^ ^ dan rasen "bot. nedelj ^^ in praznikov ^ daily except Saturdays. Sunday» and Holiday. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravnlikl prostori: >057 South Lawndalo Ave^ Off ico of Publication: 1887 South Lawndale Ava. Talephone, Rockwell 4904 YEAR XXXIX Cona Hrti Je $84» îf S^SSSÍ^S Ä^cÍ^SmLSVSS? CHICAGO 23. ILL. PONDELJEK. 4. AVGUSTA (AUG. 4). 1347 Subscription $8.00 Yearly ÔTEV.—NUMBER 151 Acceptance for mailing at apecial rato of poatage provided for In ssetion 1108. Act of Oct 8. 13IT. authorized on June 4, 1818 Holandska prístala na končanje vojnih operacij v Indoneziji Udala se je pritisku zaščitnega sveta Z. N. Pogoje so sprejeli tudi Indonezi BATAVIJA. JAVA. 4. avg.— Rolandij a in indoneška republika naznanili, da ae bosis pokorili zahievi varnostnega sveta Xaruienih narodov sa končanje (pvrašnosti v Indoneziji. General Van Mook, poveljnik 'fcolandakih sli, Je izdal ukas sa niaviiev alreljanja opolnoči (pondeljek opoldne, člkaškl čaa). jfctoeasno je predsednik lndone-ike vlade Sjarifoeddin dejal, da n* lovražnosli lahko ustavijo. Vin Mook je izjavil, da so holandske avtoritete prepričane, da )• resolucija, sprejeta na aejl varnostnega sveta, vmešavanje v indoneške notranje zadeve. Lake Success. N. Y.. 2. avg.— Na seji varnostnega sveta je bila sprejeta resolucija, ki zahteva takojšnjo ustavitev sovražnosti v holandgki vojni proti indone-$ki republiki. Resolucija tudi iva obe strani, naj izravnata iflikt z arbitražo in drugimi eedstvi, obenem pa naj obve-ičata varnostni svet o korakih, kijih bosta storili, da se vojna konča. Resolucija je bila sprejeta z plimi glasovi. Velika Brita-lija, Francija in Belgija, kolonialne sile, so se vzdržale glg£0 finja in s tem demonstrirale o-pozicijo proti resoluciji. Prej je Eelco van Kleffens, »landski poslanik v Washing-lonu, naznanil, da je njegova toda sprejela ameriško ponud-io za posredovanje v konfliktu. Amenika gesta je v prilog Ho-todiji, ki je v dveh tednih nenapovedane vojne proti indone-wi republiki dosegla glavne cilj« na Javi in Sumatri. Holand-m poslanik je dejal, da bo vze- Dolarska ekspanziji) Indoneziji Ameriška kontrola indoneške ekonomije Moakva, 2. avg - Zdaj, ko so w«ndske vojne operacije proti «doneski republiki, sprožile kuziJe sejah varnostnega F» Združenih narodov in s dale priliko Sovjetski uniji J "raza stališča, so bile v Mo-»vi izrečene obdolžitve o ame-»n britskih poskusih in-J^nje v Indoneziji. Ame->n Velika Britanija podpi-h"landsko vlado v interesu :tt* ovojih investicij v Indo- ptiji. tofmk ruske « asniške agen-Zl" v NVw Vorku trdi, da rJl.."rrj<'n'skl ^Ntal odločil za | (, v dolarske ekspanzije Poudaril je, da ta '•'ju tvori večjo nevarnost '"'landski in britski im- lo le nekaj dni za dovršitev "policijske akcije" v Indoneziji. Ruski delegat Andrej A. Gro-miko je zahteval umik holand-skih in indoneških sil na pozicije, katere so te sile držale pred izbruhom sovražnosti. Njegovo zahtevo je podprl samo dr. Oscar Lange, poljski delegat. Gromiko je obdolžil Ameriko, da je podprla Holandijo s svojo ponudbo posredovanja, ker ve, da so holandske sile zasedle sko-ro vse strategično ozemlje Indonezije. Gromikovo obdolžitev je pobijal ameriški delegat Her-schel Johnson. Izrazil je upanje, da se bosta obe strani držali provizij sprejete resolucije. Van Kleffens ni hotel komentirati akcije varnostnega sveta. Pred glasovanjem o resoluciji je dejal, da upa, da bo njegova vlada ustavila sovražnosti v Indoneziji. Po sprejetju resolucije je Lange kot predsednik varnostnega sveta zaključil sejo. Pred zaključenjem je Johnson predlagal, naj svet ponovno vzame v pretres grški problem, ker je grška monarhistična vlada apelirala na svet za akcijo proti Jugoslaviji, Bolgariji in Albaniji. V apelu je ponovila obdolžitev, da te države podpirajo grške gerilce v operacijah proti grški vladni sili. Johnson se je prej "posvetoval z državnim tajnikom Marshallom in drugimi visokimi uradniki v Washingto-nu o krizi, ki je nastala, ko je Gromiko vetiral ameriško resolucijo, ki je zahtevala ustanovitev nadzorne komisije za bal-banske države. Johnson je naznanil, da bo predložil varnostnemu svetu novo resolucijo. Vse kaže, da bo grško vpraša-nnje ostalo na dnevnem redu. Mnenje prevladuje, da bo prišlo pred generalno skupščino Združenih narodov, ko se bo sestala v zasedanju prihodnji mesec. 1*7!. ^ lr:<: Hup, Kongresnih Ramey izključen iz unije Toledo, O., 2. avg. — Unija državnih, okrajnih in mestnih uslužbencev, včlanjena v Ameriški delavski federaciji, je naznanila izključitev kongresnika Rameya. Kot vzrok je omenila, da je kongresnik glasoval za protidelavski zakonski načrt, čigar avtorja sta senator Taft in kongresnik Hartley. Naznanilo o izključitvi je objavil Arnold S. Zander, predsednik unije. Ramey je republikanec. Domače vesti ' Obisk Chicago. — Glavni urad SN-PJ so zadnje dni obiskale: Bivša Čikažanka Anne G. Ku-mer iz Universala, Pa., Mary Kaferle in hčerka Dolores iz Clevelanda. Nov grob na sapadu San Francisco, Cal. — Dne 24. maja je naglo umrl Anthony Yugo, star 23 let, član društva 304 SNPJ in vojni veteran — pri mornarici je služil tri leta. Zapušča starše in brate, vsi Člani SNPJ. Nov grob na vshodu Kitzmiller, Md. — Dne 5. julija je po dolgi bolezni umrl John Vaukem, star 72 let, doma iz Planine pri Rakeku, v Ameriki 44 let, član društva 243 SNPJ. Tukaj zapušča ženo, dva sinova in hčer. Is Clevelanda Cleveland. —- Po dolgi bolezni je v Collinwoodu umrla Anna Slopko, rojena Ostrelič, doma iz Pleterja na Štajerskem, v Ameriki od 1913, članica ABZ, KS-KJ, HBZ in SŽZ. Tukaj zapušča moža, štiri poročene hčere, sina, šest vnukov, tri sestre in brata, v starem kraju pa sestro. — Iz bolnišnice se je vrnila Gertrud Garbas. A vina korporacija zvišala cene Detroit, Mich., 2. avg. — Korporacija General Motors je naznanila zvišanje cen potniških avtomobilov za dva do šest od stotkov. C, E. Wilson, predsednik korporacijo, je dejal, da so bile cene zvišane zaradi večjih stroškov. Walter P. Reuther, predsednik unije združenih av-tnih delavcev CIO, je dejal, da je akcija korporacije nadaljnji korak na poti v inflacijo, depresijo in brezposelnost. Marshall je načelnik delegacije Truman bo odpotoval v Brazilijo Washington. D. C.. 2, avg. — Državni tajnik George C. Mar-shall je bil izbran za načelnika ameriške delegacije, ki se bo u-deležila konference v Rio de Janeiru, Brazilija. Konferenca, na kateri bodo diakijEije o skupni obrambi držav sapadne hemi-sftye, se bo pričela 15. avgusta. Ameriško delegacijo bodo tvorili William D. Pawley, poslanik v Braziliji; senator Vandenberg, republfkanec iz Michigana in načelnik' odseka za zunanje zadeve; senator Connally, demokrat iz Texasa; kongresnik Bloom, demokrat Iz New Yor-ka, in Warren R. Austin, ameriški reprezentant pri Združenih narodih. Imenovanje Marshalla za načelnika delegacije je naznanil državni department. Rio de Janeiro, Brazilija. 2. avg. — Diplomatični krogi so naznanili, da bo predsednik Truman dospel v to mesto na krovu bojne ladle Missouri 4. septembra. On bo imel govor pred zaključenjem konference repre zentantov ameriških republik. Konferenco bo odprl general Eurico Gaspar Dutra, predsednik brazilske republike. T Unija naznanila sklenitev pogodbe Chicago, 2. avg. — Krajevna unija Building Service Employ, ees, včlanjena v Ameriški de lavski federaciji, je sklenila pogodbo z American Paper Good; Co. Unija in kompanija sta se izognili provizijam Taft Hart-leyevega protidelavskega za ko na s sklenitvijo pogodbe. Predsednik unije je John A. Coleman. Sklenitev pogodbe je končala stavko, ki je bila oklicana pred štirimi tedni. italijanska ustavna skupščina potrdila mirovno pogodbo t>a Una; H »rr «, «a i * In-Ikrr Ir* k . K Kf,. k*. ■ • Ur Ur k, In*. jglasilo ruske rnt ntirala vojaške Indoneziji. Nagla-holandska armada »borožena z ameri-,n da je v akciji kim Mlarn brigada "norščakov, ki je ' >n opremljena v "riiks pohtika v soglasju z intere-Kapitalmtov, ki po • P"lja. plan ta žf ^-kvinina. Namen »italfctov je (ton ekonomije. Rde-'povedala končni M m britske Intcr ifneznL Rim. 2. avg. — Ustavna skupščina je ratificirala mirovno po godbo z 262 proti 68 glasovom Komunistični poslanci so se vzdržali glasovanja, levičarski socialisti pa so vodili opozicijo proti ratifikaciji. Odločitev je padla po treh dneh Ijute debate. Storjeni so bili poskusi za odložitev glasovanja # Skupščina šteje 55« poslancev. Ko je bi! predlog dan na glasovanje, je bilo navzočih 410 poslancev in 80 poslancev se je vzdržalo glasovanja. Pogodba določa, ds mors biti ratifikacija predložena franco skemu zunanjemu uradu. Pogodbo so sestevile štiri velesile 000, Jugoslavija $125.000,000 Grčija $105,000,000, Ab*sinlj< $25,000,000, Albanija pa $5,000.-000. , Italiia je izgubila tudi ko lonijc v Afriki. Te so Eritrejs Libija in Somalija. Ona mora priznati neodvisnost Abesin*j« in Albanije. Poleg tega je Italija izgubila Dodekaneške otoke, ki so prišli pod Grčijo, Trst, večji del Ju-lijske Krsjine in kos ozemlja ob francoski mfcjl D*! -Julijske Krajine je prišel pod Jugoslsvl-jo. Trst in okolice sta hila In-ternacionalizirana in prišla pod kontrolo organizacije Združenih narodov. Mirovna pogodba omejuje Ita - Amerika. Rusijs, Velika Bri-> lijansko oboroženo silo na 297.500 tanijs in Frsnclja. Vse velesi-mož. 200 tankov. 350 bojnih le le z iziamo Rusije so potrdile tal In boino mornsrico na ton*-pozodbo to «7/100 ton Tri italijanske Italija bo morslf plačati voj- bojne ladje. pet križark in oaem no odškodnino v vsoti $360.000, rušilcev bo razbeljenih med šti-000. Rvsijs bo dobila $100,000,- rt velesile. Izgleda za združitev CIO in ADF ni Murray naslovil ostro pismo Greenu Washington, D. C., 2. avg. — Philip Murray, predsednik Kon gresa industrijskih organizacij, je onemogočil združitev med svojo organizacijo in Ameriško delavsko federacijo v tem letu. Obdolžil je voditelje ADF blokiranja prizadevanj In želje delavcev za takojšnjo kooperacijo v zadevah političnega in ekonomskega značaja. Murray je naslovil ostro pismo Williamu Greenu, predsedniku ADF. Opozoril gaje na-deklaracijo članov eksekutivne-ga sveta ADF, da se mora združitev obeh delavtkih organiza cij izvršiti pred določitvijo skupne akcije. "Z deklaracijo so člani ekse-kutivnega svets ADF," prsvi pismo, "demonstrirali, da so pro-11 skupnim naporom organiziranih delavcev in skupni borbi proti silam reakcije. Vaša od klonitev diskuzij glede tega vitalnega vprašanja in vztrajanje pri zahtevi dolgih pogajanj je jokaz, da nočete videti nevarno-tti, ki preti delavstvu s strsni reakcije. Očitno je, da je stališče članov eksekutivnega sveta proti enot nosti med delavci, da bi lahko vodili učinkovito borbo proti reakciji na ekonomski in politični fronti." Murrayevo pismo, zsdnjo v •erljl pisem, ki so bila Izmenjana med njim In Creenom, je u-ličilo možnost zdiužltve CIO in ADF v tem letu Grčija bo dobila imeriike ladje A trme, Grčija, 2 avg. — Ad nlral John A. Snackenberg, lan ameriške mbrije v Grčiji, je naznanil, da bo Grčija dobil« "est ameriških patrolnlh ladij. Nosljivost vsake Isdje Je 450 ton. I^sdje bodo ¿"deljene grški bojni mornarici. Vodja ogršhe itranke pobegnil Budimpešta, Ogrska. 2. avg— Poročilo pravi, da Je Vlnce Na-gy, - vod »s stranke svobode, pobegnil Iz dežele, da ae izogne a-retanji. Njegovs stranka, ki je vodils opozicijo proti vladi, )e bila nedsvno rszpuičena. holandija bo dobila kredite od amerike Zatiranje gibanja za neodvisnost v Indoneziji OKUPACIJA MA-LANGA NAZNA-NJENA Washlngton, D. C., 2. avg. — Robert H. Littlejohn, načelnik administracije vojnega premoženja, je namignil, da bo Ho-landija dobila od Amerike kredit $25,000,000 za nakupe pre-višnega ameriškega vojnega materiala, da bo lahko zatirala gibanje domačinov v Indoneziji za nenodvisnost. Holandija in Šest drugih držav je apeliralo na A-meriko za kredite. Naznanilo, da bo Holandija dobila kredite, je bilo objavljeno potem, ko sta Avstralija in Indija pozvali varnostni svet Združenih narodov, naj stori korake za ustavitev sovražnosti v Indoneziji. Holandske sile v Indoneziji uporabljajo ameriška bojna letala v napadih na mesta. Oborožene so tudi z ameriškim orožjem/* Holandski pomorščaki, ki so bili izvežbsni in opremljeni v Ameriki, tvorijo hrbtenico holandske armade v Indoneziji, ki pobija slabo oborožene domačine. Po porazu Japonske so britske sile priskočile na pomoč HolandiJi. Omogočile so Ji ponovno kontrolo Indonezije. Holandija se je odločila za zstrtje gibanja za neodvisnost Indonezije z oboroženo silo. BataviJa, Jeva, 2. avg. <— Poveljstvo holandske armade je naznanilo okupacijo Malanga, sedeža parlamenta indoneške republike. Okupatorji 8o našli mesto v razvalinah in plamenih. Indoneške sile so pred umikom razdejale mesto. Naznanilo dostavlja, da se holandske vojaške kolone vale v smeri Tjilatjapa, pristaniščneg« mesta na južnem obrežju Jave, _ ki je v rokah indoneških sil. 'Morilec dečka Prve kolone so prodrle do toč ! pridrian za Veleporoto ke, ki je oddaljena 10 milj od H Anglija zabredla v resno krizo Trgovinski minister Cripps v Parizu London. 2. avg. — Will Law-ther, predsednik rudarske unije, ki ima 720,000 članov, je dejal, da je Anglija zabredla v resno ekonomako krizo. On je govo ril pred člani odbora svoje unije potem, ko je vlada premierja Attleeja apelirala nanj, naj o-dobrl delovni teden 44 ur, da se poveča produkcija premoga. "Sestal sem se s člani vlade," je rekel Lawther. "Vsi so na-glašall reanost krize. Anglija ne bo okrevala, a ko se ne bo povečala produkcija premoga." Voditelji liberalne stranke so izjavili, da se Anglija v ekonomskem oziru bliža atanju oblega* nja. Ako ne bodo podvzeti drastični koraki, je polom neizbežen. Prej je vlada prixnala, da je naslovila apel Ameriki, naj ji odvzame večji del bremena stroškov v skupni okupacijskH coni v Nemčiji. Njeni stroški znašajo $200,000,000 letno. Paris, 2. avg. — Britski trgo vinski minister Stafford Cripps je dospel v Pariz, kjer se je se-etal z Wllllamom L. Claytonom, načelnikom divizije za ekonomske zadeve ameriškega državnega departmenta. Predmet razgovora med njima so bile ekonomske potežkoče v Veliki Bri Uniji. Dr&avnt tajnih Mar• •fcail zavrnil sugeštijo Wsshington, D. C., 2. avg, — Državni tajnik George C. Mar-shall je zavrnil sugestijodt-l(tnlkjl obe*.t»a, če bodd najdeni v gozdičku v bližini obiojH>i eksekutlrsni rn^ts Natanvs. Obe trupli sts Bhuk0 „vtorltete ao Ignorlrsli bili rszmeaarjenl. grožnjo. Po najdbi trupel je zabadal teror v Palestini. Bojazen Je London. 2 avg — Arthur pred novimi repriselljsmi. fcld- Creerh Jone», minister za kolo je in britske čete so se spopedli nlje, je ostro obsodil žldovsk* v Tel Avivu In drugih mestih teroriste, ki so obesili dvs brit- V teku spopedov so bile razde- ska podčastnika v Palestini, v jane trgovine in povzročene ško svojem govoru v parlamentu da Je velike IVjal ja. ds so teroristi Izvršili Britske čete so streljsle ns brutalni zločin. Jones Je midva avtobusa v Tel Avivu. Tri- /nanll, da bodo brltake avtorlte Je žldje so bili ubiti v enem sv-j te odredile drastično akcijo v tobusu, dvs (M v drugem svto- Palestini. pogajanja med avtno unijo in ford co. Unija se hoče zaščititi pred odškodninskimi tožbami FORD IN MURRAY SE SESTALA DETROIT, MICH.. 4. avg.-Unija sdrušenlh avtnih delavcev CIO Je sakljufttla osem ur trajajoča pogajanja s Ford Motor Co. In nssnanlla, da le sklenitev premirja v ssdnjom momentu bo odvrnila stavko 107,000 delavcev v tovarnah kompanlje v Detrol-, tu in drugih mestih. Sporno vprašanje Je sašftlta delavcev pred Taft-HartlerJa-vlm sakonom. Nssnsnilo pravi, da ae bodo pogajanja med unijo ln kompantjo danes obnovila. Ako ne bo prišlo do sporasuma, bo unija okllcsla stavko. Detroit, M leb* 2. avg. — Ford Motor Co., kl se hoče Izogniti stavki, je naznanila, da se bo prostovoljno odpovedala nekaterim pravicam na podlagi Taft-Hsrtleyevegs protidelavskega zakona, Ona se pogaja i unijo združenih avtnih delavcev CIO, katere predsednik je Walter P. Reuther, Predlagsla jo uniji, naj se obveže proti oklicu stavk. V njenih tovarnah v Detroitu in drugih mestih je uposlenlh čes sto tisoč delavcev, članov avtne u-nije. Kompanija je nasnanlla, da bo ignorirala provizije proti delavskega zakona glad« odškodninskih tožb, pred katerimi se hoče unija zavarovati. Pogoje je naznanil Henry Ford, predsednik kompanlje, po konferenci s Phllipom Murray-jem, predsednikom Kongresa Industrijskih organizacij, v New Yorku. Ford je dejal, da so po-isjsnja z avtno unijo dobil« sna-« ?sj lutkarske igre ln apeliral na Murrayja za osebno Intervencijo v svrho odvrnltve stavke. Avtna unija je zapretlla s okll-:em stavke. Odločitev bo kmalu padla. Ford je pojasnil vzrok, zakaj *e je obrnil na Murrayjs za po-tredovanje. "Ugotovili smo, da w ne pogajamo z reprezentant! ivtne unije," Je dejal, "Druge (lave, ki so daleč od središča ugajanj, imajo besedo. Unija '.ahteva uključitev provizij v lovo pogodbo, ki so v nasprotju t določbami Taft-Hartleyevega '.akona Tega ne moremo storili, ker bi se unija postavila nad 'skoti. Stavka, ako bo oklicana, bo proti zakonu in vladi." Sestanek med Fordom ln Mur-syjem v New Yorku je nazna-nii Richard T. Leonard, podpredsednik avtne unije ln direktor departmenta unije za For-love tovarne. I^onard Je dejal, la se mora s|>or med unijo ln kompanljo Izravnati v Detroitu. Murray ni hotel komentirati 'zjavc ptedsednlka Ford Motor Co. _ Paraguajtki rebeli se bliiajo glpvnemu mestu Bu*»">s Aires, Argentina. 2. a* g — Sem dospelo poročilo nravi, da oborožena sila osem t!< soč rebelev prodira v smeri A-lunclons, glavnega mesta Paragvaja, Hevolta je izbruhnila pied netimi meseci. Cilj je str-moglavljenje režima predsednl-ks lliginija Morlnigs. Rebeli so v teku prodlrsnja okupirali več mest. H Unija voznikov izvojevala zvišanje Pittaburgh, Pa., 2. avg. — U* nja voznikov Je Izvojevala zvišanje plače za 17 Ir pol centa na uro In druge k'*iceelje od orga ni/arije Motor Carriers Asan. Sklenila je pogodbo c organizacijo, katero so člani unije odo-brlH. PROSVITA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTB al ud published by Slo»«* National Bonoflt Society _____M ZdruSon« dri« v« (lavas Chief) I» Kanado »JO na loto. $4.00 ta pol lata. 12.00 ta ¿otrt Iota; so Chicago lo okolico Cook Co- SI.SO ia calo loto. S4.75 so pol lata; ss Inosemsivo HIJO. Subscription ratoai for Iba Unttod Stoto« (except Chicago) and Canada M JO por roar. Chicago and Cook County MM por ysa», SUJO por y sor. po do«ovoru__Rokopisi dopisov In nonaroéonih člankov so oo vra¿a)o. Rokopisi literarna vsebine (¿rtico. povsstt. potmi ltd) so vrnolo pošiljatelju lo v slučaju, ¿o lo pHloftll Advertising ratos on agraomoat—Manuscripts of communication» and unaottdtod a me lot will not bo returned. Other manuscript* such ss tiori«! piayt. pooms. ate- will bo returned to sonder only whon swornp»niad by soil addressed and Nsstov as vso. kar kna stik s PROSVETA 2S57 • M So. Lawn dale Ave., Chicago 23, Illinois -- PONDEUEK 4. AVOITST, ^ yia&ßvL na&lk, noMlbut Iz urada "Big" Tonyja Oakland, Calii — Počitnice imam vsak dan, nedeljo pa ca nameček. Je res prijetno živeti! Imam dovolj časa za čitanje in pisanje, a rajši čitam kot pišem Sem naročnik na Proletarca in dnevnik Frosvoto, Polog teh lii-stov čitam tudi lokalne listo. Veste, sem tako salamensko "kunšten", da čitam tudi angle* ške liste, toda mi nič kaj ugajajo, kor udrihojo po vsem, kar je naprednega. Poslali smo tudi že več paketov našim v Jugoslavijo. Kdor ima skušnje, mi bo priznal, da je s pošiljanjem paketov veliko dela. Brat naše mame, ki živi v Zagradu, fara Skocijan pri Mo- i v m u al o x . .i xii i. i .kronogu, se nam lepo zahvalju-Razni Hearsti so zopet zavriščali proti Sovjetski uniji, ker.se Je • za Jiine p^«» p^ da njen predstavnik pri Združenih narodih Andrej Gromiko zopet L y0 k . b- -el ^ w poslužil veta, s katerim je zadnji torek ubil ameriško re^lucijo, ,' ^ ,, 'Amerlkijt Tu-naporjeno proU Jugoslaviji, Albaniji in Bolgarski. Oglasili ss J precej po vol j no piše o novi bodo tudi liberalno usmerjeni poedinci, ki so v načelu proU vsaki ^ ^ ^ ' ka- votovni pravici in pristaši ideje svetovne vlade v obliki demokra- ' . . , * ■ { tične svetovne federacije. Teh je v Ameriki že precejšnje število. £ £ ^"od' po- kajti misel o abjolutni potrebi svetovne vlade dobivaz M* privadil tudi nove vlade,"da dnem nove privržence. Za idejo svetovne vlade se je zadnje čase /' «aoreduieio a še vedno na primer izreklo že okrog 16 državnih zbornic, volilci v Massa- in0™ chusettsu pa sedem proti enemu, ko je bilo lanako jesen to vpraJ £ primanjkuje obutve in ob- šanje na referendumu. V VVashingtonu o tej ideji seveda nemi 1 rajo nič slišati. Prav tako ne v Moskvi. Tudi mojim sestram v Deden kdor je zadnjo tedne opazoval napete bojo med predstavniki Mu pri Višnji gori som poala\ ameriške in ruske vlade v Lake Successu-s kakšno zagrizenostjo U« sedem paketov, kakor tudi 18 so se naši diplomati zaletavali v tri balkanske "komunistične" številk Prosvete, v katerih sem vlade, jim odprto grozili z "efektivno akcijo,H prav kot kakšnim opisal našo potovanje po Ame- pobalinom in ne kot enakopravnim narodom—kdor jo opazoval rlki. S tam som si prihranil ve- vso to igro, se ne čudi, ako se je Gromiko po nalogu Moskve zopet liko pisanja in poleg mojega po- Diplomacija velikih anarhistov zatekal k vetovnl pravici in ubil ameriško resolucijo. tovanja bodo čitale še kaj dru gega zanimivega. Mogoče se bodo ksj naučile; sedaj tiste Prosvete romsjo od hiše do hiše. Iz pisem je razvidno, da niso Ako bi tukaj »e šlo za umazano imperialistično borbo, bi se ameriška resolucija dala vsaj deloma zagovarjati. Po tej resolu ciji bi zaščitni svet Z. N. namreč imel na Balkanu stalno komisijo, ki bi pazila, da ne pride do kakšnih obmejnih inoidentov med I zadovoljne z novo vlado. Revi Grčijo na eni ter Albanijo, Jugoslavijo in Bolgarijo na drugi stra- ca so bile zapeljane od nazadi ni. Vsled zunanjih intrig na Balkanu pa pološaj na tej moji ni njaških voditeljev. Razvidno je posebno prijateljski, kakor tudi ne odnošaji med temi vladami, tudi, da imajo preveč tesno zvei Ampak namen te resolucije, vsaj kar se ameriške diplomacije tiče zo z župniščem. Na domu, kjer —da ne rabimo besede "Amerika," kajti dežela Je pri tem povsem )e meni tekla zibelka, so ostale nedolžna—je bil vse kaj drugega kot pa čuvanje miru na Balkanu, dve moji polsestri, ena je osta-Pravi namen te resolucije je bil na eni strani diplomotično iu I« tetka, druga se je pa omošila ganje, ako ne odprto teroriciranje in poniževanje Jugoslavija, Al- in ji je Bog dal sedem otrok, sa-bsnije in Bolgsrske, na drugI strani pa protektiranje grške monar- me dečke. Poroča mi, da so ko-hofašistične reakcije, katero drže zapadne "demokracije" na po- munisti ubili štiri fante. Eden vršju—prej Anglija, zdaj pa Amerika s svojimi dolarji, orožjem he bil bogoslovec. Torej slednji in vplivom. Rusija bi bila torej slab zaveznik in zaščitnik teh bi bil postal novomašnik, če bi držav, ako bi jih ne ščitila pred takimi insultl s strani ameriške g* komunisti ne bili poslali v dolarske diplomacije in grške reakcije. V teh insultlh so je zad- nebesa njlč posebno odlikoval Herschel Johnson, podnačelnik ameriške Njen moj pa je pobegnil na diplomacije v Lake Successu. Koroško radi strahu pred ko- * munizmom. Tako pobožni lju- To pravimo kljub temu, da se načelno ne strinjamo niti z ruskim, Ija v stari kraj. Ako bi b mlajša, bi zavihala rokave, i tja in pomagala pri obnovi svoji moči. Toda jaz sem pu» la 34 let svojega življenja v \ deželi in težko delala v borbi obstanek. Torej sem P"'1*1* najboljša leta Sicer ps dris ni department nikomui ne a voli, da bi šel tja. da b, ljud izvedeli resnico Ko *mo izvedeli zs trpljen naših bratov ¡n sester v m domovini, nas je šk» na u* na delo za lačne, bolne >n u* „e brate »n sestre. za nedolžne otroke l»-J smo sa U reveže neki.; ^ pa sa domobran- ^ ^ slovenskega naroda, kot s lali v vašem Va» la «adostu* nim. ds je vsakdo ki j» _ S£> ptimo u C^ UndaJ rov si 10c v obran.^ Največ jo nabrala —J Vsota znaša V' t** rpr^, -1BK. 4 AVGUSTA >947 PR08VKTA „¿ledi po stari domovini (Poroča Franjo Aleš iz Ljubljane) ljudsko zadružništvo Skrb slovenske Ijudfke vlade za novo zadrtiz-niitvo v Sloveniji Prvi slovenski petletni gospo- Jsk» načrt, ki je bil sprejet na Sedanju ljudske skupščine v Sem juliju, je vključil tu-o zadružno gibanje v pro-" Po tem načrtu je težišče «družnega razvoja izoblikovan v treh tipih ljudskih zadrug: to it kmecko-delovnih zadrugah I nabavno - prodajnih (naprozah) zadrugah in končno obrtno-pro-duktivnih zadrugah. Da se bodo te zadruge čim prej okrepile in da bodo mogle izpolniti svoje dolžnosti v dobi izvajanja petletnega gospodarskega načrta, je določil zakon o prvi petletki vsa potrebna materijalna in kreditna sredstva. Po najnovejših . statističnih podatkih je v Sloveniji sedaj 39 kma-lio-delovnih zadrug; v to število je vključeno 14 polje-dflsko-živinorejskih, 14 vjno-gradarsko-sadjarskih, 4 izrazito vinogradarske, 3 izrazito poljedelske in 1 izključno sadjarska »druga. Te zadruge imajo 'nad 4,500 hektarjev skupne površine ter preko 5,000 članov. Načrt določa, da se tem kmečkim zadrugam omogoči postavitev novih gospodarskih objektov, nabavo kmetijskega orodja in strojev, plemenske živine, napravo vzornih vinogradov in sadovnjakov ter izvedba mehanizacije kmetijstva po modernih načelih tako, da bodo te zadruge predstavljale vzorna kmetijska posestva. " Obrtno-produktivnih zadrug je trenutno v Sloveniji 30, ki vključujejo že nad 3,000 članov. V te zadruge je vključena tudi domača obrt. Ker je v teh zadrugah in od tolikih članov stalno zaposlenih v produkcijskem procesu samo 2,000 oseb-zadruž-mkov, ima obrtno-produktivho zadružništvo pri svojem delovnem procesu še večje naloge, tako da bo moglo napraviti v nadaljnjem petletnem razvoju p6-mtmben korak prav z nalogo povezanja delovnih obrtnikov v večja zadružna produktivna podjetja. V Sloveniji je zelo razvito tudi gozdno-lesno zadružništvo in je danes zajetih v 47 produktivnih zadrugah okrog 100,000 hektarjev gozdov, kar predstavlja 12 odstotkov skupne gozdne površine v Sloveniji. Zadružnih članov je v teh zadrugah nad 5.400. Petletni gospodarski načrt določa, da se bodo povečale 'esno-^ozdne zadruge po številu m po površini tako, da bo do leto 1951 zadružne površine gozdov vsaj 200,000 ha. Tako so s prvo slovensko petsto podani solidni temelji zadružnemu gibanju, ki ima pred *ooj vse predpogoje uspešnega razvoju v korist zadružnikov in slovenskega narodnega IMpodarstva. iz DELAVSKEGA !n strokovnega GIBANJA v*goja novih 135,000 •trokovnjakov Jul-ja meseca se je vršila v konferenca jugoslo-dfT Zvt'*ne načrtne komlsl-[ 1,1 J" J« vodil predsednik te t lMjr Andrija Hebrang ob •^'»ovt, fnjnjRtra 7M delo .. J PiMsdnikov rcpubli- r'i( rtnih komisij. M delovnih naporih v '"mnjh investicijah bo iz- i* Pr vi jugosk ltut i: i etr-.j i fc [ ' di v, BL.. iijarde >vanska petin milijarde " sle v industrija- • ktrifikacijo drža vsote pa bodo tu-' io novih delovnih > »n novih kadrov, izjavil " ' kominije FLRJ, •vija potrebovala v ».t 370 000 n#kvallllclra-kvalificiranih d.-Z -VÜ2 ki ao š« aa jo viaoka, toda nalog« gospodarskega načrta tariaio. da s« pea-vočaano mobilizira in uvrali v proizvodnje in ostala panoga go spodarslva približno en milijon novih ljudi. Današnje narodno gospodarstvo v Jugoslaviji ne pozna brezposelnosti. Tudi gospodarska politika napram kmetom je drugačna. Pritck iz kmetov v mesta ni več tako velik, kakor je bil v stari Jugoslaviji. Za vodstvo in vodinle položaje v gospodarskih podjetjih je predvidena potreba 135,000 novih strokovnjakov. Povsod se vrši velika, kampanja za vpis mladine v tehnične srednje šole in gimnazije ter na vseučilišča. Odgovornost za vzgojo teh sto-tisočev mladih ljudi so prevzela ministrstva, vodstva podjetij in ravnateljstva. Delavske strokovne organizacije so se obvezale, da bodo omogočile izvršitev prve petletke Na II. plenumu glavnega odbora delavskih strokovnih organizacij Slovenije, na katerem je bil prisoten tudi predsednik vlade LRS Miha Marinko, minister za delo Tomo Brejc i. dr. so se zastopniki delavskih strokovnih organizacij obvezali, da bodo sindikalne organizacije Slovenije mobilizator delovnega ljudstva za izpolnitev petletnega gospodarskega načrta. Po raznih predlogih so se vodilni funkcionarji delavskih strokovnih organizacij odločili za uvedbo takozvanega brigad-nega sistema tekmovanja, a da ne bo prišlo v proizvodnji do zastoja ali kakih večjih napak, bodo tudi sindikalne organizacije budno pazile na točna izvajanja predpisov o .delovni disciplini. Ob tej priliki pa se bodo izboljšali tudi pogoji pre? skrbe delavstva posebno z ustanovitvijo industrijskih magaci-nov, odkoder bosta delavec in nameščenec oskrbovana z vsemi racioniranimi predmeti. Po slovenski petletki je predvideno, da bo morala Slovenija vzgojiti do 1. 1951 — 40,000 novih strokovnih kadrov. ♦ » Ti|di z Albanijo kulturna konvencija Sredi julija je bila podpisana konvencija o kulturnem sodelovanju Jugoslavije in Albanije in to prav na obletnico podpisa prijateljske pogodbe med obema državama. S to konvencijo so se ponovno potrdili iskreni stiki in vzajemni odnosi, ki so nastali že med narodno osvobodilno vojno in ki *o se še bolj poglobili v dobi miru. Zanimivo je, da je bila kulturna konvencija podpisana prav v času, ko grški monarhofašisti stalno provocirajo na jugoslovansko-grški in grško-albanaki meji ter izzivajo novo vojno. Tako ta konvencija znova dokazuje tesno sodelovanje in pripravljenost jugoslovanskih narodov in albanskega naroda, da odločno korakajo naprej po začrtani poti, ki zagotavljajo mir med narodi ter bratsko in trajno sodelovanje. S seznanitvijo kulturnih pridobitev nove Jugoslavije in nove Albanije se tako u-tr ju jejo tudi politične in gospodarske vezi med obema državama. • Kulturno-prosvetna politika v razdobju 1947-1951 Petletni gospodarsik načrt v Sloveniji se tesno naslanja na stopnjo dosedanjega razvoja. Tudi naloge kulturno prosvetne politike v tem razdobju iz hajajo iz dosežke razvojne stopnje ^lovenake kulturne in Pred- prosvetne ravni. Ker pa je v Sloveniji visoko razvita tradicija ljudske proavete in likvidirana nepismenost, so za dvig kulturne ravni v dobi petletne- _____ ga gospodarskega načrta večje * narodoam" qo Wot v nekaterih drugih repub-i, Po tah podatkih aa likah v Jugoslaviji. * *** Stvarne naloge kulturno-pro k«l00c * 000 • »radnjašolako gVetne politike v Sloveniji v * Ta v"°k<*>l»ko izobraz- ra«iobju prvega gospodarskega ""lika .. Jugoalavi- načrta so bedeče: Reorganizacija vzgoja pr«d-šolaka mladina. Namesto dosedanjih otroških vrtcev bodo organizirani takozvani domovi igre in dola, v katere bodo zaposlene matere oddajale preko dneva svoje otroke. Izpopolnitav sistema šol. U-čencem in dijakom bo omogočen prehod iz nižje na naslednjo višjo stopnjo. Osnovna izobrazba je danes podana v sedem let ki, ki bo že zajemala v višjih letnikih snov nožje gimnazija. Leta 1951 bo obiskovalo v Sloveniji sedemletke in nižje gimnazije nad 50,000 učencev (v letu 1 m le 19,000). Izpopolnile se bodo tudi delavske večerne gimnazije za kadre, ki so že v. produkciji. Ustanovljene pa bodo tudi delavske fakultet*, kjar bodo slasti iakosvanl no-vatorjl in iaumiteljl ter udarniki dobili vso možnoat da ae nadalje izobrazijo na univerzi. Organiziranja in sistematiziranje strokovnega šolstva. Po tem načrtu je osvojeno načelo strnjenega pouka v treh mese cih za učenpe v gospodarstvu. Izpopolnitev slovanake univerz». Za investicije je doloee-nih 237 milijonov dinarjev. Lani je bila odprta ekonomska fakulteta, v letošnji jeseni bo odprta agronomska.. Široke ras vojna mošnostl dobiva tudi snanoar. Doslej so mnogi znanstveni instituti ter znanstvena društvo pokazali velike napore in dosegli znatne uspehe zlasti pri reševanju tistih osnovnih vprašanj, ki so bila postavljena pred ljudsko gospodarstvo. RasvoJ kinematografi)« v Sloveniji je dobil novo sm«r in o-gromno podporo. V Slovenskem petletnem gospodarskem načrtu jc predvidenih 80 milijonov za potrebe kinematografije. .Ta znesek bo uporabljen za nove kinematografe ter za produkcijo slovenskih žurnalov, dokumentarnih in kulturnih filmov ter umetniških filmov. Petletni gospodarski načjrt je živahno vzpodbudil slovenske kulturne in prosvetne delavce, umetnike in prebudil mnoge talente, ki bodo bogatili s svo-jirai deli slovensko nacionalno kulturo. Ustvarjalne sile ustvar jajočlh kulturnih ljudi so danes sproščene. Ta gospodarski na Črt mnogim slovenskim kultur nim in prosvetnim delavcev bistri in razširja poglede v svetle zarje novega sveta, ki se Slovencem že kažejo na obzorju. * • Velika razstava slikarstva in kiparstva narodov Jugoslavije v Moskvi V muzeju likovne umetnosti "Puškin" v Moskvi so razstavili dela jugoslovanskih slikarjev in kiparjev iz XIX. in XX. stoletja. Razstava je doživela velik cjdziv v kulturnem življenju Moskve in priznani sovjetski u-metniki so izrazili vse priznanje. Ta razstava je tudi dokaz o tesnih kulturnih stikih med Jugoslavijo ln Sovjetsko zvezo. ♦ » | ♦ • • , Koncertna turneja na Primorskem Na Primorskem so pred dnevi gostovali člani Invalidskega pevskega zbora J A z izborom narodnih in partizanskih pesmi. Nastopili so v Vipavi, Ajdovščini, Šempasu, Selu in dr. Pevci so dosegli med primorskimi rojaki veličasten uspeh, saj so s svojim nastopom pokazali svo jo pripravljenost delati na kultu rno-prosvetnem polju. s Novi jugoslovanski filmi "Jadran film" je v razmeroma kratkem času poanel več dobrih kulturnih ln dokumentarnih filmov. V tem mesecu pa bo končano snemanje kulturnega filma "Glasbeno živenje Zi-greba". Posneli so tudi doku mentarni film "ftkof Stepinac pred ljudskim sodiščem", "Prvi maj", "Cement" itd. Sedem filmov so izdelali v ruski, francoski. angleški ln češki verziji Po scenariju Branka Čopiča imajo v delu veliki umetniški film "In ta narod bo živel . . .M Del posnetkov za U film so posneli na Bledu Po scenariju A. Horvata delajo umetniški film "Zastava". Oba filma bosta končana že letos "Zvezda film" je filmsko pod-jHje v Beogradu, Tudi to podjetje je zelo aktivno in so prav- S poti po Jugoslaviji Ladislav Klanta Sarajevo Cesta, ki smo jo od Zenice do Sarajeva oprav&U z avtomobi-j lom, nam je odkrila le skromen' del naravnih lepot, zaradi kate-' rih bo Bosna v bližnji bodočno-j sti poleg cel« vrafte zgodovinsko pomembnih krajev močno zaslovela. Rodovitna polja se na por ti umikajo hribovskim predelom osrednj« Bok ne. Reko istega 1-mena smo pustiU daleč ob strani. Gozdovi bukev in hrastov preraščajo valovito gorsko pokrajino, kj«r kaž«jo redka naselja sledove osvobodilnega boja in okupatorjevega uničevanja. Ustavili smo aa v Kiseljaku, zdravilišču in kopališču, ki ga zdaj obnavljajo. Podobnih ter-malnih kopališč in izvirov mineralne vode premore Bosna obilo. Spustili smo se v ravnino, ki o-beta bližino večjogn mesta. Prvo, kar opaziš v Sarajevu, je nenavadne čistoča ulic, s kakršno se naša Ljubljana žal ne more pohvaliti. Na široko o-srednjo Titovo uljco bi bilo ponosno sleherno mesto. Povzpeli smo se na visok breg, ki nam je odkril Čudovit {»ogled na prostrano mesto mlnaretov, ki leži stisnjeno v kotlino. Na treh straneh segajo stare turške hiše visoko v gore. Po strmih, pobočjih so raztresena stara turška pokopališča. Na tisoče nagrobnih stebrov leži kriiem kražem. Med skalnatimi hribi je skozi sotesko drzno speljana železnica v Višegrad. Bosanci so ponosni na svojo prestolnico, ki jo zdaj načrtno preurejajo, rušijo stare turške stavbe, uravnavajo ceste. Ob reki Miljacki, ki deli mesto na dva dela, so potegnili širok bulevar. .Arhitekti so nam pokazali regulacijski načrt bodočega Sarajeva, ki se bo Širilo proti severni, odprti strani. To bo čez čas moderno mesto s širokimi avdnijami, palačami in parki. Prestavili bodo kolodvor na odprto ravnico, zgradili tovarne, sodobne delavske kolonije. Staro mesto bo ostajo v glavnem neokrnjeno. V inalo-katerem mestu pazijo tako skrb no in vestno na ohranitev zgodovinskih in kulturnih spomenikov. Po osvoboditvi znanjatl z zgodovinskimi spo menlki, v prvi vrsti Iz narodne osvobodilne borbe. Veliko pozornost posvečajo v Bosni mla dinl, za katero bo letos poleti organizirano 21 letovallšč, ki Jih bo obiskalo v juliju ln avgustu preko 500 pionirjev. Pr Tuzli ln pri Zenici bodo že le tos uredili dve letovališčl za delavsko mladino, v katero bo v štirih izmenah prišlo 1000 delavskih mludincev. Za srednješolsko mladino bodo odprli leto-vališče v Goljevu pri Sarajevu kamor bo prišlo letos okrog 200 srednješolcev. Bosna je dala v vojni ogroti. ne krvne žrtve ln Je prehrani in oskrba zapuščenih sirot tui družili, ki jim je okupator uničil vse, še zmerom eden prvih problemov mlude bosanske re publike. Tolminska živinoreja Na Tolminskem zavzema živinorejsko zadružništvo vedno večji obseg. Ta čas Intenzivno delujejo zadruge v Tolminu, Poljubinu, Ljubinu, Hv. Luciji, Mod reja h, Praprot nem, fcabčah in obe novi zadrugi na Grahovem ln v Ponikvah. Letos na meravajo ustanovitvi v tolminskem okraju še nadaljnih 15 takih zadrug, posebno na Koburl-škem In Bovškem. Nalogu zadrug Je, skrbeti za selekcijo živine, za veterinarske preglede, urejanje in splošno zboljševsnje pašnikov in planin, skupno nabavo travnatih semen ln za poslovanj« zbiralnic mleka. Ze letos bodo pričeli obnavljati nekaj planinskih staj. Obnova bo opravljena v«člno-ms s prostovoljnim delom Za gradbeni material In plač« strokovnega osobja Je bil določ«n kredit I milijona jugolir. V tej zve/l bodo rariirlli tudi obrstovsnj* "Miekopiometa". V njegovi mlekarni bodo lahko piedelovalt dnevno po 10 do 15 tisoč lit mleka NAROČNIKOM Daiusa v okiapalu. na prUmm (Augual 31, 1947). polag vaš««« (mana na aaalov« pom«nt. da vam )« s lam datum«« poteki» naročnina. Ponovtte I« prav« da sa vam lis« ne «stavi Talci iz ulice Ghega Jura Med šest in trideset tisoči padlih mož in žena v Julijski krajini je bilo v Trstu 23. aprila 1944 ustreljenih in nato v u-lici Ghega obešenih 51 talcev, mludih fantov in deklet, 51 mladoletnih ljudi. Sredi Trsta smo se 18. novembra preteklega leta spominu o-bednih žrtev v ulici Ghega in obenum vsem žrtvam, ki jih je v pet in dvajsetih letih dala na oltar svobode in demokracije naša zasužnjena pokrajina, slovesno poklonili. Med talci u ulice Ghega je bilo pet žena. Ko sem mislila na njih, sem se spomnila vseh strašnih ječ po Trstu, ki so Ista in leta požirale v svojo temno notranjost tisoče in tisoč« naših ¿enu in deklet. Dan za dnem so se odpirulu vrata c«lic pri jezuitih ln v Curoncu, v katerih so izginjale zavedne žene Julijske krajine. Med njimi sem bila tudi juz sama. V celicah ječe Coronco smo bile tako natlačene, du nismo mogle niti sedeti druga poleg druge. Ce smo se hotele vsaj malo od-počiti, smo se morale vrstiti druga za drugo. Ne morem vam povedati, kako ^grozen občutek je, biti n« smrt truden, četudi nisi nič delal! Tla naših celic so bila is cementa, toda me smo l«žalc na njih brez o-deje. Dan za dnem smo morale hoditi k zasliševanju v vilo v ulici Bellosguardo. Ko smo šle tjakaj, smo bile šs zdrave ln krepke, nazaj pa so prišle mnoge vse podplute s krvjo ali celo kar zmrevsrjene od tepeža. Nekatere so imele vse telo v rs-nsh od sežiganja z elektriko, druge so se vrnile z Izbuljenimi očmi in vse zabuhle. Mnoge niso mogle ne sedeti ne ležati n ne stati od bolečin, ker so se vrnile z izpahnjenlml udi ln istegnjenlml kltsml. Nsjbolj itrsšno su ss vrnile tlsts Žene, ki so jih zaprli v nalašč za tu pripravljene, meter dolge ln meter široke sobe, kjer so nanje nsščuvsli pse, ki so muče-niče obgrlzll. Takim ženam smo jetnlce pomagale, kolikor smo iploh mogle. Imele smo dežurno službo. Po lest ln šest smo ovršja v globeli, kjer so bila groblja ožgane kovine, mehanizmi raz streljinih topov. Potres je prešel po otoku. "Baterije razstreljujejo!" je zavpil von Everscharp.—"Prekršili so pogoje kapitulacije! Lumpi!" Tedaj se je sonce počasi skrilo za oblake. Oblaki so ga po goltnili. Rdeča luč, ki je bila mračno razsvetljevala otok in morje, je gasnila. Vse naokoli se je pogreznilo v enolično sivino. Vse,—razen zastave na cerkvenem stolpu. Von Ever-scharpu se je zdelo, da blazni. Vsem zakonom fizike nakljub je bil ogromni prapor na cerkvenem stolpu še vedno rdeč. Na sivem ozadju slike je postala njegova barva še bolj živa. Zbadala je v oči. Tedaj je von Everscharp razumel vse. Prapor ni bil nikdar bel. Bil je vedno rdeč. Ni mogel biti druge barve. Von Everscharp je bil pozabil, s kom se vojskuje. To ni bila optična prevara. Ni res, da je sonce prevarilo von Everscharpa. Sam sebe je pre-varil. Von Everscharp je dal novo povelje. Dvignila so se v zrak krdela bombnih, napadalnih in lovskih letal. Z vseh strani so se tor-pedni čolni, torpedovke in izkrcevalne barke zagnali proti otoku. Po mokrih skalah so se plazili novi odredi izkrcanih mornarjev. Padalci sp padali na strehe ribiškega seliidTki kor tulipani. Pokanje m JSI ljanje je pretresalo zrak 1 Sredi tega pekla je trideset sovjetskih mornarjev, ki „s napravili okope na cerkvenem hodniku, naperilo svoje brzo-strelke in mitraljeze na vse šti ri strani sveta: na jug, na vzhodi na sever in na zapad. V tei strašni poslednji uri ni nihče med njimi mislil na življenje Vprašanje o življenju je bilo odločeno. Vedeli so, da bodo umrli. Toda ob svoji smrti so hoteli uničiti kolikor mogoče mnogo sovražnikov. To je bila njihova bojna naloga; izvršili so jo do kraja. Streljali so natan ko in skrbno. Noben strel ni bil zaman. Nobene bombe niso vrgli brez potrebe. Krog cer« kve je padlo na stotine nemških mornarjev. Toda moči so bile docela ne enake. Na trideset sovjetskih mor narjev so se vsipali iz obstrelje vanih cerkvenih zidov kosi o meta in opeke. Njihovi obraz so bili črni od dima, okrvavlje ni in spoteni. Rane so si obve zavali z bombažem, ki so ga tr gali iz podloge svojih zimskil jopičev. Padali so drug za dni gim, toda borili so se do zadnji patrone, do poslednjega zdih Ijaja. Nad njimi je plapolal ogrom ni rdeči prapor, katerega so bil sešili s svojimi velikimi iglami s surovo mornarsko nitjo, iz ko sov najrazličnejšega rdeceg blaga, iz vsega, kar so mogl najti v mornarskih kovčegil Sešili so ga iz svilenih rutic, li so jih bili dobili v spomin, i rdečih volnenih šalov, iz rdecil povez, iz rdečih vrečic, iz tem no rdečih odej in celo iz hlačii V ta ognjeni mozaik so mornai 'ji všili tudi živo rdeče platnic prvega zvezka "Zgodovine di žavljanske vojne" in dva poi treta—Leninov in Stalinov—d< io in darilo kujbiševskih dekle Na vrtoglavi višini med let« čimi oblaki je prapor vihra plapolal, gorel, kakor da ga j neviden velikanzastavonoša ji drno nesel skozi dim bitke ni k ztnagi. prej, Razni mali oglasi MOVING OUT OF CITY VETERAN Anxioua io buy good car for cash Call PROSPECT 1157 it»»»**»»»»»»»»»»»»»»»»*»» JANITOR Top wages See superintendent ► 8 S. Dearborn JANITRESSES Top wages See superintendent 407 S. Dearborn tMMM naroČite si dnevnik prosveto Pa sklepa 12. redne konvencija ss lahko naroči na Ust Prosvsto Is prišteje eden. dva. tri. štiri sil pet članov la eee drušine k eni narot nlnL Lisi Prosveta stane ss vsa enako, ss člana aU neilsna $8 00 u eno letno naročnino. Ker ps člani fts plačajo pri asssmentu II JO m tednik, se Jim to prišteje k naročnini. Torej aedaj ni vsroks. rs«, da Je Ust predrag sa ¿lana SHPJ. List Prosveta Je vaša lastnias la «otovo Je v vsaki družini nekdo, ki bi rad «tnl list vsak dan. Pojaanilot—Vselej kakor hitro kateri teh članov prenehs biti ¿Ud SNPJ, aH «e se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj li»t tednik, bode moral tisti ¿lan Is dotlčne druitne, ki Je tako «kupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznsniU upravnlitvu liits, ln obenem doplačati dotično"vsoto listu Prosveta. Ako tet» ns stori, tedaj mora upravnlštvo smfaU datum sa to vsoto naročniku. AMERIŠKI DRU2INSKI KOLEDAR Cena Ustu Prosvets Jot Za Zdrui. države ln Kanado $0.00 1 tednik la.................„ S SO 2 tednika 4n............ft.SO 2 tednike ln____________4 40 4 tednika in__________2.20 5 tednikov in_______2.00 Za Evropo |e— Za Chicago in okolico J« 1 tednik in—--------- S tednika te.------- 2 tednika i*----- 4 tednike ln-------- I tednikov te-.........- _______JI 1.00 11.50 - ▼ 1« - S* _ 4.T0 ... i* V sslogi knjige. la pe LETNIK 114 7. le naročili? Stane SI JO. Ze v atari kraj $145. tudi Adamičeve ter rasne druge angleške VELIKO SLOVENSKIH. Pilite po cenik. Naslovu PROLETAREC 8901 »• L A WNDALE AVENUE CHICAGO I«. ILLINOIS H i lapolnlte spodnji Irapoa. priloftiie potrebno vsote *onarJa.f Money Order v piamu in si naročite Prosveto. Ust. ki Je vaša issuu«» PROSVETA. BMP J. 2057 to. Lawndale Ave. Chieseo 22. IU. Prilošeeo pošiljam as list vsot* • ur* slonela nad papirji. Raču-1 listku je bilo napisano s veliko, Ustavite tednik in članov moje dmiinei pa pripišite k snofi - - I M