Z89. nem. v UiiMjoni, v petek, 13. vsa& oan xr»oer, lzimsi aeocij« in pi««m*«( i«r »•*)* po po*tt prejemali aa otIh agiaka dežela aa vsa lato 25 K, aa pol leta 13 K, aa četrt leta 0 K 50 h, ca en mesec 2 K 30 h. Za Mak liano s pošiljanjem na dom za vse let« 14 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, aa ar vesee 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača aa vse leto 22 K, za pol leta U K, aa eetrt leta 5 K 50 b,"za en mesec 1 K 90 h. — 2a tuja daiala toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročba •rez istodobne vpošiljatve naročnine sen« cainu - Za ouoaafla se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat aH večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati-Rokopisi se ne vračajo. Uredništva ha aair&vmiatra je v Knaflovih ulicah St 5. In sicer uredništvo v Ijnadstr., npravništvo pa vjprttličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, nmanlla, t. j. administrativne stvarC fmtnlttva talelon it M. številka po 10. k. Gpravnlitva telefon St. 85. Boris Sflrafov. Turčija si je oddahnila; njen najljntejši protivnik, ki ji je povzročil toliko preglavic in skrbi ter revo-lucioniral proti njej vsq Makedonijo, je izkrvavel pod morilnim orožjem, ki ga je dvignil proti njemu lastni njegov rojak in somišljenik. Gibanje za osvoboditev Makedonije izpod turškega jarma se je pričelo že v času, ko je postala Bolgarska svobodna država in se otresla turškega gospodstva. Vendar pa revolucionarno gibanje še ni bilo organizirano. Tu ali tam je sicer buknila vstaja, toda enotnega nastopa ni bilo nikjer, za to se je tudi turškim oblastem kaj lahko posrečilo takoj v kali v d lišiti vsak upor. Šele v devetdeseti!] Letih so pričeli makedonski revolucionarji s sistematičnim delom, organizirajoč propagando za osvoboditev Makedonije po enotnem načrtu. Na čelu te organizacije je bil takrat Kitanšev, na čigar iniciativo se je ustanovil v Bolgariji makedonski revolucionarni komite. V tem času je Boris Sarafov končal svoje študije na vojni šoli v Soiiji ter bil imenovan za častnika. Toda vojaška služba mu ni prijala. Kako tudi! Z maternim mlekom je že tako-rekoč sesal vase revolucionarne ideje, deda in očeta pa je zrl, odkar se je zavedal življenja, v neprestanem boji proti turškemu nasilstvr.. Po svobodi je koprnelo njegovo srce, individualne prostosti si je želela njegova duša. Žejnemu nebrzdane svobode, mu ni mogla prijati stroga vojaška disciplina. L. 1895. je znova živahneje za-valovalo revolucionarno gibanje v Macedoniji. Brezpravna slovanska raja je jela krepke je stresati verige, v katere jo je okovalo stoletno turško gospodstvo. Bedni, od vsega sveta zapuščeni Makedonec je dvignil orožje, da napravi s svojo močjo konec neznosnemu robstvu. Obupni krik makedonske raje, boreče se z neenakim orožjem proti mogočnemu turškemu sovragu. je elektrizoval vso Bolgarsko: vse, kar je čutilo narodno, se,je strnilo v en tabor, da pomaga trpečemu bratu v Makedoniji. Formirale so se čete prostovoljcev, ki hi naj hitele na pomoč makedonskim vstašem. Boris Sarafarov je bil takrat mlad poročnik v bolgarski vojski. Saia Makedonec, ki je že kot otrok imel priliko čutiti vso pezo turškega jarma, je vzplamtel v goreči ljubezni do svojih na življenje in smrt se borečih rojakov ter sklenil posvetiti in žrtvovati vse svoje življenje in vse svoje moči pravični stvari zatiranega svojega naroda. Slekel je vojaško suknjo in stopil na čelo prostovoljcev, ki so se odločili aktivno poseči v borbo za osvoboditev makedonskega ljudstva izpod osmanskega ižesa. S četico sto mož je Sarafov prekoračil 1. julija 1895. turško mejo in prodrl v dvanajstih dneh do Melnika, kjer je napadel poštno poslopje, zaro-bii vse turške uradnike in upepelil prefekturo. Turški vojaki so kakor zajci bežali pred njim, bolgarske vstaške čete pa so se množile kaKor gobe po dežju. Vsa Makedonija je bila mahoma v plamenu in Turčija je morala napeti vse sile, da je vsaj navidezno pogasila silen požar, ki je bu-knil v makedonskih vilajetih. Boris Sarafov se je sicer vrnil na Bolgarsko, toda gveriljska vojna makedonskih čet proti turškemu gospodstvu odslej ni več ponehala. Kakor triumfatorja so sprejeli Borisa na Bolgarskem in kmalu je postal poglavar makedonske propagande, kateri je odslej posvetil tudi vse svoje duševne sile. Izdelal je obsežne načrte za organizacijo in revolucionarno propagando ter leta 1899. ustanovil po naročilu makedonskega shoda skupno z nad-poročnikoma Davidovom in Kovačevom centralni makedonski komite, ki je nato vzel v roke vrhovno vodstvo revolucionarne propagande v Makedoniji. Tu je bil Sarafov v svojem elementu. Poln energije in moške odločnosti je razvil najintenzivnejše delovanje, da uresniči svoj ideal, ki se je kristalizoval v ideji svobodne Makedonije. Njegovemu neumornemu delu, njegovi čudoviti energiji se je posreči h;, da je v nekaj letih ustvaril tako silno in mogočno revolucionarno organizacijo, da se pred njo trese Turčija in radi oje belijo glave vsi evropski diplomati. Že pred leti je turška vlada razpisala bogato nagrado za glavo Borisa Sarafova, a ves njen trud, ga dobiti živega ali mrtvega v svoje roke, je bil brezvspešen. Sarafov je nemoteno lahko potoval po Makedoniji in bodril rojake, naj vztrajajo v borbi proti sovražniku. * Na vročih makedonskih tleh, kjer je stikalo za njim na stotine turških orožnikov in vojakov, zanj ni bilo nevarnosti, na varnih bolgarskih tleh pa ga je zatekla usoda, ki mu je bila namenjena v ožji njegovi makedonski domovini. Ne sovrag, marveč sobrat, sobojevnik, človek iz lastnih vrst mu je pretrgal nit življenja. To je naj tragične jše na njegovi usodi. Poslansko zbornica. Na Dunaju, 12. dec. Na razpravi je nagodba, torej stvar, ki je največjega pomena za celo monarhijo, a vendar se živa duša ne zanima za te razprave. Govorniki imajo malo poslušalcev in časih še ti ne poslušajo. Zbornica je prazna, kakor da se gre za naj brezpomembne jŠo zadevico. Vzrok vsemu temu je lahko najti: na nagodbi se ne da nič premeniti, nobena beseda in nobena vejica. Če naj obvelja parlamentarnim potom, jo mora zbornica sprejeti brez pre-niembe in kakor je skoro brez dvoma, si je vlada tudi že zagotovila potrebno večino. Debata je torej pravzaprav nepotrebna. Izmed kontingent i ranih govornikov jih je danes prišlo deset do besede, med njimi S p i n č i č. Govoril je tudi ministrski predsednik B e c k , pravzaprav čisto po nepotrebnem, saj je v meritornem oziru vse to že povedal, ko je zbornici predložil nagodbo, tako da je moral danes samega sebe ponavljati. Svoja izvajanja je adre-siral poglavitno na tri stranke. Najprej se je obrnil do agrarcev. Pritoževal se je bridko, da nasprotujejo nagodbi in jih skušal prepričati, da je nagodba s stališča kmetskih interesov jako dobra in ugodna. V resnici je nagodba s stališča nemških in čeških agrarcev jako slaba. Dalje se je ministrski predsednik obrnil do socijalnih demokratov. Kar je v tem oziru povedal, je migljaj, da se nagodba uveljavi, tudi če bi v parlamenta propadla, tonj, da hočejo najvišji krogi potisniti ljudski parlament na stran in ust a volomnim potom uveljaviti svojo voljo. Ko je bila na Ruskem revolucija, so se najvišji krogi tako bali, da so hiteli uveljaviti splošno in ena- ko volilno pravico. Zdaj pa jim menda zopet bolje ugaja metoda don Po-dra portugalskega. Z grožnjami je ministrski predsednik Beck že enkrat dosegel uspeh. Prvotno so socijalni demokratje strastno nasprotovali nameri, naj se spravi nagodba potom nujnega predloga pred zbornico, potem pa so sami glasovali za nujnost. Morda jih hoče Beck zdaj pripraviti do tega, da bi glasovali še za nagodbo samo. Z njih pomočjo bi bil rešen vseh težav. Končno se je ministrski predsednik obrnil do Hrvatov. Rekel je, da je razočaran, da nagodba nasprotujejo, ko jim je vendar obljubljena pomoč v gospodarskih stvareh in ko vsled nagodbe dobe železnico. Koncem seje je češki radi kaleč C h o c povedal, da bo njegova stranka delala o s t r u k c i j o zoper proračunski provizorij, če vlada poprej, ne zadovolji poštnih uslužbencev, ki so začeli pasivno rezistenco. Poslovnik in dijete. Dunaj, 12. decembra. Med božičnimi počitnicami bo poseben odsek izdelal spremembo poslovnika. Obenem se spremene dosedanje dijete poslancev v fiksno letnoplačo7000 K. Kar se tiče spremembe poslovnika, določi se za interpelacije 30 podpisov. Tudi nujni in navadni predlogi bodo morali imeti še enkrat toliko podpisov kakor dosedaj, ker se je število poslancev pomnožilo. Dosedaj je lahko že en poslanec zahteval dobesedno čitanje došlih vlog, v bodoče bo tudi za tako zahtevo treba več poslancev. Hrvaška obstrukcija v ogrskem državnem zboru. Budimpešta, 12. decembra. Hrvaško-srbska koalicija je sklenila, da bo nadaljevala poostreno obstruk-cijo tako pri podrobni razpravi o nagodbi, kakor tudi pri razpravi o kvoti. V ta namen je ostalo v Budapešti 20 hrvaških poslancev, da morejo vsak čas predlagati glasovanje po imenih. — K današnji seji je prišlo le malo hrvaških poslancev, ker jih je večina odšla k otvoritvi hrvaškega sabora. Zakon o avtonomnem ogrskem carinskem tarifu je bil sprejet v tretjem branju, nakar se je začela podrobna razprava o pooblastilnem zakonu. K naslovu so govorili trije hr- vaški poslanci, nakar je bil nespremenjen sprejet. Potem se je začelo ] razpravljati o edinem paragrafu I predloženega zakona. Govorilo je proti vseh navzočih osem hrvaških po-j slancev, nadalje pa tudi poslanec S a n d o r , ki je predlagal, naj se zakonski načrt izpopolni še z enim paragrafom, vsled katerega se bodo pogajanja za sklenitev nagodbe smela voditi le na temelju, da je Ogrska obdana s posebno carinsko mejo. — Nato je bil edini paragraf pooblastdne-ga zakona sprejet pri n a v a d n e m glasovanju z veliko večino. Jutri se vrši tretje branje o tem zakonu, nadalje pa tudi razprava o kvot-nem zakonu. Razpust hrvaškega sabora. Zagreb, 12. decembra. Takega odpora, kakor ga je doživel pri današnji otvoritvi hrvaškega sabora ban dr. pl. R a k o d c z a y , ni nihče pričakoval. Ne le, da so poslanci Star-čevičeve stranke pred otvoritvijo sklenili, da ne dovolijo banu za nobeno ceno indemnitete,, temuč nastopijo proti njemu v odločno opozicijo, je celo nekdanja madžaronska (narodna) stranka sklenila, odreči banu podporo. Potem ni čudno, da je zbornica skoraj solidarno pripravila banu tak sprejem, ki mu bo donel po ušesih celo življenje. Nikoli še ni predsednik govoril iz src vsem strankam, kakor danes dr. Medakovič, ko je s trpkimi besedami obsodil znano službeno pragmatiko za železničarje, češ, da se je s tem zakonom krvavo kršila ustava, a brv. narod je bil žaljen v svojih najsvetejših pravicah, v pravicah svojega jezika. Nadalje je povedal predsednik, dokler se ustava ne revidira ter se ne izključi tako kršenje ustave, bo hrvaška delegacija v skupnem parlamentu brezobzirno nadaljevala boj. Nato je bilo prečitanih med neprestanimi viharji več nujnih predlogov, med temi tudi nujni predlog posl. M a ž u r a n i č a , ki protestira proti službeni pragmatiki ter zahteva, naj se ban Rakodczav obtoži. Nadalje so vložili nujne predloge posl. P r i b i č e v i č za splošno volilno pravico, posl. E 1 e g o v i č za razveljavi jen je službene pragmatike, posl. Bošnjak, naj se poslovnik spremeni tako, da se ne sme nobeden poslanec izključiti; posl. Vladimir Frank, naj se izvoli odsek za volilno reformo itd. Ko je bil potem med velikanskim viharjem razpuščen sa- LISTEK. FroncosKo časnikarstvo. (Pismo iz Pariza). I. O časnikarstvu in o Časnikih imajo ljudje kaj čudne pojme Ne samo navadni ljudje, nego tudi izobraženci. Običajno mislijo, da so re-dakterji velikih listov mogočni gospodje, ki imajo malo dela in nobenih skrbi, ki dobivajo ogrome podkupnine in inolČarine in katerim so na razpolaganje najlepše igralke i a pevke. Specijalno glede francoskih Časnikarjev sodijo ti liudje, da postane skoro vsak enkrat minister, se nabere denarja in igra potem velikega gospoda. Bili so časi, ko so imeli ti nazori nekoliko verjetnosti zlasti glede frau-coske^a Časnikarstva. Toda ti časi leže cmvno za nami. Nekoč je bilo francosko časnikarstvo prvo na svetu in naravno je, da s« se porodile in razširile o Časnike rji h cele legende, ker je ta ali oni imel posebno srečo, da je postal minister ali milijonar. Takrat je bilo •e malo Časopisov in ti niso bili veliki; takrat je bil bizojav napeljan samo med največjimi mesti in telefona ie sploh niso poznali; takrat so bile mase Se malo izobražene, srednji stan pa je labko in brezskrbno živel ia je rad razmeroma lepe novce plačeval za svoje Časopisje. V tistih časih je bilo Časopisje vseskoz strankarsko. Vsak list se je naslanjal ob kako stranko, se je zanjo bojeval in jo podpiral ter dobival za to bogato plačilo, vsled česar so bili uredniki razmeroma sijajno plačani. Dandanes ni več tako. Največji francoski listi že davno niso več strankarski Stranke imajo pač svoja glasila, a ta nimajo skoro nič naročnikov in odjemaloev Kadar hoče stranka s svojim glasilom prodreti med ljudi, je mora zastonj razpošiljati. To se zlasti godi ob volitvah. Takrat na jame vsaka stranka nekaj listov, da pišejo zanjo, Časih store to tudi posamični kandidatje in dotične številke se potem razpošiljajo voliloem zastonj. V obče pa se godi strankarskim glasilom najslabše Celo Jamesova „Hu-manite", gotovo prvo socijalno-demo-kratičeo glasilo na Francoskem, se bori vedno — s smrtjo. Te razmere so posledica razvoja. Kakor že prej angleški in amerikan ski, tako so postali sčasoma tudi francoski listi pred vsem — informacijski organi. V prejšnjih časih so zlasti pariški listi posvečevali informacijskemu delu prav malo pozornosti. Glavna stvar so bili takrat lepo pisani kar mogoče dolgi Članki, duhovite „causerieu je in politične po lemike. Takrat so listi prinašali oelo lirske pesmice in ocenjevali vse mogoče knjige. Tako je na Franooskem bilo še tedaj, ko se je bilo angleško Časopisje do cela spremenilo. Londonska „Times" je imela tedaj v Parizu poročevalca, nekega nemškega Žida, ki si je nadel ime „de BlowiteM. Ta je bil začetnik nove smeri v razvoju časnikarstva, ta se je prvi postavil na stališče, da so prva stvar pri časopisu informacije. Dosegel je s tem velikanske uspehe in zmagal s svojimi nazori, ko se mu je posrečilo/*sporočiti svojemu listu sklepe berolinskega kongresa prej, nego jih je izvedel sam nemški cesar. „Times" je bila že prej dosegla enak uspeh. Ko so Rusi v vojni s Turčijo zavzeli prehod Sipko, je „Times" to po zaslugi svojega poročevalca prej izvedela, nego ruski car, ki je bil v taboru pri Pjevni. Dotični poročevalec je jezdil od Šipke do Ruščuka, kjer je oddal svojo brzojavko; na tem potu je šest konj pod njim poginilo. S tem, da se je časopisje posvetilo v prvi vrsti informacijskemu delu, se je izpremenil njega značaj do oela. Za literarno dovršeno pisane članke se nihče več ne meni, na duhovite feljtone nihče nič več ne da, interesantna novica iz kateregakoli polja, vredi več kot vse drugo. Pa še dve okolnosti sta vplivali na to premembo. Prva je ta, da so veliki listi prešli v la*t finančnih skupin, ki imajo pred očmi samo dobiček, druga okolnost pa je ta, da puščajo časopisi samo znamenitim ljudem, da se pod svoje spise podpisujejo. Znano je, da je cesar Napoleon III. zakonito uveljavil načelo, da se mora vsak časnikar podpisati na svojem spisu. Napoleon je hotel s tem šikanirati Časopisje in je svoj namen tudi dosegel. Toda ko je bil cesar odstavljen, je po njem uvedena navada ostala, dasi je bil dotični zakon razveljavljen. Časnikarji sami so zahtevali, da se ohrani ta navada, saj jim je garantirala, da postanejo tem po tom znani in vplivni. Tedaj so vsi politiki pisali za liste, prvi pesniki in pisatelji so se vsiljevali uredništvom za sotrudnike, ker je bilo pisanje v časopise dobro plačano in obenem najboljša reklama za dotičnega pisatelja. Kdor je hotel takrat kaj do seči, je moral začeti svojo karijero v časopisju. Takrat se je rodil pregovor: „Kdor hoče priti na najvišji vrhunec, mora iti čez časnikarski most" in ustanovitelj lista „Figarou, Villemessaut je to isto misel izrazil z besedami „La presse mčoe a tout, il suffit d'en sortir." Tedaj je res marsikdo postal minister, ki je pisal za liste, in marsikdo milijonar, ki je v listih poročal o borzi — a večinoma so bili to ljudje, ki jim je bilo Časnikarstvo sam<> sredstvo, ne poklic. Sčasoma so začeli lastniki listov uvidevati, da imajo pač posamezniki vsled podpisovanja svojih spisov veliko korist, listi sami pa da od tega nimajo nič koristi, kvečjemu Škodo, saj so ljudje, čim so količkaj zasloveli, zahtevali večjih honorarjev. In tako se je zgodilo, da so lastniki listov začeli odpravljati navado, da se avtorji podpisujejo pod svoje prispevke in so to navado deloma povsem zatrli. Drobne notice, mala po- ročila, poročila z borze, z dirkališč, z javnih priredb itd. se sploh več ne podpisujejo, deloma tudi ne več članki in gledališke kritike. Seveda izhajajo še pogostoma članki s po! • nim podpisom avtorjevim, a to se dovoljuje skoro še samo ljudem, ki so priznane avtoritete. Če spiše Gabrijel Hauotaux kak Članek, je vsak list zadovoljen, da se mož podpiše, saj je Član akademije in je bil dolgo časa minister zunanjih del. Tako je tudi z različnimi drugimi ljudmi, a vzlic temu se mora priznati, da pro dira princip anonimnosti vse boij i a bolj. Ne da se tajiti, da ima to svoje slabe strani, kajti z odpravo podpisov izgubi časnikarstvo mnogo sotrudui-kov, saj je marsikdo pisal za liste, samo da je obračal pozornost na svojo osebo in potrudil se je vedoo kar najbolje, s*.j je nosil osebno od govornost za svoj spis Na drugi strani pa je gotovo, da je za list bolje, če ostanejo njegovi sotrudniki v temi List naj bo vse, sotrudnikova oseba ni nič. Francozi so mogli načelo anonimnosti toliko laglje uveljaviti, ker ima vsak list na izbero sotradnikov, ker živi v Parizu na tisoče ljudi, ki se trgajo za najponižnejŠo službioo v kaki redakciji. Tekmovanje med temi ljudmi je silno in zato ni Časopisje na kvaliteti nič trpelo vsled odprave podpisovanja vsakega prispevka. bor, izzival je ban množico pred zbornico s tem, da se je smejal demonstracijam ter se zaničljivo odkrival ter nkazal svoj voz dvakrat peljati po trgu okoli demonstrantov. Dvojni politični umor v Sofiji. Sofija, 12. decembra. Kakor je bilo brzojavno poročano, bila sta iz zasede ustreljena najodličnejša voditelja macedonskih vstašev Sarafov in G a r v a n o v. Morilec se imenuje P a n i c a ter je tudi četovodja. Splošno se sodi, da ga je najela tur-ška vlada, da spravi s sveta najvplivnejša macedonška voditelja. Morilec je pobegnil ter bo dobil varno zavetje na Turškem. Pri tej priliki so zaprli mnogo revolucijonarjev. Protipoljsko nasilstvo v pruskem deželnem zboru. B e r o 1 i n , 12. decembra. Vsled marljivega pogajanja za kulisami med prusko vlado in konzervativnimi voditelji se je doseglo sporazumljenje glede znane protipoljske predloge, tako da bo ta zakon le sprejet v pruskem deželnem zboru. Tozadevna komisija se zbere že jutri k drugemu branju. Vsled kompromisa pa bo zakon mnogo milejši, kakor ga je vlada izdelala. Razlastitev posestev in prepoved parceliranja ne bo veljala za celo Poznanjsko in Zapadno Prusko, temuč le za gotove, v zakonu natančno določene okraje in za posebej označene objekte. Belgijski kralj — duševno abnormalen. Pariz, 12. decembra. Kralj Leopold se obnaša čimdalje čudne je, tako da vlada v vladnih in parlamentarnih krogih, pa tudi med prebivalstvom veliko vznemirjenje. Položaj je skrajno kritičen ter se čimdalje glasneje zahteva jasnosti o tem, ali kralj trpi le telesno, ne pa morda tudi duševno. Kralj se vrne od svoje ljubice v Parizu vsak teden le za par dni v Bruselj, kjer ima vselej s svojimi ministri burne nastope, potem pa se zopet odpelje v Pariz. Vsled neprestane vožnje ga protin čimdalje hujše trga. Ministri potrpe vse kraljeve šikane, samo da se kralj ne odpove prestolu, ker bi v tem slučaju gotovo poročil baronico Vanghan ter posinovil njenega otroka, kar bi napravilo v prestolonasledstvu velike zmešnjave. V vladnih krogih bi najrajši dosegli, da bi šel kralj zaradi biSčzni na polletni dopust, a vlado bi prevzel za ta čas princ Albert. Zarota v španski armadi. London, 12. decembra. Dočim se na Španskem brigajo le za portugalsko krizo, kuha se jim doma revolucija. Zaprli so v Madridu več podčastnikov, ker so pripravljali republikansko zaroto. Sklical se je zaradi tega takoj ministrski svet. Vojni minister sicer taji, da bi bili aretovani podčastniki zarotniki, temuč pravi, da se je šlo le za prepovedana zborovanja. Dopisi. Iz Postojne, V nedeljo, dne 8 t.4 m. se je vršil v „Narodnem hotelu" koncert postojnskega salonskega orkestra v prid ljudske knjižnice v Postojni. Spored je dovršil orkester povsem mojstrsko z znano preciznostjo v najboljšo zadovoljnost navzočih poslušalcev. Ker je orkester že itak znan na okrog, da izvršuje svojo nalogo jako častno, naj omenimo tu, da je bil bogati program srečno izbran in so se povečini proizvajale le slovanske skladbe kakor: Fučikov: „Triglav", Kubištov valček „Sloga" in „Slovanska Četvorka", ki se je prvič igrala, in ki bode gotovo sprejeta z veseljem na repertoir vseh narodnih društev, ki naj bi se je posluževala pri narodnih veselicah. Dalje se je igrala Parmova koračnica „Skoz vas" in druge okusne točke Mešani zbor se je enako odlikoval v Adamičevih pesmicah „Ko bi rosica bila", „Dekletoe podaj mi roko" in „Na vrtu". Pesmice so se pele dovršeno, z gotovostjo, dobrim nijansiran je m, zlasti se je pa opazila dobra šola v pianissimu. Kratko, zbor bi lahko nastopil pred naj str ogej Širni kritiki. Moški zbor je enako nad vse pohvalno rešil svojo nalogo v Juvan-oovem „Rožmarinu" s tenor samospevom. Ta skladba seje pela prvič na (em koncertu ter je na občinstvo zbog svojega narodnega duha, v katerem je uglasbena, napravila najboljši vtis. Občinstvo je navzočega skladatelja odlikovalo z burnim ploskanjem, ki se ni toliko časa poleglo, dokler se ni pesem ponovila. Upamo, da nam bode še večkrat prilika slišati to res okusno skladbo našega domačega skladatelja Ferdinanda Ju-vanoa, ki ima tudi kot načelnik salonskega orkestra obilo zaslug za društveno življenje v Postojni. Dasi je bil lep program, krasno vreme, vendar ni bil obisk tak, kakršnega smo pričakovali, ampak jako pičel, kar je vse graje vredno. Ako dlani orkestra toliko prostega časa žrtvujejo za vaje in priprave b konoertu, zaslužijo njih prireditve vsaj *iani-manja od strani občinstva, slasti, ako se gre za tak važen pomen. Orkestra zamoremo le čestitati na tem uspehu ter ga prosimo, da vztraja nadalje na tem polju, za kar bode vsekdar vedelo cenili njegove zasluge zavedno občinstvo. Dnevne vesti V Ljubljani, 13 decembra. — Klerikalni akademiki In dr. Krek. Z Dunaja se nam piše: Klerikalni akademiki so na dr. Kreka radi njegovega zadnjega govora, grozno hudi. Ti petelini so imeli poprej dr. Kreka za nekakega pol boga in so mu vse verjeli, kakor sv. pismu. Krek, je znal res zelo dobro navezati nase te fante, ki ho le bolj omejeni po duhu in obzorju. Sedaj pa pride ta dr. Krek z ločitvijo cerkve od države To je klerikalne študente zadelo kakor strela. Vedno so slišali, da njih stranka ne sme v kaj takega privoliti. Znano jim je, da je vsa njih moč sezidana samo na klerikalizmu v državi, ki bi pa izginil, ako pride do ločitve in s tem propade njihova stranka. In kaj potem? Akoravno ti junaki vedno poudarjajo, da so samo kat. akademiki in ne privesek klerikalne stranke, jih je vendar to dejstvo, spravilo v strah. Kaj bo potem s sanjami, ki jih vsi ti revčki gojijo, kako bodo zlezli na politični lestvici kvišku kako postanejo narodovi voditelji? Vse to bi jim na mah izginilo in zato srd. Kako grd je pač ta egoizem. Neki „Daničar", ki se ima za posebno brihtnega, se je oelo obrnil name z vprašanjem, kateri list bi neki sprejel članek, v katerem bi on nastopil proti dr. Kreku in bi se seveda podpisal kakor „Daničar". Mogoče „Slovenski Narod" je boječe vzdihnil. Kako so naivni. Cul sem, da tudi poslanci a la Gostinčar, Demšar, Jaklič itd., katerim so prej ti kolovodje zabili v glavo, da morajo biti proti ločitvi cerkve od države, ne morejo umeti, kako da so ti naenkrat za ločitev. Reveži, morajo verjeti, kar drugi hočejo. To je soglasje v klerikalnem klubu. — Volitev v okrajni za stop Celjski Piše se nam: Kakor je naš list že javil, priČno se volitve v okrajni zastop celjski v ponedeljek dne 16. decembra t. L — Celjska „Deutsche Waoht" z dne 12. decembra že „urbi et orbe" oblastno oznanja, da bode zmaga, ako pride vsak vo-lilec na volišče, sigurno na strani Nemcev. — Istotako lahko rečemo Slovenci, da je zmaga naša, ako vsak naših vrši narodno svojo dolžnost! — Žal, da se slišijo glasovi, ki pravijo, da bodo nekoji na-šincev oddali svoj glas v prilog nem-čurjev, zlasti v skupini velepose-stva. Sramota takim Slovencem, ki pomorejo našim nasprotnikom v po-množitev tiste sile, ki že od nekdaj na umeten način tlači naš živelj ter tako na zunaj reprezentuje „nem-štvo" na slovenskem Štajerju! — Primanjkuje nam besed, da bi dostojno ožigosali tako počenjanje. Sicer pa si pridržujemo, tozadevno izreči še več ob svojem Času! -— Promoviral je včeraj na graški univerzi g. fil. Janko Pretnar. Čestitamo vrlemu bojevniku za slovensko stvar, kar je že večkrat sijajno dokazal v svojem , rojstnem kraju Jesenicah na Gorenjskem. — Iz politične službe H kon-ceptni praksi pri političnih oblastvih na Kranjskem je pripuščen absolvi-rani pravnik Emil pl. Komer o Lindenbach. Zopet Nemec! — Iz poštne službe. Za višje poštne kontrolorje so imenovani poštni kontrolorji Karel Husak, Alojzij Pallaich, Ivan Kutalek in Viljem Kader a vek v Trstu. Is gledališko pisarno. Nocoj (par) se uprizori prvič Gerhart Hauptmannov igrokaz „Boza Bern d" z gospodom Borštnikom kot gostom v vlogi Flamma in z gospo Danilovo v naslovni vlogi. — V nedeljo popoldne (nepar) se ponovi zadnjič v sezoni kot dijaška in ljudska predstava Grillparzer-jeva »Prababica", zvečer (par) pa se uprizori drugič Parmova opereta „NečakV Družba sv. Cirila in Metoda ▼ L jubilant naznanja, da odpošilja božične in novoletne razglednice trgovcem edinole družbena pisarna v Ljubljani. Trgovci dobe razglednice poštnine prosto ter znaten popust. Slovenci, sezajte pridno po družbenih razglednicah 1 Za družbo sv. Cirila In Metoda V LJubljani« Kdor kupi božične, oziroma novoletne razglednice, naj se spomni tudi narodnega kolka. Vsak premožnejši Slovenec naj prilepi poleg poštne znamke tudi narodni kolek! ▼ pokritje dolloHa pri „Una* boni MsttotM je poslal gospod dr. Danilo Majaron, odvetnik v ljubljeni znesek 20 K neke kazenske poravnave. Kodttoljskl voćar sa starše in prijatelje iolske mladine bo v sredo, dne 18. decembra ob šestih zvečer na mestni slovenski dekliški osemrasred-niči pri Sv. Jakobu. Predaval bo g. katehet Janko Mlakar. O vzgoji k resnicoljubnosti. Prodavanja. Slovensko trgovsko društvo „Merkur" priredi v soboto, dne 14. t. m. ob 9. s večer v salonu hotela „Ilirija" predavanje. Govoril bode dipl. eksportni akademik g. Melhior Tomeo o trgovski politiki napram inozemstvu. Po predavanju prosta zabava. Odbor vabi vse, ki se za to veleza-nimivo predavanje zanimajo k obilni udeležbi. Slovensko trgovsko društvo »Merkur" priredi v soboto, dne 18. januarja v veliki dvorani „Narodnoga doma", trgovski plesni venček. Električne luči so snoči v nekaterih delih mesta nenadoma ugasnile. Kaj je bil pravi vzrok temu. se natanko še ni dalo dognati. Eden izmed podzemskih kabljev mestnega električnega omrežja je vsled krat kega stika dobil toliko električnega toka, da je v kabeljski omari pri „Slonu" pregorelo svinčeno varovalo v času, ko je bilo električno omrežje najbolj obteženo. Ker dotični kabelj vsled pregorele svinčene spojke v ta del omrežja ni veS dovajal toka, so morali ostali kablji prevzeti vso množino elektrike, ki se je v tem času potrebovala v dotični omari. Ti kablji pa niso zadoščali toliki porabi, vsled česar so po vrsti zgorela svinčena varovala na vseh negativnih kabljih kolodvorskega, šentpeterskega in poljanskega predmestja tako, da so imeli ti deli mesta samo polovično raz svetljavo. Povsod drugod je luč normalno funkcionirala. Tekom današnjega dne se bo spravilo omrež e zopet v red Odkar obstoli elektrarna, je to prva večja nezgoda, ki se ji je pripetila. Stavka v kemični tovarni v VodmatUi Piše se n»m: Vsled nepristojnega in surovega postopanja od strani vodstvenega osebja te tovarne napram domaČemu delavstvu je 11. t. m. izbruhnila v ti tovarni stavka. Delavci pripovedujejo, da jih je pruski poslovodja zmerjal s „Krainisohe Hunde", „Slavisches Pack" in z drugimi takimi psovkami. Tožijo pa tudi, da nič ne veljajo pogoji glede plače, da poslovodja ne dovoljuje pri po-noČnem delu potrebnega odmora in da jim brani delavcem iti na obed, Češ, da naj kaj mrzlega seboj prineso. Koliko je na teh pritožbah resnice, ne vemo; če so utemeljene, je dolžnost poklicanih faktorjev, da se brezobzirno zavzamejo za pravice delavstva. Od druge strani smo izvedeli sledeče: Delavstvo je z veliko potrpežljivostjo dolgo časa prenašalo nezaslišane surovosti tovarniškega poslovodje. Ko so pa prišle še očitne krivice, seje delavstvo uprlo in začelo stavkati. Delavci so poslali deputacijo h dr. Hirsohu in mu naznanili svoje zahteve in sicer: 1.) Naj se odstrani poslovodja, ki delavstvo na najsurovejši način psuje in žali; 2 > naj se dovoli, nositi v tovarno za-jutrek in obed; 3.) naj se delavstvu plača tisto uro, za katero se je po-dal|Šal delavski čas (od G. do 7. ure zjutraj) Dr. Hirsoh ni hotel ničesar obljubiti, dasi so se zahteve gotovo opravičene. Izjavil je samo, da kdor ne pride v Četrtek zjutraj na delo, b o o d p u š č e n. I a res so bili včeraj odpuščeni vsi Člani deputacije, ki so mu sporočili zahteve delavcev in razen dveh vsi tesarji in zidarji. — Ce je to resnično, potem je ^postopanje kemične tovarne nečuveno. Ne diplomirana zdravnica v LJubljani. Danes se je vršila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem kazenska razprava proti znani „zdravnioi" Izabeli Mliller, stanujoči na Starem trgu v Ljubljani. Obdolžena je, da se, ne da bi bila kdaj užila kakega zdravniškega pouka, vendar peča z zdravljenjem ljudi. Zdravljenje da ji je nekaka obrt, s katero se preživlja. Miiller je 1844. leta rojena v Velikovou na Koroškem, a ne ve natančno, kam je pravzaprav pristojna. Najprej se je pečala s privatnim poučevanjem in si po dolgoletnem trudu prihranila primerno vsoto denarja, da se zdaj lahko brezplačno „žrtvuje" trpečemu človeštvu. Ozdravila je bolezni, nad katerimi so si zdravniki - ve-ščaki zaman belili glave. Naj-odličnejŠe rodbine so seobra-čale nanjo in jo prosile pomoči. Ona pa je tudi vsakomur velikodušno priskočila na pomoč, ne da bi za to kdaj zahtevala kake odškodnine. Seveda je le „nehvaležnost plačilo sveta" in za njeno požrtvovalnost so jo sodnijsko zasledovali. Imela je v tem ozira ie večkrat ■ sodnijo opraviti, s je bila ie vsikdar oproščena, ker lahko potrdijo vsi tisti, ki jih je ona „skurirala", da nikdar ni zahtevala niti naj man Še odškodnine za svoj trud, nasprotno da je vsak o j ako plačilo odločno odklanjala. Zadnjič se je v tej zadevi pravdala leta 1904 in sojo morali tudi takrat oprostiti, ker je 15 prič njej v prilog izpovedalo. Sodnijski svetnik gospod Potrato prečita dotični protokol in konstatira, da je bilo res tako. Tudi sedaj je, ko je bila zadeva še v rokah državnega pravdoištva, prišlo na sodoijo nebroj pisem od raznih ljudi, ki vsi prosijo, naj se Miiller nikar ne obsodi, ker je res tako dobra in se popolnoma brezplačno „žrtvuje bolnikom". — Obfco-ženka predloži sodniku tudi par pisem, iz katerih je razvidno, da dobiva iz odličnih krogov tudi primerno materialno podporo in ji torej nikakor ni treba reflektirati na odškodnino bolnikov. Ker se tudi v resnici ni moglo dobiti pozitivnih dokazov, da bi bila za svoje zdravljenje kdaj zahtevala ali pa tudi sama vzela kako plačilo, jo je sodišče tudi tokrat obtožbe oprostilo. — To jo je tako razveselilo, da zaupa sodniku sledečo „skrivnost" : „Pred par dne /i je prišla k meni dak-lioa, ki je neprenehoma „čez dajala", hodila je k zdravniku N., a njegovo zdravljenje je bilo brezuspešno, tako da so njeni stariši bili že čisto obupani, jaz pa sem jo skurirala v desetih dneh." Pred upravnim sodiščem bo 19. t. m. javna razprava dr. Eivina Ambrositscha v Ljub jani proti finančni d rekciji v Ljubljani zaradi denarne globe, 21. t. m. pa dve razpravi mestne hranilnice v Kranju proti finančni direkciji v Ljubljani zaradi posebnega dohodninskega davka. Avstrijska poštna statistika za leto 1906. Skupno število poštnih zavodov je znašalo 8634, od teh je bilo eraričnih poštnih uradov 496, poštnih uradov I razreda 920, II. razreda 1929, III. razreda 3110, poštnih nabiralnikov 2137. En poštni zavod pride na vsakih 315 km- in na 3044 prebivalcev. Brzojavne naprave znašajo po dolžini 42 918 km, število brzojavnih postaj leta 1906 je znašalo 6409. Brzojavk se je odpravilo 18,846187. Število lokalnih telefonskih omrežij je znašalo 388 proti 335 v letu 1905. Na Kranjskem je bilo preteklo leto poštnih zavodov 307, in si cer eraričnih poštnih uradov 5, pošt-n h uradov I. razreda 24, II. razreda 43 III razreda 101, poštnih nabiral n kov 134. Na Kranjskem je prišel na vsakih 32 4 km2 in na 1655 pre bivalcev en poštni zavod. Privatnih prodajaln za poštne vrednoscnice je bilo 543. Pisem se je na Kranjskem oddalo frankiranih 8,560 990, nefran-kiranih 132 080, dopisnic 4,936.480. tiskovin 2,295 900. Brzoj a vn urad na Kranjskem je bil 101. Skuono Število brzojavk je znašalo 139 752. En brzojavni urad pride na 63 4 km-in na 3236 prebivalcev. Našel Jo g Oaorelec stanujoč Pred igriščem na svojem vrtu krasnega metulja koprivarja, katerega je prinesla gdč. Angela Špunt v naše uredništvo. Eskadron 5. dragenskega polka pride začetkom maja iz Dunajskega Novega mesta v Ljubljano. Ker v vojašnicah ni nikjer nobenega prostora, bodo vojaki nastanjeni v privatnih hišah. Odlikovanje. Za 401etno zvesto službovanje je dobil Častno svetinjo Matija Čuk, cestar v Spodnjem Logatcu. Predavanje v Idriji. V nedeljo ob 5. popoldne predava v realčni telovadnici protesor Julij Nardin o elektriki. V parno Žago namerava spremeniti sedanjo vodno žago v Spodnji Idriji g. Franc H m e 1 a k, industrijalec v Lokavou pri Ajdovščini. Dne 17. t. m. bo lokalni ogled. Sbod c. kr. državnik slug v Novem mestu. Dne 8. decembra je hil v prostorih hotela „pri Slonu" v Novem mestu od obilega števila c. kr slug obiskan shod, katerega so se udeležili tudi ljubljanski tovariši. Po dolgem in obširnem govoru tovarišev Mežnaršiča, Kalana, IvanuŠa, Berzina in Cesarja je bila soglasno sklenjena resolucija, ki se takoj predloži parlamentu, s pozivom na vse državne poslance, da z vsem naporom uveljavijo resne in opravičene zahteve te resolucije. Bolnišnica v Celja je, kakor se nam piše, prenapolnjena, kot Že dolgo časa ne tako. Temu so vzrok infekoi-jozne bolezni. Seveda hočejo stvar omiliti. V „Tagespošti" pišejo, da je legar ponehal v okolici in v mestu ter da se hoče le oškodovati Celje „die Stadt, die als Sommerfrischort einen guten Ruf geniesst". Poj te se solit z vašo farbarijo! Trpinčenje. Iz Celja: Dne 10. decembra ob pol 6. uri v jutro ustrelil se je infaterist Anton Arčan is Ijubečnega pri Celju. Hitro so odpravili mrtveca prav po tiho. Mlad mož — jedva dva meseoa pri vojakih —- Sel je v rano smrt vsled surovega, neotesanega ravnanja nekega pod« častnika. Volaiko veteransko društvo „Brezice in okolica" pristopi z novim letom kot ud družbe sv. Cirila in Metoda, ter bo vsako društveno pismo kolekovalo z narodni kolekom. Goljufijo je očitala „Marburger Zeitung" marenberškemu deželnemu živinozdravniku g. Otonu Haunho-ferju, vsled česar jo je ta tožil pred porotnim sodiščem. Razprava je bila včeraj. Toženec je doprinašal dokaz resnice s takim uspehom, da je Ha unhofer zbežal iz razpravne dvorane in da je bil obtoženec popolnoma oproščen Akti so se odstopili drž. pravdništvu, da uvede postopanje proti Haunhoferju zaradi hudodelstva goljufije. Nepošten trgovski pomočnik. 21 letni trgovski pomočnik Konrad Kratschnigg od sv. Jurja na Jezeru pri Št. Vidu na Koroškem je bil v službi pri trgovcu Martincu v Mariboru« Te dni so pa prišli na sled, da je Kratschnigg svojemu gospodarju kradel razno blago. Našli so pri njem hranilno knjižico z vlogo 1600 K, o katerem denarju ni mogel povedati, od kod da ga ima Potem je priznal, da. je kradel gospodarju blago in ga prodajal raznim kramarjem. Zaprli so ga, kakor tudi njegovo ljubico, kjer je bilo mnogo Martincu ukradenih reči, prijeli so pa tudi kramarico Marijo Vozu iz Maribora, ki je bila menda glavns od-jemalka Kratschniggova. Mrtveca Je okradel. V Slovenski bistrici so obducirali železni carja Josipa Rudolfa, ki je bil usmrčen na Postaji na Pragarskem. Grobar si je pa prilastil mrtveČevo obleko in uro in trdil Rudolf ovim sorodnikom, da je vse skupaj vrgel v rakev. Te dni so pa zapazili, da se grobar postavlja z Rudolfovo uro in nosi njegovo obleko. Zagovarjal se bo pred sodiščem. Slovenski trgovski klub v Mariboru priredi v nedeljo 15. t. m. ob pol 4 popoldne „Narodnem domu" v Ptuju trgovski sestanek. Govorilo se bode o ustanovitvi „Slovenskoga trgovskega društva v Mariboru" in o splošni trgovski organizaciji Slovensko pevsko društvo s sedežem v Ptuju priredi Silvestrov večer majhen pevski in godbeni koncert v „Narodnem domuu v Ptuju. Umrla Je pri Sv. Urbanu pri Ptuju nadučiteljeva žena Marija Ko emu t roj. Pahernik. Umor? 40letni mlinar na Reki Ivan Hervatin, doma iz Ilirske Bistrice, je nenadoma 'izginil. Splošno se sumi, da so ga umorih delavci, ki so bili vsled njegove ovadbe zaradi tatvin odpuščeni. Z gnojnimi vilami je ubil v Gradou častniški sluga 27. polka Ekelmeier svojega tovariša St. Urbana. Sodni izpiti leta 1908 bodo pri graškem nadsodišČu 24 februarja, 22. junija, 19. oktobra in naslednje dni. Elektrarno si zgradi mestna občina v Beljaku in sicer ob Žlioi. Za poškodbami Jo umrl v Celovcu trgovski pomočnik Rustler, ki ga je 11. novembra v Žibertovi kavarni v Celovou po nesreči obstre-111 pikolo. Celovški tramvaj je na prodaj. Ker se mesto brani ga kupiti, kupila ga bo najbrž neka dunajska akcijska družba, ki ponuja zanj 140.000 kron. -Zahteva se pa 170 000 kron. Stroj je zgrabil v tovarni v Ronkih na Goriškem delavca Franoa Kompareta za desno roko in mu jo vso zvil. Moral je v boluisnioo. Usokal SO je v Sv. Mihelu na Goriškem 23 letni Franc Mladovan v nogo silno nevarno. Cepil je les. Moral je v bolnico. NOVO postajališča. S 15 decembrom se na progi Št. Vid na Glini-Trst otvori med postajama Ve-trinje in Zihpolje postajališče „Kot-mara ves", med postajama Svetna ves in Bistrica v Rožni dolini pa „Št. Janž v Rožni dolini" in sicer za osebni promet in prtljago. Umrla je v Gorici dne 7. t. m. gospa Uršula Krajnik, soproga nadučitelja gosp. I. Krajnika na Blanoi na Štajerskem. Naj v miru počiva in blag ji spomin. Dragonce dobo v Gorici maia meseoa, a Še ne vedo, kam bi jih dejali. Vlom Snoči so vlomili neznani tatovi v prodajalno Medvedovo v Go rici in odnesli 40 K denarja in par oblek. Štrajk tržaških težakov pojema in je včeraj štrajkalo lamo Še okoli 800 delavcev. Kakor kaže, bo štrajk končan v par dneh. Dva krvava dogodka iz ljubosumnosti, 371etni Joahim Delice v Trstu je dvoril 52letni vdovi Amaliji Rossi. Ker je bila ta prepričanja, da hodi za njo zaradi njenega denarja, ga ni marala. To ga je tako razjezilo, da je dvakrat streljal na njo in jo zadel pod levo ramo in v trebuh. Težko ranjeno so prepeljali v bolnico. 281etni Viktor Bukovec tudi v Trstu, je pa iz istega vzroka z nožem za- bodel 11 krat svojo 1 "letno ljubico Ano Bernardini in jo seveda nevarno ranil. Nevarna tatinska dražba pred sadi J f om Pred tržaškimi porotniki se je pričela včeraj razprava proti tatinski družbi Zaffopulo & C o. Vseh obtožencev je pet. 21. januarja 1906 je bila žganjarju Zaffopulu v Trstu ukradena blagajna, v kateri je bilo po njegovem zatrdilu 11000 K denarja. Ker je bil Zaffopulo zavarovan za 8000 kron, dobil je le 4200 K, to pa šele čez dolgo, ker je bil na sumu in v kazenski preiskavi, da je sam povzročil tatvino. Koje pa neko noč preteklega polletja šel neki redar mimo Zoffopulove žganjarne, je slišal prepir. Ženski glas je grozil Zaffopulu, da ga ovadi, da bo sedel 10 let. Poizvedovali so in pazili na žganjarja in kmalu prišli do rezultatov, da so ga zaprli. Razprava bo končana jutri zvečer. Hranilnično knjižico je našel med papirjem in cunjami Slletm starinar Josip Levi v Trstu. Papir iu cunje je kupit na tržaški policiji! Na knjižici je bilo vloženega 1000 kron. Levi je dvignil 100 kron in dal knjižico prepisati na svoje ime. Kmalu so ga pa prijeli. Pred tržaškimi porotniki je bil pa včeraj oproščen (!) zločina goljufije. Posadko dobi Poreč. 8 aprila 1908 pride tja ena stotnija 28 lovskega bataljona. V Gradišču na Goriškem dobe s 7. aprilom 1908 iz Trsta 11. lovski bataljon, Tržič na Goriškem pa dobi takrat eno stotnijo 29. lovskega bataljona. Častna občana občine buzet-ske v Istri sta posta a državna in deželna poslanca dr. Matko Lagi-nja in prof. Matko Mandić — Hrvaški praški akademiki za odobrenje izpitov na hrvaški Univerzi. V torek je bilo v Pragi zborovanje hrvaških akademikov iz Istre in Dalmacije, da se priznajo v Avstriji izpiti položeni na hrvaškem vseučilišču. Sestavila se je spomenica in se odposlala na Jugoslovanski klub s prošnjo, da deluje z vsemi* močmi na to, da se gori omenjeni zahtevi ugodi in da se istočasno odpravi ministrska naredba za pravnike, katera naredba zahteva končni naknadni izpit na Dunaju, kar je v zvezi z velikimi stroški in izgubo časa. 131etni ubijalec. V Požegu pri Zagrebu je 131etni Simon Praskič s kolom napadel svojega strica Nikola Prakiča in toliko časa tolkel po njem, da ga je ubil. Vzrok: prepir med njegovim očetom in ubitim. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 1. do 7. decembra 1907. Število novorojencev 17 (=2350/00), umrlih "27 (=37'4%o)» med njimi je umrl za dušivljivim kašljem 1, za j etiko 6, vsled mrtvouda 1, za različ-nimi boleznimi 19 Med njimi je bilo tujcev 7 (= 25 9 70)> ni zavodov 15 (=55 5 %). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 1, za oslovskim (dusljivim) kašljem 4, za vratico 3. Zaklalo se je živine v mestni klavnici od 24. novembra do vštetega 30. novembra 1907: 82 volov, 6 krav, 3 biki, 1 konj, 349 prašičev, 121 telet, 55 koštrunov in kozlov in 15 kozličkov ; zaklane živine se je vpeljalo 13 prašičev, 16 telet in 615 kg mesa „Društvena godba ljubljanska1 koncertuje jutri zvečer v hotelu „Južni kolodvor" (Seidel). Začetek ob 8. zvečer. Vstop prost. Tatvina. Včeraj je dosedaj še neznan tat v nekem tukajšnjem hotelu ukradel štiri platnene rjuhe, vredne 40 K, 3 platnene obrisače, vredne 3 K 60 vin. in dva platnena preoblečka, vredna 4 K. Perilo je bilo zaznamovano s celim lastnikovim imenom. Alarmiran je bil danes zjutraj oddelek prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva. Iz Petrinovega dimnika v Hrenovih ulicah je frčalo precej isker, vsled cesar se je mislilo, da je nastal v tovarni ogenj. Ko so se gasilci prepričali, da ni nobene nevarnosti, so se zopet vrnili. Izgubil je danes zjutraj med 0. in 8. neki gospod v Spodnji Šiški na Sv. Jerneja cesti novo listnico z večjo vsoto denarja. Pošteni najditelj naj jo odda v Spodnji Šiški, St. Jernej eva cesta št. 50 proti primerni nagradi. Izgubljeno. Gosp. Ivan Vehar, črkostavec, je izgubil v »Narodnem domu« ali pa v kavarni »Merkur« bankovec za 20 kron. Pošteni najditelj naj ga izvoli oddati v upravni-štvu »Slovenskega Naroda«. Izgubljene in najdene reči. Branjevec Ivan Podlogar je izgubil štiri bankovce po 10 K. — Neka dama je izgubila rdečo denarnico, v kateri je imela tri zlate po 10 K in srebrno uro 6 srebrno ovratno verižico. * Drobne vesti. Roparski napad. Deset oboroženih rumunskih mejnih stražnikov je prišlo na Se-timograškein čez ogrsko mejo. Napadli so vas Mikestelek, oropali hiše ter odvedli seboj nekega bogatega gra- ščaka. — Nesreča pri drsanju. Na graščinskem ribniku pri Trebiču na Moravskem se je vdrl pod drsajo-čimi gimnazijci led. Osem dijakov je padlo v vodo. Šest so jih rešili, dva pa sta utonila. — Velika tatvina v muzeju. V francoskem muzeju v Aini-ensu so tat je odnesli dragocenih slik za 300.000 frankov. — Pasivna resistenca poštnih uslužbencev se je proglasila skoraj po celi Avstriji. V Gradcu so pričeli s pasivno resisten-co že danes. — Poroka grškega princa J u rja s p r i n c e s i n j o Bona p a r t e se je izvršila včeraj v Atenah zelo slovesno. — Bolgarski knez Ferdinand je bil včeraj v daljši privatni avdijenci pri cesarju Francu Jožefu. — Letanje i z n a j d e n o! »Figaro« je prinesel senzačno vest, da je problem za letanje iznajden. — Visok sneg je zapadel po celi Šleziji, da je brzojavna in telefonska zveza na mnogih krajih pro-trgana. * Zavarovanje delavcev. Delavski svet je včeraj na Dunaju razpravljal o organizaciji delavskega zavarovanja. Glede za v n rovanja za slučaj onemoglosti se je sklenilo, da se zavarovanje ustanovi na temelju finančne skupnosti ter se vrhovno vodstvo izroči centrali. Vendar se prepusti deželnim komisijam pravica, odločevati o nalaganju kapitalij in o zdravstvenih odredbah. Glede zavarovalnic za nezgode se je sprejel kompromisni predlog, dći se načelstvo sestavi iz dveh tretjin podjetnikov in ene tretjine delavcev. Načelnik mora hiti delodajalec, podnačelnik pa delavec. Na isti način morajo biti sestavljeni tudi vsi odseki. Glede organizacije bolniških blagajn se je konferenca soglasno izrekla, da ostane dosedanji način sestave načelstva in glede prispevanja delodajalcev in delavcev. Bolniška blagajna se ustanovi, ako je le 300 članov. Bolniško zavarovanje rudarjev se mora urediti na isti način, kakor pri drugih industrijskih podjetjih, a zavarovanje proti nezgodam pa na temelju strokovnega zadružništva. * Grofica Lonvav tožena. Grofica Štefanija Lonvav si je izprosila pri ravnatelju dunajskega konserva-torija izbornega pianista, ki bi igral v gradu njenega soproga na Ogrskem. Ravnatelj ji je priporočil absolventa Kahrerja, ki je igral 16 dni v gradu Oroszvar. Grofica ga je hotela nato odsloviti s par desetaki, a Kahrer je zahteval 800 K. Grofica se je pustila tožiti, a pred sodiščem se je vendar pobotala ter plačala 400 kron. * Žensko slačenje pred sodiščem. Pred dunajskim civilnim sodiščem je bila predvčerajšnjim komična obravnava. Trgovec Silberstein je tožil železnico za 1398 K odškodnine, ker se je izgubila 20 kg težka po-šiljatev, v kateri je bila obleka za njegovo hčer. Ker je zastopnik državne železnice dvomil, da bi bilo v 20 kg težkem zavoju toliko obleke ter trdil, da tehta ženska obleka vsaj 4 kg, sta se Silbersteinova hči in žena slekli — seveda v posebni sobi — da so stehtali njuni obleki. Vsaka obleka je tehtala jedva IV2 kg. Na podlagi tega dokaza se je prisodilo Silberstei-nu 1035 K odškodnine. * Cez 200 let. Angleška banka je dobila poziv, naj izplača dve milijardi frankov, t. j. obresti in glavnico, ki jo je naložil v banki pred 200 leti neki ruski bogataš. Denar je naložil neki Polnbokto, ki je bil gubernator Male Rusije od leta 1722. do 17kJ4. Xeki petrograjski profesor, ki je sedaj slučajno zvedel za to vlogo, pozval je 40 plemiških rodbin, ki so potomci Polubokta, v mesto Starodub, ter so se združili v konzorcij, ki ne bo miroval poprej, dokler ne prisili angleške banke, da izplača Poluboktovo hranilno vlogo, ki znaša danes z obrestmi dve milijardi frankov. * Zanimiv izrek Napoleona III. Vdova Cosuwallis \Vesta, hči ameriškega konzula Jerome v Trstu, je občevala mnogo na dvoru cesarja Napoleona III. Sedaj priobčuje svoje spomine v »Centrv Magazine«. Nekoč je vprašala Napoleona, kako napreduje njegova vlada. Cesar je odgovoril: »Cesarica je legitistkinja, Morny je Orleanist, princ Napoleon je republikanec, a jaz sem socialist. Monarhist je edini vojvoda Persignv, a ta je — blazen.« * Ulite hiše. Veliki iznajditelj Edison ima nov problem, ki bi človeštvu prinesel velike koristi, ako se prevede v prakso. Iznašel je namreč način, kako je mogoče v 24 urah postaviti do trinadstropne hiše. Po njegovem sistemu bi se namreč hiše kratkomalo ulile iz cementa med železne modele. Na ta način je do tri-nadstropna hiša lahko gotova v 24 urah, v šestih dneh se posuši, nakar gredo lahko ljudje takoj stanovat v njo. Železni model bi veljal le 100.000 kron, a ž njim se lahko napravi brezštevilno hiš. Vsa ostala mašinerija bi veljala le 60.000 K. Za tako vsoto bo pač prav lahko dobiti konzorcije, ki bodo stavili cene hiše, posebno za delavce. Edison namerava še to zimo konstruirati potrebne železne modele in aparate, s katerimi hoče v 22 urah napraviti večjo hišo s stopnjicami, kopališčem itd. Veljala bo le 4000 K. * Snaga angleških vojakov. Za angleško armado je izdana zapoved, da se mora vsak vojak vsaj enkrat v tednu .kopati. V ta namen morajo imeti podčastniki poseben register, da se kontrolira, ali se vojaki res kopljejo. Ako se kateri vojak ves teden ne koplje, ga v soboto pred celo stotnijo slečejo in operejo s karbolno kislino in milom. Razen sramote ima tak vojak še gmotno škodo, ker mu odtegnejo od plače za milo in karbolno kislino. Razun tega ne dobe taki vojaki celo leto dopusta. * Samomori v Petrogradu. Vsled materijalne in duševne krize, ki pretresa Rusijo že par let, so se začeli tudi samomori grozovito množiti, posebno v Petrogradu. Do-čim je bilo druga leta v Petrogradu le 250 do 270 samomorov, jih je sedaj že 1500 do 2000. Meseca septembra je bilo 167, oktobra pa 109 samomorov. Večina samomorilcev je mladih inteligentnih ljudi, ki so zgubili vsako upanje na boljše čase. * Časopis za posle. . V Berolinu začne kmalu izhajati glasilo za ženske posle v mestih in na deželi pod naslovom: »Der hausliche Dienst«. Tredništvo je prevzela znana narodno gospodarska pisateljica Marija Heller. List se bo bojeval za pravno razmerje kuharic, dekel, hišen, pestunj itd. ter jim dajal praktične nasvete, kako si izboljšati stanje ter priboriti čimveč ugleda. Književnost, — »Ljubljanski Zvon« je z zadnjo številko, ki je izšla pred kratkim, končal svoj XXVII. tečaj. Uredništvo je priložilo zadnjemu sešitku »vabilo na naročbo«, ki vsebuje nekak program lista za prihodnje leto. Iz tega programa posnemamo: Po zaslugi in požrtvovalnosti naših pesnikov in pisateljev bo tudi prihodnji letnik »Ljubljanskega Zvona« vreden drug svojih prednikov. Na j odličnejši naši pesniki, katerih imen ni treba naštevati, ker jih itak ves slovenski svet pozna, so nam ali že poslali ali pa obljubili svoje poetiške proizvode. Omenimo naj le, da objavimo že v januarski številki odlomek večjega pesniškega dela izpod peresa g. O t o n a Zupančiča. Povesti so nam doslej poslali: g. Ivan Cankar, in sicer eno daljšo: »P r a v i č n a kazen b o ž j a« in eno krajšo: »J a k 6-I bovo b u d o d e 1 s t v o«, g. Vladimir L e v s t i g eno daljšo z naslovom : »Rokopis Cirila M a -1 o p r a v a« in eno krajšo: »D n i n a-r i c a L i z a«. Daljšo povest dr. Ivo Š o r 1 i j e v o začnemo objavljati že v februarski številki. G. dr. Ivan T a v č a r. ki konča v prvih številkah prihodnjega letnika svoje veliko pripovedno delo »Izza kongresa«, nas bo zalagal s krajšimi pripovednimi spisi, kar bode gotovo veselilo številne prijatelje njegovega temperamentnega peresa. Svojo pomoč nam je obljubil tudi g. K s. M e š k o. Od gospe Zofke K veder- Jelo v-še k hranimo lepo črtico »Konec«. Gospod J a n k b K. S. je spisal za naš list poemo v prozi »P 1 a m e n e S e srce« in g. VI a ti k o K u r c t črtico: »V gaju«. Zastopani bodo dalje naši mladi pripovedniki g. C. G o -1 a r , g. M. P u g e 1 j , g. A d o 1 f R o- b i d a , ki nam je poslal že svojo eno-dejanko »V a m p i r«, in drugi. Tudi dobrih in aktualnih člankov čitatelji »Ljubljanskega Zvona« ne bodo pogrešali. Več takih spisov smo bili naznanili že lani, a pridejo, ker jih vsled pomanjkanja prostora letos nismo mogli natisniti, šele prihodnje leto na vrsto. G. dr. Prijatelj, ki nam radi obilih drugih literarnih del letos dane obljube ni mogel izpolniti, stori to prihodnje leto. G. prof. dr. J os. T o ni i n š e k prijavlja za naš list potopis: »S lavna in h e d n a Italija« in pa članek »P r e š e r -nov Ajdovski grade c«. Zanimiv članek nam je obljubil g. prof. dr. Ivan M e r h a r. G. dr. Pavel-Grošelj piše za naš list vrsto bioloških črtic pod zaglavjem »N a s 1 e-d i življenja«. Gosp. dr. Karel Hinterlechner objavi v našem listu veleaktualen članek, tičoč se naše bodoče univerze. G. ,dr. Dragan Š a n d a nam je poslal zanimivo in po našem mnenju jako važno razpravo: »Osnovne misli k bodoči zgodovini slovensk eg a slovstva«, ki naj bi dala našim strokovnim pisateljem povod, da bi se lotili tudi takih vprašanj. Gosp. dr. Janko Polec pripravlja za naš list životopis prerano umrlega pisatelja Josipa Stareta, gospod Adolf Robida pa esej o slavno-znanem dramatiku Avgustu Strindbergu. Za trdno upamo, da se po daljšem odmoru oglasi v našem listu zopet tudi g. dr. F r. D e r -gane. V rubrikah: »Književne novosti«, »U podabljajoča umetnost«, »G 1 a s b a«, »M e d revijami« in »S 1 o š n i pregled« bomo i v prihodnje skrbno zabeleževali in razinotrivali vse zna-menitejše pojave v domači, pa tudi svetovni literaturi in umetnosti. V tem pogledu bode »Ljubljanski Zvon« poslej še popolnejši, nego je bil doslej, ker bodo pri listku sodelovale nekatere nove moči. Nova kalifa. V založbi K. Graeserja in drugo v na Dunaju je izšla od c. kr. ministrstva za bogo-častje in uk z odlokom z dne 10 julija 1907, št. 22142 odobrena učna knjiga „0 brtno zakon oznanstvo" Pisatelj g. H. Podkrajšek obravnava v tem svojem najnovejšem delu one deželne in državne zakone (posebno obširno govori o „Obrtnem redu-), ki jih je poučevati na naših obrtnih učnih zavodih in jih mora poznati slehrni obrtnik. Spričo tega priporočamo to prvo slovensko knjigo te vrste, ki se dobi v vsaki ljubljanski knjigotržnici za 1 K 20 vin., prav toplo. Vse tu naznanjene knjige in listi se dobivajo v »Narodni knjigarni« na Jurčičevem trgu št. 3. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem. Polir Stlrllng je obdolžen prestopka zoper telesno varnost in pa upora proti javnim naredbam. Pri zidarskem delu neke stavbe v Rakovnika je neki delavec padel iz odra ter se pri tem telesno poškodoval. Tem povodom je policijski stražnik Bevo Stirlingu v imenu postave zaukazai, da nemudoma ustavi delo! Temu pozivu je Stirling sledil, a pri tem izustil: „Verfluchte 0 sterr eichisehe Gesetzge-bung; verfluchte Krainer". Priča Mi h ar izjavi, da je bil dotični delavec vinjen in je sam kriv, da je pal z odra. O žaljivem klicu pa ne ve ničesar. Zaradi pomanjkanja pozi tivnih dokazov je bil Stirling obtožbe oproščen. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Skesal ao ie Andrej Kovač, delaveo iz Ihana, je v hiši svoje umrle tete izmaknil Francetu Nakerstu suknjič, telovnik, hlače in klobuk v vrednosti 40 K. V drugi noči je pa tat ukradene reči nazaj prinesel in jih položil pred hišo na drva. Ker je bil Kovač že večkrat zaradi tatvine kaznovan, je bil znova obsojen na 6 mesecev težke ječe. Iz strahu, da bi se no Izvedelo, je služkinja pri Tratniku Marija 60-štjanČič vrgla desetkronski bankovec v papir zavit v stranišče, denarnico pa v kanal. Obe te reči je izmaknila domači služkinji Alojziji Kadunc. Obsojena je bila na 2 meseoa težke ječe. S kamnom ga le udaril. France Eržen, knjigovez na Glincah, se je razjezil v Planince vi gostilni v Rožni dolini nad Andrejem Kunaverjem, ker je ta z nekim dekletom govoril. Spod-bil mu je nogo, končno je segel še po nož. Navzoči Anton Polaj jih je sicer razdvojil, a v zahvalo ga je Franc Eržen pred drvarnico tako močno udaril s kamnom po glavi, da je bil več tednov za delo nesposoben. Eržen, ki se je zagovarjal s silobra-nom, je bil obsojen na 6 mesecev težke ječe. Zaradi nenravnosti je bila v tajni obravnavi na 10 tednov težke ječe obsojena 13letna služkinja Jožefa Hudnik iz Ljubljane, ker je nekega 5 let starega dečka zapeljala k nenravnemu dejanju. Boga Je preklinjal. Jože Gantar, mizar, je na Rakeku v Gabraj-novi kuhinji boga in angele preklinjal. Zagovarjal se je, da so ga ženske dražile, da ne zna moliti, nato je to kletvino izrekel. Sploh pa trdi osumljenec, da je bil takrat pijan iu se ne ve na ničesar spomnjati. Zaslišane priče so temu oporekale. Pri aretaciji je oba orožnika psoval in ljudi hujskal, naj jih pretepejo. Obsojen je bil na 2 meseoa ječe. Ujela ao jO* Marija Rosenwirt, na Verdu omožena, je k tatvini nagnjena ženska. Imela je zaradi tega večkrat sitnosti pri sodišču, a se je znala vedno spretno izmuzniti vsaki kazni. Končno jo je pa le skupila. V Žitko vi hiši so ji bile domače razmere prav dobro znane, in ko ni bilo domaČih v hiši, je imaknila z nekega predala bankovec aa 20 K. Jakob Žitko ji je naravnost očital tatvino. Drugi dan so našli pa ukradeni bankovec na gnoju pred hišo. Dve ženski sta videli obdolženko blizu onega kraja hoditi, kjer se je potem bankovec našel. Obdolženka je tatvino odločno tajila. Obsojena je bila na 1 mesec teške ječe. Telefonsko h Držo floroflloi Gorica, 13. decembra. V Solkanu pri Gorici so pri občinski volitvi v vseh treh razredih zmagali naprednjaki z lepo večino. Veselje nad to zmago je bilo velikansko. Po vasi je bil slavnostni sprevod z lampi j oni. Dunaj, 13. decembra. Po viharni seji je zbornica danes ob dveh 25 m i n u t popoldne sprejela nagodbene predloge kot podlago za specialno debato. Za je glasovalo 256 poslancev, proti pa 14 0. Proti je glasoval ves »Jugoslovanski klub« izvzemši poslancev Ivana Hribarja, ki je glasoval za, dr. I v č e -vica in dr. R y b a r a , ki sta se ab-sentirala, socialni demokrat je, češki radikalci in nemški agrarci iz alpskih dežela. Pred glasovanjem je še govoril krščanski socialist dr. L a n g. Temu govoru so sledili dejanski popravki. Pri tej priliki je prišlo do hrupnih prizorov med maloruskim poslancem S t a r u h o m in Poljaki ter med češkimi radikalci in socialisti. Takoj po končanem glasovanju se je pričela podrobna debata o nagod-benih predlogih. Dunaj, 13. decembra. Vsled dejstva, da je glasovalo več nemških agrarcev proti nagodbenim predlogam, se smatra stališče nemškega mi-nistra-rojaka P e s c h k e za omajano, ako ne naravnost n e m o g o -če. Najbrže bo primoran izvajati konsekvence ter podati demisijo. Dunaj, 13. decembra. Pasivna resistenca poštnih uslužbencev še vedno traja. Ker pa se je vlada odločila, d a pod nobenim pogoj em n e u streže stavljenim zahtevam, bo resistenca najbrže končana z neuspehom. Dunaj, 13. decembra. Volitve v delegacije bodo prihodnji ponedeljek. Za predsednika avstrijske delegacije bo najbrže izvoljen dr. VI-k t o r p 1. F u x , ki je kot tak že opetovano opravljal ta posel. Dunaj, 13. decembra. »Wiener Zeitung« priobčuje imenovanje kanonika V u 1 k e za škofa v Budjeje-vicah. Brno, 13. decembra. Za predsednika švicarske ljudovlade za 1. 1908. 1 je bil izvoljen B r e n n e r iz Bazla, za podpredsednika pa Z e m p o iz Lu-cerna. Budimpešta, 13. decembra. Zbornica je danes sprejela v tretjem čitanju pooblastilni zakon. Nato je jela razpravljati o kvotnem poročilu. Časnikarji so predložili parlamentu peticijo, v kateri zahtevajo, da se respektira jo njihove v poslovniku jim zajamčene pravice v zbornici. Budimpešta, 13. decembra. Nazori o položaju na Hrvaškem so v političnih krogih zelo različni. Nekateri so mnenja, da se je z razpustom hrvaškega sabora utrdilo stališče bana R a k o d c z a y j a , drugi pa sodijo, da so dogodki pokazali, da je Rakod-czav popolnoma nesposoben za težavno mesto hrvaškega bana, predvsem pa da ni sposoben, da bi mogel saborske volitve voditi tako, da bi si zagotovil zanesljivo unionistiško večino. V krogih, ki stoje blizu vladi, zatrjujejo, da bo R a k o d c z a y n a j b r-že prisiljen demisionirati. Monakovo, 13. decembra. V današnji seji »Flottenvereina« se je sklenilo, naj položi ves odbor svoje mandate, in sicer iz istih razlogov, kakor princ A r n u 1 f. Berolin, 13. decembra. K obravnavi v procesu Moltke-Harden je povabljenih 28 prič. Državno pravdni-štvo je pozvale 9 svedokov, 19 pa Hardenov zagovornik. Med povabljenci je ravnatelj baron Berger iz Hamburga, Švicar dr. Claperede, gospa Elbe in knez Eulenburg. Berolin, 13. decembra. Cesar Viljem je dospel danes na povratku z Angleškega na Holandsko. Cesar *se izraža zelo pohvalno o svojem bivanju na Angleškem. _ _ _ Gostilničarje, oinotržce, kauar-narje In vinogradnike opozarjamo na novi vinski zakon , ki je stopil v veljavo dne 1. decembra t. 1. Tega zakona slovenska izdaja je na prodaj v »N a r o d n i knjigarni«. Zlasti opozarjamo, da mora imeti vsak gostilničar, vsak vinotržec, vsak kavarn ar in vsak pridelovalec vina v vsakem prostoru, kjer vino prodaja ali spravlja, torej v vsaki gostilniški ali kavarniški sobi in v vsaki kleti na vidnem mest u nabit ponatis paragrafov 2. do 14. nove vinske postave. Kdor bi tega ponatisa ne imel, bo kaznovan z globo do 200 K, oziroma do 14 dni zapora. Taki ponatisi, lično narejeni, z razločnim tiskom na drobnem trpežnem kartonu se dobivajo edinole v »N arodni knjigarni« v Ljubljani, Jurčičev trg št. 3, in sicer velja odtis 70 vinarjev, s pošto 15 vin. več. Umrli so v Ljubljani. Dne 11. grudna: Marjana Hribar, delav. 85 let. Radeckega cesta 11. Ostarelost. — Margareta ValentinčiČ, posest, žena. 48 let. Epikpsia. V delelni bolnici* Dne 6. grudna: Alfons Habe, poslovodja. 49 let Naduha. Dne 8. grudna: Matija Rosi, delovodja. 43 let. Sorzna porodila Ljubljanska „Krodltna bani Uradni kurai dun bc Mj.o.'neT papir]! t 4*2% majska renta . 4'2 /, srebrna renta 4° o avstr. kronska renta . Ura z verižico zlata 4°, ogrska kronska renta . 4°/0 „ zlata „ - 4n/0 posojilo dež. Kranjske 4l / , posojilo mesta Snlje? 4V,\, , - Zada 41... „ bos.-herc. železniški posojilo 1902 . . . 4° - češka dež. banka k. o 40 < - ■ , h ?' 41 zast. pisTna gaj. dež. hipotečne banke . . 4» f" , pešt. kom. k. o. z 10 pr...... V 2° v zast. pisma InneiM. hranilnice..... 4l t* t 7\ st. pisma o?jr. vcntr. del. hranilnice. . . 4' ..0..) z. pio ogr. hip. ban. 4,^,0 obl. ogr. lojalnih železnic d. «ir. ... 4' ..° „ obl. češke ind. Mnke 4° " prior. lok. želez. TVst-Poreč...... 4° o prior, dolenjskih žel. . 3° „ prior. juž. žel. kup. »/,*/. 4' / „ avstr. pos. za žel. p. o*. Srečke. Srečke od 1. 1860'. s . . . „ od 1. 1864 . . . . „ tizske...... zem. kred. I. emisijo n. " c?rs\:Q itip. In-? Ve „ sr' :.':e a frs. IOj — „ tu:ške...... Basilika srečke . . . Kreditne „ . . . Inom' £Jte „ ... Krakv vske „ ... Ljubljanske „ . . ■ Avstr. rdoč. križa „ . . • Ogr. „ • . - - Rudo'fove „ . . . Salcburške „ . . . Dunajske kom. „ . . • Delnice. Južne žcieznice..... Držav.e ieieznice .... Avstr.-o^ »koro nezmotljiv napeli. 8763—9—--n- {, v9 Ij j! i7 - 98 6' jI 99 tO i 101-v* vi j! 194* 98 75 147 7t af>2 5 4' 26 £72 — 7b26 ^6 76 10* 7. *0 6f 2u7 445 91 — 9« 63- >*7r 56 lb 66 86 18093 161 66- 1771 f33-750 »39 724 C8^ 23tO 5 3 I 246 I 450 47 »k' 111 I 06 5 * 4 25 75 55 .6 18 61 tO« 7 » —i ^2 81 »9 80 2 65 98 - >8 -*9 8?> 99-50 10i — 296 v 9-7 5 lt 116 266 6n 14 25 278* 281^5 2 2'5 a8"5 1815. 22*76 4f6-— 95 -K4 - 69- f0 75 28 £5 70 - 89 18110 U2-6"0 25 1782 — 634 75 761 — :30 50 ^6 f 83 7 . 875 6U-75 245 -462. -149 - .1 41 i> 21 23 f 8 2416 t 7 90 «6 20 2 3 5 Žitne cene v Budimpešti. One 13 decembra 1907 Termin Pšenica a* april . . . za '0 kg K 13 2 J Pšenica za oktober . . . za oO kg K 11 2 1 Rž za april . . . . za 60 kg K 12*44 Koruza za maj 1908 . . za 6U kg K 7*48 Oves za april . . . . za 60 kg K 8*57 EftVlatlv. 4 5 vin. ceneje. ftgteorolositno poranio c 9 9 O *D -O Gaa •pazo-▼aaja i* tanj« barometra ▼ javvi I" r •. in ^ tO O. t» f- 2 Vatro-ri 12 i 9 »t 11 7. aj. 8. P93 i 5 ! sr. vzh. dež 4 8 sr. 8vzhod oblačno 9 1 si. jjazhod del. jasno Sredn'.a Tfterajšnta temperatura 4*3 mm&k 13.— Padavina * mm 16 1 T3l O 727 8 727 4 Bavnokar Je izšla povest V Ccz trnje do :: spisal M. S ene ar :: Izhajajoč v podlistku r Slovenskega Naroda" je ta povest vztnjala Daj večje zanimanje zaradi svojega nad vse interesantnega dejanja. Snov te povegti je zajeta iz resničnega življenja, povest je spisana po resničnem dr god k u in sicer tako, da človek ne more kujige deti iz rok, dokler je ni :: :: pre:ital. :: :: :; :: Cenn K 120, b pošto 20 v već. :: :: :: Dobiva se v :: :: .NARODNI KNJIGARNI' :: Jurčičev trg št. 3. :: se kup L — Kje, pove npravniltvo »Slov. Naroda11. 4183—1 Iščem dacarja ki lahko nastopi službo 1 Januarja 1908 Jinton Jfajfaž . veletrgovina e vinom v Kočevju. oprano m osnaženo . 7.KJ od (5 kr. napiti 41 prodaja C. I. Hamann v tjubjlani. 807 41 Oblastveno dovoljeni učni zavod za Izdelovanje perila. Marija Alešovec v Ljubljani, Elizabetna cesta štev. 6. izdeluje jjerilo za dame in gospode posteljne oprave in opreme za neveste bodisi v preprosti, kakor tudi najfinejši, priznano solidni izvršitvi [0 nizkih renalie 3777-11 Naročila z dežele se najzanesljiveje izdelujejo. Učenke lahko vstopijo vsak čas. i robci v veliki izberi zo božična Zelo znižane cene! Sv. Petra cesta štev. 8 41,82 v Ljubljani. Božična priložnosti, prodaja! Silno znižane cene! Čez 1000 nanovo dospelih plaščkov za dame, gospode deklice in dečke cd gld. 3'— naprej. Bogata zalega najfinejših damskih paletotov. zimskih raglanov, jopic iz gladkega in stisnjenega pliša in kožuho-vinastih koljejev. Največja izbira najfinejših moških oblek, zimskih sukenj, double-paletotov, kožah, sako od gld. 10'— /. naprej. Izprehodni in popotni kožuhi..-. Primerna božična darila! iNGLEŠKO SKLADIŠČE OBLEK" O. BERNATOVIČ 4. ■ 4 v Ljubljani, Mestni trg štev. 5. 4114-1 izucen trgovec 25 let star, zmoien slovenščine in nemščine, proti atataa arodalalniakaga sluge ali kakršnegakoli mesta. — Prij. ponudbe pod „sla.iba" na upravništvo »Slov. Naroda". Restauracija ])retiikovvrha Vsako soboto in nedeljo M dobe 4C!8 3 dobre Jetrne In Krvaue klobase lastnega izdelka. Za obilni obisk se prip< roča re-stavraterka mt m* IM. K. Pozor! M hote kupiti ceno in dober klavir blagovoli 83 obrniti 40£6 4 v zalogo klavirjev v Šelenburgovih ulicah it. 6, II. nadatrople, desno. Prodaja se tudi na obroke. Za 8 gld. mesečno se tako] odda S posebnim vhodom. Vpraša se v Oradaskih ulicah it. 8 4143-t 10*000 parov čevljev! 4 part čevljev samo 3 gld. V&Ied ugudne^a ogromnega nakupn at odda za to nizko ceno: f»ar mofikib irj par ženskih ćevljev. črnih »u r avih rja tr.*Uove z močno zbitimi pod užar i, o-jo^vejSe o»i:ke dalje par mo&kih tn f.ar ženstrh modnib čevljev eU".-»ntnih m lahkih. Vail 4 fiairt pm ut> tt a felit. Za uaročit.ev zadostuje doigo&f 4:55 Razpošiljanje po povzetju. Izvoz čevljev KORANE, Krakov it. 31. Nea^ajajoče rad tamt-n^o: Jutri, v soboto, 14. t. m. KONCERT Ljubi j. društvene godbe. Začetek ob osmih. Vstop prost. Za obilni obisk se priporoča 4 t: 4 Seidel, hotelir Oes. kr. avstrijske * državne železnice. izvod iz voznega reda. Veljaven od dne i. Odfaod ia Llutoljan« |u*. tel.: 7 o5 z|utraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbii, Beljak, jui. žel., Gorica, d. ž^ Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago. T-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Gro* šuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. >*ob pre^poidne. Osebni vlak v smeri: Jeaeuice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec. Prago. • ■avaMVai^« aa doŠiv«^« ki „SLAVUJI" • viajoMiio znv«rovatna t> & n a a v Pragi. - - - -MJNin.074^78 K. Isplaoami odilredaiss ki kapnaUJe »1,936.993 72 K. Pa vaMkoad druga vsajemna savarovaloica naie države UStOf v Ifablfani, «|rar puaraa m pvaaiifia4aa yO I aajniajik otmašt I p**mm ikodaat p« aajnišjik Škode wni^ takoj UkiTa oajboUSi olovo«, kodw DoTo^kaj« a tistega Aokieaa oedporo ▼ aorodoe te okaaok aaaa«aaaaaaa Izdajatelj in odgovorni v radnik: Buto P aitoflemiak. Leatnina in tisk ,Narodne titkarn«*. 2