M/mroR/M:
http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si
tednik
1041
TOREK, 13.FEBRUAR 2014 / ŠTEVILKA 1041, LETO XX / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR
78961 2“44067 1
srnobil
ihko	Pnv/oi nolzoi Ion, on o
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 teist. 040410743	PRODAJALEC
Smrekarjeva 12 05/ 64166 65 Trg Etbina Kristana 2
Brezplačni telefon 08018 33	|f3|*t l(cl
sifra@siol.net

mhcli
Ko bo morje poplavilo Izolo
Ljudje pač lažje in raje razmišljamo o današnjem kot o jutrišnjem dnevu. Skrbi nas, kaj bo z nami, z našimi otroki, z našimi vnuki in pravnuki, skrb, kaj bo potem pa že prepustimo našim zanamcem.
(Mef) Če je svet vzdržal več kot štiri in pol milijarde let pa bo menda ja obstal še par tisoč let, kar si še nekako znamo predstavljati, saj je vse zapisano v zgodovini. Kaj več od tega pa nas res ne zanima več.
Ko pomislimo na to, da lepega dne življenje na tem planetu ne bo več človeku primerno, kar pozabimo, da se bo to zgodilo nekemu našemu potomcu, pra pra pra pra vnuku na četrto potenco, ki bo ob rojstvu obsojen na smrt skupaj s človeško raso. In nam ne bo več tako vseeno za tisto, kar se bo zgodilo enkrat potem. Saj gre vendar za našo kri, za naše ime, za naš rod.
Toliko manj bi nam moralo biti vseeno za to, kar nas čaka čez stoletje ali dve, ko se bo morska gladina v Tržaškem zalivu dvignila za slab meter in bo preplavila nižinske dele obalnih mest, vključno z Izolo. Pod vodo bo Sončno nabrežje, Veliki trg, Verdijeva in Alietova ulica. Skladiščna, Ljubljanska in vse druge ulice, ki se prečno stekajo proti Sončnemu nabrežju. Nekoč so bile te nevarnosti zapisane v obrambnih ali varstvenih načrtih, pripravljali smo se nanjo na akcijah Nič nas ne sme presenetiti, danes pa je vse prepuščeno 112,113 in profesionalcem, ki pa vsega ne zmorejo.
Kako nedodelan je ta sistem priča dogajanje ob nedavnem žledu, ki je bil za ljudi in službe prava nočna mora. In poplavljanje Izole bo nekaj takega, čeprav se ve, da se bo, po ocenah United Nations Envi-ronment Programme, gladina Sredozemskega morja, do leta 2100, zvišala od 12 do 30 cm. To pomeni, da bo morje omenjena območja poplavljalo ob vsaki večji plimi.
Pa vendar ni slišati, da bi kdorkoli od načrtovalcev našega prostora razmišljal o ukrepih, ki bi varovali staro mesto. Urejamo obalo kot da bo za vedno tako in skrbi prepuščamo zanamcem. Ne bo jim lahko.
WWW.NAKUPI.NET
0 BANKA KOPER
Tednik MANDRAC

OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700
_mali oglasi in naročnine: tel 040 211434
Molitev
Oče naš, ki si v nebesih, poskrbi, da bo v teh telesih, kri krepilo dobro vino da ne bo, kot je s svinjino, ki nam putiko prinaša, ki holesterol raznaša, da se krčijo nam žile, da nam zrabi vse ventile. Naj bo vino kot zdravilo ki bo zdravje nam vrnilo, da bo svet postal nebesa kjer ne rabiš več telesa.
le še misel te lovi:
Se tukaj kje refošk dobi?
Ste morda pozabili?
Kot zdaj zagotovo že veste smo v sodelovanju z založbo Meander za vse, ki ste obnovili naročnino za prvo polletje 2014 pripravili knjižno darilo, ki ga lahko dvignete v našem uredništvu.
Tiste, ki doslej še niste poravnali naročnine bomo počakali še do konca tega tedna, na voljo pa je le še kjakšnih 50 knjig.
V uredništvu nas boste našli vsak delovni dan od 10.00 do 17.00 ure, če nas ni pa nas kar pokličite na 040 211 434.	Uredništvo
Izjava tega tedna
Če nam Rižanski vodovod zna po pošti pošiljati račune naj nas po isti poti tudi obvesti, da bo za cel dan zaprl vodo za en sam blok.
Izolan
.1
Čl.

Pisma iz metropole
Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend "doma” v Izoli a vendarle.
Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova.
Vsak teden za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki ni nujno enako mnenju uredništva.
Opera Metropolitana
piše: Zoran Odič (za Izdane Zoki)
RAZPRODAJA
Kot, da je prevolilna atmosfera. V resnici gre za veliko razprodajo in pod-mizno trgovanje s stolčki. Ministrskimi in ostalimi. Ker je vse sanirano. Spet živimo v državi v kateri je vse normalno. Luči gorijo, elektrika je. Ampak zdaj prihajajo poplave, potem bo treba poskrbeti za uničene in devastirane gozdove. Pa za elektroenergetski sistem.
Samo za najbolj nujno sanacijo, so povedali na vladi, morajo zagotoviti 40 milijonov. Pa ni to slaba banka, znana pod šifro DUTB, kjer so zaposleni toliko zapravili v enem letu, čeprav niso nič naredili. Tam so sami strokovnjaki, brez katerih bi država propadla in jih je treba plačati. To, da je izvšni direktor, preden je bil imenovan za izvršnega direktorja, ustanovil svetovalno firmo, pa je ta svetovalna firma, ko je on postal njen izvršni direktor, sklenila posle v višini sredstev potrebnih za začetno sanacijo škode v gozdovih, ali elektrosistemu, je samo dokaz, da gre za strokovnjake, kakršnih v Sloveniji ne poznamo. Čeprav ne direktor, ne slaba banka (šifra DUTB), še nič nista naredila so si razdelili funkcije, fotelje, plače in fikuse. Gospod Mansson je izvršni direktor slabe banke, (šifra DUTB) in solastnik in eden od direktorjev svetovalne firme Quartz+co. Izvršni direktor DUTB, Mansson je angažiral svetovalno podjetje Quartz+co.v katerem je direktor in solastnik Mansson. Direktor Mansson iz DUTB (pravo ime:slaba banka) je že izplačal več milijončkov evrov svetovalnemu podjetju Quartz+co. in njegovemu direktorju Manssonu. Naša vlada, ki to mirno potrjuje, mora od nekod vzeti denar za nove finančne aranžmaje direktorja Manssona in ostalih direktorjev, ki so ostali brez denarja.
Pred par tedni je direktor ZZVS (Zavod za zdravstveno varstvo Slovenije), povedal kakšen mora biti slovenski minister za zdravstvo. Mora poznati problematiko in podobno jajcanje. Samo imena ministra ni povedal, čeprav se zdi da je mislil na Sama Fakina. Ampak, nihče od pomembnežev se ni spomnil nanj. Pa čeprav je v torek, 11. februar ja, zato, da pokaže kakšen strokovnjak in poznavalec stanja v zdravstv je, izplačal plače zdravnikom koncesijonarjem, ki so sestavni del javnega zdravstva. Za tretjino manjšo od običajne. Zapisane. Vsem splošnim zdravnikom, brez obvestila, opozorila, ali soglasja. Čeprav je zdravnik tudi sam. Ampak, najprej je državni uslužbenc. Državni uslužbenc pa postaneš, ne zato, ker nekaj veš, znaš in to dokažeš, ampak zato ker ubogaš in ne sprašuješ koga uničiti, da bi bili šefi zadovoljni.
In splošni zdravniki razmišljajo o vrnitvi koncesij. Pa naj razume kdor lahko. Ker drugi stavek zdravniške obljube glasi: »Predvsem, ne škodovati« (bolniku, ki ga zdravi). In če nočejo škodovati bolniku, ne morejo pa normalno zdraviti, začenjajo vračati koncesije. Zato, ker iz tega denarja, ki ga ZZVS plača javnemu zdravstvu, plačajo sestre, administratorke, opremo, zdravila, ki jih nujno morajo imetu v ordinaciji, potrošni materijal, čistilke, in podobne stroške.
Za ministre, državne uslužbence, poslance, izvoljene in izvotljene, to ne velja. Oni trgujejo - tebi (tvoji stranki) to ministrstvo, meni (moji stranki) pa to drugo. Tako zamenjana ministrica brez portfelja, pa zadolžena za slovensko manjšino (o kateri ima nekaj zemljepisnega znanja), odhaja v diplomacijo o kateri nima nobenega znanja, da bi njen šef stranke postavil svojega ministra brez portfelja, zadolženega za manjšino, o kateri nima niti zemljepisnih pojmov, da bi njegova stranka imela enega ministra več v vladi. Ki ne vlada. Samo izpoljnjuje in uveljavlja zakone EU. Kdo rabi tako vlado? Za razliko od nekaterih drugih, se meni zdi, da ima vsaka vlada takšno ljudstvo kakšno si zasluži. Da ga lažje razproda. Ker - oblast je iz ljudstva, za ljudstvo.
Kolumna je novinarska zvrst v kateri avtor izraža lastna stališča in lastna razmišljanja, ki so lahko tudi enaka stališčem uredniškega odbora.
Prva seja OS v tem letu
Danes se bo na prvi letošnji seji setal izolski občinski svet in od pomembnejših dokumentov obravnaval le Lokalni energetski koncept Občine Izola.
Lokalni energetski koncept je dokument, ki skladno z nacionalnim energetskim programom opredeljuje načrt razvoja energetike v lokalni skupnosti. Gre za določilo po katerem so izvajalci energetskih dejavnosti in samoupravne lokalne skupnosti dolžni v svojih razvojnih dokumentih načrtovati obseg porabe in obseg ter način oskrbe z energijo in te dokumente usklajevati z nacionalnim energetskim programom in energetsko politiko Republike Slovenije. LEK obsega analizo obstoječega stanja na področju energetske rabe in oskrbe z energijo. Na osnovi analize obstoječega stanja so pridobili sliko energetske bilance občine, potencial obnovljivih virov energije in potencial za povečanje energetske učinkovitosti. Na teh osnovah se opredelijo cilji energetskega načrtovanja, za izvedbo katerih je potrebno izbrati tudi konkretne ukrepe v obliki akcijskega načrta. Akcijski načrt zajema projekte, ki so tudi ekonomsko ovrednoteni z določenim terminskim načrtom. V sklopu akcijskega načrta se za projekte določijo potencialni nosilci projektov ter možni viri financiranja projektov, kar prinaša večjo verjetnost izpeljave projektov, ki jih energetski koncept začrta.
V prejšnjem Mandraču smo že zapisali, da je na prvem mestu med ukrepi zapisana zaposlitev človeka, ki bo vodil ta projekt, takoj za tem pa so različne oblike obveščanja javnosti, kar je morda tudi prav, vendar pa v konceptu ni prav nič novega, pogumnega, celo vizionarskega, saj je nastal kot še eden od podobnih projektov, ki jih sprejemajo vse slovenske občine, kar je moč razbrati tudi iz tega, da se v dokumentu občasno, namesto Izole, pojavi Litija, novost pa so tudi Koprska brda, naziv za Šavrinsko gričevje, ki ga doslej še nismo poznali.
Predlog je sicer zapisan na kar 102 straneh in ob uporabi 59 preglednic, 19. zakonskih predpisov in 45 virov, kar pomeni, da bo predlog sprejet, saj bo malo tistih, ki ga bodo res prebrali. Na seji odbora za gospodarstvo in javno infrastrukturo je bilo tudi nekaj manjših pripomb glede uporabe zemeljskega plina. Zapisano je namreč, da je 27 uporabnikov priključeno na zemeljski plin, ki ga v Izoli, seveda, še ni. Končno so ugotovili, da se zamenjujeta termina “zemeljski” plin in plin pod zemljo. V Izoli teče plin pod zemljo, zemeljskega pa gotovo v naši občini še ni.
Sicer pa bodo na 24. redni seji Občinskega sveta, svetniki odločali še o Predlogu sklepa o ugotovitvi in odpravi očitne napake (odprava pomanjkljivosti) v »Odloku o spremembah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih in zazidalnem načrtu za območje obrtno-stanovanjske cone v Izoli«. Gre za sklep s katerim bodo poslovno stanovanjsko hišo v Obrtni coni spremenili v stanovanjsko hišo.
Sicer pa bodo odločali še o vzpostavitvi statusa grajenega javnega dobra na zemljiščih, športnih objektih in ostalih objektih, končalo pa se bo z vprašanji in pobudami občinskih svetnikov ter odgovori nanje.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO.
Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Investicije
Bo umetna trava oživela izolski nogomet?
Odločitev o preplastitvi igralne površine izolskega stadiona z “umetno travo” je bila deležna pohval in kritik. Kdo je imel prav, se bo videlo čez nekaj let, vsekakor pa je danes izolsko nogometno igrišče popolnoma prenovljeno in pripravljeno na nedeljsko otvoritev.


V	lanskem letu je Občina Izola zaključila pomemben projekt prenove izolskega nogometnega stadiona. V okviru pridobitve uporabnega dovoljenja so bila izvedena gradbena dela na objektih pod vzhodnimi tribunami, konec leta pa se je zaključil tudi projekt preplastitve osem tisoč kvadratnih metrov obstoječe igralne površine z umetno travo visoke kakovosti s certifikatom Mednarodne nogometne zveze FIFA. Uradno odprtje prenovljenega stadiona bo v nedeljo, 16. februarja, ob 13.30.
Dogajanje na stadionu se bo sicer pričelo že zjutraj, ko bodo od 9.00 do 13.30 potekale tekme ekip U9, Ull, U13, U15, U17, U19 in veteranov iz Izole, Kopra, Pirana, Hrpelj-Kozine, Divače, Sežane, Postojne in Buj. Po uradni otvoritvi z začetkom ob 13.30 pa bo ob 14.00 sledila še članska tekma med MNK Izola in FC Luka Koper.
Legalizacija po 23 letih
V	okviru pridobitve uporabnega dovoljenja za izolski stadion so bila izvedena gradbena dela na objektih pod vzhodnimi tribunami, na sami tribuni za zagotovitev varne uporabe objekta ter dela za ureditev sanitarij za invalide, ki jih prej ni bilo. V maju so bila gradbena dela zaključena in stadion je končno pridobil uporabno dovoljenje še za vzhodni del tribun. Delno uporabno dovoljenje za zahodno tribuno in poslovne prostore je bilo sicer izdano že leta 1990, tako je izolski stadion po 23 letih končno dočakal legalizacijo in izpolnjuje vse formalne pogoje za pridobitev vsakoletne tekmovalne licence Nogometne zveze Slovenije. Občina Izola je za legalizacijo mestnega stadiona namenila 53 tisoč evrov proračunskih sredstev.
Za travo prispevala država
Konec leta se je zaključil tudi projekt preplastitve osem tisoč kvadratnih metrov obstoječe igralne površine z umetno travo ustrezne kakovosti s certifikatom Mednarodne nogometne zveze FIFA. Projekt preplastitve je znašal 440 tisoč evrov, od tega je 70 tisoč evrov nepovratnih sredstev prispevala Fundacija za financiranje
športnih organizacij v Republiki Sloveniji, preostanek sredstev pa je zagotovila Občina Izola iz proračunskih sredstev. Gre za izjemno kakovostno umetno travo z novim sistemom polnila iz plute, ki onemogoča pregrevanje trave v poletnem času, tako da trave tudi v vročih poletnih mesecih ne bo treba hladiti z vodo. Ob pravilnem vzdrževanju je njena življenjska doba med 12 in 15 let. Umetna trava na stadionu bo omogočila večje število športnih aktivnosti, ki ne bodo več odvisne od vremenskih razmer. Prav tako bo nevarnost uničenja površin zelo majhna, kar pomeni, da bo trava vedno v optimalnem stanju za čas poteka uradnih tekmovanj, prav tako pa ne bo povzročala dodatnih stroškov vzdrževanja.
7 ur uporabe dnevno
Mladinski nogometni klub Izola, ki nogometno igrišče redno uporablja, premore 12 kategorij nogometašev, ki v povprečju opravijo 4 treninge na teden, kar skupaj znaša 72 ur treningov tedensko. Če temu prištejemo še čas tekem, znaša povprečna tedenska obremenjenost igrišč kar 84 ur. Priporočena obremenjenost glavnega igrišča z naravno travo je v spomladanski in jesenski sezoni med 10 in 14 ur tedensko. V zimskem in poletnem času, ko trava ne raste, pa je priporočljiva obremenjenost še manjša. Glede na klimatske razmere v slovenski Istri je možna obremenjenost v času suše skorajda nična. Posledično je klub prisiljen izvajati program na bistveno manjših površinah, torej na dveh pomožnih igriščih z umetno travo.
Nova umetna površina bo omogočala 7-urno povprečno dnevno uporabo športnega objekta, medtem ko površine z naravno travo omogočajo v povprečju od 1 do 1,5-urno povprečno dnevno uporabo. Z umetno travo bodo nogometnemu klubu omogočeni normalni pogoji za izvajanje športnih programov.
Kot Lužniki in Barcelona
Poleg same trave, ki je visoke kakovosti, je pri novi travi pomembno polnilo, ki se od klasičnega razlikuje po tem, da je veliko bolj vzdržno na temperature. Najbolj znan projekt proizvajalca umetne trave Field Turf je stadion Lužniki v Moskvi, v lanskem letu pa je tak tip trave naročila tudi Barcelona za dve svoji igrišči.
Nujna je osvetlitev
Občina pripravlja tudi projekt osvetlitve stadiona z novimi reflektorji, ki bodo omogočali treninge tudi v večernem in nočnem času. Poleg tega pa pripravlja projekt postavitve nove umetne trave še na dveh pomožnih nogometnih igriščih ob stadionu. Obe igrišči sta trenutno že opremljeni z umetno travnato podlago, ki pa šteje že deset let in njena življenjska doba se počasi izteka. Prav tako travnata površina trenutno ni v skladu s sodobnimi normativi in kriteriji Mednarodne nogometne zveze FIFA. Obe pomožni igrišči sta sicer dobro opremljeni, imata ustrezno drenažo in razsvetljavo in sta tudi v celoti ograjeni, zato predstavljata velik potencial tako za nogometni kot ostale Športne klube. Sporočilo za javnost Občine Izola
Kažete še niso dogovorjene
Izolski občinski svetniki na februarski seji še ne bodo obravnavali dopolnjenega osnutka Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje občine Izola. Gre za dokument, ki naj bi bil bistvenega pomena za razrešitev zapletov v zvezi z odločbami Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, kmetijske inšpekcije in drugih organov v zvezi s pomožnimi kmetijskimi objekti na izolskem podeželju.
Kot je znano je Ministrstvo predlagalo, vlada pa sprejela sklep o moratoriju na izvrševanje odločb, ki so jih prejeli lastniki objektov na kmetijskih zemljiščih, medtem pa so se v Občini Izola začela dogovarjanja in oblikovanje odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za podeželje, ki naj določi, katere objekte je mogoče ohraniti oziroma graditi na določenih kmetijskih površinah. Zdaj so pripravljalci tega prostorskega dokumenta prejeli stališča oziroma smernice soglasodajalcev, med katerimi je gotovo zelo pomemben Zavod za varstvo kulturne dediščine, ki pa je, po neuradnih informacijah, v svojih zahtevah zelo zahteven. Tako, med drugim, menda ne soglaša z vkopavanji objektov, za kar se kmetovalci zavzemajo, saj na ta način, po njihovem mnenju, najmanj kvarijo videz prostora.
Na seji komisije za razvoj podeželja si menda še vedno niso edini tudi glede velikosti posameznih objektov pa tudi glede tega, kakšen mora biti status tistega, ki obdeluje zemljišča. Po eni strani je namreč zahteva, da mora biti najemnik ali lastnik vpisan v register kmetijskih proizvajalcev, po drugi pa je dovolj, da ima status kmeta. Glede slednjega smo na strani Ministrstva za kmetijstvo prebrali naslednje:
Po Zakonu o kmetijskih zemljiščih, status kmeta lahko dobi fizična oseba, če je lastnica, zakupnica oziroma drugačna uporabnica kmetijskega zemljišča, to zemljišče obdeluje sama ali s pomočjo drugih, je za to obdelovanje ustrezno usposobljena in iz kmetijske dejavnosti pridobiva pomemben del dohodka ( bruto 11.511,68 EUR). O statusu kmeta odloča upravna enota na območju katere je zemljišče. ur
vi vvm t vc 4
Četrtek, 13.februar 2014, št. 1041
Življenje ni poceni------------------------------------------------------------------
Euro ni prinesel blaginje
Vse težje življenjske razmere so pri vedno več revnih Slovencih zrušile mit o vsemogočni evropski valuti. Celo med Slovenci je zadnje čase moč slišati nostalgične misli o nekdanjem tolarju, ki nam je v devetdesetih letih dobro služil.
Pričakovanja mnogih, da bo uvedba evra kot skupne evropske valute sama po sebi prinesla gospodarski razcvet in veliko boljši osebni standard Slovencev, so bile preveč optimistične.
Drži, da je zaradi enotne valute podjetjem in posameznikom veliko lažje, saj so z evrom odpadle težave s preračunavanji tečajnih razlik, menjalnih provizij, znotraj prostora EU so bile ukinjene carine in podobno, nismo pa se mogli izogniti rahlemu padcu njegove vrednosti, in tihi inflaciji. Lahko se celo zgodi, da iz evropske kovnice ne bodo več pošiljali kovancev za en cent? Pomembno je spoznanje, da se z uvedbo evra pravzaprav ni nič spremenilo na področju konkurenčnega boja gospodarstva. Še več, ta se je zelo zaostril. Vse bolj nevarni so tako imenovani “nacionalni” ali bolje rečeno državni protekcionistični ukrepi za zaščito podjetij, kar je v diametralnem nasprotju z evropskim duhom gospodarskega sodelovanja in povezovanja. Velja namreč strogo pravilo, da je na enotnem trgu potrebno zagotoviti popolnoma prost pretok blaga in storitev.
Evro smo prevzeli brez težav
Tudi v Sloveniji smo morali pred uvedbo evra zadostiti kar petim maastrichtskim konvergenčnim merilom - od stanja inflacije, stabilnega tečaja slovenskega tolarja, javnega dolga, obresti, proračunskega primanjkljaja, kar smo opravili naravnost odlično.
Prevzemu evra se je uspešno izognila Velika Britanija, saj je funt močno navezan na ameriški dolar, pa tudi Danska, Švedska pa se mu nekako izogiba. Sicer pa je sedaj že popolnoma jasno, da mora vsaka nova pristopnica EU (tudi Hrvaška) ravnati tako, da sprejme evro kot lastno valuto.
EU je že pred leti sklenila, da si morajo države kandidatke ob vstopu v EU prizadevati tudi za vstop v evro regijo, v kateri sedaj deluje že 18 članic (od 28).
Velika Britanija celo razmišlja o izstopu iz članstva EU. Zakaj neki? Ker je prejela premalo milijard pomoči, ali pa zaradi tega, ker je evrska skupina zadolžena za okoli 15 tisoč milijard evrov (Samo Nemčija, Italija in Španija skupaj blizu pet tisoč milijard)! Tega žal sedaj ne more rešiti niti na novoustanovljen ESM.
Evropska banka je tata mata
Po trinajstih letih, odkar je 1. januarja 1999 evro nadomestil ECU in ko je evro kot lastno valuto sprejelo 11 članic (Slovenija 1. januarja 2007), bi se že lahko vprašali, ali je Evropska centralna banka (ECB) dosegla zastavljene cilje na področju denarne politike?
Njen poglavitni cilj je bilo namreč vzdrževanje stabilnost skupne valute in cen ter tako dolgoročno zagotavljanje trdnih temeljev za gospodarsko rast na območju evra. Nizka inflacija in obrestne mere so spodbudno vplivale na gospodarsko rast v evropskem prostoru, kar je ugodno vplivalo tudi na slovensko gospodarstvo, ki je sprva (od leta 2004 do 2007) doživljalo razcvet. Naši politiki so govorili celo o drugi Švici!
S prevzemom evra smo v Sloveniji avtomatsko izgubili kar nekaj pravic. Denarno politiko vodi Evropska centralna banka v Frankfurtu (količina evrov v obtoku, tiskanje denarja, temeljna obrestna mera, intervencijska plačila, subvencije in podobno). Razlikovati je treba med ECB in Evropsko banko v Luksemburgu, ki ureja denarne tokove znotraj organizacije EU (evropski proračun, plačila, plače funkcionarjev...)
Od zadolžitev do recesije
Uvedba evra je pomenila pravi podražitveni šok za Nemce, ki so težko pozabili svojo močno marko. Tečaj DEM: Evro je na dan 31. 12. 1998 znašal 1,95583 oziroma, so za en evro odšteli skoraj dve marki.
lag® ESU
SS: ?-?S.
Im ms®
SIT
Uh
H3	'Z9sit
EM HžMIZ«
BM IB m	'33 sr
	•fl.Hr
!EE»aSl	•40*t
asi	11/c
km? -tim	• 10 SIT
mm me*	
	—
Nemški trgovci so to idealno razmerje 1:2 krepko izkoristili. Na listke, kjer je bila zapisana ena marka so preprosti zapisali en evro, kar je v bistvu pomenilo 100-odstotno podražitev.
Podobno, vendar ne kako skokovito, so naraščale cene v Italiji. V Sloveniji zaradi preudarne politike dvojnega označevanja cen, pa tudi iz drugih razlogov, nismo doživeli takojšnjih podražitev, pač pa so cene rasle postopoma. Vzpenjala se je tudi inflacija, ki pa je zaradi recesije občutno padla, danes pa beležimo celo deflacijo in z njo stagnacijo gospodarstva ter padec BDP.
Krizo je povzročila Amerika
Danes ni več nobenega dvoma, da ima evropska finančna kriza, korenine na Wall Streetu v ZDA zaradi špekulacij na tamkajšnjem nepremičninskem trgu, predvsem tudi zato, ker so evropske banke kupovale ameriške “ničvredne” papirje. Ta kriza je v Evropi izbruhnila že leta 2008, značilnost tega pa je, da smo se v Sloveniji do nje obnašali ignorantsko, kot da nas ne more prizadeti. Pa se je zgodilo; evropske komercialne banke so zaradi lastnih težav skorajda prenehale dajati dnevna (ali nočna) premostitvena posojila našim bankam, naše banke pa so skorajda ustavile posojila podjetjem. Povečalo se je tudi medbančno nezaupanje, a nekatere banke so kljub temu radodarno kreditirale “tajkune”, ki so se šli t.i. menedžerske prevzeme in zavozili marsikatero podjetje.
Izvor krize tudi v Grčiji
K evropski denarni krizi je vsekakor največ prispevala Grčija, saj je njen
javni dolg znašal kar 350 milijard evrov, kar že lep čas nekako saniramo vse evrske članice. Tu pa se najde še ena nesreča za evropsko valuto. Ameriške banke so, kot je sedaj že potrjeno, na tajno financirale grške banke z namenom, da bi oslabili evro, pri tem pa so zaslužile okoli 5 milijard dolarjev! Poleg tega je v Evropi vsaj 200 milijard evrov špekulativnega kapitala, ki ga ne zanima ne investicije ne gospodarska rast.
Slovenska slika je na dlani: dolg države znaša že 26,5 milijarde evrov, podjetja in državljani dolgujemo bankam okoli 24 milijard evrov, ob tema pa gre tudi za nevzdržna strukturna neskladja.
Je za vse to kriv evro? Vsekakor ne. Kriva je naša nesposobnost prilagajanja kriznim razmeram.
Franc Krajnc

Družinska košarica je štirikrat dražja
Menda živimo bolje, kot smo živeli nekoč, toda številke tega ne potrjujejo. Že res, da lahko ceneje pridemo do avtomobila, za drobiž kupimo televizor ali pralni stroj ali še kaj takega, kar v bistvu ni življenskega pomena. Najbolj so družinski proračun obremenile nove storitve: internet, mobilna telefonija, digitalna TV.
Tabela prikazuje letne stroške v Eurih po posameznih postavkah, informativno pa je zapisana mesečna neto plača v obravnavanih letih. Euro smo uvedli 1.1.2007.
				
Plin (mestni plin)	131	500	442	634
Elektrika	286	529	643	978
Voda (skupni števec v bloku)	96	260	239	216
RTV (naročnina)	76	131	132	149
□TT (stacionarni in mobilni telefon, • ■ 1 kabelski priključek, internet)	76	340	342	1206
Komunala	34	56	143	172
POVPREČNA MESEČNA NETO PLAČA	217	562	834	972
Zakaj ravno leo 1994? Zato, ker je takrat naš bralec začel zapisovati mesečne družinske izdatke. Bil je dosleden in jih zapisoval vsak mesec vse do danes in tako smo dobili zanimiv pregled rasti cen nekaterih uslug, brez katerih ne more danes obstati povprečno slovensko gospodinjstvo.
Iz priložene tabele (desno) lahko razberemo, da so se stroški več kot početverili, vendar ne zgolj zato, ker bi se cene nekaterih storitev ali dobrin povišale, pač pa zato, ker so se pojavile nekatere nove (napri-mer internet ali mobilna telefonija, dodatno zdravstveno zavarovanje itd.). Iz omenjenih tabel smo vzeli zgolj leta 1994,2000,2007 in 2013, za primerjavo pa smo pustili tiste storitve, ki se niso bistveno spreminjale, z izjemo mobilne telefonije in interneta, ki smo ju dodali dotlej klasični telefoniji. Poglejmo nekaj zanimivih primerjav mesečnih stroškov povprečnega izolskega gospodinjstva.
Plin
Če so leta 1994 stanovalci Livad v povprečju plačali plin po 20 Eur mesečno, se je leta 2000 cena podvojila, danes pa znaša nekaj čez 50 Eurov.
Elektro
Elektrika se je dražila dokaj enakomerno. Leta 1994 - 24 Eur, leta 2000 - 44 Eur, leta 2007 - 53 Eur in leta 2013 - okrog 80 Eur. Krivo je ogrevanje s klima napravo.
Voda
Voda se v Livadskih blokih ni bistveno dražila. Leta 1994 so plačevali po 8 Eur mesečno, leta 2000 - 22 Eur, od takrat pa se cena ni bistveno spreminjala, razen v delih mesta, kjer plačujemo omrežnino, ki je včasih celo dražja od porabljene vode.
RTV Naročnina
Leta 1994 je znašala 6,4 Eur, leta 2000 - 9,5 Eur, lani pa 12,7 Eur.
Stroški iz tabele, glede na povprečno mesečno plačo v procentih.
Leto	Mesečni stroški (v Eur)	%
1994	58	26%
2000	108	19%
2007	162	19%
2013	280	28%
Telefonija
Za telefon smo leta 1994 plačali 6,4 Eur, leta 2000 je strošek s prihodom mobitelov narasel na 28 Eur, danes pa, skupaj z internetom, znaša okroglih 100 Eur.
Komunala
Cene komunalnih storitev so leta 1994 znašale slabe 3 Eur mesečno, leta 2000 smo plačali malo manj kot 5, s prihodom Eura (2007) 12 in danes nekaj čez 14 Eur. Cena čistih komunalnih storitev ni bistveno višja, se pa preko Komunale obračunavajo druge storitve, ki jih prej nismo plačevali (npr. čistilna naprava v Kopru).
V tem primeru gre za mesečne stroške štiričlanske izolske družine, ki so, seveda, odvisni od tega, koliko so si česa kdaj privoščili. Vsekakor pa trditev velja. Stroški družinske košarice so zdaj štirikrat dražji kot leta 1994, največ novih stroškov pa so prinesle komunikacije. ur
www.peugeot.si
NOVI PEUGEOT 5008 18.990 C
VEČ OPRAVKOV,
VEČ VOŽENJ. .
4^
PROGRAM UGODNOSTI
MojPeugeot
PEUGEOTphipovoCaToTAL. ‘Peugeot 5008 za 18.990 €. Ponudba velja za 5008 Active 1,6 HDi 84 kW s kovinsko barvo in parkirnimi senzorji zadaj. Ponudba vsebuje 4 letno jamstvo ob nakupu s pomočjo Peugeot Financiranja za dobave do 30. 4. 2014. Štiri leta podaljšanega jamstva vključuje dve leti pogodbene garancije in dve leti podaljšanega jamstva Optivvag oz. do 60.000 prevoženih kilometrov.
Za samo 18.990 evrov bo peugeot 5008 postal nepogrešljiv spremljevalec vaše družine - številne domiselne načine izrabe prostora, parkirne senzorje in lahkotno upravljanje boste vzljubili na dnevnih poteh in opravkih, prostornost, udobje ter zmogljiv in varčen HDi motor pa na počitniških potepanjih.
Poraba V kombiniranem načinu vožnje: 4,2-8,3 l/l 00 km. Izpuh COz: 1 09 -191 g/km. Podrobnejše informacije o porabi goriva in emisijah CO2 novih osebnih vozil Peugeot najdete v priročniku o varčni porabi gorivo in emisijah CO2, ki ga lahko brezplačno pridobite na prodajnem mestu in na www.peugeot.si.
NOVI PEUGEOT 5008
M OTI O N £> EM OTI O N
PEUGEOT
NOVA OLIMPIJA d.o.o.. Obrtniška 28, 6000 Koper, tel. 05 611 61 11
Izola
Tudi rak je samo bolezen
O raku najraje ne bi govorili, Živimo v prepričanju, da če se mi zanj ne zmenimo, se tudi on za nas ne bo. Pa ni tako in včasih je treba tudi kakšno povedat na račun te zahrbtne bolezni. To pa počnejo v Skupini za samopomoč žensk po operaciji raka dojke za slovensko Istro a še raje kot o raku, se pogovarjajo o tem, da je treba vedno ostati pozitiven.
Skupina za samopomoč žensk po operaciji raka dojke za slovensko Istro bo letos praznovala že 17 let. Da je bila ustanovitev skupine nujna se je pokazalo kaj hitro, saj se je število članic skupine v zelo kratkem času izjemno povečalo, skupina pa še danes deluje v prostorih izolske bolnišnice, a tudi v Kopru, medtem ko imajo v Hotelu Delfin telovadbo.
O skupini in o tem, kaj pomeni druženje v tako delikatnem obdobju smo se pogovarjali z aktivno članico skupine, Olgo Palčič.
-	Rak, že samo beseda je huda.
-	Lahko je huda, a to je odvisno, kako jo vzameš. Seveda jo lahko vzameš za hudo, lahko pa jo tudi obrneš in preberš “kar”. Kar bo, pa bo. In boriš se za tisti “bo”, boriš se, da bo dober. In ta “rak” v naši skupini niti ne omenjamo, večinoma se pogovarjamo o vsem drugem. Drugače je, ko se nam pridruži nova članica. Najprej sicer nerade govorijo in se za začetek le predstavijo. A že kmalu postane ta skupina nekaj čudovitega. Naprimer, kar dve leti sem pripravljala mlado štiridesetletnico, da pride v skupino, in lani se nam je pridružila v Hotelu Delfin. Na koncu je obljubila, da se je ne bomo več rešili. Te ženske so čudovite. Moja hči, ki dela kot vzgojiteljica pravi, da mlade samo še jamrajo, a me, ki smo dale skozi že marsikaj, pa o jamranju nočemo niti slišati.
-	Se torej nič ne pogovarjate o bolezni?
-	Sploh ne. Veselimo se vsakega dne, ki nam je podarjen in z boleznijo se ne obremenjujemo. Na skupini se pogovarjamo o raku takrat, ko si kdo želi vedeti kaj več, sicer pa se pogovarjamo o drugih stvareh. Družimo se in to je nekaj, kar te nabije s pozitivno energijo.
-	Ste se na začetku same organizirale?
-	Ne, pred nekaj več kot petnajstimi leti so se tri gospe zbrale, pobudnica pa je gospa Jadranka Vrh Jermančič. Jaz sem se skupini pridružila malo za tem, čeprav nisem bila operirana za rakom dojke, a povedala sem, da vem, kaj je rak. Pa seveda ni bilo nobenih težav in že februarja smo začele s telovadbo v vodi.
-	Kaj počnete iz gibalnega vidika?
-	Telovadba je tako zasnovana, da so me pohvalili tudi ljudje, ki
so del stroke. Veliko sem bila po zdraviliščih in veliko skrivnosti sem pobrala naokoli in nastala je ta čudovita harmonija, ko razgibamo vse, od glave do pete, telovadbo pa zaključimo še z objemanjem. Na, koncu seveda tudi kakšno zapojemo in malo “zažuramo”.
-	Se zberete vsak teden?
-	Vsak torek ob 18.30 je telovadba. Sestanki pa so prvi četrtek v mesecu v izolski bolnišnici, v Kopru pa drugi četrtek v mesecu. A naj poudarim, da so ti sestanki tudi strokovni, saj se nam večkrat pridruži kakšen predavatelj.
-	Opažate pozitivne rezutate pri članicah skupine?
-	Vsekakor. Neverjetno, kako to pomaga. Vsaki pravim, naj gre v skupino, ker to veliko prinese. Tudi, ko se moramo vrniti na kemoterapijo nadaljujemo z druženjem. V skupini preprosto ne dovolimo, da bi prišlo do slabega razmišljanja in če vidimo, da je katera od nas negativna, jo ostale hitro spet spravimo gor.
-	Koliko vas je v skupini?
-	V Izoli nas je nekaj več kot štiritdeset, v Kopru pa okoli dvajset. Ampak ja, ko gremo na izlet napolnimo avtobus, kjer ne manjka petja.
-	Ste vključeni v zdravstveni sistem?
-	Smo, saj k nam pogosto pridejo različni predavatelji, zato o strokovnosti res ne gre dvomiti.
Pahor za bolne otroke
Na sedežu Rdečega križa v Izoli je bila v sredo, 12. februarja krajša slovesnost, na kateri sta družini Husejnovič in Balič prevzeli donacijo tržaškega pisatelja Borisa Pahorja v skupni vrednosti 300 Eur. Kot je povedala članica OZRK Izola, Vanda Zajc, je zamisel o donaciji padla v čas spomina na holokavst. S to humanitarno gesto je stoletni pisatelj želel počastiti spomin na vse žrtve, ki nimajo groba. Denar je tokrat namenil za zdravljenje izolskih otrok. Sicer pa, kot je povedal predsednik izolskega Rdečega križa, Vlado Ostrouška, se je Boris Pahor že večkrat odločil za donacijo izolskemu Rdečemu križu, predvsem zato, ker jim zaupa, da bo denar šel v prave roke.	Rdeči križ Izola
Kulturno društvo Tito Izola je na kulturni dan 8. februar pripravilo že tradicionalno praznovanje v prostorih društva, ki se ga je udeležilo lepo število članov in drugih ljubiteljev kulture. Prireditev je vodil in predstavil Dare Brezavšček z nekaj Prešernovimi in drugimi poezijami, ostali pa so lepo zapeli nekaj slovenskih narodnih pesmi.
/0-^,
rJ

+
°VEt*>y
OBMOČNO ZDRUŽENJ RDEČEGA KRIŽA IZOLA
\l V\ OIl\f 7
Refošk vseeno ni postal bevanda
Svet refoška bi zagotovo bil deležen bistveno večje pozornosti obiskovalcev, če ponedeljek ne bi bil takšen, deževen in nič kaj prijazen dan. Toda, temelji so postavljeni in naslednje leto bo šlo.
Nr,
Prireditev je prišla v Izolo, vsaj za medije, nekoliko nepričakovano, kasneje pa se je pokazalo, da gre za prireditev ki želi presegati lokalno in zato tudi informiranje sega v širši slovenski in mednarodni prostor.
Izolani o ponedeljkovi prireditvi pravzaprav niso vedeli veliko, zato jih tudi ni bilo tam toliko, kot bi jih bilo sicer. Ampak, to je tudi usmeritev prireditve, ki so jo pripravili na Manziolijevem trgu pa jo kasneje umestili predvsem v Manziolijevo palačo. Na pripombo, da je vstopnina za takšno prireditev odveč smo dobili odgovor, ki smo mu morali pritrditi. “To je kot koncert nekega umetnika. Če ga želiš slišati, boš plačal in šel na koncert. In tukaj so umetniki priprave dobrega refoška”:
Začelo se je že dopoldne s posvetom v cerkvi Marije Alietske, kjer je Nevio Pucer, direktor kleti Vinakoper, povedal, da se je izkazalo za povsem upravičeno, da so slovensko Istro poimenovali Dežela refoška, svoj degustacijski prostor pa Hiša refoška. Devet referentov je na simpoziju povedalo marsikaj zanimivega o refošku, dr. Ful-vio Ursini z Univerze v Padovi pa je govoril tudi o zdravilnih učinkih zmernega pitja vina.
*»:
-----
vJr-.
Kljub slabemu vremenu je bil obisk, po mnenju organizatorjev, dober, saj je prišlo veliko ljubiteljev refoška iz Italije in Hrvaške, pa tudi domačinov, ki so lahko okušali široko paleto refoškov iz Istre, s Krasa in iz Furlanije.
Predstavilo se je kar 46 vinarjev z več kot 130 vini iz Slovenije, Italije in Hrvaške, saj refošk ni le vino Istre ampak tudi širše. Tako so na prireditvi predstavili refoške iz Istre, kraške terane in refoške iz Furlanije, refoški so bili peneči, roseji, sveži, zorjeni in sladk.
Tudi za lačne je bilo poskrbljeno, saj je znano, da je refošk vino, ki gre s hrano in tako je bilo moč na prireditvi, kjer so za kozarec obiskovalci plačali 5, za vstopnino pa 15 Eurov, poskusiti tudi dobroto izolskih ribičev -sipe v golažu.
Žal je celo prireditev vseskozi spremljal dež, tako da je bilo slišati tudi šaljive pripombe, da je narava refošk spremenila v bevando. Vsekakor pa ima prireditev lepo prihodnost in Izola se je, kljub nemogočemu vremenu, pokazala kot zelo dober organizator.	ur
Na simpoziju v cerkvi Marije Alietske so vidni strokovnjaki osvetliti sorto refošk, vina iz nje, vinske sloge, opredelili nutricionistična dejstva in domnevne zdravilne učinke, tržne priložnosti refoška in terana ter se dotaknili uporabe refoška v kulinariki in ujemanju z jedmi. »Izola je bila že v času Beneške republike znana po odličnem vinu,« je poudarila Astrid Del Ben, predsednica italijanske samoupravne narodne skupnosti iz Izole, ki gosti festival v Manziolijevi palači. »Svet refoška sodi med prireditve, ki utrjujejo prepoznavnost Izole,« pa je poudaril izolski župan mag. Igor Kolenc.
Črno belo odkritje
V1040. številki Mandrača (6. februar 2014) me je na 4. strani pričakalo skoraj neverjetno presenečenje. Na črno beli fotografiji s podnapisom »Sneg in mraz v Izoli sredi petdeseti let« sem namreč zaslutila podobo svojega sedaj že pokojnega očeta. Staneta Meniha. Skozi povečevalno steklo se je dejansko izrisal njegov takrat še zelo mladosten lik. A kdo je na sankah v razigrani drži poleg njega, sem razmišljala in slednjič prepoznala tudi njega. To je dr. Bruno Starc, zobozdravnik in naš takratni sosed, ki je v hiši poleg naše živel z ženo Gabrijelo, pravili si ji Jelka in s hčerko Nevenko. Sedaj so že vsi trije pokojni. In še nekaj je zanimivo: na objavljeni fotografiji, ki je mi žal nimamo v družinskem arhivu, sem opazila, da dr. Starc leži na prav tistih saneh, ki sem jih, stara dobra štiri leta, dobila za novoletno darilo od očetove sestre, tete Barbke. Zato lahko z gotovostjo zapišem, da je objavljena fotografija nastala v februarju leta 1963. Moja mama, Nada Menih, je namreč v moj dnevnik zapisala: »Zima 1962 - 63 je bila zelo dolga in mrzla. Dne 3. februarja je padlo toliko snega kot ga niso pomnili sto let nazaj. Naša Kristina je imela cel hribček iz snega, ki ji ga je naredil njen očka zadaj na dvorišču, da se je lahko sankala ...«
Ta fotografija mi je živo obudila otroške spomine na takratno vsesplošno navdušenje, ki je zavladalo v zasneženi Izoli, na pravljično pobeljene ulice, travnike in s snegom obložene strehe.	Kristina Menih
KAPUČINO
hesshb
Nogometaši ambiciozno v drugi del
Otvoritev izolskega stadiona
V lanskem letu je Občina Izola zaključila projekt prenove izolskega nogometnega stadiona. V okviru pridobitve uporabnega dovoljenja so bila izvedena gradbena dela in preplastitve igralne površine z umetno travo s certifikatom Mednarodne nogometne zveze FIFA. Uradno odprtje prenovljenega stadiona bo v nedeljo, 16. februarja.
Dogajanje na stadionu se bo pričelo že zjutraj, ko bodo od 9.00 do 13.30 potekale tekme ekip U9, Ull, U13, U15, U17, U19 in veteranov iz Izole, Kopra, Pirana, Hrpelj-Kozine, Divače, Sežane, Postojne in Buj. Po uradni otvoritvi z začetkom ob 13.30 pa bo ob 14.00 sledila še članska tekma med MNK Izola in FC Luka Koper.
Občina Izola je za namen legalizacije mestnega stadiona namenila 53 tisoč evrov proračunskih sredstev.
Občina pripravlja tudi projekt osvetlitve stadiona z novimi reflektorji, ki bodo omogočali treninge tudi v večernem in nočnem času. Poleg tega pa pripravlja projekt postavitve nove umetne trave še na dveh pomožnih nogometnih igriščih ob stadionu. Obe igrišči sta trenutno že opremljeni z umetno travnato podlago, ki pa šteje že deset let in njena življenjska doba se počasi izteka.
Prav tako travnata površina trenutno ni v skladu s sodobnimi normativi in kriteriji Mednarodne nogometne zveze FIFA. Obe pomožni igrišči sta sicer dobro opremljeni, imata ustrezno drenažo in razsvetljavo in sta tudi v celoti ograjeni, zato predstavljata velik potencial tako za nogometni kot ostale športne klube.
MNK Izola / Izola.info
Okrepljeni v drugi del tekmovanja
Igralci so se po zimskem premoru (ta sicer traja dolge 4 mesece) ponovno zbrali na prvem uradnem treningu. Vzdušje v ekipi je pozitivno, jedro ostaja enako, ekipi pa se je priključilo še nekaj novincev ter tudi povratnikov.
Ekipa se bo na drugi del prvenstva pripravljala v domačem okolju. V dogovoru s trenerjem Aljošo Čotarjem bo odigranih nekaj
pripravljalnih tekem med katerimi bo tudi otvoritvena tekma prenovljenega igrišča. Ta se bo v domeni občine odvila 16.2. s člansko tekmo proti Kopru in spremljevalnim programom ter tekmami mlajših kategorij. To bo tudi poslovilna tekma Enesa Handanagiča, ki tako zaključuje igralno kariero in uspešno začenja trenersko kot trener ekipe U-15.
Med igralci, ki so se priključili ekipi sta bivša člana Sežane Davor Gavrič in Tadej Tomažič, ter nekdanji mladi reprezentant Oskar Perpar. Nova člana sta tudi stara znanca Almir Mehič “Meho” in Nik Mihailovič.
Z Dolenjci se ni izšlo
Istrabenz plini Izola - Trimo Trebnje 20:22 (9:7)
Istrabenz Plini Izola: Gregorič, Jurič 4, Vidali 1, Božič 6 (1), Stepančič, Kojič, Čosič 3, Jelovčan, Redžič, Vukovič, Smolnik 6, Ron-čevič, Kevič, Matijaševič, Vidic. Želja po zmagi je bila močna, vendar je padec v igri v začetku drugega polčasa odnesel točke. V tokratnem nastopu sta obe ekipi koncept igre zasnovali zlasti na obrambi. Dolenjcem je občasno sicer uspelo prebiti izolsko obrambni zid, a se je izkazal domači vratar Rok Jelovčan. Nobeno moštvo ni imelo izrazite pred-
nosti in v prvem delu gledalci niso videli veliko zadetkov. Do 25-te minute jih je padlo po sedem na vsaki strani, v izteku polčasa pa so Izolani zadeli še dvakrat. Obetavno dvojno prednost Izole je Trebnje izničilo že v prvih minutah nadaljevanja. Zadetka Žige Smolnika in Kristjana Juriča sta pri izidu 12:12 še obetala enakovreden boj. Vendar je temu sledil strelski post Izolanov, pa tudi njihov slabši nastop v obrambi, kar so gostje izkoristili in si deset minut pred koncem priigrali šest golov prednosti. Domačini so se zatem zdramili in se z goli Petra Božiča, Žige Smolnika in Žige Vidalija vrnili v boj za točke. Tri minute pred koncem je idealno priložnost gostujoči vratar ubranil, s čimer je propadla možnost za znižanje na minimalno razliko. Žal pa tudi vsi preostali poskusi domačih igralcev, da bi prišli vsaj do točke, niso bili uspešni.
V petek tekma z Ormožem
Naslednji nasprotnik Izole je Jeruzalem Ormož, s katerim se bodo Izolani pomerili že v petek. Doslej ekipa Izole na gostovanjih ni bila ravno uspešna, vendar bo tokrat nastopila kompletna. Motivacija je velika, ekipa je premagljiva in točke so zelo potrebne. Fantje bodo zagotovo dali vse od sebe, da prekinejo dolgo serijo negativnih nastopov na gostovanjih in da se Izola po tem krogu dvigne z desetega mesta na lestvici.
©EMm
Odbojkarice zlahka preskočile Piran
Izolske odbojkarice se s pospešenim korakom gibljejo proti koncu rednega dela prvenstva. Konec tedna so s 3:0 odpravile Pirančan-ke. Na sporedu so še štirje krogi. Že v petek v Livadah ob 20. uri pričakujejo prvega zasledovalca na lestvici škofjeloški Partizan, ki za Izolo zaostaja kar sedem točk. Gorenjke ne bi smele biti nevarne Izoli, ki ostaja edina neporažena ekipa. Naslov prvaka 3. lige zahod je tako rekoč že oddan našim dekletom, za napredovanje med drugoligaše pa se bodo slednja pomerila v končnici s prvaki drugih območnih lig.
CtaSMEl®
Kickboxing - Evropski pokal »Karlovac open 2014«
Izolani osvojili 6 medalj: 2 zlate, 2 srebrne in 2 bronaste Ta vikend je v Karlovcu na hrvaškem potekal Evropski pokal v kic-
kboxingu Karlovac open 2014, katerega se je v disciplini »point fi-ghting« udeležil tudi izolski klub KIT Izola. V omenjeni disciplini je bilo prijavljenih 747 tekmovalcev iz 65 evropskih klubov, izmed katerih je KIT Izola s 6 medaljami zasedel 10. mesto. Doseženi so bili naslednji rezultati:
Nejla Spahič: 5. do 8. mesto med deklicami +32 kg in med mlajšimi kadetinjami -37 kg Rene Ristovski: 5. do 8. mesto med starejšimi kadeti -47 kg in -52 kg
Ammar Sefič: 5. do 8. mesto med starejšimi kadeti -63 kg in -69 kg Matija Gregorič: 5. do 8. mesto med starejšimi kadeti -63 kg in -69 kg
Kristina Bogataj: 5. do 8. mesto med mladinkami -60 kg in -65 kg Miljan Palibrk: 5. do 8. mesto med člani -94 kg in +94 kg Sebastjan Lazar: 3. mesto med starejšimi kadeti -52 kg in 5. do 8. mesto v -47 kg Admir Sinanbegovič: 2. mesto med člani +94 kg in 3. mesto v -94 kg
Bojan Homovec: 1. mesto med veterani -84 kg in -94 kg ter 2. mesto med veterani +94 kg
Tekmovalci so prikazali dobre in požrtvovalne borbe, kar je odličen uvod v sezono. Naslednji mesec se začne prvi turnir državnega prvenstva, do katerega bo potrebno še dodatno izpiliti formo za še boljše dosežke.
TiSKES
l.SNTL-članice
Arrigoni: Interdiskont 0:5
V petek so članice tudi pričele z drugim delom letošnjega prvoligaškega prvenstva. V domači dvorani so gostile aktualne državne prvakinje. Igralke Inter-diskonta iz Raven na Koroškem so bile premočen nasprotnik in so nas nadigrale res v vseh elementih namiznoteniške igre. Temu primeren je bil tudi rezultat 0:5. V celem dvoboju smo zmagali le en set in to je uspelo Alenki Ačimovič. V ekipi ni zaradi bolezni nastopila Jana Ludvik kar ima nedvomno velik upliv na igro naše ekipe.
Arrigoni: Ilirija 5:2 Že v nedeljo so članice odigrale šest dni prej dvoboj proti ekipi ljubljanske Ilirije. Dvoboj je bil prestavljen zaradi nastopa urške Čokelj za državno mladinsko reprezentanco na mednarodnem prvenstvu Češke. Tokrat smo nastopili v popolni postavi. Go-
stje so sicer povedle 2:1 v prvem krogu. Od tu naprej so se naše igralke zbrale in do konca niso nasprotnicam prepustile niti seta Tako so povsem zasluženo zmagale 5:2. Vse tri zmage je ekipi prinesla Jana Ludvik po eno zmago pa so dosegle Alenka Ačimovič in Katrina Sterchi.
KkHMmos
Po tednu dni pavze v ligaškem prvenstvo je bil tudi 13. krog zaradi posledic zmrzali okrnjen. Zaostale tekme se bodo odigrale med počitniško pavzo. Trinajsti-ca je bila srečna le za izolska dekleta, ki so v Sl. Bistrici v zadnjih lučajih uspele premagati domači IMPOL z 5:3 oziroma 3150: 3122. K zmagi sta na težkem kegljišču najbolje zaigrali Tina UGRIN z 564 in Neva M. ČERNELIČ z 551 p. kegli. Pri domačinkah pa sta bili boljši od ostalih DETIČEK z 553 in KUNČIČ z 549 p. keglji. LESTVICA po 13.krogu LB lige: 1. Miklavž 20, 2. Celje II 16, 3. Radenska 15,4. Impol 15,5. Mas Tech 15,6. IZOLA 13,7. Trebnje
12,	8. Gorica 11, 9. Drava 6, 10. Šoštanj 5 točk;
Prva moška ekipa je ravno tako gostovala pri Impolu in po slabi igri zlasti Košpende in Kocjančiča izgubila z 7:1 oziroma 3285 : 3181. Na zahtevnem kegljišču so se bolje od ostalih znašli pri domačih Kusič z 578 in Germ 565 pri Izdanih pa PAVLOVIČ z 567 im KNEŽEVIČ z 553 p. keglji. LESTVICA po 13. Krogu IB lige:
1.	Pivka 20,2. Siliko 20,3. Konjice 19, 4. Rudar 15, 5. Radenska 14, 6. Škofja Loka 12, 7. Hidro 11,8. IZOLA 8,9. Kočevje 7,10. Impol 4 točke;
Nič bolje se ni godilo Izolski drugi ekipio na petkovem gostovanju v Ljubljani pri ekipi Iskre. Izgubili so gladko 8:0 oziroma 3187 : 3006. Pri domačih sta bolje od ostalih zaigrala Pusovrh z 539 in Starič z 539 p. keglji pri Izdanih pa Mitja CVEJANOV z 537 p.keglji.
LESTVICA	po
13.	krogu 3 .lige zahod: 1. Železniki 22,
2.	Iskra 19, 3. Škofja Loka II 15, 4. Ljubelj II 14, 5. Adria 12, 5.
IZOLA II 11, 7. Triglav III 10, 8. S LAVI-JA Štojs 9, 9. Adergas 8, 10. Simon Jenko 8 točki;
V	soboto bo na izolskem keglišu dvojni program. Najprej bodo ob 13. uri članice gostile ekipo Mas Techa iz Črnomlja ob 17. uri pa bo prva članska ekipa igrala proti ekipi Silika iz Kranja.
V	nedeljo ob 10. uri bo druga moška ekipa igrala prozi Aderga-su iz Kranja, (g.g.)
©OSilSiM")
NA MLADIH SVET STOJI Da imamo v Izoli vrhunskega strelca na državni ravni, bodočega Debevca, vemo že dolgo in smo nanj zelo ponosni. Med letošnjimi dobitniki občinskega priznanja za najzaslužnejše športnike je namreč tudi mladinec Karim Požar, tretji v svoji kategoriji na lanskem državnem prvenstvu v streljanju z zračnim orožjem.
Karim pa se skupaj z ostalimi člani Strelskega kluba Izola dokazuje tudi med letom. Čeprav so bili Izo-lani lani v skupni razvrstitvi prvi v II. Državni ligi Zahod, vedo, da ne smejo spati na lovorikah. V 4. turnirju lige, ki je potekal 26.1.2014 v Piranu, je ekipa z zračno puško zasedla 2. mesto. Karim Požar je bil prvi, v ekipi pa sta bila še Jernej Galjanič na 10. In Enej Šuštar na 11. mestu. V skupni razvrstitvi so sicer začasno peti, do konca pa jih čakata še dva turnirja. Z zračno pištolo so se Izdani uvrstili na ekipno 4. mesto, v ekipi pa so bili Enio Božič na 9. mestu, Leon Tomažin na 10. In Ivan Božič na 12. mestu; skupno so trenutno tretji.
Močan potencial prihodnosti pa se skriva v naj mlajših članih. Na Področnem prvenstvu osnovnih in srednjih šol zahodne regije, ki je potekalo 28. in 29.1.2013 v Postojni, se jih je na državno prvenstvo
uvrstilo kar osem!
Med cicibani je bil Klemen Švara na 5. mestu, Martin Memon na 6. in Ernes Gladovič na 14. mestu, ekipno pa so bili tretji. Med Mlajšimi pionirji je bil Dan Lorbek Ivančič na 5. mestu, Val Lorbek Ivančič na 14. in Mark Rožac na 15. mestu. Mlajša pionirka Lara Frank je s svojim prvim mestom zagotovo še dodatno pripomogla k ekipnemu skupnemu 2. mestu pionirjev in pionirk. Starejša Pionirka Angela Ana Pegan je bila peta, dijaka Enej Šuštar in Jernej Galjanič pa sta zaključila na 6. oziroma 7. mestu. Uvrščene državno prvenstvo čaka v marcu. Zapisala: dš
Eden od pogojev uspešnega delovanja posameznika ali podjetja je odzivnost. Človek pri tem potrebuje mobilnost, predvsem pa hitrost. Tudi v športu. In če kdo ve kaj o hitrosti, je to zagotovo Andrej Jereb, izolski reli šampion in lastnik avtosalona v industrijski coni, ki je priskočil na pomoč izolskim rokometašem. Ker delo v rokometnem društvu zahteva veliko opravkov, fantje potrebujejo kakovostno in zanesljivo vozilo. Tako je Kia, ki jo je Andrej dal rokometnemu društvu na razpolago, prava izbira. Andreju Jerebu gre seveda za to dobrodelno akcijo čestitati! Pohvala in zahvala pa gre tudi Zavarovalnici Maribor, ki je uredila posle z zavarovanjem ter tako rokometašem prihranila nekaj denarja.
Na sliki z leve: Andrej Jereb, Dean Kočevar (predsednik RD Izola), Silvana Simič (Zavarovalnica Maribor) in Borat Hren (trener).
Gremo ...
13.2. četrtek
ob 19.00 Sončna dvorana Izola
otvoritev razstave izolskih likovnikov IZOLA, MESTO USTVARJALCEV Program bodo oblikovali Vokalna skupina Tamariska, Gledališče Steps in Mario net.te
19.00 Mestna knjižnica Izola
arheološko predavanje Rimske tegulae: prva opečnata kritina severozahodne Istre
V arhitekturi je na področju severozahodne Istre s širitvijo rimske države in rimske kulture prišlo do korenitih sprememb. Kot gradbeni material se prvič pojavi žgana opeka in s tem tudi strešna opeka. Pravokotni strešniki z robniki oz. tegule (gr. keramides, lat. tegulae) so bile poznane že v minojski in mikenski kulturi. V 7. stoletju pr.n.št. se je tovrstna kritina razširila po Sredozemlju, pravi razcvet in ukoreninjenje pa je doživela v rimski arhitekturi. Tegule so zaradi ognjevarnosti in vodoodpornosti postale od 1. stoletja pr.n.št. dalje osnovni element kritine rimskih zgradb. Danes pojav tegul v našem prostoru enačimo s širitvijo in prisotnostjo rimske arhitekture, saj so pokazatelj širitve romanizacije, natančneje urbanizacije in rimskega načina življenja. Še posebej so zanimive žigosane tegule, ki nam omogočajo ugotavljati proizvodne centre in s tem povezane trgovske poti. Na predavanju bomo natančneje spoznali to svojevrstno strešno kritino ter številne načine njene uporabe. S pomočjo najdb iz Izole in okolice bomo poskušali prepoznati proizvajalce ter slediti potem, ki so jih tegule prepotovale do uporabnika. Predavala bo Tina Kompare.
ob 20.00 Hotel Delfin Izola
pod vodstvom dirigenta prof.Antona Baloha
Koncert Moški pevski zbora Izola
ob 20.30 kino Odeon Izola
"Film je zakon!"
Reševanje gospoda Banksa (Saving Mr.Banks) Filmski večeri pod tem naslovom se bodo odvijali enkrat mesečno pod vodstvom filmskih ljubiteljev Erika Totha in Ernesta Ženka, ki soustvarjata tudi tedensko oddajo Filmofil na Radiu Koper. Večeri so prvenstveno namenjeni podrobnejšim tematskim predstavitvam izbranih filmov, ki se v času predstavitve vrtijo v omenjenem kinu, obenem pa je njihovo poslanstvo tudi širše: ne zgolj v smislu podajanja informacij o filmih, njihovih ustvarjalcih ter filmski produkciji nasploh, temveč tudi v smislu širjenja filmske kulture v skladu z načelom: več vemo - več vidimo. V prvem tovrstnem dogodku bosta filmofila predstavila film Reševanje gospoda Banksa (Saving Mr.Banks)-film o nastanku znamenite in priljubljene družinske komedije Mary Poppins.
14.2. petek
ob 17.00 Kulturni dom Izola
SRCE ZA SRCE - humanitarni dogodek
LAZAR FIŠER, angel, ki je pretekel polmaraton brez predhodnega treninga, brez vode... Zmagovalec z dušo! Pomagajmo, da bo pretekel še mnogo kilometrov sreče. Živi v nezavidljivih življenjskih razmerah, naša odgovornost in naša naloga je, da mu pomagamo. Kulturni program bodo oblikovali: KUD Balerima, Izola / Gledališče Steps Izola / FLIP, Piran / AKUD KOLO Koper
ob 18.00 Manziolijeva palača Izola
Literarni večer s predstavitvijo nove knjige poezij Alessandre Pecman Bertok
Iščemo Ale, najdemo Valentinovo
ob 20.00 Manziolijeva palača Izola
Otvoritev razstave in glasbeni večer FULVIA GRBAC — Rovlstando in ENZO HROVATIN - Live @ Wine Bar Manzioli
Razstava bo na ogled do 8. marca 2014.
18.2. torek
ob 20.30 Kulturni dom Izola
Razstava, modna revija PLES V MASKAH Slovensko kulturno društvo LIPA iz Bazovice in klekljarska sekcija "Ribice" nam pripravlja nepozaben večer. Članice klekljarske skupine so v začetku sklekljale motiv, za katerega so menile, da najbolj nazorno predstavlja ravno tisti mesec. Ideje so se prepletale in nastajala je jasna slika : za vsak mesec v letu so sklekljale masko, nato so dodale še pahljačo, na koncu pa še izdelale obleke, ki so jih okrasile s čipkami. Narejeno je bilo veliko raziskovalno delo skozi zgodovino mode oblačenja. Za vsak mesec in posledično masko in pahljačo je bila izbrana primerna obleka.
V torek, nam bodo na modni reviji, ki so jo poimenovali "Ples v maskah", predstavile 12 mesecev, 12 oblek, 12 manekenk. Po modni reviji, bo v Klubskem prostoru otvoritev razstave oblačil, ki so jih sklekljale članice društva "Ribice". Vstopnina je simbolična : 3 C
20.2. četrtek
ob 19.00 Manziolijeva palača
Gost srečanja bo izolski župnik Janez Kobal. Zanimivimi Izdani
21.2. petek
ob 20.00 Kulturni dom Izola
HORROR MUNDI SVETLANA MAKAROVIČ & ZLATKO KAUČIČ
Glasbeno literarni dogodek brez primere v Sloveniji, dih jemajoči performans v režiji in izvedbi pesnice Svetlane Makarovič in glasbenika Zlatka Kaučiča, enega najboljših slovenskih džezovskih tolkalcev. Povezava poezije in glasbene virtuoznosti dveh odličnih umetnikov ... Preprosto morate videti in slišati. Ponovitve ne bo!
22.2. sobota
od 9.00 do 15.00 Stara italijanska šola - Gregorčičeva 21.
SEJEM RABUENIH PUSTNIH MASK
V primeru slabega vremena bo sejem v stavbi. Vse, ki bi želeli svoje stare maske prodati ali podariti, vabimo da nas pokličete na tel 040 385529 in si rezervirate eno od brezplačnih stojnic.
ob 20.30 Kino Odeon Izola
avdiovizualni performans (cre)AZIONE
Davorin Marc / Paride Di Stefano / Elvis Šahbaz
V sredo, 19. februarja 2014, ob 15. uri vabljeni na pogovor o Neodvisnem življenju hendikepiranih in osebni asistenci, ki bo v pritličju palače Foresterija v Kopru.
Na pogovoru bodo sodelovali člani YFID -Društva za teorijo in kulturo hendikepa. Društvo YHD je junija 2012 zbralo več kakor 7000 podpisov državljank in državljanov Republike Slovenije ter preko pobude ljudske iniciative v parlamentarno proceduro vložilo predlog Zakona o osebni asistenci, ki so ga spisali uporabniki osebne asistence z različnimi vrstami hendikepa. Septembra 2012 je društvo širši javnosti in politikom pošiljalo videofilme (http://www.yhd-drustvo.si/ slo/artide.php/videoOA) uporabnikov programa Neodvisno življenje hendikepiranih, da bi pokazalo pestrost življenja, ki jih omogoča osebna asistenca. S svojimi pričevanji je pokusilo prepričati zakonodajalce, da osebna asistenca dobesedno pomeni življenje in da naj jih ne pustijo na cedilu. Na zakonodajno rešitev čakamo že več kakor 15 let. Brez sistemske zakonodajne rešitve je vsako leto negotovo, ali bo program dovolj sofinanciran in ali bo ogroženo zagotavljanje osebne asistence. Zakon o osebni asistenci bi omogočil tovrstno storitev v skupnosti vsem hendikepiranim posameznikom in posameznicam v Sloveniji, ki brez večjega obsega pomoči druge osebe - osebne asistence ne morejo'živeti neodvisno v svojem domu kot drugi državljani. Na žalost so ravno tradicionalne invalidske organizacije, združene v NSIOS, nasprotovale predlogu zakona, kar je bilo odločilno za to, da so koalicijski poslanci septembra 2012 glasovali proti in s tem ustavili vsako nadaljnjo razpravo o vloženem predlogu zakona. In tako smo spet ostali pri obljubah. Ali je prihodnost naklonjena tej večletni iniciativi? Ali bodo zakonodajalci sprevideli, kaj so temeljne pravice vseh njenih državljanov? Bodo za to zagotovili potrebna sredstva?
22.2. sobota ob 20.30 Kino Odeon Izola
Galerija Alga Izola
Predstavlja se mlad in perspektivni slikar
ROK KLEVA IVANČIČ
v Klubskem prostoru Kulturnega doma Izola pa njegove ilustracije
Galerija Insula
GREGOR PRATNEKER "PODOBE"
Razstava bo na ogled do 20. februarja 2014.
Galerija Meduza Koper
KLAUDIJA POROPAT OSEBNA ASISTENCA JE NASA EKSISTENCA
V sredo, 19. februarja 2014, ob 15. uri vabljeni na pogovor o Neodvisnem življenju hendikepiranih in osebni asistenci, ki bo v pritličju palače Foresterija v Kopru.
Na pogovoru bodo sodelovali člani YHD - Društva za teorijo in kulturo hendikepa.
Center za kulturo, šport in prireditve Izolo Centro per la culfura, lo šport e le manifestazioni Isola
www.center-izola.si • www.odeon.si
CKŠP IZOLA in ART KINO ODEON IZOU
•	petek, 14.2. ob 17:00: humanitarni dogodek SRCE ZA SRCE za zmago-
valca z dušo Lazarja Rišarja. Nastopajo KUD Balerima Izola, Gledališče Steps Izola, FLIP Piran, AKUD KOLO Koper. Vstopnina: 10 eur.
•	torek, 18.2. ob 20:30: razstava in modna revija PLES V MASKAH kle-
kljarske sekcije SKD Lipa iz Bazovice. Vstopnina: 3 eur. NAPOVEDUJEMO
•	petek, 21.2. ob 20:00: Svetlana Makarovič & Zlatko Kavčič v glasbeno literarnem dogodku brez primere HORROR MUNDI. Vstopnina: lOeur v predprodaji, 13eur na dan prireditve.
Na ogled so slike našega mladega in perspektivnega slikarja ROKA KLEVE IVANČIČA, v Klubskem prostoru Kulturnega doma Izola pa njegove ilustracije.
•	od četrtka, 13. do nedelje, 16.2. ob 18:30, v ponedeljek, 17. in torek, 18.2. ob
20:30: soočenje z virusom HIV v biografiji tihotapca zdravil KLUB ZDRAVJA DALLAS;
•	četrtek, 13.2. ob 20:30: FILM JE ZAKON!: FILMOFIL predstavlja Toma Banksa kot Walta Disneya v filmu REŠEVANJE GOSPODA BANKSA, na sporedu še od petka, 14. do nedelje, 16. in v sredo, 19.2. ob 20:30, v ponedeljek, 17. in torek, 18.2. pa ob 18:00;
•	v soboto, 15.2 ob 17:00 in v nedeljo, 16.2. ob 16:30: vrača se navihana Wadj-da v arabskem filmu ZELENO KOLO;
•	sreda, 19.2. ob 20:30: kriminalka o iskanju identitete med mafijci AMERIŠKE PREVARE;
•	četrtek, 20.2. ob 20:30: CAPRISOVA PREMIERA: program, ki dojema in čustvuje Samantha, ali ONA.
Rezervacija in prodaja vstopnic: • Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39,051/394133; m: galerija@center-izola.si), od torka do petka: 10:00-12:00 ter 17:00-19:00, sobota 10:00-12:00; • Art kino Odeon, Ul. Prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/396 283; m: info@odeon.si), vsak dan od 18:00-20:30..
MVVDRVC 11
Kulturni praznik na zanima mladih
Pogled na obiskovalce izolske proslave ob slovenskem kulturnem prazniku je odkril, da mladih, oziroma tistih do 40 let starosti, tovrstni dogodki sploh ne zanimajo. Pa je bilo slišati tudi kaj zanimivega.
Dejstvo je, da tudi na ta način žanjemo tisto, kar smo v delu z mladimi na kulturnem področju posejali. In tako so praznik kulture še najbolj občutili tisti, ki se ga spominjajo še iz časov, ko je slovenski kulturi šlo veliko bolje kot ji gre danes. Slavnostno prireditev so že pred dvorano odprli pevci Moškega pevskega zbora Jagodje Dobrava in povabili obiskovalce v prostore doma, kjer je prisotne nagovoril izolski župan Igor Kolenc, slavnostna govornica pa je bila tokrat igralka in šansonjerka Lara Jankovič. Njen govor je bil prežet z aktualnimi pogledi na kulturo in družbo v kateri živimo, pa tudi o kulturi v globali-ziranem svetu nasploh.
Za glasbeni del programa so, ob pevcih iz Jagodja in Dobrave, ki so se kasneje preselili na balkon in tam zapeli prešernovo Zdravljico, poskrbeli izvrstni glasbeniki skupine Moja Slovenija.
S pevko Leo Sirk in pevcem Aleksom Volaskom odigrali in odpeli nekaj večnih slovenskih popevk, med njimi tudi Kocjančičev Dober dan in Smolarjevo Je treba delat.
Skupino sestavljajo glasbeniki in pevci, ki nastopajo v televizijski oddaji Moja Slovenija in so pred časom izdali tudi album nekaterih skladb iz omenjene oddaje. Verjetno je bilo njihovo gostovanje povezano tudi z njihovo prisotnostjo na snemanju prvega albuma Leje Sirk v studiu Parametrik v Prešnici. Seveda se je prireditev končala s tradicionalno zakusko v mali dvorani kulturnega doma, nam pa ostane premislek o tem, kako mlade vrniti izolskemu kulturnemu dogajanju.
ur
Strešniki stari več kot 2000 let
Mestna knjižnica Izola in Borza znanja Izola v sodelovanju z Univerzo na Primorskem - ZRS, Inštitutom za dediščino Sredozemlja vabita drevi na arheološko predavanje z naslovom Rimske tegulae: prva opečnata kritina severozahodne Istre.
V arhitekturi je na področju severozahodne Istre s širitvijo rimske države in rimske kulture prišlo do korenitih sprememb. Kot gradbeni material se prvič pojavi žgana opeka in s tem tudi strešna opeka. Pravokotni strešniki z robniki oz. tegule (gr. ke-ramides, lat. tegulae) so bile poznane že v minojski in mikenski kulturi.
V 7. stoletju pr.n.št. se je tovrstna kritina razširila po Sredozemlju, pravi razcvet in ukoreninjenje pa je doživela v rimski arhitekturi. Tegule so zaradi ognjevarnosti in vodoodpornosti postale od 1. stoletja pr.n.št. dalje osnovni element kritine rimskih zgradb. Danes pojav tegul v našem prostoru enačimo s širitvijo in prisotnostjo rimske arhitekture, saj so pokazatelj širitve romanizacije, natančneje urbanizacije in rimskega načina življenja. Še posebej so zanimive žigosane tegule, ki nam omogočajo ugotavljati proizvodne centre in s tem povezane trgovske poti. Na predavanju bomo natančneje spoznali to svojevrstno strešno kritino ter številne načine njene uporabe. S pomočjo najdb iz Izole in okolice bomo poskušali prepoznati proizvajalce ter slediti potem, ki so jih tegule prepotovale do uporabnika. Predavala bo Tina Kompare. Vabljeni v četrtek, 13. februarja 2014 ob 19. uri v čitalnico Mestne knjižnice Izola. Vstop je prost.
Imeti slona v glavi
V sredo 5. februarja so v Mestni knjižnici Izola v sodelovanju z Borzo Znanja ter zavodom PikaPunto gostili predavanje z naslovom Besede in zavedanje. Katia Kullman je s preprostimi primeri pokazala, kako pomembno je razumeti in imeti čisto zavest o vsaki posamezni besedi, ki jo izgovorimo. To ustvarja tekočo in nemoteno komunikacijo ne le z drugimi osebami, temveč tudi v odnosu, ki ga gojimo do samega sebe oziroma svojega notranjega bistva.
Če si pod pojmom čriček zamišljamo slona, utegnemo imeti glavo težko kakor slon, saj pride do konflikta med mislijo in našim duhovnim aspektom, pravim jazom, ki je čista svetloba. Saj tam zanesljivo vemo kaj je čriček in kaj slon.
Za mehanizmom komunikacije se pretakajo energije. Beseda je zvok s frekvenco, torej energija; misel pa je ravno tako energija, vendar v bolj subtilnejši, eterični obliki. Misel je močnejša, kajti beseda je le sredstvo s katerim se misel manifestira. Možgani kot fizični organ se odzovejo na energijo, ki tiči za besedo, torej energijo, s katero jo izgovorimo. Zato nas lahko ena beseda uniči ali dvigne. Ko se beseda izgovori, je učinek takojšnji, besede nazaj ne moremo vzeti.
Z ozaveščenim opazovanjem besed lahko razrešimo tudi marsikatero travmo ali notranji konflikt. To storimo tako, da ozavestimo besede, ki nas zmotijo ali nam povzročajo negativne občutke. Predhodno je potrebno znati biti v tem trenutku, prisotni tukaj in zdaj, da bi lahko budno opazovali take pojave. Ko nadzorujemo svoje misli, imamo popolno moč nad svojim življenjem.	Martina G.
>: Primož
MAlVTOR/lvČ 12	Četrtek, IS.februar 2014, št. 1041
------------------------------------- Kultura-------------
Mladi hrepenijo po ustvarjanju
Tako pravita Marko Vivoda in Gašper Milkovič Biloslav, sicer poznana pod imenom Izland. Že dve leti se zelo uspešno ukvarjata z vizualizacijo, trendom, ki je vedno bolj popularen, če že ne nujno potreben ob sodobnih koncertih, tako rock, kot tudi elektronske glasbe.
IMfemSvBaiGaMi
Župan Igor Kolenc je pred nekaj tedni na tiskovni konferenci omenil, da si na Občini prizadevajo, da bi območje nekdanje Ribe namenili kulturi in zelenju. Da je območje zelo primerno za kulturno dejavnost pa priča že trenutno dogajanje na tem, od Izolanov pozabljenem kotičku, saj poleg nekaterih avtomehaničnih delavnic, tam delujejo tudi tri delavnice, ki so povezane s kulturo: Atelje Pinata, kjer Nataša Pijaža izdeluje unikatne usnjene izdelke, fotografski studio Luke Kaseta in studio oziroma delavnica ekipe Izland, ki se ukvarja z vizualizacijo.
O tem, kaj ta vizualizacija sploh je, smo se pogovarjali z Markom Vivode in Gašperjem Milkovičem Biloslavom, ki tvorita ekipo Izland in sta se prejšnji teden vrnila iz Benetk, kjer sta z Mitjo Cerkvenikom nastopila v sklopu Pop-up doma, še pred tem pa v polnem Cankarjevem domu, kjer sta pripravila vizuelni spektakel na koncertu skupine Si-lence..
-	Delujeta na nekoliko nenavadnem kulturnem področju, na vizualijah. Se temu sploh tako reče?
-	Ja, temu pravimo vizualije, ampak se od klasične vizualije vseeno poskušava ločiti, saj je to področje, na katerem večinoma delujejo takoimenovani VJ-ji (video jockey op.a.), medtem ko je najino delovanje vseeno nekoliko drugačno. Praviva mu ‘Tive dnema”, živi kino.
-	Vaš pristop temelji na analognem?
-	Še raje kot analogno, bi rekel, da so najine tehnike mehanske in kemijske. No, morda na začetku, ko sva še delala preko grafoskopov, bi lahko rekli, da sva bila analogna, a sedaj se poslužujeva predvsem snemanja s fotoaparati z makro objektivi, saj projeciranje videoposnetka iz grafoskopa na veliko platno ni najbolj uspešno.
Novim tehnologijam se sicer ne izogibava, a jih raje uporabiva kot orodje, ne pa kot osnovo.
-	Nastop s skupino Silence vaju je predstavil slovenskemu medijskemu prostoru, kjer sta unikatna.
-	Ja, pred leti so VJ-ji večinoma pobirali video posnetke iz interneta in jim dodajali kakšne efekte in podobno. Danes pa večinoma delujejo v tridimenzionalnih programih, kjer prevladujejo različni vzorci, medtem, ko najino delo morda celo na prvi pogled izgleda računalniško, a je vse predvsem organsko in kemijsko. Uporabljava pa izključno avtorski material, nič ne reciklirava, skoraj vedno pa pride slika neposredno iz fotoaparata, morda le z minimalno barvno korekcijo.
-	Kot pravita, večinoma ustvarjata v živo?
-	Večinoma, ja. Izjema je bil decembrski nastop ob predstavitvi nove plošče pionirjev slovenske tehno scene Random Logic, ki je bil v kinu Odeon v sklopu prireditve Izis. Ker je koncept nekoliko drugačen, pa tudi njihova glasba je bolj mehanska, sva vizualizacijo vnaprej posnela, ta posnetek pa bo zdaj postal del njihovih nastopov, tako, da v tem primeru nastopanje v živo ni bilo smiselno.
-	Kakšne načrte imata za naprej?
-	V kratkem naju čaka ponovno sodelovanje z Mitjo Cerkvenikom,
oziroma Jesusonecstasy. Gre za projekt, s katerim bi uglasbili vizualije, ob tem pa bodo vizualije delale glasbo, s tem pa bomo izpostavili nek limbo. Še vedno bomo mi akterji, saj bomo zadevo zagnali, a se bo potem odvijala sama naprej. Kaj več pa še ne bi povedala, saj smo še globoko v delu.
-	Bomo tudi Izolani imeli možnost videt to inštalacijo?
-	Seveda. Najprej bomo sicer morali projekt predstaviti v Ljubljani, saj smo preko razpisa tudi dobili nekaj sredstev za izvedbo, nato pa je v planu tudi Izola. Tudi sicer imeva v načrtu, da bi dodala svoje k preporodu dogajanja v Izoli. Decembra sva organizirala privi Izis, ki je bil zelo odmeven, celo veliko bolj, kot
sva pričakovala in veliko ljudi ni uspelo priti zraven, ravno zato pa že razmišljava o Arrigoniju, ki je odličen za tovrstne prireditve. V mislih imava seveda vizualije, gledališke predstave, razstave in tako naprej. -Govori se, da bi območje Ribe namenil kulturi in zelenim površinam. Vidva sta del tega prostora že dlje časa. Se vama zdi to realno? Umetniki, ki tukaj delujete, hrepenite po tem?
- Misliva, da bi to bilo idealno. Prva sva prišla v ta prostor, sledila pa sta nama še fotograf Luka Kaše in Nataša Pijaža, kar kaže na to, da ljudi, ki si v Izoli želijo prostora za ustvarjanje ne manjka in normalno je, da si kot ustvarjalec želiš, da bi tvoje ustvarjanje videlo čim več ljudi. Na žalost je ta prostor trenutno tako zagrajen, da naključnih mimoidočih takorekoč ni, je pa res, da že razmišljava, da bi ravno ta vidik lokacije izkoristila v ta namen. Izoli primanjkuje prostor, kjer bi se mladi lahko srečevali in predstavili svoje ustvarjanje, kot je bil to nekoč naprimer Shoto klub, ali pa v Kopru MKC. Decembrski Izis je odličen dokaz, da mladi hrepenijo po dogajanju, zato nameravava prireditev ponoviti, morda celo vsake pol leta. Zaenkrat računava na konec maja, a še pred tem bo potrebno pogledati v številke in izračunati, če je to mogoče ali ne. Umetniki stanejo, prostori stanejo, organizacija stane in po malem že razmišljava o sistemu “crowdfundinga”, ki je v tujini že zelo popularen. Gre za sistem, ko tisti, ki jih to zanima, vnaprej podprejo projekt, s temi sredstvi pa se lahko ta projekt izvede. am
a —a-
www.istrabenzplini.si
\iwi»ii\c 13
Brez gasilcev ne bi bilo civilne zaščite
Gasilci so državni heroji. To lahko povemo, ne da bi zveneli patetično, ali pa da bi izkoristili trenutek. Dejstvo je, da če prostovoljnih gasilcev ne bi bilo, bi sijih morali, vsaj na Notranjskem, izmisliti.

jgfef
■Sl'
B
V
> t
4
.	.. Z .	..t* -
__v,	-
uk!
Pred koncem leta se je govorilo, kako v letošnjem državnem proračunu ni predvidenih sredstev za nabavo opreme prostovoljnih gasilskih društev. Razprava se niti še ni zaprav vnela, ko je Slovenijo zajela naravna katastrofa in v akcijo so stopili predvsem gasilci.
No, seveda je svoje pristavila tudi vojska, ampak priznati moramo, da so bili najbolj vidni ravno prostovoljni gasilci, ki so na pomoč prihiteli iz vseh koncev in krajev, tako iz Avstrije, kot seveda tudi iz Izole in Kort. O tem, kaj so počeli, smo se pogovarjali s poveljnikom PGB Korte Elvisom Vukom.
-	Kaj ste zadnja dva tedna počeli prostovoljni gasilci?
-	V nedeljo 4. februarja smo se odzvali na klic na pomoč. Odzvali smo se štirje gasilci iz PGD Korte in odšli v občino Pivka, kjer smo domačim društvom pomagali odpraviti posledice žleda in snega, predvsem pa smo rezali padla drevesa, ki so ovirala promet do nekaterih vasi in kmetij. Naslednji dan je šest gasilcev peljalo agregat v vas Lužarje. Nato smo štirje gasilci iz Kort in štirje iz Izole pomagali pri čiščenju električnih kablov, trije gasilci pa so v večernih urah peljali še dva agregata na območje. V sredo smo štirje gasilci in Kort in trije iz Izole odšli na pomoč v Logatec, kamor smo odpeljali tri agregate in žagali podrto drevje ter seveda pomagali domačinov. V četrtek nas je šlo osem iz Kort in štirje iz Izole na območje okoli Logatca, in tako naprej do konca tedna. Če vse skupaj strnemo, je v obdobju od drugega februarja do devetega februarja pri odpravi posledic naravne nesreče žleda, sodelovalo 22 gasilcev iz Izole in 34 gasilcev iz Kort. Skupno sta obe društvi opravili 659 ur prostovoljnega dela, s štirimi vozili pa smo prevozili 7090 km in porabili za 917 evrov goriva. Naj povem, da je pri reševanju kriznih razmer v Postojni sodelovalo tudi deset tabornikov iz Roda Jadranskih stražarjev iz Izole, ki so pomagali pri pripravi hrane. Opravili so 124 ur prostovoljnega dela in porabili 100 evrov za prevoz. Obe gasilski društvi pa sta porabili tudi za 300 evrov goriva, maziva in potrošnega materiala za motorne žage, prehrano in pijačo, na notranjsko pa smo peljali 15 agregatov.
-	So bili to vaši agregati?
-	Nekaj je bilo naših, ostale pa so posodili občani, ki so se odzvali na poziv Občine Izola za posojo agregatov. Nekaj pa smo jih tudi dobili preko “vez”.
-	Kako je zgledal povprečen dan prostovoljnega gasilca?
-	Klic na pomoč smo dobili v večernih urah za naslednji dan. Zvečer smo se dobili v društvu, kjer smo pripravili vse, kar je bilo treba pripraviti od opreme, nato pa smo zjutraj ob pol sedmih štartali. Odpeljali smo se v različne štabe, kjer so nas porazdelili po okrajih in nam dali vodiča za težje dostopne kraje.
-	Ste veliko sodelovali z ostalimi gasilskimi društvi?
-	Seveda. Mislim, da so vsa obalna prostovoljna gasilska društva priskočila na pomoč. Dejansko so priskočila na pomoč vsa društva, katerih občine ni prizadela ujma.
-	Kako pa je ta žled bil videti iz prve roke, v živo?
-	To, kar smo videli po televiziji je le delček tega. Prvo, kar ti ostane v spominu je, da poleg tega, da je bilo po tleh vsega, od dreves in vej do kablov, ne moremo pozabiti tistega čudnega občutka, ko ugasneš avtomobil in pred vsako hišo slišiš agregat, ki brni. Takoj te spomni, da je v tistih krajih takorekoč vojno stanje, kraji pa so bili večinoma povsem odrezani od sveta. V nekaterih vasicah so nam tudi povedali, da smo prvi, ki smo sploh prišlo do njih.
-	Kako so ljudje preživljali te trenutke?
-	Kot kdo. Več ali manj so se vsi znašli, problem je bil predvsem tam, kjer si brez elektrike niso mogli niti kave skuhati, pa pri starejših osebah. Ampak domačini pravijo, da se v življenju še niso toliko pogovarjali, kot v tem tednu (smeh).
-	Pa imate iz tega področja že kakšne izkušnje?
-	Ne, to je bila prva tovrstna izkušnja. Pomagali smo, ko so bile poplave v Železnikih, ampak je to povsem druga stvar.
-	In ravno, ko se je to dogajalo, smo imeli v Izoli nekaj požarov.
-	Ja, na srečo so bili ti požari v glavnem v nočnih urah. Tako smo štartali v zgodnjih jutranjih urah, prišli domov v poznih večernih, okoli desetih ali tudi ob polnoči, ob dveh ali treh zjutraj pa smo se odpravili na gašenje barke ali stanovanja.
-	V času pred ujmo je bilo veliko govora o tem, da gasilska društva niti niso tako nujna, saj imamo
vojsko. Kaj bi se zgodilo na Po-stonjskem, če ne bi bilo vas gasilcev?
-	Povedal bi rad samo to. Bili smo v Logatcu in prišlo je trideset vojakov, ki so bili opremljeni z ročnimi žagami. Dejansko smo, oziroma so jih, poslali domov, ker brez usposabljanja, brez opreme, tam nisi mogel narediti nič. Še danes bi lahko bili tam in ne bi se veliko spremenilo. Veste, gasilci smo le del civilne zaščite, ampak poleg nekaterih vodilnih, smo bili takorekoč gasilci edini predstavniki civilne zaščite na terenu. Tam so bili ljudje v stanovanjih, mlade družine z dojenčki in so se vsi stiskali v majhnih sobah z eno pečko in se poskušali nekako ogreti. In ko jim priklopiš agregat, na katerega povežeš centralno ogrevanje in morda še kakšno svetilko, veš, da si naredil nekaj dobrega.
-	Kako bi ocenil posledice ujme iz prve roke?
-	Mislim, da bi lahko na prste ene roke našteli drevesa, ki so ostala cela. Če ne drugo, so se polomili vrhi. Res je bilo to grozno videti.
-	Ste si morali vzeti dopust za prostovoljno delo?
-	Tudi to, ja. A le tisti, ki jim je to uspelo. Nekateri pa so tudi izkoriščali ure v dobrem.
-	Pa so bili delodajalci razumevajoči?
-	Tako bom povedal. Tisti, ki so jim
delodajalci dovolili, so tudi šli v akcijo. Drugi pač ne.	am
Smrdela je cela Izola
V soboto zjutraj, ob 02.45 se je iz 14 metrov dolgega gliserja, ki je bil na suhem v izolski, marini najprej začel valiti črn dim, nato so temo presekali ognjeni zublji, ki so segali tja do pet metrov visoko. Kmalu so, za delavci marine, prihiteli tudi poklicni koprski gasilci in izolski prostovoljci, ki so imeli kar nekaj dela, da so obvladali ogenj, ki je medtem že zajel tudi sosednjo jahto. Plameni so uničili jahto, saj se je zaradi vročine paluba stopila in sesedla v podpalubje. Dim pa je zaneslo nad Izolo, ki je sredi noči smrdela po zažgani plastiki, oziroma stekleni volni. Glede na vrsto ognja obstaja tudi sum, da je bil ogenj podtaknjen.	ur
Varnost v prometu
Kresničke za upokojence
Že vrsto let si sledijo različne akcije s katerimi skrbimo za varnost otrok na cesti. Toda, če bi malo bolje pogledali statistične podatke, bi verjetno ugotovili, daje v nesreče na cestah vključenih bistveno več starejših oseb.
Ponedeljek je bil zoprn, deževen dan, tako kot že nekaj dni po vrsti. Mrak se je spremenil v noč, premočen temen asfalt je kar vpijal avtomobilske luči in, ko je nasproti, preko ležečega policaja, pripeljal avtomobil, so njegove luči presekale pogled, tako, da si za trenutek peljal na slepo. Vožnja po Cankarjevem drevoredu je bila počasna in še vedno precej na pamet, saj je ulica nenavadno temna in jo osvetljujejo predvsem avtomobilske luči. Potem so luči avtomobila iz nasprotne smeri nenadoma obstale in ko sem peljal mimo, sem ugotovil, da pred avtomobilom, na tleh, leži starejša ženska. Bila je vsa v črnem in še, ko sem peljal mimo nje, nisem bil prepričan, da gre res za človeka, saj je bila v tisti noči, dežju in lučeh, povsem neopazna. Pomislil sem, da sem imel srečo, saj bi jo zelo verjetno tudi sam spregledal med prečkanjem ceste, čeprav smo, prav zaradi slabe vidljivosti, takrat vsi vozili počasi. In sem pomislil na to, kako se pešci dejansko ne zavedajo nevarnosti, ki so jim izpostavljeni v takih vremenskih razmerah.
Iz policijskega zapisnika
O nesreči, že drugi istega dne in skoraj na istem mestu, so v poročilu PU Koper zapisali:
Ob 17.51 je bila v Izoli še ena prometna nesreča. 31-letni Izolan je vozil po Cankarjevem drevoredu proti centru, pri pokopališču pa je 60-letna Koprčanka prečkala vozišče na prehodu za pešce, voznik je ni videl in jo je zbil s prednjim delom vozila.
Peško je vrglo na pokrov motorja, kjer je razbila prednje steklo in nato padla na vozišče. Huje poškodovano so odpeljali v bolnico.
Povzročitelju sledi kazenska ovadba.
V zadnjih letih smo veliko storili za varnost otrok, tako s kresničkami kot z drugimi odsevnimi predmeti na šolskih torbah in oblekah, na starejše, ki so velikokrat oblečeni v temne barve, pa pozabljamo.
Čeprav te statistike nimam, sem prepričan, da so bili v Izoli, v veliki večini nesreč, udeleženi starejši ljudje, upokojenci, zato bi veljalo preko društev upokojencev ali z intenzivnim javnim obveščanjem opozoriti starejše na pomen odsevnih predmetov ali jim celo ponuditi kresničke, ki bi jih v temi nosili s seboj. Mislim, da bodo zavarovalnice to tržno nišo odkrile prav kmalu.	D.M.
Starejši so najbolj ogroženi
Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa je v sklopu nacionalne akcije Pešec, ki poteka od 3. - 14. februarja 2014, županom 20 lokalnih skupnosti, kjer je bilo na podlagi analize največ prometnih nesreč z udeležbo pešcev v zadnjih 5 letih, posredovali posebno pismo z namenom, da se na lokalnih cestah izvedejo dodatne aktivnosti za večjo varnost pešcev. Župane so pozvali naj s svojimi občinskimi inšpekcijskimi službami pregledajo urejenost površin za pešce ter prehodov za pešce znotraj posameznega naselja in, poleg ostalega, opozarjajo pešce na ustrezno ravnanje v prometu ter uporabo odsevnih predmetov Zapisali so še, da so pešci so ena izmed najranljivejših skupin udeležencev v prometu. V lanskem letu je na slovenskih cestah umrlo 20 pešcev, 96 se jih je huje poškodovalo. Med nesrečami z udeležbo pešcev jih je bilo 89% znotraj naselij ter le 11% izven naselja, kar 11 pešcev je umrlo pri prečkanju ceste. Med pešci so najbolj ogroženi prav starejši nad 64 let starosti, ter otroci in mladostniki.
Obvestila Društva invalidov Izola
Zbor članov 2014
Člane in podporne člane Društva invalidov Izola obveščamo, da bomo imeli redni zbor članov v soboto 08.03.2014, v prostorih Srednje šole Izola (nekdanje Gostinske in turistični šoli). Zbor se bo začel ob 16:00 uri. Pričetek vpisovanja: ponedeljek 13.01.2014
7-Dnevno ohranjevanje zdravja v Termah Zreče
Člane in podporne člane Dl Izola obveščamo, da smo v ponedeljek, 13.01.2014 pričeli z vpisovanjem za 7-dnevno ohranjevanje zdravja v termah zreče. Odhod: 22.03.2014 - Prihod: 29.03.2014
Predsednik Dl Izola: Franc Poropat
Sodelavec rubrike Uko con bučo je ob teh dogodkih napisal:
Včeraj so pred našim blokom (Cankarjev drevored) nasproti stare Stavbenikove menze na prehodu povozili peško in nekaj metrov stran na koncu Kosovelove, po pričanju sosede, tudi. To se je zgodilo zvečer, ko bi ulična razsvetljava morala služiti svojemu namenu, a je zaspala. Zaspala ni samo včeraj. Spi že zelo dolgo, predolgo in res ni jasno, kako, da problema doslej še niso rešili. Prehodi namreč niso osvetljeni in ko je tema, povrhu pa še slabo deževno vreme, je vidljivost slabša in avtomobil ima v teh pogojih daljšo zavorno pot. Zakaj javna razsvetljava ne dela, zakaj smo v temi ali pa se dogaja, da se vklopi in čez nekaj trenutkov izklopi, mi ni jasno. Jasno pa bi moralo biti skrbnikom teh stvari, ki se na ta način igrajo s človeškimi življenji. Če je okvara, jo je treba odpraviti ker je nevarnost res velika in naj se raje varčuje na drugih, manj pomembnih stvareh.
Zdaj je ura 8.45, zunaj je megleno, deževno jutro. Še pred 15-timi minutami, ko sem pogledal skozi okno, so luči pod stadionom na parkirišču delale, zdaj so ugasile? Zakaj gorijo te luči tudi podnevi, na naših ulicah in cestah pa je zvečer tema.
Zapustila nas je
Babič Angela
1915 - 2014
V 99. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, nona in pra-nona Angela Babič iz Izole, Ivana Regenta 5.
Hvala vsem, ki ste jo poznali, jo spoštovali in jo imeli radi, ter jo v ponedeljek pospremili na njeni zadnji poti na izolskem pokopališču.
Vsi njeni
Izola, februar 2014
Brezplačne osmrtnice, zahvale in podobne objave
V Mandraču vsem bivšim, sedanjim in bodočim naročnikom omogočamo objavo brezplačne osmrtnice in zahvale za njihove bližnje. Slovo res ni čas, da bi razmišljali o zaslužku. Na stroške pa je treba paziti.
\i\viiii\c 15
caimmmoB


Na prehodu za pešce
Ob 14.25 je bila v Izoli prometna nesreča. Policisti so ugotovili, da je 26-letni voznik kombija vozil po Kosovelovi ulici od doma upokojencev proti Cankarjevemu drevoredu, kjer je spregledal dva pešca, ki sta pravilno po prehodu za pešce prečkala cesto, in trčil v njiju. Voznik kombija nima veljavnega vozniškega dovoljenja, odrejen mu je bil strokovni pregled. Zaradi vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja so mu zasegli vozilo. Oba pešca, 79-letni Izolan in 35-letni Postojnčan, sta bila lažje poškodovana in odpeljana v SB Izola. Zoper povzročitelja bo podana kazenska ovadba (po čl. 324/3 KZ RS).
Kartice ima
V	Izoli je nekdo vlomil v osebni avto in lastniku ukradel nahrbtnik, v katerem je imel oblačila in denarnico s 50 evri, osebno izkaznico, bančno kartico in kartico zdravstvenega zavarovanja. Oškodovan je za 300 evrov.
Nenajavljen obisk
V	Izoli je lastnik stanovanjske hiše zvečer, ko se je vrnil domov, ugotovil, da mu je nekdo vlomil. Pregledal je celo hišo in ukradel uro Seiko, zlatnino in jekleno ogrlico. Lastnik je oškodovan za 1000 evrov, vlomilec pa je pustil sledove, zato policisti že poizvedujejo za njim.
Goreli so zabojniki
Na sončnem nabrežju in pri vrtcu v Livadah so se neznanci znesli nad zabojniki za smeti. Zažgali so smeti v njih, da so pogoreli v celoti pred prihodom gasilcev in z dejanjem oškodovali izolsko komunalno podjetje.
Napihal in odšel peš
Na Prešernovi cesti so policisti ustavili Koprčana, ki je napihal 0,41 mg. Brez izpita je odkorakal proti domu.
Vlamljali so v barke
Neznanec je vlomil v barko v izolski marini, iz katere ni ukradel nič. Take sreče pa ni bil lastnik barke na komunalnem privezu, kateremu so iz notranjosti pokradli orodje in druge predmete.
Kjer je eno je tudi drugo
V	soboto je bil v Gaviolu še en event, ki so se ga udeležili obiskovalci iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Policisti so prireditvi posvetili več pozornosti in pri tem zaradi prepovedanih snovi pridržali nekaj obiskovalcev. Izrečenih je bilo tudi nekaj glob, predvsem tujcem, za posest manjše količine prepovedane droge.
Pojasnilo
Iz Policijske uprave Koper so nam poslali naslednje pojasnilo:
V	obvestilu za javnost (11. novembra 2013) smo vas novembra 2013 zaprosili za objavo fotografije ženske, za namenom ugotovitve njene identitete. Po objavah v medijih se je ženska sama zglasila na policiji.
V	nadaljnjem postopku zbiranja dodatnih obvestil in dokazov piranski policisti niso potrdili razlogov za sum, da bi prav omenjena oseba izvršila kaznivo dejanje tatvine denarja na bankomatu v Piranu (dne 27. 7. 2013), zato so na pristojno Okrožno državno tožilstvo v Kopru podali kazensko ovadbo zoper neznanega storilca.
V	postopku je bilo namreč ugotovljeno, da je zaradi časovne napake na videonadzornem sistemu bankomata prišlo do zamika zavarovanih videonadzornih posnetkov.
Ste morda videli kdo je to storil?
V ponedeljek popoldne, med 16.00 in 19.00 uro je nekdo očitno slabo parkiral in slabo obračal na Velikem trgu in zadel ter odtrgal del blatnika in odbijača avtomobila, ki je bil parkiran na prostoru, ki je rezerviran za invalide. Če je kdo morda videl dogodek ali ima kakšno informacijo o povzročitelju naj to sporoči oškodovancu na tel.: 031 262 236 Marjan
Novi oglasi so označeni polkrepko.
MgpjiMSraB
PRODAMO
-	Prodam garsonjero veliko 31m2 s kletjo 5m2, v 3.nadstropju bloka, za 65.900 euro. Lastno parkirišče, dokumentacija urejena Tel:041 281 948
-	Lepo, veliko , nadstandardno stanovanje v Izoli zamenjam za manjše (lahko garsonjera) z doplačilom v Izoli ali Ljubljani. Tel: 040 667 947
-	Prodam ali oddam hišico 48m2 na otoku Ugljanu (Kukljica). Plažo in vsa infrastruktura v neposredni bližini Tel: 040 667 947
-	Prodam enosobno stanovanje v novogradnji, okolica Izole. Stanovanje je opremljeno Tel: 040 755 444 040 385 666
-	Zamenjam stanovanje v Ljubljani (Tacenska trojka) 53m2, z garažo 28m2 za podobno na slovenski obali. Prednost ima Izola, z mojim ali vašim doplačilom. Tel.: 040/327-127
NAJAMEMO
-	Štiričlanska družina najame v starem delu Izole dvosobno stanovanje. tel 040 503 177
-	Najamem souporabo pisarne na Obali za eno osebo po ugodni ceni. Mora biti novejša ali obnovljena in v poslovnem območju. Dostop preko celega dne za mirno računalniško dejavnost. Tel.: 041455462
ODDAMO
-	Oddamo enosobno stanovanje v centru Izole, za krajše ali daljše obdobje, popolnoma opremljeno Gsm: 041 792 201
-	Oddamo garsonjero v starem delu Izole za daljše obdobje. Tel. 040 931 511
-	V centru Izole oddamo dvosobno opremljeno stanovanje za daljše obdobje. Informacije na tel. 051 202 961.
-	Dvosobno opremljeno stanovanje v Izoli oddam za daljše obdobje. Tel. 041 344 280
-	Oddamo enosobno stanovanje za daljše obdobje. Tel: 05 641 72 24
-	Za daljše obdobje oddam v najem pred kratkim obnovljeno dvosobno stanovanje v starem delu mesta (Koprska ulica). Informacije na 051 331 150.
-	Ugodno prodam skoraj novi kolesarski čeladi za odrasle in za otroke in svetlo moder dres za gimnastiko z dolgimi rokavi, (primeren za otroke od 5 do 8 let), Gsm: 040 984 263
-	PRODAM: pisalno mizo, masiven pograd, zakonsko posteljo s podovi, invalidski voziček, TV + stenski nosilec, knjižni poličnik, dva motorja. Pokličite 041-556638. Za prevoz poskrbite sami. Smo v Portorožu.
-	Prodan skoraj nov hladilnik s skrinjo znamke Bosh (187 x 60cm). tel 040 880 565
-	Prodam brezhiben TV GORENJE TIP AK 53, 60 cm diagonal, cena: 60 EUR. Info na tel. 040-701285
VJmrnMmmm
-	Prodam avto hyundai pony 1,5, letnik 1994, registriran do oktobra 2014. Gsm: 041 393 585
-	Kupujem pa manjši traktor po ugodni ceni lahko v okvari in to-mos kopačico 041234570
-	Prodam čoln Istranka, letnik 1985, dolžine Srn, s sledečo opremo: izven-krmni motor Suzuki, dvotaktni, 15 kM, letnik 2003, pomožni motor Tomos 4kM, letna in zimska tenda, blazine, krmne inox stopnice za v vodo, nosilec pomožnega motorja, obvezna oprema (vrvi, sidro, gabaritne luči). Čoln je registriran do leta 2018. Cena: 2.700 EUR. Kontakt: Miran, gsm 031 606 668
©ai®
-	Nudim pomoč pri učenju, inštrukci-je italijanščine in angleščine ter varstvo otrok.lmam dolgoletne izkušnje. Tel. 040 351 249
-	Iščem delo za hišna opravila. Tel.: 070 337 483
-	Varstvo otrok, redno ali občasno (v dopoldanskem, popoldanskem ali večernem času) na vašem domu. Imam pedagoško izobrazbo in izkušnje, tel 05 641 5013
-	Za hišna popravila in manjša mizarska dela lahko pokličete na 031 630 716
-	NUDIM vse vrste pomoči v gospodinjstvu, OSKRBO in nego starejših ali bolnih oseb, VARSTVO otrok in druga podobna dela na domu. Sem odgovorna in zanesljiva oseba. Tel.: 040 775 894
-	Inštrukcije - matematika, fizika ali kemija za vse starosti ponujam pomoč pri osvajanju znanja za boljše ocene, izpite ali maturo. 041 345 634
-	Ponujam zasajevanje, košnjo, obrezovanje, urejanje in vzdrževanje vrtov. Informacije na 041 - 673 - 649 Sašo
+386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 €- 5,00 €
okusna KOSILA 7,00 €
prava nedeljska KOSILA 7,5 €
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.


Izola, Ljubljanska 24 <

Ste pripravljeni za obisk snežnih strmin? k V Fotooptiko RIO vabi ” Vas Valentin.
Zaradi zir %«-ga c!a|>..M;t, irrufima uprto od 17. do 2 2014