Leto LXXU., št. 118 a LJubljana, četrtek 25. maja 1939 Din lzha|Q vsak dan popoldne izvzemši nedelie in praznike. // Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2JO, od 100 do 300 vrst a Din 3 večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebei 11 Cl '": -------s!" f V Jugoslaviji L>in 12.—, zo inozemstvo Din // „Slovenski Narod" velja 25.— // Rokopisi se ne mesečno vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulico štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26. Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 // NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 // CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 / SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5 // Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Po včerajšnji seji angleške vlade; Vojaški pakt Anglij a-Busija še ta teden Angleški odgovor na zadnje ruske predloge in zahteve bo še danes izročen v Moskvi, nakar bodo pogajanja pospešeno zaključena in pričaku jejo, da bo Se ta teden sklenjen definitivni sporazum 1 London. 25. maja. br. Včerajšnja seja vlade je bila posvečena izključno pogajanjem z Rusijo. Zunanji minister lord Halifax se je z letalom pripeljal iz Pariza in se je takoj z letališča podal na Downing Street, kjer je že zasedal ministrski svet. Kakor se doznava, je lord Halifax zbranim ministrom obširno poročal o svojih razgovorih z Daladierom in Bonnetom v Parizu in z Majskim ter drugimi državniki v Ženevi. iialifa\ je poudarjal, da so bfle s temi pogajanji odstranjene vse težave, ki so ovirale angleško vojaško zvezo x Rusijo. Njegovo stališče in poročilo je vlada soglasno odobrila. Na seji so potem razpravljali o odgovoru Moskvi. Lord Halifax je bil pooblaščen, da po angleškem veleposlaniku v Moskvi dostavi odgovor sovjetski vladi. Angleška nota bo izročena v Moskvi še danes. Na pristojnem mestu so izjavili novinarjem, da so se llalitax, Bonnet in Majski sporazumeli v tem smislu, da se an- gleško-ruski sporazum sklene po vzorcu obstoječe franeosko-ruske vojaške zveze, ki bi se s tem spremenila v trojno zvezo. Razširjenje francosko-ruske vojaške zveze n» angleško-rusko zvezo pa zahteva nekatere spremembe glede glavnih določb takega pakta. Predvsem se mora v paktu predvideti, da v primeru napada na eno izmed članic tc zveze, druge takoj nastopijo v njeno obrambo z vsemi sredstvi in z vso svojo oboroženo silo. Zatrjujejo pa, da hoče angleška vlada to zvezo omejiti samo za primer napada na kako državo podpisnico v Evropi, torej tudi na Sovjetsko Rusijo samo v Evropi. S tem bi se Anglija rada izognila vsaki zaostritvi odnosajev z Japonsko, da bi ji tako ne dala povoda za pristop k nem-ško-italijanski vojaški zvezi. Na drugi strani pa je doseženo popolno soglasje glede jamstev Rusije za Poljsko in Rumuniio. Rusija bo avtomatsko stavila svojo pomoč tem državam, ko stopita Anglija in Francija v vojno zaradi garancij tem državam. To pomeni, da bo nudila Rusija dejansko podporo Poljski in Ru-muniji, če bosta ti dve državi to izrecno zahteval L Sklenitev pakta še ta teden Pariz, 25. maja. e. Po tukajšnjih informacijah je v pogajanjih med Anglijo in Rusijo dosežen sporazum v bistvenih vprašanjih. Angleška vlada je na svoji včerajšnji seji sprejela osnove francosko-ruskega pakta, ki predvideva takojšnjo in neposredno pomoč za primer napada. Strokovnjaki zunanjega urada bodo izdelali formulo, na podlagi katere bo dobil ta sporazum konkretno obliko. Formula bo že danes predložena francoski in ruski vladi. Ker so konzultiranja raznih vlad, zainteresiranih pri teh pogajanjih, ze po- dala zadovoljive rezultate, smatrajo v francoskih diplomatskih krogih, da bo sporazum dobil dokončno obliko še ta teden. Sporazum bo priključen celi vrsti paktov, s katerimi se vzpostavlja koordinacijski sistem enakih in vzajemnih obvez, katerih namen je odpor proti vsakemu napadu ali poizkusu nasilne nadvlade v Evropi. Chamberlainova izjava o stanju pogajanj London, 25. maja. e. Pričakovali so, da bo predsednik vlade Chamberlain snoči v parlamentu objavil sklepe ministrskega sveta glede pogajanj z Rusijo. Chamberlain pa je samo izjavil, da so sporna vprašanja razčiščena in da ima vse razloge, da verjame, da bo na podlagi novih predlogov Anglije mogoče v kratkem zaključiti sporazum. Na vprašanje vodje opozicije majorja Attleeja, ali bo mogoče Chamberlain prišel z definitivno izjavo pred parlament že pred binkoštnimi prazniki. je Chamberlain odgovoril, da je treba razčistiti še nekaj vprašanj, toda misli, da ne bodo delala posebnih težav in zato upa, da bo lahko najkasneje po binkoštnih par-lamentnih počitnicah že objavil doseženi sporazum. Parlamentarne počitnice bodo trajale do 6. junija. Optimizem v Parizu Pariz, 25. maja. e. Chamberlainova izjava v angleškem parlamentu je bila v pariških političnih krogih sprejeta z zadovoljstvom in iz njegovih besed, da je položaj razčiščen in da upa. da bo sporazum v najkrajšem času dosežen, sodijo in upajo v Parizu, da bo sporazum objavljen v najkrajšem času. V tem pogledu izražajo vsi pariški listi odkrito zadovoljstvo in prevladuje zelo optimistično razpoloženje. Vsi listi poudarjajo, da je sporazum dejansko dosežen in da gre samo še za nekatere podrobnosti. Zadovoljstvo v Varšavi Varšava, 25. maja. e. Nasproti vestem nekaterih tujih agencij glede stališča Poljske napram angleško-rusko-francoskim pogajanjem naglašajo tu, da v stališču Poljske ni nastala nobena sprememba. Poljska pozdravlja sporazum med Anglijo in Rusijo ter nima nobenih razlogov, da bi podala kak ugovor ali pridržek. To bi storila edino v primeru, če bi bile oškodovane njene koristi. Moskva tudi za sodelovanje na Dalj« vzhodu London, 25. maja. e. Iz Moskve javljajo, da sovjetski tisk objavlja članke, ki so očividno inspirirani z merodajnega mesta. Listi tolmačijo sodelovanje Rusije. Anglije in Francije na Daljnem vzhodu. Članki navajajo, da se koristi vseh treh evropskih velesil nahajajo v nasprotju z interesi Japonske na Daljnem vzhodu. Zato bi po sodbi Moskve bilo potrebno čim tesnejše sodelovanje tudi na daljnem vzhodu. _ v. Pred preosnovo angleške vlade Chamberlain išče močnejšo oporo za svojo politiko — Takoj po binkoštih važne osebne spremembe v kabinetu London, 25. maja. br. Kakor zatrjujejo v dobro informiranih vladnih krogih, se je ministrski predsednik Chamberlain po dosegi načelnega sporazuma z Rusijo odločil za temeljito preosnovo svoje vlade tako. da bo nova vlada predstavljala še trdnejšo zaslombo nove angleške politike. V vlado bodo pritegnjeni v glavnem oni vodilni politiki, ki so že od vsega začetka zagovarjali tako politiko, kakor jo je šele v zadnjem času pod silo razmer začel voditi Chamberlain. Mišljeni so pri tem predvsem bivši zunanji minister Eden. bivši vojni minister Duff Cooper in znani konservativni politik Churchill, ki so glavni zagovorniki združitve vseh demokratskih držav v enotno obrambno fronto. Iz vlade bodo izpadli: čuvar državnega pečata Runciman, ki je postal zaradi svoje politike na Češkoslovaškem skrajno nepopularen. mornariški minister lord Stanhope, minister za Indijo lord Setland. minister za kmetijstvo Morrisson. minister za narodno zdravje Elliot, minister za Škotsko Conville. minister za dominione Inskip in minister za trgovino Oliver Stanlev. Preosnova vlade bo izvedena, kakor napovedujejo, takoj po binkoštnih praznikih. Kako si v Rimu in Berlinu zamišljajo nadaljnji razvoj položaja v Evropi Italija in Nemčija ne bosta dali pobude za uporabo sile pri reševanju mednarodnih vprašanj ter bosta spoštovali neodvisnost drugih držav Rim. 25. maja. br. »Giornale d' Italia« razpravlja v daljšem članku o položaju, ki je nastal po sklenitvi italijansko-nemške-ga pakta in razmotriva o tem. kako si Rim in Berlin zamišljata nadaljni razvoj v Evropi. Podčrtavajoč miroljubnost in konstruktivnost berlinskega pakta zatrjuje, da sta Italija in Nemčija sedaj spravili v skiad svoje interese in svoj vpliv na on* področja, ki so za nju življenjske važnosti. Zaradi tega tudi ne more biti več nobene- ga dvoma glede solidarnosti osišča Rim-Berlin. Pri določevanju svojih življenjskih prostorov pa sta Italija in Nemčija daleč od tega, da bi. kakor to trde listi demokratskih držav, zasledovali pri tem kake hegemonistične cilje ter da bi druge države spravili pod svojo gospodarsko in politično kontrolo. Baš nasprotno, trdi »Gior-nale d' Italia«, Italija in Nemčija nameravata razviti in poglobiti prijateljske odno-šaje in sodelovanje z drugimi državami, spoštujoč pri tem njihovo neodvisnost in njihovo pravico, da samostojno razvijejo in zagotove svoj nacionalni napredek. Za primer lahko služi prijateljstvo Italije z Jugoslavijo in Madžarsko. To prijateljstvo je koristilo svobodnemu razvoju notranje politike in okrepitvi njunega mednarodnega položaja. Nemčija in Italija pri reševanju vprašanj, od katerih je odvisno ravnotežje med osjo Rim-Berlin in zapadnimi demokracijami, ne bosta dali pobude za uporabo sile, marveč bosta nadaljevali svojo politiko, ki ima za cilj ureditev splošnega položaja v Evropi in ustvaritev novega ravnotežja, ki naj nadomesti propadli versajski sistem. Rešitev teh vprašanj, v kolikor so v notranjosti življenjskega prostora Italije in Nemčije, ne more preprečiti nikak odpor Francije ali Anglije, ki zaman branita prostore, ki so za njih odveč. To je tudi razlog, da se ta vprašanja morajo rešiti v skladu z interesi življenjskih potreb Italije in Nemčije. Diplomatska protiofenziva osi Za prihodnje tedne napovedujejo skupno diplomatsko akcijo Italije in Nemčije v Sred. Evropi in na Balkanu Rim, 25. maja. br. Sklenitev načelnega sporazuma med Anglijo in Rusijo je izzvala v rimskih in berlinskih diplomatskih krogih veliko pozornost, ker so vse do zadnjega bili prepričani, da Anglija ne bo pristala na dalekosežne ruske zahteve in predloge. V informiranih krogih napovedujejo, da bosta sedaj Italija in Nemčija takoj prešli v diplomatsko protiofenzivo. Za prihodnje tedne pričakujejo skupno akcijo italijan- ske in nemške diplomacije v Budimpešti, Beogradu, Sofiji in Burgosu, ob enem pa se bo nadaljevala akcija v Tokiju. V narodno socialističnih krogih v Berlinu .ie zopet povečano upanje, da jim bo uspelo nagovoriti generala Franca, da še v poletju ali najkasneje v jeseni obišče Rim in Berlin. Pri tej priliki naj bi prišlo do sklenitve formalne trojne /.voze med Nemčijo. Italijo in Francovo Španijo. Zunanja politika Jugoslavije sloni na načelu nevtralnosti, odklanja pa tuje ideološke vplive Bukarešta, 25. maja. e. »Universul« objavlja članek svojega direktorja Jona Lu-gosiana, bivšega rumunskega poslanika v Rimu, ki v glavnem razpravlja o sestanku med Gafencom in dr. Cincar-Markovi-ćem. Članek, ki je očividno inspiriran iz zunanjega ministrstva, pravi med drugim, da Jugoslavija v zadnjem času predstavlja važen element ravnotežja na Balkanu, Jadranu in v Srednji Evropi. V odnošajih Jugoslavije napram inozemstvu ie politika Jugoslavije zasnovana na načelu nevtralnosti. To je politika zmernosti in miroljubnosti. To se je pokazalo tudi v zadnjem nemirnem času. Z državami osi Rim-Berlin vodi Jugosalvijo želja po dobrih odnošajih v političnih in gospodarskih pogledih. V političnem položaju napram svojim močnim sosedom pa Jugoslavija ni sprejela nobenih tujih ideoloških vplivov, ker kategorično vztraja na čuvanju svojih nacionalnih interesov. Toda ta politika dobrega sosedstva ne prihaja v nasprotje s prijateljskimi državami v Podunavju in na Balkanu, s katerimi Jugoslavija še naprej vzdržuje prisrčno sodelovanje. Politična neodvisnost Balkanske zveze in solidarnost držav, ki tvorijo to politično organizacijo, so tudi dane? bitni pogoji za red in mir na Balkanu. Na koncu izraža članek prepričanje, da sta jugoslovenski in rumunski zunanji minister na sestanku na Dunavu prišla do vseh zaključkov v istem prijateljskem duhu. ki že celo vrsto let odlikuje odnošaje obeh sosednih držav. Angleški kralj v Winnipegu VVinnipeg, 25. maja. AA. Havas: V Win-nipegu je angleški kr. par sprejela ogromna množica ljudstva ter ga navdušeno pozdravljala. Angleški kr. par se je najprej podal v občinsko palačo, nato pa v zvezni parlament. Prebivalstvo mesta se je po-trojilo, ker je iz okolice prispelo v mesto ogromno šlevilo ljudi. Navzlic dežju sta se angleški kralj in kraljica vozila v odprtem avtomobilu. Kraljica je imela dežnik, medtem ko je kralj imel čez admiralsko uniformo dežni plašč. Opaziti je bilo, da ima kralj dva prsta na desni roki zavita. Dobil je namreč manjšo poškedbo. ko je zapiral vrata svojega vagona. Ob 8. zvečer je imel kralj preko radia govor, ki so ga prenašale radiopostaje angleškega imperija. Malta nezavzetna Malta. 25. maja. AA. Reuter: Guverner Malte je izjavil, da bo Malta v najkrajšem času tako oborožena, da jo bo nemogoče napasti Popolnoma prepričan je v varnost Malte, ker je bila njena obrambna sila od septembra minulega leta podvojena in predstavlja Malta sedaj neza-vzetno postojanko. Amerika dobavlja letala Angliji New York. 25. maja. AA. Reuter: Tovarna letal -Lockhead^ je prejela naročilo 250 bombnikov za potrebe angleške vojske. Tovarna bo izdelala 6 letal tedensko. Rusi grade veliko ladjedelnico na črnem morju Odesa, 25. maja. g. Ruska vlada je začela pospešeno graditi v Kamižu ob Črnem morju veliko ladjedelnico za vojne in trgovske ladje. Ob enem poglabljajo morje, da bo obala dostopna tudi za največje ladje. Nova ladjedelnica bo zvezana z zaledjem s posebno železnico. V bližini bo zgrajeno tudi močno pomorsko oporišče. Nemški letalski minister v Rimu Rim, 25. maja. g. Nemški minister za letalstvo general Milch je snoči z letalom prispel v Rim, kjer je imel takoj po prihodu poldrugourni razgovor z italijanskim državnim podtajnikom za letalstvo generalom Vallom. Razgovori, ki se bodo danes ves dan nadaljevali, se nanašajo na sodelovanje nemškega in italijanskega vojnega letalstva v primeru vojne. Tragedija na dnu morja New York, 25. maja. i. Iz Portsmutha javljajo, da so iz potopljene ameriške podmornice »Squalus« rešili včeraj 25 mornarjev. V podmornici je živih še 8 mož, dočim sodijo, da je 26 članov posadke izgubljenih. Portsmouth, 25. maja. AA. S potapljaškim zvonom so pri četrtem spuščanju rešili zadnjih osem živih mornarjev podmornice Squalus<. S potapljaškim zvonom je bilo rešenih na ta način skupno 33 mornarjev. Število človeških žrtev znaša verjetno 26. Pri zadnjem spuščanju se je potapljaški zvon v globini 45 m zataknil, ter so rabili 4 ure dela, da so zvon lahko dvignili na površino. V toku teh štirih ur so bili ljudje stisnjeni v zvonu kot sardine. K sreči so imeli dovolj rezerve kisika. Vrhovno poveljništvo mornarice je odredilo, da se takoj nadaljujejo poskusi reševanja podmornice in da se izvlečejo tudi mrtvi mornarji. Nemci si hočejo zagotoviti bolivijski petrolej La Faz, 25. maja. AA. Štefani: Izve se, da tečejo med Bolivijo in Nemčijo pogajanja za graditev petrolejskega voda od bolivijskih petrolejskih polj do braziljske-ga pristanišča Santos. Nemčija bi vod zgradila na svoje stroške ter bi investirala v ta namen 150 milijonov dolarjev. Zato zahteva Nemčija bolivijski petrolej za dobo 10 do 15 let. Ostavka bolivijskega zunanjega ministra La Paz, 25. maja. g. Bolivijski zunanji minister Edoard Diez de Medina je podal ostavko, ker se ne strinja z novo zunanjo politiko Bolivije, ki se nagiba k totalitarnim državam. Za njegovega naslednika je imenovan zaupnik predsednika republike Busha, ki je nedavno izvršil državni udar, Fojanini. Načrtno gospodarstvo v Rumuni ji Bukarešta, 25. maja. g. Vrhovni gospodarski svet je izdelal predloge za uvedbo načrtnega gospodarstva v Rumuniji. Predlog predvideva gospodarsko petletko. Sedaj ta načrt proučujejo v posameznih resorih, nakar bo predložen v končno odobritev ministrskemu svetu. politični oBgornit Krizman hoče druge organizacijsHe metode »Slovenski delavec«, organ /upniku Andreju Krizmanu v Tunjicah. raspravlja o slovenskem delavskem stanu. I}rn\'i. da ie po statistiki slovenskih deta\\ov 130.0M). Ako se temu številu prišteje jo šc de!n\'ske žene in otroci, potem šteje slovenski de'a\m-ski stm »polmili jonsko množico <. Ko je ugotovil, da je tu množica »ogefni kamen naše narodne celote« in da je »preko njega vsako zdravo življenje nemogoče*. nadelJu- je: »Doscdania naša domača delavska gibanja so šla mirno gornjih de:*1e\\ Zanemarjala so si, n. narodno ceh-1 o *o bri-skirala. če ji niso že nasprolc\ o/a. I a gibanja zato niso prodrla v ljudske množice* stala 90 ffm nasproti celo V BOVTBinih odnosih. \aše ljudstvo zato tanje n: imelo razumevatija iti ogromna itevilka ie o^tuln samo suha šte\'ilka brez Uvijen j a ... le tako je razumljivo, da ;e delavski slavi v celoti doslej stal i/ven sklopa organiziranih sil in jih odklanjal, le takn ie mogoča tolika brezbrižnost za zadeve lastnega stanit* S katerimi so združene tudi osebne koristi. Kaj pomeni tu napram polmili jonski množici nekaj stotin obratnih zaupnikov, ki ta voljeni često iz vseh drugih vidikov samo iz delavsko stanovskih ne. Kaj bo nekaj tisočin organiziranega od stanovske in narodne celote odtrganega dela\Tstval \ič ni to, ali pa ie slabše kot nič! Ogromna je številka 13OJ0O0 delovnih ljudi in polmili-jonska masa delavskega stanu v našem malem narodu. Kliče zato močno po drugih organizacijskih metodah, čaka na ljudi, ki bodo prišli k njemu z veliko ljubeznijo, ki je pripravljena tudi na velike žrtve...* „Kdo je kaj bil, je in bo »Socijalni vjesnik«, glasilo bivšega narodnega poslanca dr. Ivana Ribar ja* ki je bil svoječasno pristaš Davidovičeve demokratske stranke, lani pa je zapustit Davido\-i-ča. ker se z njegovo politiko ni strinjal, razpravlja o odnošajih med srbijansko združeno opozicijo in dr. Mačkom, oziroma hr\\it-sko seljačko stranko in pravi: »Xam je samo žal. da je dr. Maček in da so Hrvati siti vseh nas tukaj. Siti m piesiti. pa radi enih niso verjeti drugim, radi drugih niso dolgo verjeli tretjim, a sedaj, ko so videti, da je tudi tretje izdanje srbskih političnih zaveznikov omahnilo, ne verjamejo nikomur več. In prav imajo. Mi nimamo več poguma zahtevati, da in nam verjeli. Vkljub vsemu pa bomo nuditi stvari s\ojo pomoč* ker je pravična in drža\ri potrebna. A čas bo pokazat tako nam. kakor dr. Mačku, kdo je kaj bil. kdo kaj je in kdo kaj bo! />r. Maček bo to videl in spoznal." Umik italijanskih in nemških čet iz Španije Rim, 25. maja. e. Službeno objavljajo, da se bodo italijanske čete popolnoma umaknile iz Španije še ta mesec. Legionarji bodo koncentrirani v Cadizu, od koder bodo z italijanskimi ladjami prepeljani v Neapelj, kjer jim bodo priredili svečan sprejem. Rimska vlada na ta način izpolnjuje obveze, ki jih je prevzela na podlagi angle-ško-italijanskega sporazuma, podpisanega lani. V rimskih krogih poudarjajo, da bo z umikom italijanskih čet iz Španije definitivno rešeno špansko vprašanje in da bo povratek legionar jev vsekakor napravil povoljen vtis na sedanji mednarodni položaj. Madrid, 25. maja. AA. Nemški prostovoljci so prispeli v treh posebnih vlakih iz Leona v Vigo. Sli so v paradi skozi mesto, ter se nato vkrcali na parnike, s katerimi odpotujejo jutri v Hamburg. Vojni material nemških prostovoljcev je prevzela španska vojska. Material obsega najmodernejše protiletalske baterije kalibra 88. baterije kalibra 77, težke strojnice kalibra 20. tanke po 200 ton. tovorne avtomobile in mnogo drugih vojnih potrebščin. Poljske zahteve Berlin, 25, maja. i. Današnji nemški Tisti ostro reagirajo na pisanje poljskega tiska, naglašujoč, da so se poljskim opozicijskim listom, ki zahtevajo priključitev nekaterih nemških pokrajin Poljski, da bodo na ta način združene z domovino, pridružili sedaj tudi vladni listi. Tako piše list »Dziennik Poznanjsky« med drugim: V Varšavi obstoje tri teme. to so: Gdansk, Mazuri in Opolje. V Varšavi izjavljajo, da mora to postati poljsko. V Radomsku pa je bilo zborovanje rezervnih oficirjev, na katerem so zahtevali, da se vsi ti kraji priključe Poljski. Sorzna poročila. Curih, 25. maja. Beograd 10, Pariz 11.7625, London 20.7875, New York 444, Bruselj 75.575, Milan 23.375, Amsterdam 238.45, Berlin 178.12, Sofija 5.40, Varšava 83.75, Bukarešta 3.25, Praga 15.25. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Slron 2 »SLOVENSKI N A RODc.četrtek, 25. maja 1939. Stev. 118 Sodelovanje javnosti pri pospeševanju turizma Cvetic rr^e, slike — Naie največje bogastvo so prirodne lepote — Vsi so poklicani k sodelovanju Maribor, 24. maja Turistična sezona je spet tu. Maribor in dežela pričakujeta novih gostov. Putnik in mestni turistični urad v Mariboru že sprejemata prve turiste ter izletniške skupine. Turizem j« danes na pohodu v naglem tempu. Posvetiti mu moramo povečano ofcčo pozornost. Pri praktičnem pospeševanju turizma pa mora smotrno in dejansko sodelovati tudi celokupna javnost. Turistična vzgoja mora zajeti meščanstvo in vse podeželsko ljudstvo. Mestni turistični urad, ki si prizadeva na tem poo-ročju, naglasa, da moramo poleg teoretičnega znanja o zakonih, uredbah, razpisih, predpisih ugodnostih ter zaščiti rujskopro-metnih in zimskosportnih naprav dojeti v praktičnih življenjskih veščinah vse okolnosti in uporabiti vse možnosti za pridobitev tujcev, tako da jim nudimo v vsakem oziru prijetno bivanje in da so z nami zadovoljni. Pomisliti moramo, da je pri pospeševanju turizma in tujskega prometa velike važnosti zunanje lice ljudskih bivališč in turističnih krajev. To zunanje lice se mora stalno lepšati. Predvsem je poklicana občina, da točno izvaja svoj gradbeni ter regulacijski načrt in da pri svojem gradbenem programu varuje estetsko arhitektonsko stran ter narodno stavbni slog. Mariborska mestna občina je mnogo sto-^rila, ko je po načrtih, ki jih je zasnovala prejšnja mestna uprava, regulirala Glavni trg, ko je pomnožila in modernizirala avtobusni park, ko je izvedla tudi druga javna dela. Poleg mestne gradbene uprave je tukaj, rudi mestni turistični odbor, ki naj kontrolira tujski promet v mestu in ki naj daje vedno nove pobude za zbolj-šanje turističnih naprav v mestu in bližnji okolici. Seveda je poklicano tudi prebivalstvo samo, da sodeluje pri izpopolnjevanju ter olep sevanju mesta. Želeti je na primer, da skrbijo v našem lepem vrtnem mestu za okras stanovanj s cvetjem in zelenjem. Mi smo ljubitelji rož in jih spoštujemo s tem, da jih negujemo po vrtih in parkih ter da z njimi krasimo okna, balkone, terase itd. Pri tem nam precej pomaga tujskopromet-na zveza Putnik v Mariboru s svojimi le- pimi, iznajdljivo urejenimi izložbami t gra-| du in v kiosku na Aleksandrovi cesti. Cvet-j ie. rože, slike! To je najlepši okras naših i hiš, ki naj izpričuje nam in tujcu, da je Maribor kulturno mesto ter da je ▼ tem j okrasu verno zrcalo plemenitega izobraženega duha ter podoba našega zdravja in lepote. K temu se še pridružuje poglavje o cestnem prometu, ki mora 1 ti urejen. O tem so izrekli mnogi že svojo ostro, toda upravičeno besedo. Ne zadošča pa, da nadzorujejo oblastni organi siami cestni promet. Potrebno je sodelovanje celokupne javnosti. Treba je grajati brezbrižne kršilce prometnih predpisov. Tudi cestna kontrola je pri nas že uvedena, ki najostreje ter na licu mesta kaznuje cestne prestopke. Toda cestna kontrola pri nas še ni zadostna. Razen tega je treba strogo paziti na to, da se izvajajo higienski predpisi v gostinskih obratih, ki morajo skrbeti za absolutno čistočo in snago. Oblasti bodo večkrat nadzorovale gostinske lokale ter njih priti-kline, da se na ta način sitalno obvarujeta snaga in potreben red v gostinskih obratih. Ne more se Maribor ponašati z velikimi spomeniki, pomembnimi galerijami slik, raznimi monumentalnimi stavbami in drugimi bogatimi tujskoprometsnimi atrakcijami. Imamo pa vendarle v Mariboru gotove posebnosti, zanimivosti in značilnosti. Imamo nekatere spomenike zgodovinske in arhitektonske vrednosti, za katere se zanima tudi znanstveni svet. Največja kulturna pridobitev Maribora v zadnjem času je sodobna ureditev novega pokrajinskega muzeja v gradu, kjer se sedaj urejujejo v gradu razne kulturno historične, narodopisne, prirodoslovne, meščanske in druge zbirke. Imamo poleg tega tudi še Študijsko knjižnico, ki šteje preko 40.000 zvezkov, imamo sodobno urejene šole, mladinske domove, glasbene zavode, moderne hotele in gostišča ter druge pomembne kulturne, gospodarske in socialne ustanove. Naše največje bogastvo pa so prirodne lepote, ki obdajajo vse naokrog naše mesto in ki oblikujejo njegovo lepoto, sveže lice med zelenjem in cvetjem. Maribor je za- varovan pred severnimi vetrovi, poleti j« zaradi okoliških gozdov temperatura še precej prijetna. Združuje pestro in raznoliko okolico ter je izhodišče za turiste, izletnike, letoviščarje, ki si želijo bodisi v slove-njegoriške vinograde in sidonosmike, bodisi v Dravsko dolino med splave ki žage, kjer cvete lena industrija, bodisi na Dravsko polje med njive in žito, kjer so doma špe-narji in lukarji. ali pa na Kozjak, kjer so na somčnih holmih še zadnje tipične slovenske naselbine, bodisi končno na zeleno Pohorje med vesele planince in živahne smučarje, kjer krasijo vrhove sodobno urejene planinske koče in domovi. V neposredni bližini pa imamo kopališče na Mariborskem otoku, ki je najlepše in največje daleč naokrog z edinstveno lego na Dravskem otoku, poraslem z lepim gozdom in naravnim parkom. Zavedajmo se, da naš lepi mladostni Maribor izdatno širi svoj dobri sloves v širokem svetu. Ce že nima pomembne umetnosti ali monumentasLne arhitekt on ike, pa so tukaj bogate prirodne lepote, ki odtehtajo v veliki meri pomen in zanimivost kraja. Vedeti pa moramo tudi. da ne obstoji tujski promet samo v komJortu, hotelih, zdraviliščih, kopališčih, igrah in zabavah, marveč da sega še globlje v pristnost m bitnost kraja ter ljudi, ko beže zmernejši letovišča rji od šumnih letovišč in se zatekajo v zatišje pristne ljudske domačnosti. In Maribor z okolico se lahko ponaša s temi lastnostmi in značilnostmi. Z veseljem opažamo, da prihajajo radi k nam razni izletniki in turisti ter da se tudi ustavljajo pri nas. Prevladujejo pa še zmerom tranzitni potniki. V zadnjem času je v teku akcija, da se poveča število gostov, predvsem inozemskih, ki naj bi letovali pri nas dalj časa tudi v zimski sezoni. Nedvomno bi bilo več uspeha pri tem delu, ko bi ne živeli v dobi naglih sprememb. Lepi, simpatični Maribor, ki ima v svojih družabnih krogih tako vesele družbe, ki nudi krasne izlete k romantičnim v i not očem med solnčne gorice, na vriskajoče planine, zasluži, da se gostje naužijejo ob njem prisrčne domačnosti, zdravega humorja in originalnega razvedrila. Strokovno izpopolnjevanje mariborskih gostilničarjev Dvodnevni kletarski tečaj pri Ga m brin u in v Ornigovih kleteh v Ptuju Maribor. 24. maja Znana je iniciativnost Združenja gostinskih obratov v Mariboru, ki si prizadeva, da z raznimi predavanji in tečaji pospešuje strokovno znanje svojih članov. Mariborsko združenje gostinskih obratov je organiziralo tudi dvodnevni kletarski tečaj, na katerem se je članstvo seznanilo z vsemi pripomočki, ki jih pozna sodobno kletarstvo. Kletarski tečaj se je vršil pod strokovnim vodstvom kletarskega nadzornika prof. Franja Vojska danes popoldne v Gam brinovi dvorani, kjer je imel prof. Vojsk teoretično predavanje. Zbrane tečajnike, ki jih je bilo nad 50. sta uvodoma pozdravila predsednik mariborske organizacije gostilničarjev g. Klesič in preds. Z dr. gostiln, za Maribor okolico g. Holc, ki sta v svojih izvajanjih podčrtala veliko važnost kletarskega tečaja za vsakega gostilničarja, natakarja in vajenca, da se seznani s sodobno ureditvijo kleti ter nego vina. V triurnih izvajanjih je nato g. prof. Vojak predočil poslušalcem nego vina od stiskalnice pa do točenja v gostilnah. Omenil je vse mogoče pripomočke, ki so vsakemu gostilničarju nujno potrebni, da ustre-že gostu glede kvalitete vina. Tudi je predavatelj omenil vse pripomočke, ki so potrebni, da se pokvarjeno vino napravi spet užitno. Predvsem je potrebno, da se vino filtrira in z raznimi kemičnimi pripomočki čisti, tako, da ne izgubi arome in okusa. G. prof. Vojsk, ki je priznan strokovnjak, je nadalje naštel vse pripomočke, ki naj bi jih imel vsak gostilničar pri hiši. Izvajanja g. prof. Vojska so sprejeli navzoči s hvaležnim priznanjem. Danes se je vseh 50 tečajnikov iz Maribora in okolice odpeljalo v dveh avtobusih v Ptuj. Tukaj so si ogledali Ornigove kleti, kjer je imel prof. Vojsk praktično predavanje. Počastimo Tomšičev spomin! V petek 26. maja na Tomšičev grob Maribor. 24 maja Kakor vsako leto. odkar je Tomšičev grob na starem mestnem pokopališču, čeprav pod začasno, ven-uar pa pod gotovo oskrbo, je želeti, da se tudi letos 26. maja — na dan njegovega rojstva in smrti — iz krogov njegovih častilcev, zlasti pa od strani v Mariboru živečih rojakov Dolenjcev obnovi počastitev njegovega spomina in sicer tudi letos brez vsakega posebnega programa, zgolj z osebnim obiskom njegovega lepo ohranjenega groba, za katerega med drugimi posebno skrbita ga. Avstnekova in pokop, nadzornik g. Svenšek. Letos naj bi bila ta zgolj osebna počastitev se tem bolj zaželena, kei je to spomin na zadnji rojstni in dan smrti — zadnji v dosedanjem stanju starega mestnega pokopališča. Kakršnakoli že bo usoda tega pokopališča, toliko je že danes gotovo, da se bodo do prihodnjega leta ob tem času na tem pokopališču izvršile velike spremembe, ki bodo tako ali tako zadele tudi Tomšičev grob in njegov spomenik. Ker je letošnji 26. maj delovni dan, je pričakovati največ obiskov šele po 18. uri. Ob tej priliki bo na mestu tudi spomin na veličastni tabor na ljubljanskem polju pri Vižmarjih pred 70 leti 17. maja. o katerem je Tomšič tako izčrpno poročal v »Slov. Narodu«, ki je izhajal takrat še v Mariboru. Jubilejni koncert »Jadrana« Proslava 20 letnice narodno obrambnega in glasbeno kulturnega dela Maribor, 24. maja- V soboto. 20. t. m. je priredilo pevsko društvo »Jadran« v Sokolskem domu sve- j čan koncert v proslavo svojega dvajsetletnega narodno-obrambnega in glasbeno-kulturnega dela. Prostor mi ne dopušča, da bi se na široko razpisal o velikem nacionalnem in kulturnem delu, ki ga vrši »Jadran« že dva decenija med našim obmejnim prebivalstvom. Članstvo »Jadrana«, ki je moralo postopoma zapustiti svojo rodno grudo, je našlo zatočišče ob severni meji naše domovine. Z izkušnjami, ki jih je prineslo s seboj iz Julijske Krajine, je nadaljevalo svoje požrtvovalno delo med narodom: bodrilo ga je s pesmijo k zavednosti. Skoraj ne mine teden, da bi ne pohitel »Jadran« s pesmijo med naše ljudstvo ob meji. Kako zna mariborsko občinstvo ceniti nesebično in požrtvovalno delo »Jadrana« smo se prepričali na sobotnem koncertu. Dvorana je bila baje razprodana. — »Jadran« pa je v tej dobi posvečal vso pozornost tudi umetniški rasti naše pevske kulture, ter je dosegel pod veščim vodstvom svojih dirigentov (Lah, Vrabec) takšno stopnjo, da ga lahko smatramo za najboljši moški zbor bivše mariborske oblasti. Obsežni spored jubilejnega koncerta, katerega je z velikim razumevanjem na-Študiral in vodil agilni društveni pevo-vodja g. Ubald Vrabec, je tvoril štiri dele. V prvem delu smo slišali V. Krekovo »Najlepši kraj«. A. Foersterjevega »Spa-ka«, J. Gotovčevo »Pjesma žitonoša« in J. Aljažev »Na dan« z baritonskim solom, katerega je uspešno podal g. Kamuščič. V drugem delu sporeda je zbor podal 3 dela treh mariborskih komponistov in sicer: V. Mirkovo »Molitva«; »Jutro« podpisanega in U. Vrabčevo »Vera«. Zadnji dve sta bili napisani izrecno za to priliko in poklonjeni društvu ob jubileju. Baritonist g. Karel Kamuščič je podal v tretjem delu sporeda L. M. Skerjančevo »Vizijo«; J. Pavčičevo »Dedek Samonog« in N. Strito-fovo »Micka bi rada Jurka dobila«. — G. Kamuščič. ki je še gojenec zagrebške Glasbene akademije, razpolaga z lepim in prodornim baritonskim materijalom. Glas mu je v vseh registrih lepo izoblikovan. Tudi prednašanje pesmi je bilo (če abstra-hiramo pretirani mladostno-teatralni zanos) povsod v skladu s tekstom. Mladega baritonista je občinstvo navdušeno akla-miralo, tako, da je dodal arijo mlinarja Širne iz Gotovčeve opere »Ero sa onog sveta«. Upam, da se bo g. Kamuščič v bližnji bodočnosti razvil še v pomembnega pevca. Solista je skladno spremljala ga. £. Vrabčeva. — Zadnji del sporeda je obsegal J. Ravnikovo »Kam si šla mladost ...« ter celo vrsto narodnih pesmi v priredbah E. Adamiča (Ljubi dokler je čas); J. Gotovca (Podoknica in Omili mi u selu divojka) in Fr. Marolta (Barčica — Kaj b' jaz tebi dau — Kangalilejska oh-cet). Spored je bil skrbno pripravljen. Zbor, ki se v prvih dveh delih sporeda še ni mogel znajti v pravi formi — težke skladbe je izvajal z neko bojaznijo (ki se je posebno čutila pri tenorjih) — je prišel v sklepnem delu sporeda do polne veljave. Tu je občinstvo tako navdušil, da je moral skoraj vse pesmi, v katerih se je uveljavil tenorski solist g. Mirko Zižmond, ponavljati. Cas je kaj hitro minil, da smo začudeno konstatirali enajsto uro, ko smo se ob zvokih vseslovanske himne razhajali. Zbor »Jadrana« in njegov požrtvovalni dirigent g. U. Vrabec sta s tem uspelim koncertom zelo častno proslavila jubilej svojega dvajsetletnega neumornega dela. Nisem smatral za umestno, da bi se ob tej svečani priliki spuščal v podrobnosti in razčlenjeval izvedbo posameznih točk sporeda, temveč zaključujem svoje poročilo želeč društvu še mnogo uspehov in jubilejev. Prof. Karel Pahor. Iz Pol jčan — Ob novem voznem redu, Z uveljavljc-njem novega voznega reda smo mnogo pridobili in smo hvaležni železniški direkciji, da je ugodila našim prošnjam. Imeli bi le še eno željo, da bi se namreč ustavljal na naši postaji vsaj en brz o vlak. kakor je to svojčas že bilo. Glede novouvedenih vlakov poudarjamo, da sta oba dobrodošla, kar se že čuti. Tako popoldanski poltretji proti Mariboru in ponoči iz Maribora- Z uvedbo zadnjega nam bo omogočeno obiskovati v našem drugem centru gledališke in druge kulturne prireditve, kar je bilo doslej zvezano z velikimi stroški, saj je moral človek v Mariboru prenočiti, če sd je hotel kaj takega privoščiti. — Na naslov poštne direkcije. Kakor smo že poročali, posreduje od nedavna vse tukajšnje telefonske pogovore poštni urad Slov. Konjice. Ta ureditev zbuja med tukajšnjimi naročniki seveda nevoljo. Ne samo, da morajo interesenti za Ljubljano. Zagreb. Maribor in za kraje ob teh progah dolgo čakati na zvezo, ampak je še ta ne-dostatek, da svojega partnerja ne razumejo. Zato ponovno prosimo, naj posredujeta telefonske pogovore iz Poljčan neposredno Celje in Maribor in ne posredno okrog hrbta. — Ošpice razsajajo v kraju, predvsem pa med šolsko mladino. — Nadležno beračenje. Ljudje, ki prihajajo v Poljčane. se zgražajo nad nekim mladoletnikom, ki stalno pohajkuje po cestah okrog kolodvora ter nadleguje ljudi z beračenjem, ustavlja avtomobile po cesti in jc siploh v nadlego in breme občini ter vsemu okraju. Fanta, ki je delomrzen. bo slej ko prej treba spraviti v poboljševalni-co ali prisilno delavnico, za kar naj mero-dajne oblasti čim prej poskrbe. Tako je splošno mnenje glede tega fanta tukaj. — Za vojaške obveznike. Vojaški obvez-[ niki, ki so bili sposobni, pa so postali nesposobni ali deloma nesposobni za vojaško službo, se pozivajo, da se javijo pri občimi, radi odreditve pregleda po rekrutni komisiji. V poštev pridejo oni, ki še v prejšnjih I letih niso bili pregledani. — Koruza je dospela in jo naročniki dobe na občini. — Svinjska rdečica je uradno ugotovi jena v kraju 7jg. Bistrica. — Žigosanje sodov bo v Slov. Bistrci 27. maja. — Kulukarji pozor! Zavezanci ljudskega de'i (kuluka) se pozivajo zadnjič, da izvrše .tvoj kuhi k z delom odnosno s plačilom, ker se bo v nasprotnem primeru izterjal odpadajoči del eksekutrvnim potom. — Za davkoplačevalce. Vsi davkoplačevalci se obveščajo, da bodo v prihodnjih dneh dobili od davčne uprave posebne pozive za plačilo davčnih zaostankov in jih prosimo, da svoje obveznosti poravnajo, da se izognejo nepotrebnim stroškom zasadi prodaje nepremičnin. Kdor dolga ne more takoj, odnosno v določenem roku plačati, naj se zglasi pri šefu davčne uprave v Slov. Bistrici. • Iz Ljutomera \ V Ljutomer je premeščen učitelj Lojze Lušin iz Dolnje rebri. — Klao Sokolski dom. Sokolski kino bo predvajal 27. maja ob osmih zvečer in 28. maja ob štirih popoldne in ob osmih zvečer ter v ponedeljek 29. maja ob štirih popoldne veletllm »Dama s kamelijami«. V tem filmu nastopi filmska zvezda Greta Garbo. — Nekaj pripomb ob nočnem vlaku. Z novim voznim redom so bili uvedeni novi nočni vlaki, kar je vse hvale vredno, vendar so Se pred nami nekateri nedostatkl. Na postajah žerovinci. Ve rže j, Beltinci, Ivanjkovci, Križevci in Slatina Radenci se ponoči ne vrši služba in so čakalnice zaprte, tudi luči ne gore. že po samih predpisih bi morale na vseh postajah, koder vozi nočni vlak. goreti luči, kar je radi potnikov nujno potrebno. Vse navedene postaje so na prostem in je zelo nerodno, če se mora v temi čakati na vlak. Zgodi se tu- di lahko, če človek prtljago odloži in gre na stranišče, da iste sploh radi teme več ne najde. Vrhu tega so zlasti ti kraji izpostavljeni razbojniškim napadom. Kam bomo Sli pozimi, ker so čakalnice zaprte? Tudi ta vprašanja bo morala rešiti železniška uprava, ker so v tesni zvezi z nočnim železniškim prometom. — Okraden. Pred dnevi so ponoči iz pisarne šolskega upraviteljstva v šafarskem odnesli začasnemu učitelju žuncu Otonu zimski plašč in klobuk. Tatovi so pobrali tudi nekaj ključev. Vlomili so tako, da so iz veznih vrat odstranili šipo in odklenili vrata. — S strehe je padel. Rajšp Franc posestnik iz Negove, je padel s strehe, ki jo je na novo pokrival. Zlomil si je tilnik. Njegovo stanje je zelo resno. — Razpisana licitacija. Banska uprava je razpisala licitacijo del za regulacijo Mure ob meji. Licitacija bo 31. maja v sobi St. 47 tehničnega oddelka. Proračunska vsota znaša 866.523.95 din. Ta dela so normalnega značaja, ki se ob Muri opravljajo vsako leto. Večjih del pri regulaciji pa menda letos ne bo. Ta dela se bodo vršila le ob meji, dočim bo lepo Mursko polje še čakalo dolgo na regulacijo. Pretresljiva tragedija ljubosumnosti Odigrala se jc suoči v Vitanju In zahtevala je dve človeški žrtvi Celje, 25. maja V Vitanju se je ponoči odigrala pretresljiva tragedija, ki je zahtevala dve človeški žrtvi. Pred dobrimi šestimi leti se je poročila taikrat lSletna Marija Pirho-va z lesnim trgovcem Josipom Meškom v Vitanju, v zakonu se jima je rodil sinček. Po petih letih zakona sta se pa zakonca pred poldrugim letom ločila. Meško se je preselil v Oplotnico, žena s tinckom pa v Vitanje, Kjer je vodila hišo in trgovino ter oddajala v sezoni sobe za letoviščarje. V eni sobi je stanoval že 14 dni tudi 35-letni Pero Gjorgjevič, šef ekspoziture OUZD v Leskovcu v vardarski banovini. Gjorgjevič je bil prav tako ločen. Snoči po večerji je MeŠkova v družbi Gjorgjevića in s svojo materjo go. Pir novo odala v Kuzmanovo gostilno v Vitanje. V gostilni so posedeli in malo pokramljali. Usoda je hotela, da se je pripeljal Joško Meško z motornim kolesom po opravkih, v Vitanje. Okrog 21. ure je stopil v Kuzmanovo gostilno, da bi tam prenočil. Na Verandi je opazil svojo ločeno ženo v družbi matere in Gjorgjevića. Stopil je k Me-škovi in ji dejal, naj gre raje domov in. naj spravi otroka spat, kakor da sedi tu. Meškova mu ni odgovorila, nakar je ponovil svojo zahtevo. Ker je še vedno molčala, ji je zagrozil, da jo bo ustrelil. Ves razburjen je potegnil samokres in pomeril na Meškovo. Ta je hitro skočila po- konci in se skrila za stol, na katerem je sedel Gjorgjevič. Ta je razprostrl plašč pred njo. Meško pa je ustrelil na Gjorgjevića in ga zadel v levo zapestje. Nato je Gjorgjevič planil na Meška, oba sta padla, ter se začela ruvati. Na tleh je Moško še eaikrat sprožil in Gjorgjevića zadel v sence, druga krogla pa je oplazila go. Pirhovo na podbradku. Gjorgjevič je na meitu izdihnil. Pogodba ge. Pirho/e pa k sreči ni nevarna. Med borbo je Meškova pobegnila v prvo nadstropje Kuzmanove hiše, Meško pa je skočil v kuhinjo, ki je bila slučajno odprta in si pri vratih pognal kioglo v sence. Zgrudil se je mrtev. Zaradi strašne tragedije je dobila Meškova hud živčni napad, m Prišli so domači orožniki, ki so ugotovili dejanski stan. Ob treh zjutraj *o prepeljali trupli Meška in Gjorgjevića v mrtvašnico na vitanjskem pokopališču. Gjorgjevič je imel pri sebi hranilno knjižico z vlogo 22.000 din. Iz Vitanja so danes brzojavno obvestili ekspozituro v Leskove*"i o tragičnem dogodku in vprašali za navodila glede Gjorgjevičevega pokopa. Danes je v Vitanju sejem. Vse prebivalstvo je pod vtisom grozne trag-edije, Id je zahtevala dve življenji. Vse kaže, da je storil Meško svoje dejanje iz ljubosumnosti. Mariborske in okoliške novice — Poroke. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Franc Ogrizek, posestnik, in Lucija Mojzer, posestniška hči, od Sv. Lovrenca na Dravskem polju; Karel Ja-nežič, železniški uradnik, in Ana Delneri, zasebnica, iz Kotoribe; Edvard Polanec, trgovec, in Marija štibler, posestniška hči, od Sv. Martina pri Slovenjem Gradcu; Ivan Geder, posestniški sin, in Terezija Valenčak, kuharica, Aleksandrova cesta 26; Maks Toš, ključavničar, in JuH-jana Dvoršak, tkalka, Gubčeva 3; Karel Dobaj, pekar, in Hedvika, Zimšek, tkalka PoČehova 5; Anton Vrbnjak, železarski sin, in Frančiška Pavlic, železarska hči; Jožef Heric, kmečki sin, in Frančiška Ne-deljko, kmečka hči, oba para od Sv. Križa pri Ljutomeru; Srečko Kranjc, trgovski pomočnik, Tvorniška 19, in Ljudmila žerjav, šivilja, Studenci; Jožef Kopic, trgovski pomočnik, Koseškega 81, in Leo-poldina Derbiš, tkalka. Koseškega ulica 81; Jožef Kuntner, pečatar, Frankopano-va 5, in Terezija Terglavčnik, učiteljica, Runeč; Anton Kos, pomožni delavec državnih železnic, in Rozalija Vidner, oba v Studencih; Martin Reitmeier, poljski delavec, in Martina štraus, poljska delavka, oba v Rad van ju; Roman Mavric, šofer, in Ana Kralj, tkalka, Stritarjeva 28; Jožef Kramberger, tapetnik, Zagreb, in Terezija Fric, tkalka, Pobrežje. V Kraljevu sta se poročila Vinko Fermišek, radijski telegrafist, in Milena Kosec, uradnica. Bilo srečno' — Sokolski nastop v St. IUu preložen. Zaradi po vremenu povzročene poškodbe telovadišča in drugih nepremostljivih ovir se preloži javni nastop od binkoštnega ponedeljka na jesen 3. septembra, — Prošnja poštni direkciji. V soboto je prejelo naše uredništvo iz Celja redno pošto popoldne namestu zjutraj, 6eprav je bilo pismo na pošto v Celju oddano v petek ob 19.45. Isto se je ponovilo včeraj, ko smo zopet prejeli pismo iz Celja popoldne namesto zjutraj, kakor prihajajo običajno pisma vsak dan. Prosimo poštno direkcijo, da se za ta pojav malo pozanima, ker se nam zdi. da tu nekaj ni v redu. Krivca najbrž ne bo težko najti, želeli bi pa, da bi ga poštna direkcija našla in primerno poučila, kaj je njegova dolžnost. — Mariborska podružnica »Napredka« je imela te dni svoj občni zbor, na katerem je bil izvoljen za predsednika g. Drago Paljaga. Podružnica šteje 153 članov. — Razočarani napadalci. Mlajša moška sta navalila v temi na starejšega moškega, ki se je vračal iz Kamnice proti mestu. Naperila sta proti njemu samokres in ga pozvala, da jima pokaže, kaj ima v aktovki. Napadalca pa sta bila zelo razočarana. V aktovki so bile namreč — kopalne hlačke. — Rad vanjske novice. Rad vanjski občinski urad poziva vse voj. obveznike letnikov 1889 do 1901, da predložijo do 31. t. m. vojaške izkaznice te leta 1921 v svrho zamenjave. Prizadeti naj ae javijo v popoldanskih urah v radvanjski občinski pisarni. — 50.000 din škode imata posestnik Viktor Skledar iz Spodnje Hajdine in njegova soseda posestni ca Marija Bah, katerima je ogenj uničil domačiji — Is moške kaznilnice. V 8. poiožajno skupino je napredoval strokovni poslovodja Ivan Kanič. Knjigovodji D. Laziču je bil priznan prvi peri jod. povisek 9. položajne skupine. Prav tako je Ml priznan L period, povisek strokovnemu poslovodju 10. položajne skupina 1C Filigciču. Za paznika zvaničnika HL skupine je imenovan paznik pripravnik M. Stok, v H. skupino zvaničnikov je napredoval paznik Matija Vilfan. Pazniku zvaničniku Ivanu Horženu je priznan II. period, povisek v III. skupini zvaničnikov. Iz mariborske kaznilnice je premeščen v kaznilnico v Le-po glavi paznik zvaničnik Mi jo Strmeč ki. Na njegovo mesto je prišel iz lepoglavske kaznilnice paznik zvaničnik M. Veljovic. — Nočno lekarniško ■mžbo imata tekoči teden Vidmarjeva lekarna na Glavnem trgu in Savostova na Kralja Petra trgu. — oOletnico rojstva obhaja gospa Ivana Račičeva, najemnica Gambrinove restavracije. Slavljenki izražamo prisrčne čestitke z željo, da bi še veliko >križevStev. 72« in >Pygmalion<. Ker irnenovana še ni ozdravela in se je zdaj dovršil nadomestek njenih vlog, prideta obe igri zopet na oder. >Pygmalion< bo že drevi, četrtek 25. maja, ker je vlogo Pearcove prevzeJa Starčeva. V prvih predstavah te Shawove svetovno znane duhovite komedije so razen drugih posebno ugajale kreacije Ras-bergerjeve, Skrbinška tn P. Kovica, /pod etto Kriminal je prečudno znamenje naše dobe. Opaža se, kako silijo s kriminalnostjo omadeževani ljudje v ospredje. O tem nas je poučil že znani magdalenski primer. Oba tista »maedalencar nosita s seboj precejšnjo porcijo^ kriminalne obteženosti, ki se žarko odraža v značilni statistiki preukazni. Toda to ni osamljen primer. Tista »mag-dalenca« imata precej posnemal cev. V nekem mariborskem predmestju je pobiral nekdo podpise. Ko so poizvedovali za vnetim nabiralcem podpisov, se je izkazalo, da je njegovo ime že davno ovekovečeno v kriminalni beležnici. Število predkazni sicer me prekaša slave obeh »magdatencev*, pač pa se JI močno pribUžuje. Tudi iz nekega drugega kraja ob meji poročajo o sličnem primeru. Tudi tam je kriminalno obtežen človek pobiral neke podpise. Kriminalu nov vek slave sije. Pormlovast/ta vredni so le oni, ki so navezani na sodeio-Y**je ter mLu& taktik