Poštnina plačana v gotovini. Maribor, ponedeljek 4. maja 1956 Štev. 101. Leto X. (XVII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Jrodntitvo in uprava: i*i«ribor, GosposKa ui. >> - lelaion uiedniatva 2440, uprave 24b. lakaja razen nedelja in praznikov vaak dan ob 14. uri Velja meaečno projeman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavijen na dom 12 Din . Oglasi po ceniku 1 Oglase 'nrejema tudi oglasni oddelek ..Jutra" v Ljubljani / Poštni cakovni račun St. 11.409 99 JUTRA' 99 Abesinski cesar Haile Selasiie je bii suričo svojih odličnih vsestranskih spodobnosti poklican, da preusmeri fevdalno abesinsko cesarstvo k novemu razvitku, M naj bi to cesarstvo postavilo na isto stopnjo z vsemi sodobnimi državami, -ako v kulturnem, socialno-gospodar-skern, političnem, civilizacijskem in voj-"o tehničnem oziru. Neguš Haile Selasiie je v ta namen zbral okoli sebe pre-?eJ odličnili svetovalcev na najrazličnejših področjih človeškega snovanja, da bi pri tem reformnem delu stali s svojo 'Skušnjo in dragocenimi nasveti ob strani* Predvsem je neguš posveti! vso svojo pažnjo vzgoji mladega, sodobno usmer-lenega častniškega kadra ter sodobne oborožitve. Tragika pa je hotela, da so °mafanili vsi ti njegovi svetovalci drug ža drugim, predno so cesarju črnega cesarstva do konca mogli pomagati. Italija je dobro vedela, da bo borba z Abe-sinijo sila nevarna in težka, če bo čakala na to, da izvrši Haile Selasije svo-!e flalekosežne reforme. Bilo je treba poseči v razplet dogodkov, predno je abesinski neguš uresničil veliki sen svojega 2*vljenja: izenačiti Abesinijo v vseh povedih s sodobno ustrojenimi in organi-?lranimi državnimi tvorbami. Sedaj je neguš, potem ko je proti tehnično in številčno nadmočnemu sovražniku dal sijajen zgled hrabrosti in s svo-nezvestimi in neposlušnim« rasi do-žlvel globoka razočaranja, moral iz domovine, ki jo je tako goreče ljubil. Vče-'aJ ob 14.10 je poseben vlak prepeljal ?besinskega neguša v Džibuti, kjer ga ;e Pričakoval francoski guverner v sve-obleki in vse visoko uradništvo ko-°nialne uprave v Džibutiju. Podal se je na‘o k angleškemu konzulu, ponoči se je pojavil v luki angleški rušilec št. 549, toalu zatem se je dvignilo sidro. Ruš!-ie odpeljal neguša, negušinjo, presto-naslednika, princa Makonena, rasa Ka-v°> 'Mn. ministra in drugo spremstvo v e neznano smer. h Vest je delovala po vsem svetu kakor °niba. Veliko je možnosti v razpletu .^alnjih dogodkov. Odločilno bo vse-I akor dejstvo, da bodo po poročilih prve *ke C'etc danes vkorakale v Addis “ebo, potem, ko je Addis Abeba po ne-Usevcin odhodu prebila noč groze in r rahote. V Addis Abebi je nastalo pravo azdcjanjc, množica je pričela pleniti in pisati, vdrla je tudi v negušev dvor r. Sa izropala. Kakor pravijo današnja i j!10veiša poročila, je včeraj dopoldne j kovala abesinska prestolnica razde-0dlfn,u mestu iu Pogorišču. Pred svojim Vn» 0m ’e namreč neguš izdal na-(*lo, naj se množici odpro vrata nje- ^Ove Palače. In kmalu je bilo videti obl AC-in ^c,,slie’ obložene z dragocenimi jena Preprogami, pohištvom in orož-^ev VSe*' vrs*’ i*3*40 so zaPuščall negu-Ij,- dvorec. V' preddvoru neguševe pa* taj se N.i. Vel. kraljica Mary. Ha toe£m irnme wtxr~r- vr KONCEM JUNIJA KONGRES JNS. Včeraj je bila seja akcijskega odbora JNS. Izdal se je o seji sledeči komunike: Danes .3. maja 1936 je bial seja akcijskega odbora JNS pod predsedstvom podpredsednika senatorja , g. J. Banjanina. Po poročilih g. Banjanina in generalnega tajnika g. dr. Kramerja je odbor z zadovoljstvom vzel »a znanje, da je vodstvo stranke vložilo tožbo proti ljubljanskemu dnevniku »Slovenec«, ki je na podlagi apokriptne okrožnice obdolžil JNS, da pripravlja revolucijo v državi. Zatem je akcijski odbor sklepal o organizacijskih vprašanjih in so se določili posebni odbori za vse banovine, ki bodo v sodelovanju s senatorji, narodnimi poslanci in zastopniki strankinih organizacij pripravili ter izvedli delo na terenu potoni banovinskih odborov, ki se imajo organizirati v teku meseca maja. Izvolil se je tudi poseben odbor, da izvrši priprave za strankin kongres, ki bo koncem junija v Beogradu. Akcijski odbor je med drugim potrdil banovinski odbor, kj se je že formiral v Splitu za primorsko banovino. Prihodnja seja akcijskega odbora JNS je sklicana za jutri, 5. t. ni. ob 5. popoldne. store in ogenj se je bliskoma razširil po vsej Addis Abebi. Razvila se je ljuta bitka ined banditi in neguševimi vojaki. Iz Dessija pa poročajo danes, da so laške motorizirane kolone prispele pred abesinsko prestolnico, ki čaka na prihod tankov, pod katerih zaščito naj laški oddelki vkorakajo v gorečo ueguševo prestolnico. Istočasno naj bi v zaščito laške vojske pristala na letališču v Addis Abebi laška letala. Neguš je zapustil svojo domovino na prošnjo negušlnje, ki je bila v skrbeh za žvljenje svojega moža. Kakor pravijo poročila hoče neguš sedaj nastopiti pot borbe za neodvisnost svoje domovine ua diplomatskem torišču. Namenjen je najprej v Aden, nato pa v Anglijo. RADIJSKO VPRAŠANJE. Dne 1. maja je skupščinski finančni odbor nadaljeval razpravo glede predlogov poštnega ministra o pogodbah z radijskimi družbama v Beogradu in Zagrebu. Med drugim je spregovoril narodni poslanec Ivan Mohorič, ki se je zavzemal za to, da naj raje država prevzame eksploatacijo radijev v lastno upravo. Narodni poslanec dr. L o v r e n č i č je nato prečital spomenico slovenskih kulturnih organizacij, o kateri smo že poročali. Minister dr. Kaludjerčič je izjavil, da, umakne svoje zadevne predloge, ki jih je treba še proučiti in da bo za nekaj mesecev radijsko vprašanje zopet predložil finančnemu odboru. V soboto ob 10. je bila seja senatnega finančnega odbora, na kateri je poštni minister dr. Kaludjerčič izjavil, da je radijsko pogodbe umaknil in se nato načelno izjavil za podržavljeuje radiofonije, kar pa je po njegovem mnenju praktično neizvedljivo. Tudi je dejal glede ljubljanske radijske postaje, da je protest slovenskih kulturnih organizacij pro ti enostranski eksploataciji od strani Prosvetne zveze upravičen. Nato je izčrpno iti temeljito razpravljal o problemih naše radiofonije senator dr, A. Kramer, ki je naglašal, da se naj izroči celokupna eksploatacija ljubljanske radijske oddajne postaje navedenim kulturnim organizacijam, ker gotovo ni pravilno, da se je izročila eksploatacija ljubljanske radijske postaje enostransko orientirani kulturni organizaciji z zelo močno politično primesjo. Nato je poštni minister tudi v senatnem finančnem odboru izjavil, da se bo v teku nekaj mesecev vprašanje naše radiofonije zopet predložilo o-bema finančnima odboroma. Sckdvetm— Kakor smo imeli priliko črtati te dni v avstrijskih listih, je imelo 27. aprila t. 1. štajersko okrožje društva Deutscher Schulverin-Siidmark svoj občni zbor v Gradcu. Namen in naloga te organizacije, ki predstavlja dvoje predvojnih ponemče .valnih ustanov, osnovanih prvenstveno za germanizacijo slovenskih dežel, nam je iz dobe našega suženjstva še preživo v spominu. Saj nas spominjajo na to s*, danes premnoge šolske stavbe na danes našem državnem ozemlju, ki so bile namenjene potujčevanju naše slovenske de-ee. Spominjajo nas mnogi nemški naseljenci v naših sicer popolnoma slovenskih krajih v smeri one črte, po kateri je predvojno nemštvo gradilo »most do Adrije«. Današnje štajersko okrožje enot nega društva Deutscher Schulverein-Siidmark ima v glavnem še iste cilje, ne toliko morda na ozemlju naše države (dasi vemo, da sega materijalna stran društvenega udejstvovanja skrivoma in pod povsem nedolžnimi krinkami tudi na našo stran), kakor zlasti v obmejnem pasu v onih krajih, kjer je treba ponemčiti slovenske naselbine,- ki so ostale pod Avstrijo. O tem priča predvsem dejstvo, ki ga posnemamo iz poslovnega poročila na občnem zboru, da vzdržuje okrožje v obmejnem pasu na Štajerskem doslej 5 šolskih zgradb in da bo letos zgradilo še dvoje novih. Tudj ostale posameznosti tako iz po- ročila predsednika dr. Egerja (bivšega nemškega advokata v Ljubljani?) kakor tudi iz poročil tajnika in blagajnika so v marsičem zanimive in za nas poučne. Okrožje šteje 255 podružnic. Vzdržuje knjižnice z 80.000 knjigami. Več tisoč o-trok ob meji obdaruje vsako leto za Božič. Daje mnogo štipendij za dijake iz popisnic ter pedag. ekskurziji v ČSR. — Zanimivo je, da je sloven. Udruž. Učit. Mešč. šol korporativno včlanjeno v »Ped. centrali«. Po poročilih se je razvila stvarna debata, v katero so posegli ravnatelj učiteljišča g. K a d u u e c, obl. šol. uadz. Senkovič, nadz. Alt in drugi. Občni zbor je izrekel vsem funkcionarjem raz-rešnico in zahvalo za vestno delovanje. Po večini je bil izvoljen zopet stari odbor z malenkostnimi spremembami. Taj- obmejnih krajev. Tekom lanskega leta je »iške posle bo prihodnje leto opravljal izdalo za obrambne in kulturne namene, vadniški učitelj g. A. Kopriva. V od-za nacijonaluo pridobivanje in za rnla- 1,or sta Lila kooptirana še prof. T omši-dinsko delo ter za gospodarske potrebe, čeva in supl. E. De Singer. v prvi vrsti v obmejnih krajih ob naši severni meji, 82.997 šilingov, torej krog tri četrt milijona dinarjev. Vsekakor svo-ta, ki za razmeroma majhen teritorij ob avstrijsko-jugoslovanski državni meji v območju bivše Štajerske mora vzbujati rešpekt pred požrtvovalnostjo nacijo nalnih nemških krogov na avstrijskem Štajerskem. To tembolj, ker te žrtve niti ne gredo v plemenit nacijonalni namen, da se z njimi ohranja nemštvu, kar je nemškega, pred morebitno nevarnostjo raznarodenja. ampak v namen, ki je z vidika prave nacijonalne miselnosti in morale vse obsodbe vreden, ker pomeni čisto navadni nacijonalni rop. Izprašamo si ob gornjih številkah vest: ali žrtvujemo vsaj v prilično enaki meri, da obranimo in ohranimo svojemu narodu ob naših mejah in za našimi mejami to, kar je bilo porojeno iz naše krvi?! V. S. Pri slučajnostih je bilo govora še o poglobitvi stikov med P. C. in šol. nadzor- niki. v načinu publiciranja društvene zgodovine, morebitni spremembi ozir. dopolnitvi pravil, razvoju šolstvu in učit. izobrazbe. Prihodnje leto se zopet uvedejo mesečni diskuzijski večeri za člane, kjer se bodo pretresali sproti razni aktualni problemi ter zasledoval razvoj pedagoške znanosti v drugih državah, kajti sodoben vzgojitelj mora zvesto korakati z duhom časa in njegovimi potrebami. Radi tek svrh bi bila zaželjena še večja materijalna pomoč »Pedag. centrali« s strani oblasti in drugih korporacij. Dejstvo je, da je šolsko-reformni pokret po vojni na ozem lju bivše maribor. oblasti tesno povezan z razvojem in delovanjem naše »Pedag.; centrale« in njenih sotrudnikov. cialnih razmer, v katerih živi osnovno« in srednješolska mladina. Ta anketa bo dala obilo gradiva za referat dr. F. Ž g e-č a in dr. K. O z v a 1 d a na prihodnjem pedagoškem kongresu v Beogradu. Tudi pedagoški stiki med Mariborom in Ljubljano so se v zadnjem letu visoko izboljšali. Društvo je imelo namen ustanoviti v Mariboru še vzgojno-roditeljsko šolo, Ob 15!etivci mariborske ..Pedagoške centrale" Potek 15. rednega občnega zbora - Načrti v prihodnjosti Dne 3. maja se je vršil v slavit, dvorani učiteljišča 15. redni občni zbor naše agilne »Pedag. centrale«, ki je po svojem delovanju znana vsemu učiteljstvu v banovini. Zadnja leta so se začeli za njo zanimati tudi šolniki iu znanstveni pedagoški krogi tudi iz ostalih banovin. Njeno ime je danes znano tudi inozemskemu pe dagoškenm svetu. Občni zbor je otvoril njen predsednik iii soustanovitelj g. prof. G. Š i 1 i h s kratkim pregledom o lanskem društvenem delovanju. Posebno je povdaril vlogo in namen te znanstvene institucije za izgrad njo jugoslov. pedagogike ter za nadaljne izobraževanje učiteljstva v banovini. Nato je sledilo obširno tajniško poročilo. ki ga je podal nastavu. mešč. šole g. L M1 ač n i k. Med drugimi dogodki je o-menjal II. počitniški učiteljski tečaj, kj se ga je lani udeleževalo mes. avgusta okoli 100 rednih slušateljev-učiteljev iz raznih krajev banovine, dalje V. pedagoški teden za starše, ki se je vršil nedavno z velikim moralnim uspehom. Na posebni seji se je društvo bavilo tudi s smernicami za sestavo novih ljudsko-šolskih knjig, naprosilo francosko vlado za podporo v o-bliki francoskih pedag. knjig in to z uspehom. Podarjenih jo bilo 25 večjih pedag. del. »Pedagoška centrala« je sodelovala, tudi pri izdaji popisnic za ugotovitev so- g i ni, —a— Ofttoa m svet Boksiti vmasid Imp VARŠAVA, 2. maja. Agencija Štefani poroča: Poljski list »Zbrojna«, organ poljskih vojaških krogov, napada ostro kominterno, kj jo obtožuje, da j® izzvala ponovne stavke in spopade, zlasti v Krzanoveni (krakovsko vojvodstvo), kjer je bilo več ubitih in ranjenih, nadalje radi nasilne polastitve tvor-nic in krvavih spopadov v Lvovu in Krakovu. List piše, opozarjajoč Moskvo, da je poljski narod globoko patriotski in da uživa poljska vojska popoln0 zaupanje vsega naroda, tako da bo vsak poizkus boljševikov v kal- zatrt. ^osfuidmfsiea Stojjekje kar se bo zgodilo letos z uvedbo materinskega tečaja. Ta mesec se vrši studijsko potovanje večje učiteljske skupine na češkoslovaško, kjer je šolsko-reformni pokret na zavidni višini. — Za tem je sle dilo poročilo knjižničarja uastavn. g. F. H a b e r m a n a. Društvo poseduje .menda največjo pedag. knjižnico v državi s preko 2.500 deli. Največji krog čitateljev je bil iz področja bivše maribor. oblasti. Največje zanimanje vlada za knjige iz Frendove psihoanalize, Adlerjeve individualne psihologije, posebej pa še za dela iz strnjenega pouka. Doberšen del učit. samoizobrazbe izvira iz knjižnice »Ped. centrale« pa tudi iz njenih tečajev. - Za te čase še precej razveseljivo je bilo poročilo blagajnika nastavil, g. V. R.o deta. Društveni dohodki so znašali 13.711 Din, izdatki pa 11.515 Din. Tudi banovina je materijalno rada podpirala društvena prizadevanja z raznimi podporami. Prispevala je k pedag. učit. tečaju, izdaji1 Trgovanle z živino To poglavje našega slovenskega gospodarstva je že od nekdaj naša rak-rana. Nekvalificirano in neupravičeno barantanje z živino, gonja manjvredne živine (buš) od sejma do sejma po dela-mržnih barantačih in mešetarjih, ki izkoriščajo deloma neinformiranost kmeta glede tržnih cen, deloma težko stanje kmeta, ki mu je nujno potreben denar, uničuje našo živinorejo že desetletja in desetletja. Veliko ponudbo živine po sramotno nizkih cena povzročajo v glavnem barantači in mešetarji, ki begajo kmeta z najrazličnejšim prigovarjanjem, kar pri naša kmetovalcem in živinorejcem te ško do. S takšnim načinom trgovanja z živino se odvajajo kmetovalci od njihovega pravega poklica, ter zapeljujejo k tihotapstvu. Tudi se s tem daje povod, da se dovažajo in prodajajo sumljive ali celo že okužene živali in s tem širijo nalezljive bolezni ter vznemirja im ograža resno in strokovno rejsko delo. V bivši mariborski oblasti je bilo 110 sejmskih občin, ki so upravičene do 871 živinskih sejmov. Upravičenih trgovcev z živino je bilo 562. Že to je ogromno število. Koliko pa je mešetarjev in barantačev. ki neupravičeno trgujejo z živino!? Na mariborskem živinskem sejmu meseca marca t. J. je bilo takšnih */:> od vseli navzočih. Če se ne želi uničiti vsa naša živinoreja in strokovno delo na poboljšanju naše domače živinoreje, se mora čim prej dosedanji način trgovanja z živino ozdraviti. Stroga kontrola, koncesioniranje trgovanja z živino, predpis posebnih hlevov- za živino prekupcev, stroge veteri-narsko-policijske mere, revizija i-n ome- jitev prekomernih obrtnih dovoljenj z® trgovanje z živino, privitegiranje živinorejskih in selekcijskih zadrug tudi v trgovskem pogledu, to so najnujnejši u" krepi. Zanimive so »normale« glede trgovine z živino, -ki jih je izdala štajerska pa-mestnija z dne 17. V. 1914 (VII zvezek 2 del Dr. Buchner — Sieiermarkiscb-' Landesgesetze und Verordnungen, str-268 in 269). Točka 3. teh norm se glas>: »Ker je po uvodoma navedenem P°' sebno važno, da se odvračajo — seveda v mejah zakona — nepošteni elementi od izvrševanja živinotržke obrti, se nalaga poduradom dolžnost, ob naznanitvah k obrti posebno natančno preiskati, ali mogoče obstojajo izključitveni vzroki smislu § 5. obrtnega reda.« »Topogledno pač ne bo zadostoval0, da se dobavijo poročila orožništva ah listine o kaznih, marveč je vsakemu P°' sameznem primeru pogledati v izvirn® kazenske spise, ker se morejo še le 1111 podlagi teh spisov v zadostni meri Pre' soditi pridržki § 5. obrtnega reda.« . , Ta odlok bi bil tudi danes na mestu10 za razvoj naše živinoreje in kmetijstva velike važnosti. Obrtni referenti, ki sa po večini kmečki sinovi, naj posvetu0 vso svojo pažnjo temu vprašanju in P11' dobili si- bodo, nesumljivo, velikih zash» za poboljšanje cen naše živine in s te°1 za olajšanje krize med našimi živinorejci. Tega Vas prosijo kmetovalci- združeni v kmetijskih in sadjarskih podružnic® mariborskega okrožja! — Ing. Terža’1, tajnik ZKPMO. ČUVAJTE JUGOSLAVIJO! Htvai/i ffUmka! Šel sem izbirat dobre konje in mule, da se oskrbim z zadostno količino streliva in hrane, predvsem pa z vodo. Dospel sem do kraja, kjer so se nahajale moje težke »Xotschkiss«-strojnice. Vzel sem deset škatel j nabojev in štiri bombe, vrgel preko pkč karabinko, vzel mali zaboj streliva, zgrabil Joseja za roko in ga povedel k muli, ki se je nahajala deset metrov odaljena v nekem jarku, katerega niso mogli doseči sovražni strel'. Takoj so bile živali vsedlane in naložene z bremeni. — Od nekoga legionarja sem dobil dve platneni vreči iti mu rekel, naj ju naloži muli in naj pride za nama. Jezdila sva pred njim, on pa je pokorno vodil mulo, ne da bi vedel o liajhveni dogovoru. Pet do šeststo metrov odtod je bila komora, in podali smo se prav k njej. Sli smo po-* trenutek sem časi po globeli, nismo se zmenili, da li gleda za nami. Čez nekaj časa sem obstal in izvlekel beležnico ter napisal pri-/nanico, s katero sem točno označil vojni intendant uri napadalne kolone vse, kar sem odnesel s seboj od vojaškega pro-vijareta in streliva pa do živali. To sem storil zato, da ne bi vojak, ki nas je spremljal, odgovarjal za vzete stvari , — Nato sem vojaku ukazal, naj gre v četo, mojemu prijatelju pa sem predal mulo in se z njim dogovoril, 'da se razideva ob vhodo v tesno, skozi katero bova prodrla pas zasede arabskih upornikov. Zopet sem se vrnil na svoj položaj. Mračna in hladna je bila noč. Naši predhodniki so začeli že pomalem in nekaj sto metrov izza njih je stopala kolona. Čim so krenili, se je pričelo od vseh strani strahovito streljanje. Izstrelki so žvižgali okrog glav. Zdelo sc je, kakor da bi padal žareč dež po ljudeh in po živalih. - Ob groznih bojnih klicih so se fanatični Arabci metali na kolono. Pojavljali so se kakor mravlje izpod zemlje. Moje strojnice so iz svojih žrel sipale smrt, toda Arabci so razdelili svoje posadke. Za videl okoli sebe stotine mrtvih, bledih in krvavih, medlem ko so neštevilni ranjenci v groznem tarnanju in zvijanju zaslutili strašne muke počasnega umiranja brez pomoči in brez zdravila. Ogromni Beduin je navalil name, da me z ogromnim nožem prekolje. Z nenavadno hitrostjo sem naperil revolverje-vo cev nanj in človek sc mi je s kletvami in hropenjem zgrudil ob noge. Podvizati sem se moral, da dospem k tesni in da najdeni prijatelja Joseja, ki me je tam čakal. Naglo sem jo pobrisal izza stene, plezal deset korakov, zatem skočil na konju in ob zgrešenih strelih sem brzel vzdolž po globeli. Ko sva se našla, sva pričela pazljivo prodirati po tesni in se trudila, da bj bila vsaj z ene strani zavarovana pred arabskimi streli. Sam ne vem, zakaj sem bil tako poglobljen vase. Kakor brez zavesti sem nemo stopal skozi globel, medtem ko so mi v ušesih šumeli odmevi pušk. Na vzhodu se je dvigala zarja z nežno svetlobo. Prod n'ima je 'bila velika puščava iu za nama velika mrtvaška jama, ki je nihče nikdar ne bo mogel dovolj razs-vetliti. V tej jami je padlo okrog 22.000 vojakov. Vsa ta ponosna kolona, ki je smelo korakala na o«vo jevalno pot, jc bila popolnoma uničena. Jose in jaz sva bila edina, ki sva pobegnila izpod kose grozne puščavske smrti. I o je bil v resnici največji poraz, ki ga je doživela francoska Legija na svojih zmagoslavnih osvajanjih v Afriki. ve ŠESTO 'POGLAVJE. Tavanje skozi Saharo. Nahajala sva sc v srcu saharske Pred nama je kakor fata niorž® ^ lebdelo vprašanje: Kaj sedaj? nezgoda naju bo tako osamljene J ali glad ali žeja. puščavski lev ali -s0',l).’1 — Žalostno in brez besed sva ves ' jahala v severozapadno smer rn s';.^j,Ti zadevala, da se izmakneva neštevn arabskim gnezdom. sVil — Noč je že legla na puščavo, se ustavila pred neko malo oazo, oJy ^ muli tovor, razsedlala konje in le»ia počitku pustivši Živali na paši. . ll. - Po zemljevidu seni se znaš'-1 ‘ videl, da je najim položaj hujši, sva si predstavljala. Do španskega ■ orala m re,na- bi me roka onkraj reke Mulaje, ... . hoditi 3000 kilometrov. Kako na.i p0 ^ gava to ogromno razdalje preko P®-' ga morja? . m- Življenje naju je vendar gnJ y prej in velevalo, da si ga i nrcj®z' dvajsetih dnevih nama je usoeio 1 ,ecjj kroglo, s štirimi čarobnimi krbgljica-'"i so občinstvu bili zelo všeč. Presenetil m* ie mojster Retta publiko, ko je lovil e"ar iz zraka in ko je lovil ribice v dvojni. Mojstrsko spretnost je pokaza’. ko dveh koščkov papirja pričaral celo MOKO papirnatih trakov raznih barv. za-f avice raznih držav v raznih velikostih in Povrh še veliko jugo slo v. zastavo. V znanstvenem delu sinočnega sporeda se je g. Retta predstavil občinstvu kot izvrsten hipnotizer. Retta je- uspaval Fatimo in nazorno prikazal moč človeške sugestije. Skoro pol ure je bila fatima v popolnom fakirskem hipnotičnem stanju, v katerem je bila popolnoma neobčutljiva za razne vbodijaje z iglo ir* vreze z ostrim nožem. Presenečeno pa je bilo občinstvo nad fakirskim eksperimentom mojstra Rette. Kakor mrtva je ležala fatima na mizi. Retta je tako »hotel« in fatima se je pričela polagoma dvigati v vodoravni legi v zrak do višine nekaj metrov. Prosto je počivalo njeno »truplo« v zraku, kar je Retta dokazal z obročem, in se nato pričelo zopet polagoma spuščati na mizo. Dogodek je bil grozen in je nekaterim gledalcem s slabejšimi živci jemalo sapo. Zabavni so bili tudi ostali deli sporeda. Mariborčani se bodo nedvomno polnoštevilno zgrnili k nocojšnji poslovilni predstavi, kjer bo med drugim govorila mrtvaška lobanja in se bo izvedla prelevitev moškega v žensko. z DRŽ. MOSTA v DRAVO. Maribor je imel včeraj zopet svojo senčijo, jn sicer zopet na državnem mostu, koli 11. ure dopoldne se je sprehajala a mostu mlajša ženska. Nekako v sredini ***“ se te nenadoma ustavila, slekla v a^č in ga položila na ograjo. Pasantje si začetku niso mogli tolmačiti, kaj na-1erava ženska, ko pa je še zaprla dežnik . r, Vr2la ročno torbico na tla, je bilo ta-°.J tesno, kaj namerava. Predno so še lskočjlj ljudje, da bi jo odvrnili od na-yCrc. je že strmoglavila v globino 20 m. brvem trenutku je zastala na površini, rj 0 Pa si je plavajoč pomagala naprej, j., .stvari je bil takoj obveščen stražnik, ^-'e skrbel za hitro in nujno pomoč. Po-takm reSevalci so 7 reševalnim avtom Sf) 0J odhiteli proti meljskemu brodu, kjer PlihV ^0,nom Približali plavajočemu tru-rcT zadnjeni trenutku se je posrečilo ton]-, ,Cu K‘ Romihu, da je prestregel u-kel v' v0, M Pograbil za lase in jo zavle-v sni vC0*n- Dnesveščeno so jo prepeljali k Se, no bolnišnico, kjer je kmalu prišla 'bost * ^ času dogodka na državnem bil u bilo zraven veliko ljudi, ker je žev;'11>7 v navedenem času radi dc-slab. Wagnerjeva je radi silo- vitega štrbunka v visoko naraslo dravsko valovje zadolhla precej občutne notranje poškodbe. Hosh futfdma? Velika kavarna, dnevno spored in kabaret. Avtomobilski klub sekcija Maribor opo zarja svoje članstvo in druge avtomobiliste na predvajanje krasnih filmov iz Avstrije posebno iz Tirolske, Koroške in med drugimi tudi nove ceste na GroB-glockner, ki se bo vršilo v sredo dne 6. maja ob 8. (20.) uri zvečer v kinu »Apo-lo«. Vstopnine ni. Sokol I. Uprava ima redno mesečno sejo v sredo dne 6. t. m. ob 20. uri v svojih prostorih na letnem telovadišču. Udeležba obvezna za člane uprave. 6 teni Ut okitn Obvestilo. Umrl je tvaš najstarejši član gosp. Mihael Hruza v 90. letu svoje starosti. Trgovstvo se naproša, da sc po možnosti udeleži pogreba, ki se vrši v ponedeljek-dne 4. t. m. ob 16. uri iz mrtvašnice na Pobrežju. — Združenje trgovcev za mesto Maribor. Stari mariborski rod izumira. V Stritarjevi ulici 23 je preminila v starosti 76 let zasebnica Antonija Habjaničeva. V Sodni ulici 32 je umrl v častitljivi starosti 89 let trgovec Mihael Hruza. Žalujočim naše toplo sočutje. Namestitev in premestitev v zdravniški službi. Zdravnik volonter ljubljanske obče bolnišnice dr. Josip De Reggi je ime novan za banovinskega uradniškega pripravnika zdravnika pri banovinski bolnišnici v Slovenjgradcu. Banovinski uradniški pripravnik pri mariborski splošni bolnišnici dr. Jože Munda je premeščen in imenovan za zdravnika združene zdravstvene občine v Rogaški Slatini. Dr. Ciril Bezlaj, zdravnik volonter pri ljubljanski bolnišnici, je imenovan za u-radniškega pripravnika zdravnika pri ma riborskj bolnišnici. Dr. Janez Šrot, zdrav nik volonter ljubljanske bolnišnice, je imenovan za banovinskega uradniškega pripravnika zdravnika pri mariborski bol nišnici. Dr. Franc Cundre iz Brežic je premeščen v mariborsko splošno bolnišnico. Dr. Vladimir Breznik, zdravnik volonter pri mariborski splošni bolnišnici, .ie imenovan k ptujski bolnišnici za banovinskega. uradniškega pripravnika zdrav uika. Dr. Viktor Tominšek, zdravnik volonter mariborske splošne bolnišnice, je imenovan za banovinskega uradniškega pripravnika zdravnika pri mariborski bol nišnici. Dr. L. Schwarz, zdravnik volonter pri mariborski bolnišnici, je imenovan za zdravnika združene zdravstvene občine Loče. Sodniški izpit je napravil sodniški pripravnik mariborskega okrožnega sodišča Anton Korbar. Iz banovinske službe. V 9. položajno skupino je napredoval banovinski arhivski uradnik pri javni bolnišnici v Ptuju Franc Gortnar. V nabito polnem gledališču je z lepim uspehom gostovala v soboto zvečer kot Madeleine v »Plesu v Savoju« naša mariborska rojakinja gdč. Erika Druzoviče-va, o čemer še bomo izčrpneje poročali. Zaščitno cepljenje zoper osepnice. Za mest«) Maribor bo vršil mestni fizikat zaščitno cepljenje zoper osepnice od ponedeljku dne 4. maja do četrtka dne 7. maja r. 1. v svojih uradnih prostorih v Frančiškanski ul. 8 in sicer v Času od 9. do 11. ure. V navedenem času se vršicep ljenje brezplačno. Cepljeni morajo biti vsi zdravi otroci, ki so bili rojeni v preteklem letu. Starši se opozarjajo, da se opustitev cepljenja kaznuje po zakonu o zatiranju nalezljivih bolezni. — Predsednik: Dr. Juvan, s. r. Iz učiteljske službe. Razrešen je šolski upravitelj Franc Kerhlanko v Pobrežju. Premeščeni s-ta Vida Pečnikova iz Studencev v Maribor in Marija Cepudrova iz Ptuja v Maribor. Mariborski gasilci so proslavili včeraj god gasilnega patrona sv. Florijana z ma šo v stolnici in tovariškim sestankom v Gasilskem domu. Iz gledališča. Predstava v korist »Združenja gledaliških igralcev« bo ta četrtek. Uprizore Jožeta Kranjca učinkovito in nad vse aktualno dramo »Direktor Čampa«, ki je naletelo na splošno zanimanje občinstva ter je bil njen u-speh zelo velik, Ker letos igralci ne bodo sami razpečavali vstopnic, se naproša občinstvo, da samo poseže polnoštevilno po vstopnicah, da bo na ta način uspeh te predstave v korist igralske stanovske organizacije čim večji. Veljajo znižane cene. Obenem bo to zadnja uprizoritev te drame. — »Tuje dete« je delo mladega sovjetskega drmatika V. Škvarkina, ki je s to komedijo mahoma zaslovel po vsem kulturnem svetu. Čo se lahko govori o »senzacionalnem uspehu« kakega odrskega dela, potem je to pri tem delu popolnoma upravičeno, saj skoro ni odra v Evropi, pa tudi že v Ameriki, kjer ne bi dajali »Tujskega deteta« ob popolnem uspehu. Delo je napisano v komedijskem žanru naravnost ženijalno, z redko duhovitostjo in finim humorjem. Mariborska premiera lx> to soboto. Režira J. Kovič. Glavne uloge igrajo Zakrajškova, Ras-bergerjeva. Kraljeva, P. Kovič, Gorinšek. Verdonik, Furijan. Nakrst. Vstopnice se že dobe pri dnevni blagajni. — Jutri zvečer ponove Beneševo izvrstno uspelo in zabavno opereto »Sveti Anton, REPERTOAR. Ponedeljek, 4. maja: Zaprto. Torek. 5. maja ob 20. uri; Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Znižane cene. Sreda, 6. maja: Zaprto. Četrtek, 7. maja ob 20. uri: »Direktor Čampa«. V korist »Združenja gledaliških igralcev. Znižane cene. Zadnjič. GRAJSKI KINO. Danes zadnji dan izboren film »NOČ LJUBEZNI«. Najslavnejša pevka sveta Grace Moore poje v tem nemškem velefilmu. Pride »Večni žid«, Konrad Veidt. Kino Union. Danes zadnji dan velefilm zabave in petja, ljudska veseloigra »Marta« (poslednja roža). vseh zaljubljenih patron«. Veljajo znižane cene. — Gledališka uprava ponovno naproša vse one gg. abonente, ki še niso poravnali vsega abonmana. da to store čiprej! Protituberkuioznj dinar se je dvignil meseca aprila 1936 na Din 226.480. Izžrebani sta bilj številki nabiralnega bloka inkasantov in sicer 3648 in 3589. Sreča protituberkulozne akcije se je odločila za Marijo Čobec in za Josipa Tratnšak, ki sta bila nagrajena za njun prispevek in delo. Izvem stanovanjske akcije so darovali gradbenemu skladu PTL tvrdka »Teksta« Din 210. neimenovani za pokojno go. Ravtar Din 100 in Uršula Ko-zikar, delavka ie. Hutter Din 40 ter lekarnar Peter Albaneža Din 100. Posnemajte! Ljudje bežijo iz življenja. Na Muti se je zastrupila z lizolom 47 letna delavka Marija Kos. Šla je zvečer s triletnim o-trokom spat, naslednje jutro pa so jo našli mrtvo na tleli poleg postelje. Izpila je večjo količino lizola in je na posedicah umrla. Vzrok samoumora ni znan. Trk avtomobilov. Na voglu Cankarjeve ulice in Aleksandrove ceste sta trčila skupaj mestni avtobus, ki vozi v Celje, in osebni avto neke tukajšnje tvrdke. K sreči ni bilo človeških žrtev. Škoda, povzročena pri mestnem avtobusu,' znaša okoli 100 dinarjev, o se boj avto pa ima strto prednjo os in prednje kolo ter je precej poškodovan blatnik. Padel z drevesa. Da bi po dolgem času zopet preiskusil svojo plezalsko zmožnost je 14ktni pos. sin iz Dupleka, Ludvik Mulec splezal na drevo, ni pa računal z dejstvom, da se čez zimo nekatere veje posušile. ln tako se je zgodilo, da je kaj kmalo padel na tla. pri čemer si je zlomil desno roko. Zadnji deževni dnevi so povzročili, da je 35Ietna delavka iz Bezene Ivanka Oestereicher na neki polski poti padla in si je pri tem zlomila desno roko. Riziko službe. Tuk. kazn. pazniku Niku Pajnoviču se je pri čiščenju puške ista sprožila In si je pri tem obstrelil levo nogo. Za vedno izgnan. Mariborska policija je za vedno izgnala iz države 30 letnega pustolovca Karla čebula, ki je pravkar presedel štirimesečno kazen radi raznih sleparij, ki jih je izvršil v Guštanju in Slovenjgradcu. Čebul je sin bivšega mariborskega odvetnika, ki se je že leta 1920 izselil iz Maribora v Avstrijo. V naši državi se je klatil nekaj let in se je izdajal za jugoslovanskega častnika. Pod to pretvezo je izvabil iz premožnejših ljudi večje in manjše zneske denarja, za kar je bil obsojen pred našim sodiščem. Karla Čebula zasledujejo baje tudi avstrijske varnostno oblasti. Ob kolo. Zelezostrugarju Karlu Fišerju je včeraj popoldne neznan kolesar odpeljal izpred Grmekove gostilne v Studencih 1200 dinarjev vredno kolo, evidenčne številke 106.492 in znamke SDA. Fišer je prijavil tatvino policiji. Preselitev pisarne Vodnikove družbe. Uprava Vodnikove družbe obvešča gg. poverjenike (ce) in vse člane (nice), da se je njena vodstvena pisarna preselila s I. majem t. I. v Knafljevo ulico št. 5, kamor naj se blagovolijo naslavljati vsi dopisi. Poslovne ure družbene pisarne so: od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, iz-vzemši nedelj in praznikov. 6VG-ENIJ SABA'NOV: Htošteimje fnefesaeja Maja ROMAN »Pošastni napad na Italijo se spreminja v strašno katastrofo. Poročevalci naših listov so se iz letal sami prepričali, da je uničena že vsa Furlanija. Bili pa so tudi sami napadeni in so komaj ubežali. Dve pošasti sta se pojavili tudi že na našem ozemlju. Alarmirano je vojaštvo. Čudno je pa najbolj to, da so se pošasti pojavile najprej v onem delu Italije, ki meji na našo državo.« »To samo najlepše potrjuje naše izpovedi,« je vzkliknil inž. Gal. »Mislim, da boste sedaj uvideli, da ne lažemo.« »Kočljiva stvar, zares kočljiva...« je mrmral poveljnik. »Če je res ...« »Po vsem tem ne smemo izgubljati časa,« je dejal pilot. »A kaj naj ukrenem?« je vprašal poveljnik. »Sporočite zadevo vladi.« »To bom tudi storil.« »Potrebno pa je, da sklepa naglo.« »Kakor bo utegnila.« »Vsaka izgubljena ura je nenadomestljiva.« »Dobro, a kaj naj storimo, ako je Ma-klen zares tako utrjen? Ako so pošasti tako nevarne? Vsa Italija ne more nič proti njim ...« »Treba je najprej prijeti dr. Servaoija Evarista,« je svetoval inž. Gal. «In potem?« »S tem preprečite, da ne bo mogel izpustiti novih pošasti, a tudi obramba gradu postane takoj nemogoča, čim ga dobite v svoje roke.« »A pošasti?« »Treba je organizirati skupno obrambo vsega človeštva.« »To ne bo mogoče.« »Čemu ne?« »Kako hočete to storiti v času, ko se bije v Evtropi velika vojna? Kako hočete doseči sodelovanje vojskujočih se narodov in še neutralnih?« »Vojna med ljudmi mora stopiti v o-zadje, kadar se je pričela vojna z živalskimi pošastmi.« »Teoretično je to pač lahko, toda praktično?« »Izhoda sta samo dva: skupni boj proti pošastim, ali pa skupni pogin človeštva.« »Prepustimo to vladi!« »Storite svojo človeško dolžnost! Postanite odrešenik narodov in držav!« »Dobro. Storim vse, kar mi bo mogoče, dotlej vas pa moram, dasi mi je zelo žal, zadržati tu ...« »V zaporu?« »Žal.« »Ni prav nobenega drugega izhoda?« »Nobenega.« »Kdaj boste poročali vladi?« »Takoj.« »Dobro.« Poveljnik je pritisnil na gumb in vstopila sta dva stražnika. »Odvedite gospoda in gospodično v zapore-« je ukaza, rotem -.e iv. obrnil K beguncem in dejal: »Upam, da bo traja'0 vse le nekaj ur.« »Želeli bi.« je odgovoril inž. Gal. Potem so odšli vsi trije z obema po'1’ cistoma v zapore, kakor da so oni z'°’ činci, ki hočejo pokončati človeštvo. >n ne tisti, ki ga hočejo rešiti. Ta nepričakovani sprejem jih je postavil iz oblako' mi trda, realna tla birokracije in kompli’ ciranosti uprave ter vsega uradnega 113 zemlji. Pričeli so, dasi šele rahlo. raz“' mevati, kako težka bo njihova naloga >n kako počasi bodo mogli utreti pot razil' mu za zmago nad kaosom. Med tem, ko so inž. Atanazij Gal, AP°' lonija Kabajeva in pilot Bonifacij Urban premišljali v policijskih zaporih nerazumljivost poti birokracije in diplomacije, so se pletli med šefom policije, notranjim, zunanjim in vojnim ministrom dolgi in zapleteni razgovori, ki so se šeje. pozno v noč zaključili s sklicanjem min1' strskega sveta. Seja vlade je bila nenavadno burna; mnenja so bila sprava docela deljena. (Dalie sledi1 5 V pruem kolu tekmouanja za proenstiio LI1P sta zmagala SK. Železničar in SK. Ljubljana Železničar porazil Hermežane, SK. Ljubljana pa Čakovčane — Ljubljanska kluba sta razočarala V finalnem tekmovanju za prvenstvo LNP smo včeraj odbili prvo kolo. Zmagala sta oba favorita, in sicer Železničar nad ljubljanskim Hermesom, SK Ljubljana pa nad Čakovečkim SK. V Mariboru je spravil Železničar po premočni igri zasluženo obe točki. V Ljubljani pa je imela »Ljubljana« s Čakovčani mnogo posla ter je le s težavo odščipnila ČSK dve točki. Po včerajšnjih dogodkih je skoraj gotovo, da se bo glavni boj za prvenstvo LNP vršil med SK Železničarjem in SK Ljubljano. Nekoliko jasnejši bo položaj že prihodnjo nedeljo, ko pojde SK Železničar v Čakovec, SK Ljubljana Da bo merila svoje moči s Hermesom. V naslednjem poročilo: SK ŽELEZNIČAR:ŽSK HERMES 2:0 (1:0). Obisk na stadionu SK Železničarja je bil za naše prilike kar povoljen. Sicer ni vladal za nastop Herrnežanov v Mariboru potenciran interes, vendar se je zbralo okrog 600 gledalcev. O Hermesu so se v zadnjem času pripovedovale vsakovrstne stvari. Toda izkazalo se .ie, da je Hermes le povprečno moštvece, ki mariborskim klubom pač ne bo nevarno. Železničarji so igro upravičeno odločili v svoj prid. O tem so se bili včeraj menda vsi gledalci edini. Tudi je dejstvo, da igra ni potekla v skladu s končnim rezultatom. Koliko pa gre domačemu moštvu pozitivna ocena, se je treba predvsem o-mejiti le na k rilsko vrsto in obrambo. Z ostrim in sigurnim startom , so si domačini izsilili toliko prednost, da so nasprot uika povsem zbegali ter poedine njegove vrste dobesedno zdrobili in kar tako gospodarili po igrišču. V napadu je imel Železničar sicer pet ljudi, ki so vrstili na-Dad za napadom, vsak naslednji bolj nevaren od prejšnjega, niso pa bili dovolj odločni, sicer bi bili morali izbiti iz toliko napora in tolike prednosti v polju ne- kaj več. Vsak količkaj odločnejši napad bi bil včeraj žel prave triumfe! Prav dobri so bili krilci, in sicer v obeh smereh. Obramba je bila sigurna, ni pa imela bog-ve kako težkega dela. Hermežani so včeraj pokazali, da ni nobena umetnost, jemati jim točke. V svojem moštvu so imeli kolikor toliko so lidno obrambo, ki je iahko uspevala samo proti mehkemu napadu, kakoršnega imajo sedaj Železničarji. Napad gostov je imel ves čas dva igralca: obe krili, ostali trije niso bili niti v polju, niti pred golom problem za nasprotno obrambo. Na gol je ta napad oddal bolj malo strelo^, tako da se je Herman v svoji kletki precej doi-gocasil. Krilcev Hermežani niso imeli, ker so se vsi udejstvovali v obrambi. — Srednji krilec Košenina, je sicer skušal svoj napad podpirati, toda ni našel razumevanja pri svojih partnerjih. In tako so se morali Hermežani večji del igre le braniti. Sploh je šla taktika Herrnežanov za tem, posvetiti glavno pažnjo obrambi ter s hitrimi sunki presenetiti nasprotnika. Kar se tiče obrambnega dela, se je to gostom v polni meri posrečilo, dočim z napadalnimi akcijami niso imeli sreče. Moštvo v celoti ni vigrana celota ter je bilo v vseh ozirih slabši nasprotnik. Igra sama je bila dokaj zanimiva ter je po zaslugi sodnika potekla v mejah dovoljene igre. Tudi se je tekma odigrala v prav prijetnem tempu. Goli so padli v 32. minuti prvega polčasa po Golinarju, ki je izkoristil komer, ter v 42. minuti drugega polčasa iz 11 m po Pavlinu. Sodil je v popolno zadovoljstvo g. Čamer-\ik iz Ljubljane. Bil je rigorozen in dober vodja, ki razpolaga z dobrim pregledom. Njegov prvi nastop v Mariboru je zapustil najboljše vtise. SK ŽELEZNICA Ril. :SK SLAVIJA (Pobrežje) 4:0. V predtekmi je nastopila SK Slavija s Mali oglasi Razno KEGLJIŠČE, novoiirejeno, za dame in go-spode (za klube en večor še prosto), dobra kapljica in izvrstna kuhinja. Se priporoča A. Senica, restavracija in kavarna »Plzenski dvor«. Tat-tenbachova 5. 2212 GOVEDINA kg Din 4.— do 5.—. Simon Kraner. Pobrežje, Nova ul. 13 2309 Zgublieno ZLATA ZAPESTNICA ca 1 cm široka, se jc zgubila v soboto v centru mesta. Naj ditelj naj je odda proti nagradi v drogeriji Ivan Pečar. Oosposka 15. 3211 Stanovanje GOSPODA sprejmem im hrano in stanovanje. Studenci, Slomškova ul. 21. 2210 ODDAM SOBO s štedilnikom s 15. majem. Posest HIŠA z vrtom naprodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 2215 Pobrežje, Zrkovska c. 2308 71. Kupujt« svoje po* trebiilneprl naših inserentih t Pobrežja, ki je morala absolvirati poskus no tekmo z rezervo SK Železničarja. Moštvo Slavije, ki je sestavljeno večinoma od igralcev bivše SK Svobode ter nekaterih igralcev ISSK Maribora, je predvajalo povsem zadovoljivo igro. Poraz, ki ga je enajstorica včeraj doživela, gre predvsem na rovaž boljše rutine SK Železničarja. SK LJUBLJANA:ČAKOVEČKI KK 4:1 (1:3). Ni mnogo manjkalo in prvenstvena tekma med SK Ljubljano in ČSK bi se končala s senzacijo. »Ljubljana«, ki je pre stala včeraj svoj ognjeni krst, ni zadovoljila pričakovanj. Poročila iz Ljubljane pravijo, da so bili Čakovčani v vsakem pogledu boljši nasprotnik. SK Ljubljana je dva gola dosegel iz 11 metrovke. Sodi1 je g. Deržaj. OSTALE NOGOMTENE TEKME. Ljubljana: SK Ljubljana: reprezentanc3 Celja 5:1 (3:0). Zagreb: Concordia:Sparta 6:1. Grad' janski:Hajduk 6:0 Hnšk:Slavija (Varaž' din) 4:2. Beograd: BSKJugoslavija 3:2. Bern: Spanja:Švica 2:0. Budimpešta: Irska :Madžarska 3:3. Državno prvenstvo v sabljanju v ^ grebu, ki je bilo obenem izbirno tekttiO' vanje za berlinsko olimpiado. se je v’5e* raj končalo, člani Mariborskega sablji' kega kluba so dosegli tele rezultate: L°|' ta Pirchan prvo mesto v floretu junior*': Hedviga Vičar.ieva pa peto mesto v ® disciplini. V floretu juniorjev se je Le011 Vičar plasiral na 4, mesto, dr. Fran P*]1' ler pa je med drugimi zasedel L, 2.. 3- 1,1 4. mesto v meču seniorjev. h efvSjettja m sueia „35.000 funtov šterlinsov za moje otrokeI* Oporoka abesinskega cesarja Dvakrat sta že potovala zaupna kurirja abesinskega cesarja Haile Selasija v London. Že lansko pomlad sta prenesla iz Adis Abebc v neko londonsko banko cesarjeve dragocenosti. Pred dnevi pa je prispel v London ponovno zaupni kurir in deponiral v neki londonski banki večji znesek denarja, in več vrednostnih papirjev obenem s cesarjevim naročilom. Domnevajo da je to cesarjevo naročilo del njegove oporoke, saj v njem določa dediče in višine zneskov, če bi se moral nenadoma preseliti na drugi svet. SKROMNA NEGUŠEVA OPOROKA. Denar in vrednostni papirji so bili v londonski banki deponirani na pet imen. Cesarjevo naročilo pa sme banka izpolniti Ie tedaj, če se l>o zglasilo pri banki vseli pet dedičev. Takšna je izrecna ne-guševa želja. »35.000 funtov šterlingov za moje otroke!« tako sc glasi dobesedno stavek v cesarjevem naročilu. Ko so za cesarjevo oporoko doznali nekaterj poznavalci premoženja dvora abesinskega cesarja, so se zelo začudili. Znesek denarja, ki ga je cesar deponiral za svoje otroke je naravnost malenkosten v primeri, s cesarjevim bogastvom. Pred izbruhom vojne sta bila cesar in cesarica zelo bogata. Cesar sam je podedoval po svojem očetu nad 2 milijona funtov šterlingov, cesarica pa je dobila za doto milijon funtov šterlingov. Razen tega je cesarica podedovala še po smrti očeta, ki je bil najbogateljši abesinski guverner, ogromne dragocenosti v ^latu in dragih kamnih. Neguš je denar pametno investiral v nasade kave, ki so mu prinesli vsako leto ogromne dobi$e’ Tudi je neguš sam osebno nadzira! ']l' voz. SKOPNELO PREMOŽENJE. Kje je danes vse ogromno premoženj abesinskega cesarja? Kako je moglo tako kratkem času skopneti? Požrla je vojna. Bogati in dobičkanosni n?s*L| v Harrarju so izgubljeni. Gotovino jcd cesar za municijo in orožje, bajne 7'neSu, pa je potroši! za svojo armado. SkoP liarila ni tudi ccsarica, ki je ves svoj d ^ nar žrtvovala za bolnišnice in .za zdra' niško pomoč ranjencem. KAJ PRAVI NEGUŠEV SVETOVALE^ .A/ Širile so se vesti, da ie abesinski . sar kupil v Džibutiju neko vilo. ki st j ua samem sredi ravnega polja. Sen' ^ bi pobegnil, ko bo izgubljena m’e^0 ^ zadnja nada, ko bo izgubil vojno z jo. Cesarjev svetovalec Colson pa c jC čno zanika vse te in podobne vesti 1,1 prepričan, da Haile Salasije ne bo zaP stil živ svoje domovine. P redno b'. begnil ali pa se preda! sovražniku. sl ^ po Colsonovem mnenju pognal k-rofrl° ^ glavo. Tudi ie Colson cesarju svC^jjh naj spravi na varno svojih 35.000 funtov šterlingov, kar jc Salasije tudi storil. NEGUŠINJA NOČE V ANGLlJ0 Po nekaterih vesteh je Haile ])aj Se!asiJ® vi na) že pred mesecem svetoval cesarici- ^ bi se z otroci podala v Anglijo, česa ^ Ojzero Manen pa noče o tem ničesar • Sati. Pod nobenim pogojeni ne bo z‘ stila cesarja in države ter je vse n ševo prigovarjanje zaman. .—< ed' Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJ A. Tiska Mariborska tiskarna d. d-> Pr stavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.