— 261 — Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports TRETJA POLETNA ŠOLA SLOVENSKEGA JEZIKA KOT DRUGEGA IN TUJEGA JEZIKA SLOVENŠČINA NA PRVI POGLED Poletna šola slovenskega jezika kot drugega in tujega jezika Slovenščina na prvi pogled v organizaciji Oddel­ ka za slovanske jezike in književnosti v sodelovanju z Mednarodno pisarno Univerze v Mariboru in s Centrom Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja – CMEPIUS počasi po­ staja tradicionalna prireditev, ki vsako leto v zadnjem tednu avgusta in prvem tednu septembra na Filozofski fakulteti v Mariboru gosti študentke in študente, ki prihajajo z visokošolskih ustanov iz srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope oz. s članic mreže CEEPUS Slavic Philology and Its Cultural Con- texts, na katerih študirajo slovenščino kot obvezni ali izbirni predmet. Tretja izvedba poletne šole, ki je potekala od 26. 8. 2024 do 6. 9. 2024, je sprejela udeleženke in udeležence iz Avstrije, Bolgarije, Češke, Hrvaške, Madžarske, Poljske, Romunije, Severne Makedo­ nije, Slovaške in Srbije, ki so si želeli pridobiti čim več znanja o slovenskem jeziku, književnosti in kulturi ter začu­ titi slovenski način življenja. Program poletne šole, ki je zajemal dopoldanski del z lektorskimi vajami (med 9. in 11. uro) in konverzacijami v slovenščini (med 11. in 12. uro), ter popoldanski del s slovenističnimi in slavističnimi predavanji ter fonetičnimi in lektorskimi delavnicami med 13.30 in 15.30, je odražal osrednji namen poletne šole – udeleženkam in udele­ žencem ponuditi najnovejša dognanja o slovenskem jeziku, književnosti in kulturi ter s tem poglobiti njihovo jezi­ kovno in slovenistično znanje. Večerne aktivnosti ob koncu dneva in strokovni ekskurziji v Ljubljano in Rogaško Slati­ no kot manj formalni del programa, so prispevale k sproščenemu spoznavanju slovenskega načina življenja ter utripa in zgodovine dveh obiskanih krajev. Na otvoritvi poletne šole (26. 8. 2024) so udeleženke in udeležence nagovorili in jim zaželeli toplo do ­ brodošlico ter veliko novega znanja Joca Zurc, prodekanica za mednaro­ dno dejavnost in promocijo Filozofske fakultete, Blanka Bošnjak, predstoj­ nica Oddelka za slovanske jezike in književnosti, ter Gjoko Nikolovski, vodja poletne šole. Otvoritvi so sledile razvrstitve udeleženk in udeležencev v skupine, prve lektorske vaje in kon­ verzacije v slovenščini. Prvo sekcijo popoldanskih slavistič­ nih predavanj (26. 8. 2024) je odprla Irena Stramljič Breznik s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru s fraze­ ološkim predavanjem, v okviru katere­ ga je obravnavala frazeme s sestavino roka v slovenščini, hrvaščini in srbšči­ ni, pri čemer se je osredotočila na (ne) prekrivnost južnoslovanskega frazeo­ loškega gradiva in njegovo semantiko. Drugo slavistično predavanje (27. 8. 2024) je za udeleženke in udeležence poletne šole pripravila Maja Đukano­ vić s Filološke fakultete Univerze v Beogradu, ki je predstavila najpogo­ stejše pasti v prevajanju iz sorodnih jezikov s poudarkom na medjezikovni homonimiji in lokalizmih. Borko Kovaćević s Filološke fakul­ tete Univerze v Beogradu je v svojem slavističnem predavanju v okviru tret­ je popoldanske predavateljske sekcije — 262 — Slavia Centralis 2/2024 Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports (28. 8. 2024) govoril o poučevanju tuje ­ ga jezika v multikulturnem kontekstu, pri čemer se je s konkretnimi primeri osredinil na južnoslovanske jezike. Četrto slavistično predavanje (29. 8. 2024) je pripravila Špela Sevšek Šra­ mel s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je predstavila slovenske in slovaške primere potopisov in kores­ pondence z začetka 20. stoletja. Prvi teden slavističnih predavanj je zaokrožila Namita Subiotto s Filozof­ ske fakultete Univerze v Ljubljani s primerjalnim literarnim predavanjem o pesniških prvencih Svetlane Maka­ rovič in Danice Ručigaj. Vsem navedenim predavanjem pr­ vega tedna je sledila fonetična delav­ nica Melite Zemljak Jontes z osrednjim namenom: predstaviti temeljno fone­ tično znanje slovenskega jezika in iz­ boljšati fonološko zmožnost udeleženk in udeležencev poletne šole. V okviru večernega dela programa prvega tedna so udeleženke in udele­ ženci imeli priložnost za voden ogled Maribora (26. 8. 2024), obisk Muzeja najstarejše trte (27. 8. 2024), večerni pohod na mariborsko Piramido (29. 8. 2024) in celodnevno ekskurzijo v Ljubljano (31. 8. 2024) ter samostojne oglede Maribora in bližnje okolice. Prvo slavistično sekcijo drugega te­ dna (2. 9. 2024) je odprla Đurđa Strso­ glavec s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani s prevodoslovnim predava­ njem Zakaj prevedka koruzna moka in kumina uničita jed, v katerem je opo­ zorila na pomembnost razumevanja konteksta pri prevajanju. Drugo predavanje (3. 9. 2024) sta pripravila Iva Nazalević Čučević s Fi­ lozofske fakultete Univerze v Zagre­ bu in Gjoko Nikolovski s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, ki sta predavala o negaciji v hrvaščini, srb­ ščini, slovenščini in makedonščini. Prvemu in drugemu predavanju drugega tedna je sledila lektorska de­ lavnica Branislave Vičar s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, ki je udeleženke in udeležence seznanila z osnovami lektoriranja na primeru iz­ branih besedil. Tretji dan drugega tedna (4. 9. 2024) je bila na programu strokovna ekskurzi­ ja v Rogaško Slatino, v okviru katere so udeleženke in udeleženci v dopoldan­ skem času obiskali Knjižnico Rogaška Slatina, kjer jih je sprejela direktorica Nataša Koražija, ki je za udeleženke in udeležence pripravila darila ter organi­ zirala brezplačen obisk novega stolpa Kristal s prekrasnim pogledom na Ro­ gaško Slatino in okolico. Pred obiskom stolpa je Dragica Haramija s Filozof­ ske fakultete in Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru udeleženkam in udeležencem predstavila bogato prav­ ljično izročilo slovenske pisateljice Ele Peroci, ki se je rodila v Rogaški Slatini. Popoldanski program ekskurzije je za­ jemal ogled Turistične kmetije Pomona, kjer je udeleženke in udeležence sprejel Janko Zupanc, lastnik kmetije, in jim je predstavil kmetijo, učno turistično pot, novi razgledni stolp kmetije ter jim postregel z okusnim kosilom. Po obisku kmetije je sledil čas za samostojne ogle­ de Rogaške Slatine in vrnitev z vlakom v Maribor. Zadnja sekcija slavističnih preda­ vanj (5. 9. 2024) je zajemala dve preda­ vanji s področja prevodoslovja. Natalia Kaloh Vid in Mihaela Koletnik s Filo­ zofske fakultete Univerze Mariboru sta sekcijo odprli s predavanjem o sloven­ skih prevodih Aličinih dogodivščin v — 263 — Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reports čudežni deželi, Borče Arsov z Inštituta za makedonski jezik Krsteta Misirko­ vega v Skopju in Gjoko Nikolovski pa sta sekcijo zaokrožila s predavanjem o obsceni leksiki v makedonski zbirki pripovedi Moj mož avtorice Rumene Bužarovske in njenih ustreznikih v slovenskem prevodu. Zadnji dan poletne šole (6. 9. 2024) je bil namenjen zaključnim pisnim iz­ pitom in ustnim nastopom, v okviru katerih so udeleženke in udeleženci pokazali svoje izpopolnjeno znanje slovenščine, ter evalvaciji poletne šole na portalu CEEPUS. Uradni zaključek poletne šole je bil označen s podelitvijo zasluženih certifikatov in skupinskim fotografiranjem ter sproščenimi pogo­ vori z udeleženkami in udeleženci o njihovih vtisih. Mariborska Poletna šola slovenske­ ga jezika kot drugega in tujega jezika Slovenščina na prvi pogled, ki je začela delovati leta 2022, že tri leta spodbuja in promovira poznavanje slovenskega jezika, književnosti in kulture med tu­ jimi študentkami in študenti slovenisti­ ke in slavistike. S tem počasi postaja eden izmed najpomembnejših dogod­ kov v organizaciji mariborske slove­ nistike, saj je že tretje leto pritegnila udeleženke in udeležence iz desetih držav srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope, ki so prišli na poletno šolo po­ globit svoje znanje slovenskega jezika, literature in kulture. Glede na vsako­ letno rastoče zanimanje in udeležbo smo prepričani, da poletna šola ponuja kakovostne vsebine, ki udeleženkam in udeležencem ohranjajo ljubezen do slovenščine. Gjoko Nikolovski Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, gjoko.nikolovski@um.si