike. Naslednji dan pa se je z vrečo zlatih cvenkov pri- smejal pred graščaka in se bahal, da mu je ukradel to, kar ima najrajši »Ni res!« je zakričal graščak v silni jezi. »Zlatnikov že nimam najrajši! Ce bi jih ti utajil„ bi si jaz lahko iX)Ino vrečo drugih pridobil!« In je ukazal grajskemu biriču, naj tatu obesi na zidane vislice. Potlej je neke noči odšel v grad drugi brat in se mimo spečih straž pritihota- pil v sobano, kjer je spala grajska hČil Naložil si je spečo deklino na ramena in jo odnesel iz gradu. Naslednji dan pa se je z grajsko hčerko vrnil v grad in se bahal, da je graščaku ukradel to, kar ima najrajši. »Lažeš!« je zarjovel jezljivi graščak. »Ni res, da bi imel hčerko najrajši! Ce bi jo ti tudi utajil, bi si jaz lahko drugo zredil!« In je ukazal biriču, naj tatu obesi Najmlajši brat je odšel na Hom in pod vislicami, na katerih sta visela njegova dva brata, obljubil graščaku maščevanje. Ponoči je odšel v grad in se mimo spečih straž priplazU v sobano, kjer je dmjohal hudobni graščak. Spečega si je naložil na ramena in ga odnesel na Hom, položil pod vislice ter čakal, da se je prebudil. Komaj pa je graščsk odprl oči, je bedasto gledal okrog sebe in se vpraševal, kje vendar leži Naj- mlajši brat, ki je bdi najboljši tat, pa je dejal: »Iz tvojega gradu sem odnesel, kar imaš najrajši Moja dva brata si obesil, a mene ne boš! Brž mi obljubi, da mi daš hčerko in grad in vso grajsko slu- žinčad, če ne ti zavijem vrat!« Graščak pa se je zasmejal in dejal: »Ti si res najboljšo, tat! Četudi si najmlajši, si ukradel, kar infiam naj- rajši!« In dal mu je grad in vso grajsko sltižinčad. Ko pa je tretji brat postal ^aščak, se je ožendl z grajsko hčerko in še nadalje ostal — tat. Kot graščak je kmetom v Zadrečki dolini kradel pšenico in drobnico, kmete same pa gonda na tlako. uganka »Ti imaš samo enega brata?« »Da.« »Cemu mi potem tvoja sestra laže, da ima dva?« Ali veste 1. ... 20 največji frižider na svetu? 2. ... kje bodo gradili domove za tuberkulozne? 3. ... koliko ton rib ulovtjo let- no v naših sladkih vodah? 1. Največji frižider na svetu je urejen v neki apnenčasti pečini v Kanadi, v katero je na poseben način napeljano 5 km cevi, ki omogočajo vzdrževanje stalne temperature 23 stopinj pod ničlo. Tako so pečino preuredili in usposobili za shrambo hrane in drugih proizvodov. 2. V Angliji sta dr. Hartson in Macgregor predlagala gradnjo domov za tiste tuberkulozne, ki so brez stanovanj. Tak dom naj bi bil udobno urejen, vendar pa bi kljub stalnemu nadzorstvu zdravnika specialista ne smel da- jati vtisa bolnišnice. Izračunali so, da bi za angleške razmere po- trebovali samo 5 postelj na 300 tisoč prebivalcev! 3. Pri nas daje sladkovodno ri- bištvo 11 tisoč ton rib letno. Od tega vlovijo 5 in pol tone rib v umetnih ribnikih. Priredil: Jurček Krašovec Ilustriral: Tonček Skok 07 Oba brata, Ulrik in Herman sta postajala vse bolj nestrpna. Ulriku je bilo že preveč miru, Hermanu pa se je zdelo, da se njegovi načrti preveč zavlačujejo. Kot nalašč je pri- šlo na celjski grad sporočilo kralja Ljudevita ogrsko-hrvaškega, ki ju je povabil na sve- čanosti v Zagrebu. Oba sta bila tega povabila •^očno vesela, saj sta pričakovala konec brez- ^oristnega poležavanja v domačem gradu. Ulrik je sklepal, da utegne biti kraljevo Gabilo uvod za novo vojno, zato si je za po- tovanje pripravil najboljše orožje in vojake, •Medtem pa je Ulrik skrbel, da bi s svojo J^ojavo napravil na dvoru čim odličnejši vtis. Brata sta se drug drugemu norčevala, toda je imel po svoje prav, da sta čez čas Zaplesala, eden v dvoranah, drugi na bojišču. 89 Ogrsko-hrvaški kralj Ljudevit je bil ta- krat med najmočnejšimi vladarji. Imel je v posesti vso današnjo Madžarsko, pretežni del Hrvaške, Dalmacijo, pol današnje Romunije in celo Beograd. Habsburžani se z njim niso mogli meriti, zato ni čudno, da so Celjani gojili to prijateljstvo. Zagreb je z velikim zanimanjem opazoval bogatega grofa in njuno številno spremstvo. Vsi so vedeli, da sta kraljeva gosta in ugibali, kaj neki utegne pomeniti četa postavnih vo- jakov in nič manj pažev, komornikov in slug. Na dvoru ni bilo nič manjše zanimanje, pač pa za dodatek obilo zavisti. Ogrski plemiči so bili ljubosumni na oba tujca katera je Lju- devit tako prisrčno sprejel. Oba grofa sta kaj kmalu spoznala, da morata zavzeti vrh. 69 V zagrebški dvorski palači se je tedaj mu- dila Katarina, bosanska kraljična. Hči pred leti umrlega Štefana H. Kotromaniča in se- stra ogrskega kralja Ljudevita. V njej se je pretakala tudi kri srbskih kraljev Nemanji- čev, ki so tedaj vladali veliki srbski državi, katera je segala od Donave do l^oluna. Katarina je bila izredno lepa, zato ni bilo čudno, da se je za njeno roko pulil ducat najvplivnejših ogrskih plemičev. Katarina je bila že dalje časa važen član Hermanovih na- črtov, toda njena lepota in mnoštvo tekme- cev je še bolj podžgalo njegov naklep. Ulrik je kaj hitro opazil, kaj brat Herman hoče, zato ga je venomer opozarjal, naj ne gleda previsoko in ne zapravi kraljeve na- klonjenosti z nepremišljenimi dejanji. 70 Nepremišljenost. Ne, tega Herman ni nikoli zagrešil. Četudi je bil za Katarino resnično vnet, ni nikoli delal brezglavosti. Naposled mu je na pomoč priskočila še sreča. Ljudevit je imel v ječi voditelja hrvaških uporniških plemičev, ki niso priznali ogrsko nadoblast. Uporniško plemstvo, ki je živelo v oddaljenih zakotnih gradovih, je imelo po- vsod po deželi vohune, celo na dvoru samem. Katarina je imela navado večkrat jahati na sprehod pod krošnje bližnjih gozdov v sprem- stvu starega oprode z domačega gradu. Neko jutro je nič hudega sluteča Katarina spet oddirjala po običajni poti. Njene misli so bile doma, kajti vrvež na svakovem dvoru ji je počasi že presedal. Za njo je v spoštljivi oddaljenosti jezdil stari .služabnik... Stev. 20 — stran 8 CELJSKI TEDNIK, 20. maja 195^: ŠPORT Pokrajinski zlet ^Partizana'* v Celja Manifestacija mladine telovadnih društev »Partizan« na Pokrajinskem zletu, dne 28. in 29. maja bo ena največjih, kar jih je bilo kdaj v Celju, v proslavo 10-letnice osvoboditve naše domovine bo mladina pokazala sad svojega de- la v telesnovzgojnem smislu. Nešteto mladine bo prvič stopilo na celjska tla, posebno iz Prekmurja, Ljutomera, Ptuja, Korolke, Dolenjske in Črnomlja. Prepričani smo, da bodo Celjani to mladino prisrčno spre- jeli in pozdravili, da bo odnesla iz Celja nepo- zabne vtise in spomine. Preko 8000 mladih bo korakalo po Celju in slavilo 10-letni jubilej svobode, pri nastopu pa bodo navdušili neštete gledalce. SPORED ZLETNIH DNI V CELJU v petek popoldne prihod tekmovalcev in tek- movalk, sodnikov in sodnic. V soboto ob 6. uri tekme v ljudskem mnogoboju in v vajah na orodju na stadionu .\D Kladivar. Ob 20,30 slav- nostna akademija na Glaziji. v nedeljo ob 6 skušnja za popoldanski na- stop, ob 11 povorka po celjskih ulicah, ob 15 nastop na Glaziji. * Zletne značke, ki veljajo obenem za prost vstop na akademijo, tekme in nastop, dobite v predprodaji pri Slovenija-Sport, Stanetova uli- ca. Interesente opozarjamo, da si te značke že sedaj nabavijo, ker je število gledalcev z ozi- rom na prostor omejeno, obenem pa boste na dan zleta razbremenili blagajno in ne bo ne- potrebnega navala. « Nekaj zavednih Celjanov je že javilo svojo pripravljenost nuditi udeležencem zleta svojo streho. Vendar je to število še precej pičlo, zato prosimo Celjane, da pomagajo pri pre- nočevanju ljudi, ker je to vprašanje precej pereče. Osebne prijave sprejema Okrajna zve- za »Partizan« v Celju, Slandrov trg 5 (OSS). * Zastavice za moško deco pri prostih vajah je podarilo podjetje »Toper«; za kar mu izreka »Partizan« najlepšo zahvalo. ŠPORTNI SPORED V PRIHODNJEM TEDNU Nedelja, 22. maja: ob 10. uri na stadionu Borisa Kidriča — atletski dvoboj reprezentanca Zagreba : Kladivar ob 16,50 na Glaziji nogometna tekma Borovo : Kladivar Ponedeljek, 23. maja: ob 9. uri na stadionu Borisa Kidriča — prvenstvo mladih atletov in pionirjev , celjskega okraja Sieda, 25. maja: ob 9. uri na Glaziji — Pionirski dau telovadni in športni program ob 14. uri na telovadišču I. gimnazije — prvenstvo mladink celjskih srednjih šol v odbojki Četrtek, 26. maja: ob 10. uri na stadionu Borisa Kidriča — okrajno mladinsko prvenstvo srednjih in strokovnih šol v atletiki Sobota, 28. maja: ves dan na stadionu Borisa Kidriča — prvenstvo LRS partizanskih društev T mnogoboju __Atletika_ VIPOTNIK IN LORGER STA NEZADR2NA Atletska sezona prihaja na površje. Trenutno Se ni bilo na vrsti večjih srečanj. Za pike so se •ioslej pomerili v I. kolu zvezne atletske lige le mladi atleti, dočim »celjski gadje« še čakajo na svoj veliki dan. Pa vendarle ni časa za po- čitek. Iz dneva v dan trenirajo na atletskem stadionu, ob nedeljah pa se pomerjajo med seboj na internih društvenih mitingih. Tudi ▼ zadnjem tednu so ob nastopu 160 mladih atle- tov preizkušali svoj'e sposobnosti rutinirani ■tleti in atletinje. Rezultat teh nastopov so bile odlične znamke, ki mnogo obetajo za letošnjo sezono. Vipotnik je mimogrede pstavil nov re- kord na 1000 m — slovenski — z 2:26.6. Prav •dličen na tej progi je bil tudi Gajšek s časom 2:30.6! Lorger Stanko je na celjskem stadionu prvič pretekel 100 m v odličnem času 10,6 in s tem izenačil slovenski rekord! Se vrsta drugih se je uveljavila z odličnimi rezultati: tu je mladi Vučer, ki je presenetil s časom 11.7 na 100 ni, mladinec Stefančič v skoku v višino s 170 cm, novinka — mladinka Botičeva v skoku v višino s 135 cm in 4.53 v daljino, Sikovec z 12.8 na 100 m, Urbajs s 178 cm v višino, De- lieljak z 12.68 v metu krogle, Jagrova, Sikovče- va, Slamnikova v teku na 60 m. Mladinka Reč- ■ ikova s 4.55 v daljino itd. Veselimo se lahko, da je poleg izvrstnih re- zultatov bilo kar 160 nastopajočih mladih atle- tov, kar kaže, da se vedno širši krog ljudi •klepa te najbolj zdrave športne veje, ki zdru- žuje prirodna gibanja. _Nogomet__^_ ZAPRAVLJENI SO VSI UPI. .. Kdo izmed celjskih ljubiteljev nogometne igre ■ i na tihem upal ugodnih vesti v nedeljo zve- čer iz Pule? Srečanje zadnjih dveh na tabeli v hrvatsko-slovenski ligi je bilo na programu . . In ob tem smo po zadnji zmagi nad močnejšim nasprotnikom na domačih tleh imeli le nekoliko upanja, da bo boj na vročih tleh v Istri za Kladivarja le uspešnejši kot ... No — na po- raz kar s 5:1 prav gotovo ni računal nihče! Ali bi naj komentirali na široko to odločilno srečanje za Kladivarja? Po pripovedovanju oči- vidcev je imel Uljanik najprej močnega zavez- nika v silnem vetru, pravi primorski burji, ki pa je pozneje pojenjal, ko so obrnili polja. Za vetrom je prišlo še deževno vreme, ki predvsem ni ustrezalo celjskemu vratarju. Kaj bi še naštevali v opravičilo?! Na jasnem smo si, da je bilo s to tekmo zapravljeno zadnje upanje na častno slovo iz te kvalitetne lige in da pravzaprav ni več izgledov, da bi se Kladivar otresel repa v družbi dvanajstih iz- branih enajstoric iz Hrvatske in Slovenije. To je dejstvo, na katerega moramo računati, če- prav še obstojajo teoretične in praktične mož- nosti, da temu ni tako! Na vrsti so sedaj enaj- storice z vrha lestvice in mislimo vsaj, da v teh srečanjih ne bo kaj prida ostalo za Celja- ne .. . KOVINAR IZ STOR JE ZOPET POBRAL OBE TOČKI V vzhodni slovenski ligi je Kovinar iz Stor imel v nedeljo v gostih na domačem igrišču velenjskega Rudarja. Domačini so takoj v za- četku pričeli s silovitim tempom in elanom, trdno odločeni, da morajo točki ostati doma. V prvem polčasu je imel Kovinar več od igre, zapravil pa je več zrelih priložnosti za dosego gola. Brez odločitve sta odšli obe moštvi na •dmor. V drugem polčasu ni bilo treba dolgo čakati na veseli dogodek. Verdev je s krasnim volej udarcem zadel mrežo in povedel domače moštvo v vodstvo. Nogometaši Rudarja so se nato »zdramili« ter pričeli oblegati vrata Ko- vinarja. Iz tega obleganja se je izcimil tudi gol in izenačenje, ki gre na račun obrambe in vratarja Suhla. Strelec je bil Hudarin. V borbi za zmago so bili Storjani odločnejši in so že 4 minute po Hudarinovem golu zopet dosegli vodstvo ter ga obdržali do zaključka tekme. Obrez je s približno 16 m močno streljal v gol in žoga je obtičala v mreži. Najboljši od Storjanov so bili Verdev v napadu, v obrambi pi Plank in veteran Obajdin. USPEH CELJSKIH NOGOMETAŠEV V PODZVEZNEM TEKMOVANJU V nadaljevanju prvenstva CNP so bili v ne- deljo celjski nogometaši uspešni na tujih igri- ščih. V Kisovcu je ZSD Celje slavilo zmago nad tamkajšnjo Svobodo s 3:0, celjska Svoboda pa v Senovem proti istoimenskemu moštvu s 4:1. S to zmago si je Svoboda iz Celja že za- gotovila I. mesto v II. skupini CNP in vstop v novem tekmovanju jeseni v kvalitetnejšo I. skupino. V Konjicah so domačini imeli v gostih še nepremagano enajstorico iz Brežic. Na do- mačih tleh so sicer Konjičani zmagovalci, proti Brežicam pa so se morali zadovoljiti na delitev točk. Tekma se je končala namreč neodločeno 2:2. V mladinski ligi CNP je v celjskem derbyju Kladivar visoko premagal ZSD Celje z 8:1 (poraz gre predvsem na ramena slabega vra- tarja Celja!), Rudar iz Trbovelj pa v Šošta- nju Usnjarja s 7:0, dočim so si mladi nogome- taši velenjskega Rudarja in Kovinarja v Sto- rah porazdelili točki z 1:1. V spomladanskem delu nogometne lige celj- skih srednjih in strokovnih šol pa so bili do- slej naslednji rezultati: I. gimn. : Učit. 5:0, I. gimn. : Vajenska šola I 3:0, 11. gimn. : IKS 3:2, IKS : Vajenska šola 3:0. Na tabeli vodi trenutno II. gimn., sledijo pa I. gimn.. Vajen- ska šola itd. __Sabljanje ODRED - ZMAGOVALEC V CELJU Na ekipnem prvenstvu Slovenije v sabljanju, ki je bilo v zadnjem tednu v Celju, je vse na- slove ry)ubliških prvakov pobral ljubljanski Odred. Celjani so nastopili le v moški konku- renci — v floretu in sablji. V floretu proti Odredu in Braniku ni bilo zadovoljivih uspe- hov. Močno je odpovedal Jurij Jug, ki je sicer na prejšnjih tekmovanjih bil steber celjske ekipe. Več ognja so pokazali mladi tekmovalci, ki so prav tesno in večkrat po zaslugi pristran- skih sodnikov izgubljali dvoboje proti priznanim borilcem Odreda in Branika. Svojo moč so šele uveljavili v dvoboju s Partizanom Tabor iz Ljubljane, ki so ga odpravili s 13:3, morali pa so pred tem požreti dve krepki lekciji — z Odredom 1:15 in z Branikom 3:13! Tako je celjskemu Kladivariu ostalo v floretu tradicio- nalno 3. mesto v Sloveniji. Več uspeha je bilo v sablji. Tudi v tem orožju so dominirali ljub- ljanski borilci Odreda, ki so visoko odpravili oba nasprotnika — Branika in Kladivarja. V borbi za 2. in 3. mesto pa se Celjani niso dali ugnati v kozji rog. Po zaslugi Draga Salobirja in temperamentnega Ivanka so nabirali zmago za zmago in le za las je v zadnjih borbah Ma- riborčanov uspelo izenačiti na 8:8. Vsekakor pomeni ta rezultat za mlade sabljače Kladivarja velik uspeh in so po mnenju priznanega sablja- škega mojstr« tov. Cvetka z Ljubljane pokazali viden napredek v tem orožju. _Strelstvo__ STRELSKA DRUŽINA »TEMPO« NEPREMAGLJIVA V počastitev 10. obletnice osvoboditve Jugo- slavije je bilo v nedeljo dopoldne na strelišču v Celju prijateljsko tekmovanje med strelskima družinama »Tempo« iz Celja ter »Stefe A. Kostja« iz Tržiča. Za vsako strelsko družino je tekmo- valo po 10 članov in 5 mladincev z vojaško puško ter po 5 strelcev z vojaško pištolo. V tekmovanju je ponovno prepričljivo zmagala strelska družina »Tempo« v razmerju 1689:1537 krogov ter s tem dokazala, da še zmeraj spada med najkvalitetnejše strelske družine v LRS. Med članskimi ekipami je zasedla 1. mesto II. ekipa »Tempo««, ki so jo sestavljali tovariši Jenko, Uršič, Cendak, Cater in Slavko Tržan. Med mladinci je bila boljša ekipa mladincev iz Tižiča, z vojaško pištolo pa ekipa SD »Tempo«. Med posamezniki je dosegel najboljši rezultat z vojaško puško tov. Rado Jenko, z vojaško pištolo pa tov. Mirko Mejavšek. Tekmovanje, ki so ga tokrat vodili tovariši inž. Premšak, Stefančič, Keblič in Jurjevčič, je potekalo v najlepšem redu. Pri izvedbi tekmo- vanja so nudili pomoč člani SD »Cinkarna«. _Namizni tenis_ EN POKAL JE LE OSTAL V CELJU Preteklo soboto in nedeljo je.^il v telovadnici 4- gimnazije velik propagandni namiznoteniški ti^ir moških in ženskih ekip za pokala I. celj- turističnega tedna. Turnir je izvedla do- mača Svoboda p^d pokroviteljstvom Olepševal- nega in turističnega društva na čast desete ob- letnice Osvoboditve ter 30-letnice Olepševalnega društva. Turnir je bil visoko kvalitetnp republiško te- kmovanje, saj so na njem sodelovali vsi, ki danes v slovenskem namiznem tenisu kaj po- menijo. Kakor je bilo pričakovali so med moškimi zmagali člani kranjskega Triglava, ki so v postavi Ahačič, lllebš, Petrovič in Rebolj odpravili Svobodo s 5:0, Ljubljano s 5:0 ter Partizana iz Kočevja s 5:1. Na drugo mesto se je uveljavila Ljubljana, ki pa je imela z na- slednjima nasprotnikoma kar preveč dela. Nad Svobodo ter Partizanom je zmagala z najte- snejšim rezultatom 5:4. Za celjsko Svobodo sta bila dvakrat uspešna Coh ter M. Božič, ol)a v igrah proti Zajcu ter Oblaku. V borbi za tretje in četrto mesto je Partizan nad oslab- ljenim moštvom Svobode zmagal s 5:0. Kakor med moškimi, so se ogorčene borbe vodile tudi v ženski konkurenci. Celjanke Re- beuškova, Sevškova ter Meškova so se tokrat oddolžile i ekipi Ljubljane i republiškemu pr- vaku Triglavu iz Kranja. Zmaga nad Ljubljano s 9:2 ter nad Triglavom s 3:1 je bila več kot zaslužena. Zmagovito točko je v obeh dvobojih prinesla igra dvojic, v kateri imajo Celjanke ze tradicionalni primat. Vsekakor pa je zmaga nad močnima ekipama tudi rezultat dobre igre Rebeuškove ter Sevškove. Na drugo mesto se je uveljavila ekipa Triglava, ki je Ljubljano pre- magala s 3:2. Turnir je potekal v prijetnem tovariškem in športnem vzdušju ter je bil tudi organiza- cijsko brezhibno pripravljen. Ob koncu je sekretar Stalne turistične konference Celje tov. Zoran Vudler razdelil zmagovalnima ekipama lepa pokala, hkrati pa povabil goste k udeležbi na enakem iurnirju prihodnje leto. -ič NEPREVIDNI KOLESARJI IN VPREZNI VOZNIKI OGROŽAJO PROMET NA JAVNIH CESTAH Nista še pozabljena primera piromet- nUi nesreč, kjer sta se dva kolesarja borila s smrtjo v celjski bolnišnici, za- radi lastne neprevidnosti na cesti. Prvi je vozil vinjen po levi strani, drugi pa po sredini ceste. Skrajna neprevidnost kolesarja Počivavšek Franca je ponov- no 9. maja povzročila prometno nesre- čo v Šempetru pred Agroservisno de- lavnico. Tokrat je prišlo do nesreče na naslednji način. Kolesar je pri vozil na cesto I. reda Celje—Ljubljana, ne da bi ix)gledal, če je cesta prosta. Iz sme- ri Ljubljane je v tem hipu privozil voznik osebnega avtomobila, ki je s svojo prisebnostjo preprečil težko ne- srečo. Da bi se izognil kolesarja, je raj- ši zavozil v obcestna kamen, katerega je ipodrl. Kolesar je padel na cesto brez posledic, na avtomobilu pa je nastala večja materialna škoda. Zaradi malo- marne vožnje in ogrožanja prometa se bo kolesar z^agovarjal. Tudi ta primer kaže, da kolesarji in vprežni vozniki ne vozijo po pravilih o prometu na javnih cestah. Roko na srce, kolesarji in vprežni vozniki so najbolj nedisciplinirani na cesti. Pod takimi pogoji je res čudno, da ni v okraju še več nesreč. Očividec okrasite okna s cvetjem Olepševalno in turistično društvo Ce- lje razpisuje tudi letos celotno tekmo- vanje za xxajlepše cvetje na oknih. Ka- kor vsako leto bo tudi letos v jeseni razdeljenih deset denarnih nagrad. Vabimo podjetja, zavode, ustanove in zasebnike, da se tekmovanja udeleže. obCni zbor olepševalnega in turističnega društva CELJE Vabimo vse čdane in prijatelje dru- štva na slavnostni občni zbor ob tri- desetletnici društvenega delovanja^ ki bo v nedeljo, dne 22. maja ob 10. uri dopoldne v veliki sejni dvorani Ljud- skega odbora mestne občine Celje. Ob- čnega zbora se bodo udeležili tudi za- stopniki Turistične zveze Slovenije in vseh večjih slovenskih turističnih dru- štev. PROMETNE NESRECE Pred dnevi je prišlo v Laškem do prometne nesreče, ki k sreči nI zahte- vala težjih poškodb oziroma posledic. Voznik, traktorist je vozil iz smeri Rim- ^h Toplic proti Laškem s traktorjem in prikolico, na kateri so sedeli trije potniki. Na križišču proti Marija Grad- cu je ti-aktorist privozil s prekoračeno hitrostjo in je zaradi tega na ovinku prevrnil prikolico s potniki in tovorom. Dva potnika sta bila lažje poškodovana. Od tovora pa se je razbilo le 13 stekle- nic. Komisija je ugotovila, da je prišlo do nesreče zaradi prehitre vožnje na križišču m zaradi upravljanja motorne- ga vozila, za katerega voznik ni uspo- sobljen. Gornji primer nas opozarja, da ni pod nobenim pogojem varno prevažati potnikov v prikolici, ker je to prepove- dano in tudi kaznivo. Lansko leto je bilo takih nesreč nešteto, posledice teh pa so bile zelo težke, saj so pri trak- torskih nesrečah izgubili življenje štirje potniki, 12 pa jih je bUo poškodovanih. IZ VELENJA V torek, 10. maja, je ljudska univer-, za pripravila predavanje: Kaj moraš vedeti o igri? Predaval je režiser Furl lan Zdenko. Poslušalci so dobili mnog^ koristne napotke za oceno, izvedbo ij^ razumevanje igre. * V soboto, 14. maja, zvečer je bila v Velenju osrednja prireditev za poča-^ stitev desete obletnice svobode. V starem Velenju je pred meatno občilno spregovoril tov. Krofi Miha. Od tam se je mogočna povorka pomikala proti jezeru. Na Jezeru je bila slavnostna aka-- demija. Sodeloval je mladinski očke-- ster, godba na pihala in recitator. V. S. * Društvo upokojencev v Velenju je med najaktivnejšimi v okraju. Sedaj šteje nad 650 članov. Vodi ga star in še vedno zelo agilen tovariš Kumik Tone. Skoraj ni akcija, kjer bi društvo ne pomagalo. Sodelovalo je pri popravlja- nju ceste, pri gradnji novega stadion« itd. RAZGLAS Dne 23. maja 1955 ob 8. uri zjutraj bo na Oki-ajnem ljudskem odboru Celje (dvorišče) javna dražba 1 osebnega avtomobila znamke »Steyer 220« v dobrem stanju. Državna podjetja in ustanove so oproščene plačila prometnega davka po tarifni št. 88 tar. A uredbe davtka na promet proiz- vodov. Okr. ljudski odbor Celje Uprava za dohodke (PO RADIJSKEM TECAJU TONETA LOGARJA PRIREJA IVAN JAZBEC) 9. leciono Saluton! Ni estas en restoracio. Naučimo se novih besed, ix)tem pa nadaljujmo s kosilom! % Torto — torta, vino — vino, brando — žganje, biero — pivo, trinkajo — pijača, likvoro — liker, frambajo — malinovec, limonado — limonada, orangado — oranžada, pomsuko — jabolčni sok, pago — stran (v knjigi), historieto — zgodbica, barelo — sod, titolo — naslov, reflekto — odsev, bušo — usta, blanka — bel, ruga — rdeč, nigra — čm, alia — drug, lasta — zadnji, deziri — želeti, plači — ugajati, trinki — piti. ankorau — še, kiu — kdo, kateri, ki, sed — toda. Do sedaj smo glagole pisali s konč- nico -as, to je v sedanjem času. Danes imamo novo glagolsko končnico -i. S to končnico tvorimo nedoločnik. — N. pr. mang-i je mangi — jesti. Cu vi vola« ankorau mangi? Ali ho- čete še jesti? Jes, mi volas ankorau mangi. Kion (kaj) vi deziras manfi? Cu vi deziras torton? Jes, mi deziras mangi torton. Pravilo: Nedoločnik tvorimo s konč- nico -i! Dokler ne pride natakar, poglejmo, kakšno pijačo imajo. Tu so različna vina. Estas blanka vino, ruga vino kaj nigra vino. Kiu vino plačaš al vi? Ka- tero vino vam ugaja? Kiu uporabljamo tudi kot kazalnji zaimek, kateri, ki! 0>pazili ste, da nismo uporabljali vi plačaš, ampak: placas al vi, s pred- logom al, s katerim tvorimo 3, sklon. Torej: Kiu vino plačaš al vi? Al mi ne plačaš vino. Vino ne plačaš ali vi? Sed (toda) kio plačaš al vi? Cu plačaš ali vi brando? Ankail brando ne plačaš al mi. Cu plačaš al vi biero? Jes, biero plačaš al mi. En la listo estas ankorau alia j trinkajo j. Ili estas likvoro j, fram- bago, limonado, orangado, kaj pomsuko. Pomsuko je sestavljena beseda iz pome — jabolko in suko — sok je pomsuko — jabolčni sok. Ali ste se že odločili, kaj boste pili? Car la kelnero venas. Mi deziras trinki bieron. Kaj mi deziras trinki framba- gon. Biero estas tre bona kaj malvarma (hladen). Ankau frambago estas mal- varma. Pijva počasi in poglejva še v časopis, kiu kušas siir la sego. Stir la lasta pago estas mallonga historieto. Historieto — zgodbica. Ta beseda ima pripono -et, ki zmanjšuje pojem. Hi- stori-o — zgod'ba, histori-et-o, histori- eto — zgodbica, barelo — sod, bareleto — sodček, domo je? Kako bi rekli hišica? Pravilo: Pripona -et zmanjšuje po- jem besede! Napravite sami nekaj takih besed: vojo — pot, steza bi bOa?, 'benko — ?, klopica je ?, hundo — ?, jjsiček je? Historieto havas la titolon: La hundo kaj gia (njegov) reflekto. Himdo portas la oston en sia bušo. Pes nese kost v svojih ustih. La hundo ekvidas sian reflekton en la klara akvo de la rivereto. Pes zagleda svoj odsev v jasni vodi potoka. La hundo volas la oston de la alia hundo. Pes hoče kost drugega psa. Jen la hundo malfermas la bušon por ekkapti la alian oston. Evo, pes odpre usta, da bi vlovil dnigo kost. Ho, kia surprizo! Gia propra osto enfalas en la rivereton. Oh, kakšno presenečenje! Njegova lastna kost pade v potok. La hundo nun meditas, ke unu osto en la bušo estas pli bona, ol du ostoj en la rivereto. Pes sedaj pre- mišljuje, da je ena kost v ustih boljša, kakor dve kosti v potoku. Tako, sedaj pa pokličimo natakarja, da bomo plačali. Kelnero, pagi! — Natakar, plačati! — Mi pa: Gis la revido! OBJAVE IN OGLASI Nedelja, 22. maja: 10,00 Poročila, objave in reklame 10,15 Šopek slovenskih nai-odnih pesmi in nap«vov 10,30 Nekaj o zdravstvenem zavarovanju 10,40 Glasbena medigra 10.50 Radijska kronika 11,00 Kar ste želeli — to bomo zavrteli! 11,45 Melodije za razvedrilo Ponedeljek, 23. maja: 19,30 Pregled »Večera« 19,45 Športni tednik 20,30 do 23,00 Prenos iz Ljubljane Torek, 24. maja: 19,30 Poročila 19.35 Vi vprašujete — mi odgovarjamo! 19.45 Operetna glasba 20,00 Prenos iz Ljubljane Sreda. 25. maja: 19.30 Poročila 19,45 Kar ste želeli — to bomo zavrteli! 20,00 Prenos iz Ljubljane Četrtek, 26. maja: 19.36 Pregled »Večera« 19,35 Gospodarski in kulturni pregled 19,45 John van Druten: Grlice glas — radijska igra — sodelujejo igralci celjskega Mestnega gledališča — Montaža: Radio Celje in Radio Koper 20,30 Prenos iz Ljubljane Petek, 27. maja: 19,30 Pregled »Celjskega tednika« 19,40 15 minut plesne glasbe 20,00 Prenos iz Ljubljane Sobota, 28. maja: 19,3« Poročila 19,45 Kar ste želeli — to bomo zavrteli! 20,00 Prenos iz Ljubljane PRESKRBA CELJSKEGA TRGA S KMETIJSKIMI IZDELKI Obveščamo vse potrošnike predvsem gospo- dinje, da je Trgovsko podjetje OZZ Celje, Aškerčeva 19, tel. 21-91 prevzelo dosedanje po- slovanje »POVRTNINE«, t. j. vse prodajalne, tržnico ter distribucijsko skladišče na celjskem področju. Namen združitve je v glavnem ta, da bi tako izboljšali redno preskrbo s kmetij- skimi pridelki, ker bo enotni nastop pri nabavi pozitivno vplival na manjše stroške nabave ter na kvaliteto pridelkov. Istočasno apeliramo na kmetijske zadruge v celjskem področju, da pokrenejo vse potrebno za čim intenzivnejši nakup teh pridelkov. Glede nabave in prodaje se direktno obračaj- te na naslovno podjetje, oddelek za poljedel- ske pridelke, ki ima sedež v prostorih prejš- njega podjetja »Povrtnina«, Tomšičev trg št. 9, telefon 21-52. Trgovsko podjetje OZZ, Celje PREKINITEV ELEKTRIČNEGA TOKA Odjemalce električne energije obveščamo, da bo v nedeljo, dne 22. maja 1955 zaradi nujnih vzdrževalnih del na 10 kV daljnovodu Selce— Šmarjeta prekinitev električnega toka od 5. do 14. ure v naslednjih transformatorskih postajah: Bukovžlak, Ljubečna, Šmarjeta, Škofja vas, Vojnik, Višnja vas. Strmec, Socka, Frankolovo, Crešnjice, Selo, Blagovna in Dramlje. Elektro Celje. KONTROLA MERIL IN PLEMENITIH KOVIN CELJE, sprejme v službo 2 absolventa srednje tehnične šole in to absolventa strojnega in ab- solventa kemičnega oddelka. Natančnejša pojasnila in navodila dobe kan- didati pri Kontroli meril Celje, Mariborska 1. RAZPIS Razpisujemo honorarno mesto tehničnega taj- nika za krvodajalsko službo. Interesenti naj se javijo na Mestnem odboru RKS v pisarni Doma OF, 11. nadstropje do 31. maja 1955. Zaželena je tovarišica ali tovariš s prakso administrativnega dela ter s smislom za socialno-družbeno delo. Mestni odbor RKS Celje OBVESTILO Obveščamo vse potrošnike na področju mesta, da bodo v sporazumu z oddelkom za gospodar- stvo LOMO Celje v ponedeljek, dne 23. maja zaprte trafike. Poslovale bodo samo^ na Ljubljanski cesti, Prešernovi ulici in na železniški postaji. Trg. p»Mlj. »TOBAK« Celje REŠEVALNA POSTAJA RK LAŠKO sprejme za takojšnji nastop ŠOFERJA katego- rije D in ADMINISTRATIVNO USLUŽBENKO z znanjem knjigovodstva. »MLINARJEV JANEZ« ODPRT Do nadaljnjega bo restavracija »MliHarjev Janez« odprta vsako soboto zvečer ter v ne- deljo popoldne in zvečer. Igral bo ansaaaliel- Iva Umeka. IZLET V ŠEMPETER Za izlet v Šempeter, v soboto, dne 21. maja popoldne je še nekaj prostih mest. Odhod ob 15. uri izpred kolodvora. Olepševalno in turistično društvo Celje OPOZORILO Obveščamo vse ustanove in podjetja, da v zimskih mesecih ne bomo zmogli pravočasne izvršiti vsa naročila za kurjavo. Zato si naj podjetja in ustanove pravočasno preskrbe de- narna sredstva ter pohite z naročili. Kurivo Celje. PRODAM nova okna. Naslov v upravi lista. PRODAM kozolec (6 oken 17 X 7). — Naslov v upravi lista. PRODAM mizarsko stružnico, transmisijsk« os z jermenicami iu elektromotor. Mahen iTan, Trnovlje 59, Celje. PRODAM kozo mlekarico. — Peperko Alojz„ Kompole 84, Store. PRODAM tesan les (2 m^), pripraven za drvar- nico in 500 litrov pristnega jabolčnika. — Vončina Ivan, Kranjče, Šentjur. KUPIM dobro ohranjeno moško kolo »Puch« ali- »Waffen«. Zagoričnik, Celje, Breg št. 2. KUPIM dobro ohranjeno otroško posteljico. — Naslov v upravi lista. ZAMENJA.Vl sobo v mestu za enako ali s ku- hinjo v bližnji okolici. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM ali prodam brejo kobilo. Gabroa Jože, prevoznik, Celje, Slandrov trg 1. SOBO v Celju išče ženska srednjih let. Pri- pravljena je pomagati v gospodinjstvu. — Naslov v upravi lista. ISCE.M opremljeno ali prazno sobo. V prostem času pomagam v gospodinjstvu. — Naslov v upravi lista. MLAJŠO UPOKOJENKO ali postrežnico za po- moč v gospodinjstvu (za lažja gospodinjska dela) v dopoldanskih urah (2 do 3 ure dnevno> sprejme majhna družina. Po želji lahko nudim tudi hrano. Vprašati v upravi lista. ZDRAVNICA, samska, išče opremljeno sobo. — Vprašati v upravi lista. KUHARICO, kvalificirano, za gostišče na morju- (za dobo 4 mesecev), sprejmemo takoj. — Informacije: Celje, Tomšičev trg 3/1. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 22. maja 1955: dr. Sevšek Moksim, Celje„ Ljubljanska cesta 36. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. ure dalje do ponedeljka do 8. ure zjutraj. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Sobota, 21. maja 1955 ob 20 — Miloš Mikeln;^^ DEŽ V POMLADNI NOCI - abonma red so- bota (delavski) in izven. Nedelja, 22. maja 1955 ob 15,30 — Miloš Mikelnr DEZ V POMLADNI NOCI — abonma red ne- delja in izven. Torek, 24. maja 1955 ob 20 — Miloš MikeIn^ DEZ V POMLADNI NOCI - abonma red to- rek in izven. Četrtek, 26. maja 1955 ob 20 — Jože Javoršekt KRIMINALNA ZGODBA - abonma red četr- tek in izven. Petek, 27. maja 1955 ob 15 — Jože Javoršek^ KRIMINALNA ZGODBA - L in H. šolskt abonma. Sobota, 28. maja 1955 ob 20 — Brecht: DOBRI ČLOVEK IZ SECUANA — gostovanje Beo- grajskega dramskega gledališča — izven. Opozarjamo občinstvo na^ gostovanje Beograj- skega dramskega gledališča, ki bo gostoval«' dne 28., 29. in 30. maja vsak dan z drugo pred- stavo. Kino__ KINO UNION, CELJE Od 20. do 23. 5. 1955: »TRENTOV POSLEDNJI SLUČAJ« — angleški film Od 24. do 29. 5. 1955: »MOŽJE« — ameriški fil«? Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nedelja" ob 16., 18. in 20. uri. Dne 22. 5. ob 10. uri matineja: »KNJIGA O DZUN'GLI« — ameriški barvni film KINO DOM, CELJE Od 22. do 24. 5. 1955: »DVOJNICE« — nemški fij«*" Od 25. do 27. 5. 1955: »POT MIRU« — jugoslo- vanski film . Pr«d.'>tave dnevno ob 18,15 in 20,15, ob nedelj«" ob Mi.15, 18,15 in 20,15. Dne 29. 5. 199 ob 10. uri matineja: »PLAVI 9« jugostovaB«ki film MORAM RECI. DA JE ESPERANTO MNOGO LAZJI KOT KATERI KOLI DRUG JEZIK. MNENJA SEM, DA JE UCENJE ESPERANTA SEDAJ ZELO AKTUALNO. (Maršal Tito.) ZAHVALA Najtopleje se zahvaljujemo dr. Stegnarju za uspešno zdravljenje in za vso požrtvovalnost, ki jo je nudil našemu sinčka in mn s tem r^il njegovo mlado življenje. Zahvaljujemo se tndi njegovi ženi, sestri Silvi, za požrtvo- valaost in vsemu ostalemu osebja. Družina Jenko, Celje