225. Številka. Ljobljana, v ponedeljek 30. septembra 1895. XXVIII. leto. m Mm. lahaja T«ak dan avečer, laimii nedel.e in prasnike, ter velja po poati prajeman za avatro-ogerake delala aa vso leto 15 gld., zajpol leta 8 gld.. za Četrt leta 4 gld., za jcd> n acav« 1 gld 40 kr. — Za Ljnhljr.no brea poliljanja na dom ca vse loto 13 gld., za Četrt leta i gld. 30 kr., aa jeden meaeo 1 gld. 10kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na meaeo, po 30 kr. ta četrt lota — Za tuje deaele toliko več, kolikor pofitnina znata." Za oznanila plačuje ae od Itiriatopne petit-vrate po 6 kr., če se <*naniln jedeiikrat tiaka, po 6 kr., ce te dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska Dupiai naj se izvole frankiraci. — Rokopisi ue ne vračajo. — Uredaifttvo in npravmAtvo jo pa KonprCBiiom trgu fit. 12. UpravniAtvo naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse adminiatrativno 8tvari. Vabilo na naročbo. Mlarae p. ss. obelastvo nI Jadno vabimo mm nove noročlio, Mtnrn goapode zaroenlke pm, katerim bo potekla koserm meseca naročnino, preotme, da Jo o praren čoeo ponove, do poal-IJom|e mm> prezeka In da dobe voe itevllke. „SLOVENSKI NAROD" volj« um L|ubl|szske naročnik r bres portll|*- ■ I o asa dom t Vee leto . . . «id. 1S-— I Četrt leto . . gld. »*«© Pol leto ... 6-5© I Jeelea mesee. „ 1-10 ta ponujanje mm dom oe ročno« IO kr. um naeoee* SO kr. um četrt leto. H pošiljanjem po počtl veljat Vee leto . . . gld. IS*— I Četrt leto . . . Kld. — Pol leto ... „ I Jedeo meaeo . „ 1*40 sJsV Noročoje se lahko a vooklns dnevom« m k krotn oe moro poalati tudi zarocalna, drugače oo ne ob I r mu o mm dotično naročilo. Upravništvo „Slovenskoga Naroda". Badeni in Slovenci. Za nekaj dnij dobi tostranska polovica naše države novo vlado. Uradniško ministerstvo se timakne in na njega mesto stopi sicer neparlamentarno a politično ministerstvo z grofom Badenijem na čelu. Znani so možje, katere si je odbral grol Badeni za svoje sotrudnike. Najvažnejši portfelji bodo v poljskih rokah. Ministerstvo notranjih del bo vodil grof Badeni sam, finančne ministerstvo poveri svojemu prijatelju dni. Bilinskemu. Politične resorte bodeta torej opravljala dva Poljaka, nepolitični a zato nič manj važni bodo v rokah takih mož, kateri so po zatrdilu oticijoznih listov sicer nevtralni, česar pa je glede barona Gautscha in grofa Gleispacha težko verjeti, kajti oba sta nam Slovencem opetovano dokazala, da nam nista naklonjena. Nemci so za novo vlado že izumili primeren priimek. Krstili so novo dobo „poljsko ero". Boli jih, da so izgubili prvenstvo v državi, da niso več jedino odločilni faktor pri sestavi ministerstev, da so dobili državno krmilo v roke Poljaki, kateri bi po svojem številu in po svoji davčni sili mogli v državi zavzemati kvečjemu šele tretjo mesto, boli jih to tembolj, ker se boje za bodočnost. Tri dni zapored na sprednjih stražah. (Spomini na bojo pri Livni v dneh Ut>., 27. in '28. septembra 1H78. 1.; spisal Dolenjski.) (Daljo.) Markovci prve in droge stotnije se razvijejo v „švarmlinijo" in kakih 800 korakov od sovražnika oddaljeni začnejo streljati. Ko so padle naše prve kroglje, je Turčin zabrenčal, kakor bi kdo v osje gnezdo dregnil. Ni se še di Igo streljalo sem in tje, že smo zapazili, kako Turčin vlači in prenaša mrtvece •H ranjence iz trdnjav v mesto. Žalibože tudi nam 8e je pripetila prezgodaj velika nesreča. Marko, uzor vojaških cednostij, je bil nad komolcem ranjen. Ako se pomisli, da so sovražne kroglje frčale, kakor bu-Čele, ko rojijo in da je Marko, kakor je dolg in Širok, hrabro kot lev, sem pa tje hodil in svoj bataljon v ognju nadzoroval, moramo Bogu hvaležni biti, da je bil ta izvrstni poveljnik samo lahko ranjen. Marko, ne zmenivši se dosti za to rano, zapoveduje dalje, kakor bi se ne bilo nič zgodilo, še 'e, ko začne kri curkoma liti iz rane, je šel, pa pri- Doslej še nihče ne ve, kakov bode program bodočega miniaterstva. Levičarji upajo, da bode vlada naposled sestavila poljsko nemško parlamentarno večino in potisnila vse slovanske stranke kot ekstremne ob zid ter jih zdrobila, upajo tudi, da se bo poljsko - nemška večina premenila v nemško-poljsko in da bodo zopet oni prevzeli vodstvo države. Nasproti upajo konservativni elementi, da bo bodoča vlada levičarje pač skušala prikleniti na svoj voz, da pa se bode ozirala tudi na druge nenemške narode in da bode pravična njih kulturnim, gospodarskim in političnim interesom. Vse to so zgolj domnevanja. Mogoče je jedno, mogoPe tudi drugo, gotovosti ni, in dokler je ni, je prva dolžnost vseh slovanskih poslancev — največja previdnost. Nemci se na naj raznovrstnost' načine trudijo, da bi napravili mej slovanskimi zastopniki in grofom Badenijem, mej Slovani in Poljaki, nasprotsvo, in sicer toliko, da bi iz njega vzranht poljsko-nemška parlamentarna večina, dočim skušajo konservativci obnoviti „železni obroč" in zanj pridobiti mlado-češko stranko. Tako se že sedaj pripravljajo vse parlamentarne stranke na borbo za odločilni upliv v parlamentu in zategadelj je pač umestno, da tudi Slovenci premišljamo o bodočem razmerju mej nami in grofom Badenijem. Badenijeve namere glede našega naroda so popolnem neznane. Dočim se oficijozno in neofi-cijozno potrjuje, da bo Badeni skušal porazu meti se s Cehi in rešiti „češko vprašanje", se Slovenci še v misel ne jemljemo, ne nibče ne meni za „slovensko vprašanje", čegar rešitev je nerazdružno zvezana z rešitvijo češkega vprašanja. Ko bi bili pesimisti, bi iz tega in pa po tem, da prideta v novo vlado tudi baron Gautach in grof Gleispauh, lahko sklepali, da nam bo nova vlada odločno nasprotna in neprijazna, a nečemo se prenagliti, nego počakati hočemo, da pokaže nova vlada svoje lice. Prav nič ne dvomimo, da bo nova vlada pri svojem nastopu v parlamentu slovesno obljubila pravično izvrševanje osnovn'h zakonov, jednako naklonjenost vsom narodom in kar je še več takih lepih rečij, a vajeni smo že, da se te obljube navadno ne izvrše, da se v praksi dela vse drugače. Zato pa se ne smemo dati preslepiti s takimi ob- siljen, na takozvani „1 Idfsplatz" kjer ga je zdravnik obvezal in mu prepovedal, se dalje boja udeleževati. To je bil za Marka pa tudi za nas, ki smo ga radi imeli, hud udarec. Na njegovo mesto je stopil poveljnik četrte stotnije, tudi srčen in hraber mož. Ta vodi v smisiu svojega sprednika izvrstno bataljon, ali Bogu bodi potoženo, tudi tega zadene kma'u sovražna krogla in mu stegno predere, kosti mu ni poškodovala, zato zapoveduje in vodi dalje in nikomur nič ne pove, da se je že s turško kroglo seznanil, šele ko pri frči druga krogla in ga v isto stegno, malo višje ali nižje, tega ne vem, zadene, se zgrudi vrli poveljnik in obleži. Imam ga še danes pred očmi, kajti padel je 30 korakov od mene. Prihiteli so nosilci in odnesli v splošno žalost junaka z bojišča. Ta hrabri častnik je bil tudi 1859. 1. v Italiji, ko se je junaško branil proti Italijanom, na obrazu težko ranjen, kjer se mu rana še dandanes pozna. Po teh velikih nesrečah je stopil na čelo Mar-kovcev poveljnik prve stotnije. Ko je Še Marko bataljonu zapovedoval, je bila stotnija odposlana na goro na desnem krilu, ločila jo je velika vodna drča, oii drugih treh stotuij. Začasno je bilo tedaj ljuba mi, nego moramo svoje razmerje k bodoči vladi urediti samo po njenih dejanjih. Zahteve slovenskega naroda so take, da bi jim v zmislu veljavnih zakonov morala ugoditi vsaka vlada, ko bi hotela biti pravična in nepristranska. Kar zahtevamo za sedaj, meri samo na zagotovitev naše narodne eksistence, ima namen, omogočiti naš narodni in kulturni napredek, in prav zategadelj moramo vsako vlado, katera neče ugoditi tem našim tirjatvam, zmatrati za sebi nasprotno in 80-vražuo ter ee jej z vso silo ustavljati. Razmerje mej bodočo vlado in Slovenci je torej odvisno od vlade same. Poljaki so doslej opetovano dokazali, da nam in našim zahtevam niso načeloma nasprotni, nego da nam radi pomagajo. Pričakujemo, da se tudi v bodoče to ne bo pre-menilo, toda s samim platoničnim prijateljstvom nam ni pomagano in s praznimi tolažbami na bodočnost se ne moremo zadovoljiti. Kar zahtevamo, je vse tako nujno, da se mora brez odlašanja izvršili, ker nam vsak zamujeni dan prouzroča veliko škodo. Slovenski poslanci bodo gotovo porabili prvo priliko, da določno formulujejo tiste najnujnejše zahteve, katerih izpolnitev je potrebna za zavarovanje narodne naše eksistence in narodnega našega razvoja, od vlade pa morajo tirjati, da jih v določnem roku izpolni, vsekako še predno pride na razpravo pogodba z Ogersko. Ta pogodba se brez konservativnega kluba no bo dala srečno in gladko dognati, obstanek tega kluba pa je odvisen od tistih slovenskih poslancev, kateri sede v njem. Da ti poslanci ne bodo mogli gl.tsovati za pogodbo, s katero se bodo prebivalstvu naložila ogromna bremena, ne da bi za to žrtev od vlade prejeli, kar je narodu potrebno za življenje in kar je opravičen zahtevati, za to bode skrbeti — voldcem. V IJ tlltljuili. 30. septembra. Novo ministerstvo V sredo bodo vsi člani novega miniHterstva že zbrani na Dunaju in bodo imeli že rainisterski svet. Cesarsko ročno pismo vitezu Bilinskemu bode izrecno naglašalo, da se njt mu začasno izroče tudi posli ministerstva za Galicijo. Tako žele Poljaki, da se ohrani vsaj po obliki poveljstvo bataljona v dveh rokah, onkraj drče stotnik prve, takraj stotnik tretje stotnije. Omeniti moram tudi, da je bil precej od začetka na bojišču polkovnik mož z dobrim srcem v negladki koži. Moštvo pa tudi častniki so po predpisih zemljišče za lastno varstvo porabljali, ali naš polkovnik je stal po koncu, kot smreka, pa ne zadaj, ampak v „švarmliniji" in opazoval z daljno-vidom razvoj in tek boja. Gotovo več nego sto Turčinov je nanj streljalo. Svinčenke so okoli njega frčale, kakor da je razdrl sršenovo gnezdo ali mož je imel tako zdrave živce, da se za to fičanje kar nič ni zmenil. Fantje, ki so poleg njoga v „švarm-liniji" ležali, so pripovedovali, da so videli dva an-gelja z velikanskimi perutnicami, ki sta kroglje od njega odbijala. Skoraj bi bilo to verjetno, ako se pomisli, da je bil ta polkovnik prej, nego je šel v Bosno, že v 37 bojih in bitkah in nikoli se mu ni nič zalega pripetilo. Ta polkovnik, uzor redke hrabrosti in krvohladnosti, je nepopisljivo ugodno uplival ua ves polk, kajti znano je še, da se je po zgledu polkovnikovem ves polk pri vseh priložnostih in pri vsakem početju v Bosni hrabro in možato držal. — gališko ministerfltvo tudi pod Badenijem. Ko nastopi novo ministerstvo, bode se na višjih mestih izvršilo več osebnih premeinb. Grof Kielmansegg bode takoj prevzel vodstvo dolenje-avstrijskfcga nameatni.štva. — Mlaločehi se nadejajo, da Badenijevo ministerstvo na bode proti Čehom kazalo posebnega na-sprotstva. Mladočehi pa ne mislijo popustiti dose-danje opozicijske politike, dokler nova vlada ne pokaže, da je zares pripravljena ozirati se na željo češkega naroda. Pri budgetni debati bodo že Mlado -čehi vladi razodeli želje, pod katerimi pogoji so jo voljni podpirati. Vsekako Mladočehi opozicijske politike ne opuste, dokler bodu Thun za namestn'ka na Češkem. Češko konservativno velepoaestvo je odločno nasprotno Mladocehom in se vedno bolj približuje Nemcem. Plemenitaši tako nikdar niso imeli srca za narod če-"ki, temveč so pri vsem zasledovali le stanovski' koristi svoje. Govori se, da se misli konservativno v» lepr.sestvo za prihodno deželno-zborske volitve zvezati z ustavovernimi veleposestniki. Nemci potem dobo nekaj več zastopnikov v deželnim zborni Morda bi jim potem veleposestniki l„,!iia tudi v večem številu v deželni odbor« Iz-klju eno ni, da se naposled še popolnoma pridružijo konservativni veleposestniki Nemcem in potem bi nasta'e na Češkem blizu jednake razmere, kot so nt daj na Moravskom. Veleposestniki se pa motijo, če m sli j O, da bi potem igrali kako važnejšo ulogo, nego jo sedaj Nemci bi jih pač rabili le za orodje za t.oje namene. Liberalci tako zgubljajo veljavo, na-rodni Nemci pa za veleposestnike še manj marajo, kakor Mladočehi. Dolgo ne bode, da ti veleposestniki obigrajo svojo politično vlogo, naj se že obra-čajo in sučejo, kakorkoli hočejo. Prebivalstvo se bode od njih tembolj obračalo, čimbolj se bode vidi loi da zasledujejo le Bvoje lastne koristi. Konservativci in židje v Galiciji. Največji nasprotniki demokratičnega in kmetskega gibanja v Galiciji so poleg plemenita'ev in katoliške duhovščine židje. Poslednji povsod podpirajo konservativne kandidate, ker je demokratična stranka precej sorodna s protisemitsko. Kmetje se večinoma hočejo osvoboditi v gospodarskem in političnem oziru židovskega in plemenitaškega vpliva« V Rzeszovu je židovski kandidat izjavil, da sa v deželnem zboru pridruži konservativcem, ako bode voljen. Z.nj je zatorej napela tudi katoliška duhovščina vse silo. Vsekako je zanimivo, kako v Galiciji katoliški duhovniki pi dpirajo žide, nasproti pa tudi židje napenjajo vse sile za konservativne kandidate naj so ti tudi katoliiki duhovniki. Kakšne £ivije pad združujejo sebične st in strankarske kor'st.i. Duhovščina si pa s takim postopanjem gotovo ne bo pridobila zaupanja naroda. Sicer pa že konservativna stranka čuti, da se jej približuje konec. Makedonsko vprašanje. Turki nimajo upanja, da bi vladal mir V Makedoniji, zato pa dova-žajo vojake iz Azije v Kvropo. Te dni so pripeljali v So'un kacih 3000 Anatoloev, ki so jdi večinoma odposlali v Makedonijo. Postimo bolgarsko mejo so močno zastražili, da ne bi mogli prostovoljci v M i-kedonijo. Poveljniitvo vojakov ob bolgarski m*-ji ima Mehmed prša, ki je znan kot dober vojak. V kratkem pa pride v Makedonijo več vojakov iz Aru- b je. Tnrška vl^da se torej pripravlja, kakor bi imela vojno pred durmi. — V Belem gradu je v državni tiskarni izšla vužua knjižica, o kateri se govori, da jo je pisal sam sedanji srbski ministarski predsednik. V tej knjižici se zahteva, da se za Makedonijo imenujeta vsaj dva srbska škofa, sicer se preti z razpadom pravoslavne cerkve v Makedoniji. Srbi bi se skušali namreč ločiti od carigrajskega patrijarhata, kakor so se ločili Bolgari. Bomo videli, kakšen vpliv bode ta knjižica napravila na carigrajski patrijarhat. Prememba društvenega zakona v Pr usiji. Ko so spoznali, da v državnem zboru nimajo najmanjšega upanja, da bi kaj dosegli proti socijalnim demokratom, so pruski konservativci jeli misliti, da bi deželni zbor vsaj omejil društveno svobodo. Po sedanjem zakonu lahko celo ženske in obrtni učenci hodijo na socijaliatičue shode. Konservativci mislijo, da naj bi se vsaj to zabranilo, da bi ho prehitro ne razvijal socijalizem. Pruski konservativci imajo grozen sirah pred socijalnimi demokrati. To je lahko umij ivo. Pii tej stranki so največ veleposestniki, katerim je mnogo na tem, da se delavci ne organizu-jejo in ne začno zahtevati večje plače. Ti veleposestniki se že tako domišljajo, da je država le zaradi njih, in so celo zahtevali, da s« njim na ljubo z državno pomočjo podraži žito. Taki stranki je vsako gibanje v prid nižjih slojev prebivalstva zo-parno in je smatra za nevarnost sedanjemu družbi nemu redu. Dopisi, I/. Novega« 28. septembra. J tko hvalevredna je ideja, d i prirejajo akademiki v počitnicah veselice v kak blag namen. S tem radost e* svojemu narodnostnemu čutu, ko tudi oni. da si mladi, po svojih močeh pripomorejo narodnim težnjam, (»a tudi ondotnemu občinstvu pospešijo rax-vitek društvenega življenja. Te misli vodile so no-vorneške akademike, ko so pred 3 leti prvič priredili samostojno veselico; videli so, da občinstvo i njihov trud z obilnim zanimanjem poplačajo, in ta! o J so je ustanovila navada, da vsako leto prirede jed* nako veselico. Letos, zdi se nam, bili so akademiki šh posebno srečni v prireditvi, sosebno če pomislimo, da bodoio poslali podpornima društvoma za slovensko visokošolce na Dunaji in v Gradcu vsakemu čez 70 kron. To bode pač obilno povračilo za njihovo požrtvovalnost. Da se je pa občinstvo — novomeško kot tudi deloma iz Trebnjega, Žužemperka itd. — tako častno odzvalo, gre zasluga izbornim sodelujočim močen, ki so omogočile tako odličen vzpored. V prvi vrsti nam je imenovati dično našo pevko konservatoristinjo Pranj0 Verhunčevo, ki je na povabilo akademikov blagohotno pohitela v naše mesto. Zli se nam, da je ravno ona, k vživa simpatije celega slovenskega koncertnega ob-instva in katero vedo i na dunajskih koncertih konservatorija, slovanskega pevskega društva itd. ceniti, privabila toliko našega občinstva. Ta so bdi pa tudi pravi triumfi ki jih je v „Narod nem domu" slavila; ko jo odpela kavatino iz „ Robert i vraga" cul se je le jeden glas mej občinstvom: „To je krasno, prekrasno", akademiki pa so jej poklonili lep šopek. Navdušeno občinstvo primoralo je gospico Verhunčeva kavatino ponoviti. Ko je pa Vdharjevo „ Nezakonsko mater''* odpela, sledili so isti burni prizori, na kar nam je po 1 da v nameček romanco iz „Mignon". Gotovo b.ide nam novomejcanom ostala v hvaležnem spomina, in upamo, da je nismo zadnjič i^^j nami ob mdovali. Pa tudi ostale moči, ki so sodelovale, izpolnile so svojo nalogo v polni mer». G ospice tamburaši <• e mirijo p«(- na Dolenjskem najboljši glas, k«r s ) zopet potrdile z novo pieco .iz naroda"1, ki so jo z veliko preciznostjo sviral* Zii s« nam, da so ravno one oživljajoči element „ Dolenjskega pevskega društva". — Pri koncertu stekel si je obilo zahvale i g. Hladnik, že dovolj znan po svoji trudolju-bivosti, 8 katero vodi tamburaški zbor; pokazal je z proizvajanjem mnogih točk svojo glasbeno nino-gostranost in svoj uglajeni ukus, s kojim je ve!ik del koncerta vredil. Sledila je igra: „Vdova in vdovec". Igra sicer ni dosti vredna, pa radi priznavamo, da jo jako težko pridobiti novo igro, ki bi vgajala zahtevam, sosebno ker je bilo s časom računati. Da si je sama na sebi medla, veder povzdignili so je igralci — osobito pa dame — z živahno, pa prennšlje.io igro tako, da smo čuli zapored glas, naj tudi čitalnica naših igralskih iuočij ne pozablja, ter kmalu kaj jednacega uprizori. Sledil je ples, ki se je s posebno sijajnostjo odlikoval. Udeležba je bila uprav velika .ska, sijajen dokaz simpatij, ki jih uživajo akademiki mej občinstvom. Slovenka inteligencija bila je z redkimi izjemami polnoštevilna zbrana. —e — I#. l'as.iiitt, 27. septembra. (Z asa č en i p o n a r e j a I c i vina.) V zadnjem dopisu smo svarili naše slovenske vinske kupce, krčuiarje duhovščino in vse one, ki kupujejo vino v Istri, naj bodo oprezni, da ne bi kupili ponarejenega vina. Poročali smo o neki tekočini, ki se je b>je vtihotapila v Paziu ter od koje je bilo »ekvestri ranih 10 hektolitrov v Ilivinju. Dtnes zamore^io javiti konkretnih slučajev. Zo prejšnji tfde^ so Višnjami v poreškem okraju nekemu Simonu Mezzaru, ko je tam kupoval grozdje za neko finmo Kann & Sohn iz Pečuba (Fliilikirchen) sekvestrirali par sodov tekočine, nameujeue za ponarejanje vina. Včeraj pa, dne 10. t. m., šla je komisija, sestoječa iz pazin-skega župane gosp. dr. D nka Trinajstioa in jednega občinskega svetnika na dom zgorej imenovanega Mezzara v Previž blizu železniško postaje Cerovljo, kjer so je nastanil oddelek lirme Kann &, Soli i, da se OBVedoČi, jeli istina, kar so ljudje govoiili, namreč, da se tam dela vino iz vode. In glej! ljudska govorica ni bila neosnovana. Komisija jo zasačila ponarejalce vina baš tedaj, ko so polnili sole ... vodo iz neke, bhzu kleti Meszarjeve uahajajoče se lokve. Ob jeduem pa je tudi nršla devet socov tekočine, katera so primešava vodi. Komisija je .se, kar. je našli zapečatila, ter naznanila vso stvar c. kr. okr. glavarstvu v Pazinu kot obrtni oblasti. Narejenega „vinau našla je komisija blizu 300 hektolitrov. T>o zakonu od leta 1880 , je sicer dovoljeno napravljati umetno vino, toda dotičnik mora za to imeti koncesijo, ter mora biti uradno proglašen kot: fabrika nt umetnega vina O.ii pa, ki bi tega ne storil, torej ne javil oblasti, da hoče napravljati umetno vino, a bi umetno vino hotel prodajati, pod imen jm nrav-nega vina, zapade za prvikrat kazni od 25 do 500 gld. Drugikrat pa — to je. ako se pri njem ponovi tak prestopek, ima biti no le kaznovan r, globo ali z zaporom, nego zapade vsa količina ponarejenega vina siromakom one občine, v kateri as ga je zisačilo. Ker jo bd torej pri firmi Kann Sabo ponovni slučaj v jednem tednu, moralo b* e smislu zakona pripasti vseh 300 hektolitrov ponarejenega vina ubogim občine Prevez. Bojim s . da imamo po Istri več posnemovalcev p- 5uSke firmo Kann i\c Solin, kojo naj si vsakdo zapomni. Opozarjamo še jedenkrat rojake, k; hočejo piti pristno istersko kapljico, naj so obrnejo do naših ljudi, kateri so zadovoljni s tem, kar j: Bog da ter bo neizrečeno razkačeni na tako brezvestne ljudi, ki bi zaradi dobička radi spravili ob (hib.o imo ver isterski vinski pridelek. V službi takih ljudi so pa zag.i'.em laboni. Tako je, kakor prej omenjeno, v služb line« Kann A Sohn rečeni Simon Mezzar, ter baje i neki Ituggr ro Oamos. Vsaj tako n ka.ai se jo izrazil po- Okolu dveh popoludue se pripodi velika četa Tarči nov iz mesta in se razdeli za zid mi in po kulah. Kroglje frča gosteje, bilo je torej tudi treba našo „Hvarmlinijou pomnožiti. Tretja stotnija se razvije in začne streljati, ranjen je zopet poroču.k S. te stotnije. Sovražna svim enka mu je razdrobila kost spodnje roke. Kana je bila nevarna, moral jrf torej ta vrli častnik bojišče zapustiti. Sovražnik, zapaziv.i, da je naše desno krilo slabejši nego levo, se obrne z veliko silo proti onemu. Treba je bilo tedaj to krilo podpreti, da ne omaga. Z ono polovico stotnije, s katero sem včeraj po noči stal na sprednjih poštah, sem bil poslan onkraj drče. Svet, kakor Že povedano, je bil gol, ni se moglo skrito koračiti. Kroglja zadene desetnika P. v koleno. Revež obleži, ranjenosci pribite, mu hočejo puško z rok vzeti in ga na no-silnico položiti, on puške ne da, temveč jo krčevito drži, rekoč: Roki so mi zdravi, lahko se še bojujem za presvitlega cesarja, akoravno mi služi sedaj samo jedna noga. Mnogo so imeli imenovani možje z njim opraviti, prodno se je dal odnesti — Stojim na planini in ponižno povem, da sem prišel podpirati. Poveljnik onkraj vodne drčo mu postavi na skrajno desno krilo in mi ukaže vsakattre sovražno napade odbijati. Mnogim Turčinom, ki so hoteli od strani nam za hrbet priti, sem s svinčenkami posvot.il in marsikaterega sem r,\ glavo krajšega naredil. Proti šesti uri zvečer je burja nekoliko po-n-hala, nebo se je pooblačilo, nastala je gosta megla in hud mraz. Noč se je bližala, streljanje jo pojemalo. Kaj zdaj? Je li naloga dovršena? Zemljišče je poveljniku sedaj že znano, zvedel j« tudi, kje bi se najlažje zid predrl. Sovražnika, ki nam nasproti stoji, je cenil poveljnik na 2000 glav, naša naloga je bila torej dovršena, lahko bi bili odrinili ali tega storiti nismo smeli, ker bi oovraž-nik mislil, da nas je premagal, bi se oarčil, jo morda še za nami udri in nas ponoči nadlegoval. Povrniti se torej na noben način ne smemo, pokazati mu hočemo, da so ga tudi ponoči no bojimo. Ostali smo, kjer smo stali, samo zapovedalo so nam je, naj se tako razprostremo in vsako luknjo zamašimo, da še celo bosanska miš ne bo mogla skozi umakniti. Bil sem zopet vjet in hote ali nehote moral sem ostati tretjo noč na sprednjih poštah, katere so bile tako hude za me, da jih ne bom nikoli pozabil. Turki so oelo noč rjuli in vpili, kakor divjaki-Hoteli so nas splašiti s tem rjovenjem ali so kli- cali ijdi boga na pomoč. Vsem oddelkom, ki so bili razviti v rojni črti ali „švarmhniji", so je ostro prepovedalo spati, in so jim je zapovedala največja pozornost. Meni, ki sem že stal dtugi večer najbližje nebes, se je vrh tega še z i povedalo, naj (robi meni dodani trobač vs ike pol uro generalno koračnico (generaltnarsch), to [»a morda zato, da se jo Turčinom naznanilo, da tudi na visoki gori stoji gjaver z veliko silo, in da bo Turčina, ako (emu porabi in gori pride, razdrobil in kosce njegovega života na vse strani pometal. Noč od 20. na 27. septembra jo bila tomna in v gosto meglo zavita. V dolini divje rjovenje, po višavah okoli mesta smrtna tihota in največja pozornost, lo sem pa tje je to nočno gorsko tihoto motilo trobenje avstrijskega trobača in streljanje na Turčina, ki se je predrznil so gjavru bližati, da bi mu na tihem glavo odrezal; a spekel se jo hudo, kajti gjaver je vsakemu takemu prodrznežu s svinčenkami posvetil na drugi svet. Vrh tega je bila noč tako mrzla in deževna, da so bili vojaki vsi mokri in so ae na vsem životu tresli, zraven so bili tudi žejni in lačni, ker zaradi boja niso bili ta dan dobili niti raenaže niti večerje. (Konce prih.) »lovođja Kan nove firme Hirschfrdd nasproti članom občinske komisije. Ker so bile v zadnjem našem dopisu imena onih zanesljivih oseb, na katere naj bi se oni, ki žele vina iz Istre, ustmeno ah pismeno obračali, bodi nam dovoljeno, da jih še jedenkrat navedemo. Ti so: V Pazinn gosp. Anton Bertoša, prvi občinski svetovalec, trgovec in poiestnik; v Lindaru Anton Pučič, posestnik; v Trvižu g. Anton Sironid, posestnik in žnpan; v Grač'šču gosp. Ivan I vid, župan in posntnik; v Tinjanu gospod Ivan Defar. Drage volje bodo šli našim ljudem na roke gg. župniki v Bermu, GračiScu, Gologovici, v Trvižu, Kaščergi, v sv. Petru v Šumi in v Grdemselu. Slovensko Časopisje se v imenu poštene stvari uljudno prosi, da ponatisne ta dopis ali ga vsaj omeni. Dnevne vesti. V Ljubljani, 30. septembra. — (Občinski svet ljubljanski) imel bo v sredo ob 6« uri popoludne javno sejo. Na dnevnem redu nahaja se mej dragim volitov novega upravnega odbora mestne hranilnice. — („Slovenske Matice") občni zbor bo v Četrtek, dne 3. oktobra ob l/a5. uri popoludne v mestni dvorani. Želeti je, da se udeleži tega občnega 7 bora našega prvega literarnega zavoda kolikor največ mogoče društvenikov, saj le če se bodo člani za društvo in njega delovanje zanimali, se bode tudi „Matica" oživila in razvila ter postala taka, ka-keršno si jo želimo. — (Slovensko gledališče) Zanimanje, ka tero so pojavlja v vseh slojih našega občinstva za prihodnjo gledališko sezono, je toliko in tako iskreno, di je Opravičeno naše upanje, da ne bo samo pla-tonično, nego da bo občinstvo z obilnim obiskovanjem gledališče marerijelno podpiralo. 0 važnosti Slovenskega gledališča, o njega velikem splošnem pomenu ne bomo tu govorili. Naše gledališče ni Spekulaeijsko p< djetje, nego je kulturen zavod, katerega napevanje moru biti vsakemu Slovencu pri srci. Prav zato pa je želeti, da bi naše občinstvo z istim zanimanjem in z isto ljubeznijo kakor opero podpiralo tudi našo dramo, saj so dani vsi pogoji, da se bo ta za m<°lo Časa lepo razvila, da boderno imeli BOSembje, s katerim bomo lahko zadovoljni, na ka-teri bomo lahko ponosni. Pri jutrišnji predstavi pre I pega igrokaza „P o t a življenja" *e nam predstavita v glavnih ulogah dve novi moči: gospodična Zdenka Terševa in gospod Milivoj Stoj-k o v i č , o katerih sodimo, da bodeta publiki ugajala. — (Nove moči slovenske opere.) Razen gospodične Sevčikove in go«poda Purkrabeka se je za našo opero augaževala še gospodična M. Juug-tnannova in sicer kot alttstinja. Ž njo se je pridobila pevka prve vrste. Gospodična Marija Jung-manova je študirala v Brnu operno šolo. bila polom avigaž-vana na Dunaju, v rasnih čeških mestih, na mestnem gledališču v Spletu in je v minuli sezoni gostovala na češkem gledališči v Brnu. Povsod, koder je gospodična >• astopda. j" bila izredno priljubljena. Njen ropertoir je jako obsežen, mej d in g i m i je pela sledeče uloge: Aanceno v „Truba durju", Nanov v „Marti", Ortrud v „Lobengrinu", gospo Reioh v „Veselo žene \vind_orske", Ulrieov „Balio in masehera", (Meja v „Olfej in Kvridice", Orsino v „Lueretia Uorgia", Fides v „Preroku", Anneris v ./Vidi", Schvvartlein v „Faustu", Mareelino v „Fi-girovi svatbi", Mary v „Fliegonder Ilolliinder", gro-linjo v „Trompeter von ISiikkingon", Irment-aut v „Wormskem orožarju", Kato v „Prodani nevesti", Karmen v operi istega imena, Veruno v operi „V vodnjaku" in tudi — lansko leto — Jerico v dr. Benjamina Ipavca „Teharskih plemičih". Kritika je povsod hvalila krasni glas gospodično Juugmaii-nove, nje izvrstno šolo in izborno igranje. Sodeč po teh glasovih Hmemo upati, da postane steber našo opero, tembolj, ker bo ona prva resnična altistinja na slovenskem odru, take pa doslej še nismo imeli. Prihodnji torek bo občinstvo imelo priliko spoznati ne samo gospodično Jungmannovo nego tudi vso druge sile in se bo uverilo, da imamo vzgledno opero. — (Odhodnica.) kojo je priredil moški pevski zbor „Glasbene Matice" v soboto zvečer svojemu tajniku, gosp. prof. Antonu Stritofu, prestavljenemu v Kranj, združila je okolu slavljenoa v prvič v novi sezoni pevce in prijatelje k prisrčnemu sestanku. V imenu pevskega zbora „Glasb. Matice" proslavljal jo načelnik svetn-k S ve tek vrline nepozabnega, ponavljajočega se tajnika in mu je izročil v trajen spomin zlat briljanteu prstan kot dar hvaležnega pevskega zbora. Za odbor „Glasb. Matice" govoril je društveni tajnik dr. Foerster; kot nadebudnemu pijouirju ideje BGlasb. Matice" v metropoli Gorenjske nazdravljal je slavljencu dr. Kušar; koncertni vodja Hubad posvetil je iskreno napitnico prof. Stritofu kot vsem ljubemu in značajnemu prijatelju, dr. Hudnik pozdravljal je pa istega navzočo gospo soprogo. Zborovo petje se je vrstilo z nastopi dveh kvartetov v radost navzočih. Okolnost, da je pristopilo tekom večera k zboru kar 12 novih članov, svedoči glavno o vspehu večera in o privlačni moči, ki diči vsako prireditev dičnega našega glasbenega zavoda. — (Slovenske ljudske šole v Ljubljani) so s podukom večinoma že pričele, le osemrazredna dekliška šola, ki bodo nastanjena v hiši stavbinske družbe, v ta namen najeti ob cesti na Rožnik, otvori novo šolsko I. to z jutrišnjim dnevom, dvorazred-niea na Barji pa s 1. novembrom, ker bode novo poslopje Šele djtle dogotovljeno. V prvi mestni deški ljudski šoli vpisalo se je letos v vseh petih razredih 402 učencev ter imajo prvi in tretji razred po jedno, četrti razred pa dve paralel ki. Ker ima torej ta šola letos 0 razredov, a samo 7 učiteljev, vsprejeli sta so dve pomožni učiteljski moči za dobo potrebe. Druga mestna deška šola ima letos 540 učencev; prvi, drugi in četrti razred imajo po jt dno paralel ko, tretji razred pa dve. — (Nemško gledališče v Ljubljani) otvorilo je sinoči letošnjo sezo :o. Ker so gledališki delavci napravili štrajk za minske predstave, bilo je le z velikimi težavami mogoče, uprzoriti sinočnjo predstavo. Da bi si piidobd nekoliko simpatij mej nemškim občinstvom, pripovedoval je ravnatelj O penil e i m na vsa usta da mu del i|o slovenski delavci ovire le zaradi tega, da bi se onemogočile nemške predstave. V resnici pa je povcl štrajku zelo pro-zajičen. Ker je gospod Openhenn mezdo delavcem znižal od 1 g'd 20 kr. na 80 kr., odšli so delavci z gledališča, češ, naj si ravnatelj za to plačo išče drugih de'avo v. Slovenske intiige so t )rej le izmišljotina gospoda Openbeima. — (Ubegel prisiljenec.) V soboto popoludne je 20 let stari prisiljenec Mihael Pcdboršek, doma iz Loke pri Mengšu, delal na Kodellovem svetu in porabi vši ugodno priliko, pobegnil. — (Samomor.) Pri prehodu čez tir državne Železnice v Spodnji Šiški usmrtil se je danes bivši trgovski pomočnik, v poslednjem času pa agent neko ljubljanske tvrdke, J. De r bič Mož. okolo 40 let st ;r, stanov?! je pri svojcih v Spodnji Šiški. Danes zjutraj zahteval je od svojega brata cigareto ter se potem pušeč podal k železničnemn tiru; ko je ob 1 48. uio odhajal osobni vlak na Gorenjsko, vrgel se je pod mašino, katera mu je desno roko popolnem odtrgala in zdrobila, mu pretrgala truplo ter ga tudi na glavi težko ranila. Mašina vlekla je težko ranjenega pir sto korakov seboj po tiru, ki je bil vsled tega ves krvav. Derbiča, ki je na licu mesta še prejel sv. zakramente, t:r bil še popolnem pri zavesti, prenesli so v deželno bolnico, kjer je Čez pol me umrl. Uzrok samomoru ni znan. — (Zimski vozni red) na južni železnici stopi v veljavo z jutrišnjim dnevom. Na glavni progi z Dunaja do Trsta ni drugih sprememb, nego, da sta se opustila vlaka, ki sta odhajata z Dunaja ob 10. uri 11 min. in ob 10. uri 2f> min. ponoči. — (Trgatev) se jo pričela na Krškem te dni, kakor se nam poroča od tam. Kapljica je izborna, posebno „amerikaneo". Toči so po 40—41 kr. liter. — (Vpis firme) Pri deželnem kot trgovinskem sodišču v Ljuhljaui se je vpisala firma Franc F i s c h e r , trgovina z mešanim blagom v Kamniku v zapisnik za posamične tieme. — (Zdravstveno stanje) je v novomeškem okraju dovolj ugodilo. Griža, za katero je skupaj bilo zbolelo 138 osob, je skoro popolnoma ponehala in je le še 7 bolnikov. Umrlo je izmej vseh zbolelih 2'J otrok in 3 odrasli. — V Dolžu je še 14 bolnikov za legarjem. — (Imenovanje) Naš rojak, gospod Karol Lubeo, finančni svetnik v Gradci, je imenovan honorarnim docentom računoznanteva na graškeni vseučilišči. — (Bizeljski vinogradi) so letos posebno lepi in se vidi, koliko se je v kratkem času z vztrajnim delom doieglo lam, kjer je še nedavno kraljevala pogubna trtna uš. Povsod so že novi nasadi, ki rode kaj obilo. Trt z 18 do 21 grozdi se vidi mnogo, grozdi so čudovito veliki, nahajajo se po 2*/» kil tešk« in še več. Grozdje je lepo dozorelo in polno soka. V nekem vinogradu je dala jedna sama trta pol vedra mošta. Naj bi izgled Bi-zeljskih vinogradnikov posnemali tudi drugod ! — (Državnozborska volitev v Celovcu) Vso ki*že, da bode v Celovcu huda borba za mandat ' dr. Rainerja. Potegujejo se zanj trije kandidatje i nemškoliberalni župan dr. Poech, nemškonacijo: nalui nrednik D o b e r n i g in socijalistični čevljarski mojster P r i n z. Agitacijo so že sedaj jako živahne, zlasti se pehajo socijalisti in naciionalci, hoteč n * vsak način preprečiti, da bi mandat prišel zopet v levičarske roke. Za celovške razmere je jako k*,-rakteristično to, da se drzne kandidovati prednik Dobernig. Mož je slovenskega rodu in svoj čas mu je tudi slovanski kruh prav dobro dišal, sicer pa je navaden, malo omikan kričač. Če Celovčani ne dobe boljega zastopnika mej seboj, potem so veliki reveži, kar se dostaje inteligencije. — (Dvoboj.) V nekem gozdiču pri Beljaku sta se te dni streljala ruski grof Schlippenbach in neki častnik pešpolka št. 14. Častnik je bil zadet v trebuh. Povod dvoboju je bila kritika, katero je ruski grof v nekem javnem lokalu izrekel o vojaški godbi pešpolka št. 14. — (Laška prijaznost.) Tržaški lahoni so v petek popoludne napadli slovensko ljudsko Solo pri sv. Jakobu. N;jeti pobalini so mej šolskim poukom metali kamne v šolske sobe. Otroci so bili vsi zbegani, na srečo ni bil nihče ranjen. O policiji ni bilo sledu. — (Demonstracije.) Pri regati v Lošinju so nosile tekmovalne ladje imena „Re Umberto", BRc-gina Margherita", „Baratieri", „Crhpi" itd., a raz-obešene so bile tudi laško zastave Gospodu Rinal-diniju služeči listi so to zamolčali. * (Slavnost 300. predstave Smetanove Prodane neveste ') v praškom narodnom gledališču se je vršila prav sijajno. Po slavnostnem prologu prikorakale so mej glasbo po motivih Smetanovih skladb skupin« iz raznih njegovih oper in so pod kipom skladatelja, venčanim po genijih, združile v veliko živo podobo. Potem He je pela opera. Naudnšenje občinstva jo bilo veliko in se je posebno odlikovalo g. M o š n o , ki v ulogi kamedijanta is sodeluje od vsega početka in je dotično ulogo žo pel 299krat. * (Narodopisno razstavo v Pragi) so na i dan sv. Vaclrtva obiskale 72.803 osebe, ki so plačale vstopnino. Toliko obiskovalcev na jeden dau še ni bilo v razstavi. Vseh obiskovalcev je bilo doslej 1,667.705. * (Ministri in njih žene.) Ogerski domo-i branski minister baron Pejervatv je dal svojo ženo v blaznico, češ, da ne more biti pri zdravi pameti, ko ga je tožila na ločitev zakona. Sodišče je pa spoznalo, da je gospa baronica bila morda takrat malo zmešma, ko je gospoda Fejervaryja vzela, t' krat pa ne, ko je vložila tožbo in jo ločitev d >-volilo. — Tudi bivši trgovinski minister grof \Vurm-brand bi p »stal rad svoboden in je zategadelj vlož'1 tožbo na ločitev zakona. * vPrememba imena.) [Dosedanjo itm postajo Obratanv na železnici Tabor-Horni-Cerekov češko-moravske železnice se premeni s 1. dnem oktobra v Obratanv ('rnovec. * (Najbolje plačana governanta) je angle-, ška governesa španjskega kralja. Na leto dobiva I plačo 18.000 mark. Uredništvu našega lista je poslal: Za družbo sv Cirila in Metoda: Gospod dr. .J. Pre mru sekundarij v ljubljanski bolnici 1 krono 10 vin. kot preostanek kupnino za Kupljenov*' p Odlomke*. — Živio rodoljubni darovalec in njega nasledniki ! 23x 22 o j a.'vis: o. Gotica. 30. septembra. Odlični slovenski > skladatelj, lir. broslav V o 1 R r i č , učitelj v Devinu, je danes opoludne umrl za legarjem, zapusti vši vdovo in čvetero nepreski bljcmli otrok. Dunaj 30. septembra. Nadvojvoda Fran Ferdinand d' Kste je došel danes sem in so j odpelje tekom prihodnjih dni j na Lošinj. Nad-' vojvoda je precej slab. Praga 30. septembra. Na shod zauptrh I mož mlhdočeSke stranke se je zbralo 1307 de legatov. Poslanec dr. Kaizl je skušal provocirati sklep, vsled katerega bi se radikalni ! frakcija morala ločiti od mladočeške stranke, a dr. Mero ld in dr. Edvard Grogr sta se temu odločno uprla in se je Kaizlov nastal odklonil. Shod je vzprejel resolucijo, s katero se povdsrja opozicijunalno stališče, a se določitev taktike napram bodoči vladi prepušča poslancem s pogojem, da se smejo z vlado po-j gajati le, če v to privoli vsa stranka. Za i predlog, da je tudi proti novi vladi zavreti j stališče brezpogojne opozicije so glasovali samo I štirje navzočniki. Končno je shod odobril oklic ! na volilce glede prihodnjih deželuozborsktu j volitev. Lvov 30. septembra. Teši uska gimnazija se letos še ne bo otvorila. Budimpešta 30. septembra. Vlada je danes predložila poslanski zbornici proračun za I. 1896. Proračun izkazuje prebitka 77.000 gl. London 30. septembra. Vsled napadov na Angleže je vlada poslala kitajski vladi ultimatum, s katerim zahteva zadoščenja in grozi o represalijami. fitev. r? Deželno gledališče v Ljubljani, Dr.pr.esi. Otvoritvena predstava. V lorelt, eliiO I. oktobra 1M9B. Prvi nastop gospire Zdenke Teriove iz Prag« in gospoda Mlllvoja Stojkovloa, bivlega Slana kralj. dvor. gledališča v Helemgradu. Prvikrat : Pota življenja. Igrokaz v troh dejanjih, (''ofiki spisal Fran Svoboda. Poslovenil Režiaćr g. Rud. Ineman. Blagajna se odpre ob 7. uri. — Začetek točno ob ',',8. uri. Konec pred 10. uro zvečer. Pri predstavi svira orkester slav. c. in kr. pešpolka St. 27. Vstopnino glej na gledališkem listn. Prihodnja predstava bo v petek dn.6 4. oktobra t. 1. I jO t Crljne * ■•redke 28. septembra. V Line«: 24, 83, 73, 2, 20. V Trstu: 83, 79, 36, 21, 20. Tujci. 29. septembra. Pri M lomi: Manlner, Seohno, Komin;k z Dunaja; — Wortman z Reke; — Scbmidinger iz Kamniku; — Trubric iz florice; — Vitez pl, Reiner, Tisehina iz Celovca; — Jud, Hali, Vianelli iz H-vinja; — Ochs iz Prage; — Plachota, Hofer iz Pulja. Pri MlllMt: Plakaoek, ('Karici, Glas, Kostiha z Dunaja; — Joremič z bjelina; — Novak, Scbinzel iz Celovca; — Schvvikart iz Vipave; — Iteiniger, Kunin, Heilig iz Tržiča; Brali iz Trsta. Pri l.lojUu : I.enassi iz Trsta; — Gnsperi iz Komna; — Trojanovitz i* Srbhc. Pri HTNiri j Nkfiii eei»»rjn: BenSek iz Idrije — Dolenc iz Kranja. Pri |uaueni kolodvoru : f'arstensen, Jensen iz Hor-sensa; — Ger«er iz Rudnika; — Svoboda iz Krakova. Umrli so v Ljubljani: 28. septembra: J alijana Jager, Šivilja, 17 let, Dunajska c.Ja 6t. 15. V deželn i bolnici: 25. septembra: Oivgor Haklan, gostač, 70 let. — Ignacij Uargij, piskrovezec, 42 let. 26. septembra: Matija Trontel, delavec, 79 let. V o t r o S k i bolnici: 20. septembra: Anton Dcčraan, delavčev sin, 20 mesecev. — Gabrijela Svare, pekova hči, 5 mesecev. Meteorologično poročilo. O, j Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 nrab 28. 9. zvečer 74P6 13 7° C brezvetr. jasno 29. n 7. zjutraj 2. popol. 7417 7408 8-2» C 21-7° C si. svzh. sr. jvzb. megla jasno 00 n 9. zvečer 741-3 12-8° C brezvetr. jasno 30. 7. zjutraj 2. popol. 7415 740 1 8-4"C 21 4° C si. svzb. pr, m. vzh. megla jasno 0*0 Srednja temperatura sobote in nedelje 14-9° in 1420, oziroma za ]-H° in l-2 nad normalom. ZD-cLZi^jslssL borza dne" 30 septembra 1895. Skopni državni dolg v notah.....100 gld. Skupni državni dolg v srebra .... 101 „ Avstrijska zlata renta.......121 , Avstrijska kronska renta 4°/0.....101 , Ogerska zlata renta 4" „.......121 „ Ogerska kronska renta 4"/0.....99 „ Avstro-ogerske bančne delnice .... 1054 „ Kreditne delnice......... 406 „ London vista...........120 , Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 58 „ 20 mark............11 a 20 frankov........... 9 „ Italijanski bankovci........4f> „ C. kr. cekini........... 5 , Dne" 28. septembra 1895. 4°/0 državne srečke iz I. 1854 po 250 gld. 151 gld. Državne srečke iz 1. 18B4 po 100 gld.. . 196 „ Donava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 130 „ Zemlj. obč avstr. 4V,°/q zlati zast. listi . — , Kreditne srečke po 100 gld......201 „ Ljubljanske srečke.........23 . Rudolfove srečke po 10 gld......23 » Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld.. 178 „ Tramway-druSt. velj. 170 gld. a. v. . . . 552 „ Papirnati rnbelj......... I , 75 I 10 60 05 80 40 75 30 90 78 54'/, 80 69 50 kr. 50 50 25 50 89 Glasovir Je u a prodaj. Več se iz\6 v Kolo* dvorski ulici nt. 12. (1279—2) Naznanilo! Z visokim dovoljenjem ae premesti c. kr. tobačna trafika v Gledaliških ulicah št. 5 za čas, ko se bode podirala omenjena hiša in gradilo novo poslopje, v novozgrajeno barako v pričetku ,Zvezde*, nasproti Zetinovičevi hiši. Prodaja tobaka se prične tam z dnem 1. oktobra. (1282—1) ^r. Bo"bin. C. tr. platno ravnateljstva avstr. drž. MeiDic. Izvod iz voznega reda -v«JOe>-* *. mri popoluttm« oaabni Tlak t Trbli, Holjaa , CaloTac, Framona. foeto, oea HalaUial t 8'ilnograd, Dand - tteatotn, Kali na Jeeeru , Ino. most, Rregnlu, Ourlh, OanoTO, Pari«, ooa Klaln ReiflinK, Stejrr, Idno, Omunilen, laohl, Budajarioa, PlaanJ, Marijina Tara, Kuer, FranooT* Tare, Karlov* rara, Prago, I.ipsko, Dunaj Tla Amatatten. 7. Mr« »O mit* *r*+r . ■ „ tO. ,, tO „ mvf>e*r „ „ (alednjl rlak le ob nedeljah In praanlklb.k Prihod v LJubljano (drz. kol.j. Ob 0. mri BO mir*, tjvtrn) Is Kamnika . 11. . 18 . tfOf>oJM4»M> . „ \°—*lr»J II «. ,, DO ,, rr»c*r „ ,, . V. - 88 . everVr . . (elednji »lak le _ob uedeljah In praanlklb. Ker se prevzame neko večje podjetje, se v nekam trgu takoj du v najem ali pa proda prodajalnica s špecerijami, moko in žganjem ter tobačna trafika. Kje? pove iz uljudnosti upravništvo „Slovenskoga Naroda". (1267-2) Vsaka tretja srečka dobitek I jfegr t^oclef i j »4i^«^oi roko. ~Žrž*4 2lgodne prilike, da se zadene srečke, kakor jo ponuja I Vsaka tretja srečka dobitek!I ogerska razredna loterija te nI bil«, kajti Ismej tOOOOO arečk imelo jil a t3ocl«3 31.4r.QO denarne dobitke. Z bajno visokimi dobitki "i"'"'1'"«"•><• "<"""''•" >-»*™i>«> £%^aJ£%™'vUii *' ^">"'""1- psž*r jeden milijon kron, Ttsg Izvirne srečke za I. nizi od 1 cela 1 desetina 1 dvajsetina 40 kron 4 krone 2 krone Izvirne srečke veljavne za oba razreda 1 cela 1 desetina 1 dvajsetina 80 kron 8 kron 4 krone Pri Breokah. veljavnih za obadva razreda, za katere jo bil v prvem razredu izžrebali dobitek, se zajedno z dobitkom pi.vrne tudi v naprej vplačana vloga za II. razred. Naročajo naj «o Kivčke, ako le motno po pn&tiii nakaznici. 1'roui se zu prav natančen naslov. Ogerska razredna loterija ima sledeče denarne dobitke: Jedna premija v znesku 600000 kron. 1 dob. a IOOOOO kron 1 n a 200000 n f n a IOOOOO rt 1 n a MIOOO n f n a OOOOO n 1 ;\ 50000 n 1 n a lOOOO n f n a iUMMMI n 8 n a «0000 R S D a IAOOO n ili 79 so B* so Sip i*l s B — 5 dob. a I4MMM» 19 •> a MOOO 157 n a (i(MM» H n IOOO t lO n a «00» •118 n a IOOO lOO n a KDO 2010 n n a ll&O 1)(HNI » /n-lninjii niidzorn.io di-žsviis oblust t<*r m» vr^ JHtu v prisotnosti jav-imfrii kriil.i»vi'jrH notarja. Žrebanje I. razreda : od 16.-19. oktobra 1895. skupaj 3 1.439 dobitkov v skupnem znesku 5 milijonov 600000 kron. Žrebanje H. razreda: od 6.-12. decembra 1895. Dobitki izplačajo se v gotovini, ne da bi se kaka svota odtegnila. Srečke dobivajo se pri i Vsaka tretja 1 srečki i Kai*ol-u ileintze-jii glavfl.mil nabiralcu Naslov za brzojavke: Ztottolieintze JiadimpeMa. Naročniki blagovolijo naj priložiti za poštnino 10 belicev, za priporočena pisma 20 beličev, za vsak izkaz izžrebanih srečk posebej 20 beličev. rlfi07—5) Budimpešta, Servitenplatz št. 3. Vsaka tretja srečka dobitek! Izda ,-a olj in odgovorni urednik; Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 29