Osebsre vesli. Novi predstojnik mariborske polieije. Dne 11. julija je prevzel poslc predstojnika mariborske policije g. Svetislav Radoševic, ker je dosedanji vodja policijskega ikomisarijata g. dr. Hacin prestavljen k banski upravi v Ljubljano. Novi šef jc dcma iz Sremskc Mitrovice. Doslej je žc služboval pri policijski npravi po Banatu m Bački. Petdesetlcinico redovniškega življenja je obliajal v celjskem kapucinskom samostaim g. p. Donat Zupančič. bivši provincijal. Jubilant jc doma iz Št. Vida pri Zaticni. K zlatemu jubileju naše cestitke! 6Slefnica je obhajal v Celju vpokoje ni ravnatelj Moborjeve družbe g. Jože' Zeicbcn. Nesreče- HUI3S VP.EMENSKE NESREČE. Tcča na Koroškem. V sredo popoldne 11. julija je bi usodepoln za veiik del Koroške in kraje pod južnim Pohorjem. V sredo popoldne ob 2, uri so se že zgrinjali temai cblaki nad slovenskim delom Koroške in silovit vibar je.oznanjal z oblaki prahu, da se ne obeta nič dobrega. Ob treh popoldne se je že vsula suha toča, Ui je padala do tričetrt na štiri in jo bila debela kot mali orohi. Oklestila in pobila jo vse zolenje tcr sad po sadono.-n'kih, na poljih in po vrtovih. Sadje, ikolikor ga je bilo letos, je na tleh z listjem vred. -Poljski pridelki so uničeni in koroški kmet bo zadovoljen, čc nm bo preosfalo po toči pšenice in ječmena za seme. S{iftvioviva vtam.&i:S>La šiba po krajih n?Scega Pohorja. Muogo ninogo bujša vremenska šiba negG> Koroško je zadela lepe ikraje južnega Pohorja. Iz Koroške je pritiral vihar neuije v sredo popoldne nad ometjjene kraje. Nebo je bilo kmalu po trotji 111 i popoldne povsem zamegleno od tenmiii oblakov, ki so grozili z izrednjm naravnim udarom. Silovit naliv s točo je prihrumel okoli četrt na pet. Pri Venčeslu na Pohorju se je ulrgal oblak. Hudourniki, kakor jih ne pomnijo, so se vsuli s Pohorja proii Slov. Bistrici, kjer se jim je zopers-tavil samostanski zid. Poldrugi meter naraslo valovje se je zaganjalo z vso silo ob zid, ki je konečno izpodjeden odnehal in se porušil. Voda je udrla v samostan, v sirotišnico in v samostansfco ccrkev. Nenaden pritisk valovje, udrl vsa vrala v pritličju samostana ter-sirotišnico, preplavljena je bila takoj coikev in voda je drla skozi glavna vrata na ccsto. Istočasno kakor od Vcnčesla sta udrla proti SIov. Bistrici še dva nad 1 m visoka hudournika in sta spremenila po Tržaški cesti in Šolski ulici GlavnL trg v jezero. Nekoliko pred sedmo uro je začelo vodovje z isto naglico kakor je pridivjalo, se tudi razgiibljati in odtekati. V Slov. Bistrici so se cb nesreči bvalevredno in požrtvovalno izkazali gasilci, ki so reševali iz ikleti in pritličnih prostorov vse, kar se je dalo rešiti. Blatna povodenj je po•vzročila po Slov. Bistrici zelo veliko škodo. Toca je napravila neprecenljivo škodo in vihar je pomandral nespravIjene poscvke in lepo obetujočo koruzo. Med divjanjem neurja se je vsula štirikrat toča in takle leden ter ponavljaij-oč se bič zbije v zemljo vse, kar stbj^ ;na polju pokoncu. Ljudje, ki »0 oBnaJ livu in viharju &e mudili na polju, so hili v resni smrtni nevarnosti. Enako kakor po Slov. Bistritf ali še hujše je biip omenjenega po^Mne pri: Sv. Venče&lu,. Sp. in Zgbr. Ložnici, na CigoriT oah, Videžu, Žafoštu in Črnecu. ,i Hudo udarjene so po viharju ter p<> toči SIov. Konjice z okolico. Toča je pkle&tola vinograde, otresla sadje in vi^har je po#kodoval ranago sadnega ;<irev>ar Udftri strekv ": Niti- p-red&fcavljtati se ne rhorem.0 opi-; ^saij^a^ffetfrja brez'' Mižfka in gromaJ Me'd divjanjem hude ure je udarila! strela v Kacjanu-Vrhole v hišo posestnika Gašperiča in jo užgala. Pogorelo je še tudi gos-podarsko poslopjo in so rešili samo živino. — V Brezju pri Oplotnici je udarilo v gospodarsko poslopjo mladega posestnika Oblenšeka. S poslopjem vred je zgorelo seno, slsi-, moreznica in že spravljeno žito. Treščilo je še v zvonik župne cerkve na Keblju in v dimnik Lavričeve usnjarno v Slov. K>onjiilcah. Frenagla zavora povzročila smrt. Dne 14. t. m. proti večeru se je vračal na motornem ikolesu iz IJravograda proti Mariiboru 3()letni tovarniski čiivaj JpžeJF Dorflar iž Maribora. Pri Vuzenici je prenaglo pritisnil zavoro in sunefc ga je pognal tako nesreeno z vozila, da je obležal z razbitp lobanjo na mestu mrtev. .'; ' :¦¦ Gostilničar pogorel. Pri Mariji Brežje pri Mariboru je pogorel posestniik in gostilničar Marko Lešriik. Ogenj je izbruhn.il ob eni iiri v noči in so ikomaj oteli iz goreče hiš<j ©bleko ter opravo. Pri Lešniku se je že bila dvakrat užgala streha, a »o obaL.-at srečno pogasili, v tretje je pa imela j jžarna nesreca s ;oj'0 popolno žetev. Škoda j«? ikrita delno z zavarpvalnino. Zopet dva pogorelca na Dravskem polju. V Račah pri Pragerskem je upepelil podtaknjen ogenj bratoma Štefanu in Andreju Korotej gospodarsko poslopje. Škoda žnaša?37.000 Din. V Varošu je pogorela domačija posestnika Štefana Kužnarja. Obe uničeni poslopji sta bili leseni' in kriti s slamo. Ogenj je zanetila iskra, ker je bila hiša brez dimnika. Škoda 30.000 Din. Hiša je pogorela y Račah pri Pragerskcm posestniku Jožefu Lašiču. Gospodarsko poslopje je pogorelo v sredo 11. t. m. zjutraj v Tržcu pri Ptuju posestniku Francu Muzeku. Gasilci so preprečili, da sfe ni razširil og&nj na sosedna poslopj^. . Požar vsled pokvarjenega dimnika. V torek 10. julija je izbruhniil požar v stanovanjskem poslopju p^osestnika Leopolda Vega v Sitežu pri Majšpergu. Požar se je razširil z bliskovito naglico na gospodarsko poslopje, rešili so le živino, medtem iko je ostalo zgorelo do tal. Na rešitev ni bilo misliti radi pomanjkanja vode irt iker je bilo posiopje krito s.slamo. Skoda znaša oivrog 25.000 Din in je ikrita le deloma z zavarovalnino. Požar je nastal radi pokvarjenega diimniiva, ki je bil iz lesa. ]¦:.¦¦:'¦? i ' *"': Sreča v nesreči. TVrdka Rakusch v Celju zida v Cankarjevi, jaHci dvonadstropno hišo. Stavbo šo lcončali d-o druzega nadstropja in sa-že postavili oder. Dne 12. julija.se je delodra porušil in z njega so padli 8—10 ra globoko štiri zitdarji. Sreča v nesr^ci je biia, da so poškodbe zidarjev ld^lažjega znacaja. Biuno n?;ilo stavbenega delavca. Dne 17. julija popoldne J.e smi;tno, zadelo težko bruno v Velenju 40Jetnega stavbenega delavca Franca Friškovca. Dogradili so 20 m vis-oki kanai,n ,in delavci so odstranjevali -oder. • Navezali so na vrv težko bruno in ga spuščali z visokega. Friškovec se je podal z odra na tla, da bi odvezal vrv. V hipu, ko je stopil na cementna tla, se je utrgala vrv, za katero je viselo bruno, ki je priletelo na trdi tlak. Prvemu tidaru bruna se je Friškovec še izognil s pravocasnim odskokom, a hlod se je odbil ob trdih tleh in drugi. sunek je smrtno udaril vsega obžalovanja vrednega Friškovca. Udarec po glavi je bil tako silovit, da je bila vsaka pomoč zaman! Udar strele zanefil kozolec. V četrtek 12. julija je zvečor med ncvihlo udarila strela v poln kozolec posestnika Gračnerja v Medlogu pri CelJTi. Gasilci so preprečili, da se ogenj i?i razsiril na sosedna poslopja. Učenec meščanske šole utonil. Dne 10. julija &o se ikopali fanti nad Ježico pri Ljubljani pri izlivu Gameljščice v Savo. Kopalci so sl:akalL s skal v vodo in med temi je bil tvidi 171etni Karl Smerkolj, učenec 3. meščanske šfle iz Šiške. Pri skoku je najbrž fant priletel na trebuh, se nesrečno udaril ter utonil. Utopljenca co potegnili kmalu iz ,vode, a vsi reševalni poskusi so že bili zaman. Huda nesreča dijaka v planinah. Na Mrzli gori v Kamniških planinah se je 13. t. m. hudo potolkel po glavi celjski sedmošolec in sin zdravnika Gerald Premšak. Padla v vodnjak in utonila. V Družinski vasi, občina Bela cerkev pri Noyem mestu je padla 181etna Marija Pavlin v tri metre globok vodnjak in utonila. Padel z žrebeta in se ubil. Franc Minč, 201etni hlapec pri trgovcu A. Milavcu na Planini pri Rakeku, jezajahal žrebe. Žival je zdivjala, Mišič je p-del na tla, si prebil lobanjo in je kmalu umrl po prepeljavi v Ijubljansko bolnico. Usodepoln udar strele. Dne 13. julija so vedrili raed nevihto v gozdu pod hojo na Planini pri Rakeku trije moški. Udar strele v bojo je ubil Franca Homevca, očeta štirih otrok, njegova tovariša sta bila samo po&kodovana. Rassne novice. VSEM CENJENIM NAROČNIKOM, katerim je že pošla naročnina, bomo v prihodnji številki priložili položnico ter prosimo, da z isto kmalu obnovijo narošnino, da ne bo treba usiavljati lista. — Slov. Gospodar stane za celo Jeto Din 32.—, za pol leta Din 16.— in za četrt leta Din 9.—. Uprava. Erasna uova podiužna cerkev. V Žabjeku v župniji Laporje pri SIov. Bistrici bo že najbrž koncem tega meseca slovesno blagoslovljena povsem nova podružna cerkev, fci bo posvečena presv. Srcu Jezusovemu. Res mično novodobno pozidano cerkev sta pustila pozidati na lepem prostoru g. šentpeterski župnik Anton Tkavc in njegova sestra. Sestra Nežika je že nekaj let družabnica ter spremljevalka stare amerikanske milijcnarke iz Bostona. Obe sta napravili pred leti kar sami brez posebnega spremstva potovanje okoli sveta. Gospodična Nežika se je zaobljubila, da bo v slučaju srečnega poteka tako dolgega ter opasnega potovanja pozidala srcu Jezusovemu lcpo bivališče v .domaeeni kraju, kar je tudi storila in je hvalevredno delo končano od zunaj ter znotraj. Načrt za cerkev je napravil znani mariborski stavbenik Čajke, slikal je na presno mariborski slikar g. Franjo Horvat, oltarni nastavek je zgotovil priznani podobar g. Ivan Sojč iz Maribora. Kako in katero nedeljo bo sl-ovesnost blagoslovitve, bomo javili. Romanje na Sv. gore. Na mnaga vprašanja, iki prihajajo na župni urad v Sv.. Petru pod Sv. gorami glede tega, ali bode letos glavno romanje na Sv. gore v času od 5. do 8. septembra, z ozirom na istočasno prireditev evharističnega kongresa v Mariboru, sporoča pristojni župni urad, da se letošnje glavno -romanje na Sv. gore vrši kakor druga leta, to je: v dneh 5. do 8. septembra v nezrnanjšani slovesnosti, vendar lahko oni, ki nikakor ne bi mogli prihiteti pred prestol svetogorske Kraljice v teh dneh, poromajo v to priljubljeno in sloveče božjepotno svetišče v dneh 4. in 5. avgusta, ko bo na Sv. gorah velik romarski shod. V soboto 4. avgusta bode na Sv. gorah počenši od 9. ure naprej okrog 5 svetih maš ter pridiga, zvečer pa slovesne večernice s pridigo. Drugi dan, v nedeljo 5. avgusta se bodo vrstile sv. maže od petih; pa z manjšimi presledki neprestano do opoldne. Med tem bodo pridige ob 7. in 10. uri. Preskrbljeno je tudi za dovolj spovednikov. Častilci Marijini! Odložite za par, dni morečo vsakdanjo skrb in pohitite na ta prijeten in milostipolni ikraj pred prestol One, ld Vas ljubeče vabi in pričakuje. Ne preslišite Njenega vabila. Smitno je zadela kap v jetnišnici martborskega okrožnega sodišča Franca Brezarja iz Hodeša pri Ptuju, ki je bU v preiskovalnem zaporu. Slovesna blagoslovitev kopališča v Mežici je bila izvršena v nedeljo 15. julija. Bratec zadušil nehote bratca. Orožniškega poveljnika na Pragerskem Djunoviča je zadela bridka nesreča. Orožnikova žena je bila popoldne zaposlena s pranjem. Dva in pol leta starega Dragana je položila v spalnici na zofo, kjer je zaspal. Spalnico je zaklenila in je odšla z drugimi otroci v pralnico. Za podkurjavp kotla ni imcla vžigalic, zato je pač poslala 8 let starega si>nka s ključem od spalnice po vžigalice, ki so bile nekje v sobi. Z njim je odšel tudi njegov dveletni bratec Obrad. Starejši je prinesel materi vžigalice in ji je povedal, da je zaspal Obrad v fcuhinji na preprogi. Mati je prala naprej, dokler se ni vrnil iz. službe mož. Ko je zvedel od žene, da spi najmlajša deca, je šel pogledat v stanovanje. Obrada ni našel v ikuhinji in vrata v spalnioo so bila odprta. Zagledal je oba otroka. fci sta spala v objemu. Oče je poklical dečka, a se je zbudil samo Obrad, Dragan je bil mrtev. Starejši bratec je mlajšega v spanju tako stiskal, da mu je zatisnil usta, otročiček ni mogel dihati in se je zadušil. Pač redka smrtna nesreča iz otroške ljubezni. Rudniška nesreča. V rudniku Vrpska Čuka pri Zaječaru v Srbiji se je zgodila 12. julija huda nesreča, ikl je za-; htevala dve smrtni žrtvi in tri ranjeri-1 ce. Zgodaj zjutraj sta šli dve skupini i*udarjev na delo. Eno sikupi.no je vodil SLovenec .Vinko Fink, doma iz Žič, drugo pa nadzornik Ivan Ibnikar, doma iz Trbovelj. Ko se je Ibnikar prepričal, da v rovu ni treskalnih plinov, so položili 23 min in jih nato zažgali. Že po prvi eksploziji pa je udaril v rov inetan in nastala je silna eksplozija, ki je rudarje v zahjonih vrgla na tla. Rudarja Milana Miliča so takoj objeli plameni in je zgorel pri živem telesu. Ru'darja Milana Miliča je s tako silo tregčilo v zid, da je obležal mrtev, rudar Stojan Stojanovic pa je dobil tako hude poškodbe, da bo najbrže umrl. Oba slovenska rudarja s-ta dobila težje poškodbe, vendar pa niso nevarne in zdravniiki upajo, da bosta kmalu okrevala. Eden največjih izumov jugoslovanskeya učenjaka v Ameriki. Že dolgo lot deluje v Ameriki, in sicer v Njujorku na visoki šoli jugoslovanski rojak, nčenjak in svetovno priznani izumitelj Nikola Tesla. Najnovejša poročila iz Njujorka oznanjajo svetu, da je uspel Tesli izum aparata, ki zamore razširjati na velike daljave smrtne žarke. Gre za posebno vrsto radio-valov, iki lahko nničijo v eni sekundi na daljavo 90 km vsa živa bitja. S pomočjo smrtnih žarikov je mogoče v eni sekundi uničiti 100.000 vojakov. Proti Teslovi iznajdbi je izključena vsaka obramba. Smrtonosni valovi so nevidni ter neslišni in jih je lahko razposlati obenem na vse strani. Nikola Tesla je izjavil, da ne bo dal svojega izuma na razpolago v vojne svrhe. Poklonil ga bo Društvu narodov pod pogojem, da ne bo služil vojni, ampak znanstvenosti. Vozne olajšave za novoporcčence. Prometni minister je izdal pravilnik o znižani vozni ceni za novoporocen.ee. Mesec dni po poroki imajo pravico do polovične voznine pri ženitovanjskem potovanju. Potovanje se mora izvršiti najkasneje mesec dni po poroki. Za dosego te ugodnosti se mora predložiti poročni lis-t ali pa potrdilo pristojne policijske cblasti. Obžalovanfa -vreslatl s_is.«čžafl. Opasna tatova in vlomilca pod klju6em. Na podlagi tiralice je prijela te dni mariborska policija Antona Tomažiča, 231etnega brezposelnega delavca iz Brebrovnika im 241etnega Matija Damiša iz Ključarovcev pri Ormožu. Damiš je bil kaznovan že 11 krat zaradi vlomov in tatvin. Letos junija je pobegnil iz ormošk. zaporov. Ko je bil na prostem, je pričel z vlomi in tatvinami! Posestniku Martinu Divjaku na Rvižičkem vrhu je odnesel obleke za 1500 Din. Nekoliko dni pozneje je odvzel z roiparskkn napadom neki žeiisM precej denarja. Pri Sv. Tomažu je izmaknil nekemu posestniku tri žepne ure. .Vi Ptuju je sklenil pobratimijo s Tomažičem, s S^aterim sta vlomila pri vini-< čarju Ivanu Hojniku na Kukavi in sta zginila s harmoniko v vrednosti 2.200 Din. Pri Mali Nedelji sta izvršila vlom pri posestniku Antonu Kralju, ikatere-: mu sta izmaknila 1.300 Din denarja, 2 samokresa ter razno perilo. Plen sta si lopova med seboj bratsko delila in popivala zanj po Mariboru. Ko sta bila suha na žepu, sta se odpravila preko meje v Avstrijo, ikjer sta zagrešila pri raznih posestnikih vse polno manjših' vlomov in sta se cdpravila s plenom v Maribor, kjer sta skušala ukradeno vnovčiti, a ju je zadela zaslužena usoda aretacije. Pri zaslišanju sta po daljšem oklevanju priznala zlo.ine i.n bo imelo z njima sedaj posel okrožno sodišče. Žrtev pcžiga je postal v Podgorju pri Vrelenju dom zakoncev Sedovnik. V odsotnosti gospodarja in gospodinje, ki sta se mudila na Topolščici, sta zgorela vsled podtaknjenega ognja hiša in skedenj. Rešili so govejo živino, zgorele so svinje, seno, poljsko orodje, obleka ter hišna oprema. Škodo cenijo na 170.000 Din, zavarovalnina je neznatna. Taivina pleienhi. V Petrovčah je bilo na vecer ukradenih iz avtomobila trgovskemu potniku Antonu Dorniku iz Celja pletenin za 2000 Din. Tatvine kcles po Celju in okolici so že dalje časa takorekoč na dnevnem redu. Obsojen požigalec. Ljubljansko s-odišče je obravnavalo 11. julija naslednji slučaj požiga: Ludvik Šimenc, posestnikov sin iz Viševka pri Šenčurju na Gorenjskem, je bil obtožen, da je ]etos 14. junija v Adergasu pri Kranju zažgal slamnato streho nad hlevom svoje hiše, ikatero je zamenjal lani z Janezom Zarnikom. Pogorela je hiša z gospodarskim poslopjem in je znašala cenjena škoda 40.000 Din. Prejšnjemu lastniku Zarniku je zgorelo pohištvo, žito, 'krma in razno orodje v skupnem znesku 20.000 Din. Obtoženi je povišal zavarovalnino prevzete hiše od prejšhjih 15.000 Din na 70.000 Din. Sum požiga je padel na Šimenca, 'ki je bil obsojen na 10 mesecev strogega zapora in 3000 Din denarne kazni ali 30 dni nad-aljnjega zapora. Po desetih mesecih najden obešenec. Pri trebljenju šume so zadeli delavci 12. julija v gozdu Štrukljevcu pri Garcarevcu med Planino in Logatcem na mo.no razpadlo truplo. Po natančncjšem ogledu se je dalo dognati, da gre za obešenca, Truplo je ležalo v grmovju, iočeno od glave. Nesrečnik se je obesil. Vsled razpac'anja je odpadlo truplo od glave in vse skupaj se je s-kotalilo v grmovje. Po listinah so ngotovili, da je nesrečnež lani septembra neznanokam zginuli Anton Poženel iz Garčarevca, bivši orožnik. mim u Prei€iiiiirf@. UREDNIŠTV"' »NOVIN«.  V svojem c.njenemu listu z dne 15. jul. št. 28 ste objavili članek pod naslovom: »Najboljši katoliški list — prekmurski papa« in ste v tem članku napadli »Slovenski gospodar« in naše prekmurske dopisnike. Konstathamo, da izhaja »Slov. gospodar« že 63 let, pa da je to prvi slučaj, da ga nsosncvano in javno napada drug k a t o 1 iš k i 1 i s t. Povdarjamo, da smo toliko katoliško zavedni in disciplinuani. da tudi na tako izzivanje ne borao odgovarjali in se spustili v kako javno debato, ki bi bila le v sramoto našim vrstam in v veselje nasprotnikom kat. tiska. Zato na ta članek kot tudi na vse »dale« ne bomo dajali v lisfu nobenih drugih izjav in odgovorov, kar naj upoštevajo tudi naši številni prijatelji in naročniki iz Prekmurja. Mi želimo »Novinam«, da bi kot kaioliški list veliko dobrega storile med Prek- murci, katerim j~a smo hvaležni, ako želijo imeti tudi »Slovenskega gospodarja«, ki je že marsikaj - restal zaradi tega, ker je katoliški in narcdni teunik slovenskega kmeta. To ve tudi naše kmetsko ljudsivo in zato je zvesto svojemu glasilu »Olovenskemu tjospodarju«, da te zvestobe ne bo nihče omajal! Smatrnmo zato, da ima katoliški tisk in ljudje iz ka.oliške fronte dandanes gotovo važnejše delo kot napadati lastne vrste, zato tudi mi končamo svoje pojasml., ki ga blagovclite vzeti na znanje. Uredništvo »Slov. gospodarja«. * Žetev je končana. Rži smo naželi zelo n.a.o, pšenice malo več. Dolga z>':_ma je uni.iia dasli žita. Spomladi je pritisnila su5a in žito je tudi v rasti zao.talo. RoJno sicer ni presla.bo, pa kaj ko je tako malo »križev«. Kri-ž (22 snopov) rži da l.to-s povpre.no 35—40 kg, p.šenice pa 25—40, kakor je pač sno-pje. V najboljSih letih da križ pšenice 50 kg. MarsikateiT kmetovalec je dobil komaj toliko rži, da bo v je_.i_ zasejal. V mnogih družl.nah bo kruha' piimanjkovalo. Naš up -so je.enski pridelki, ki kažejo izvrstno. Koruza je v nekaterih krajih že visoka nad 2 metra.' Lepo obela tudi krompir, proio i. dr. Le daj Bog, da ne bi .DiJ. takib vremenskih nezgod. — Sena je bilo zelo malo, otave bo več, če bo še kaj dežja. Letošrije slartie je malo, pa je še dosti lanske, ko je bilo »lame izredno veliko. :,... ;' S trebuhom za kruhom še vedno odhajajo naši delavci v Francijo. Pa je postaliFrancija pri nas ž& neka bolezen. Res je, naš narod je zelo .:.romašen in veseli nas, da dobijo naši Ijudje delo v Franciji, vendar pa odhaja v Francijo tudi veli'ko takih, ki imajo doma dovoflj deia in jela. Skoraj vsakemu j« tujina v škodo, zato ne silite od doma, če vas ne žene potreba. * ¦ Črenso\rci. V nedeljo 8. julija je uprizonila v »Xašem domu« gasilska četa iz Go^nje Bistrice F:inžga.rjevo dramo »Razvaline življerija«. Vsi igralci so vloge splošno dobro podali. Igro je re/;:sirala gdč. Roza Smodišova. Za trud in požrtvovalnoet režiserki in igraJcem vs& priznanje. Vsled silne vro&ine je bil obisk slab. Igro 30 ponovili 15. juli.ja na Bistrici. Čiensovci. V naši " iri je dot.il pretekli tede,n »Slovenskl gospodar« 10 novih nar&čnikov in seveda tudi plačniikov. Naročniki sg še vediro cglašajo. Vsem agitatorjem iskrena hvala! Hudk Easreca. Po nesreči j? iztaknil cko v Segovcih pri Murski Soboti 31elni sinko posestnice Genovefe Hernian Sletni sosedovi hčerki Rozi Prisnig. E-isnuiiistična razdejanja v Amstecdamu na Holandskem PoHciia na konju nacjanja v auieriški ^restolici v Washingtonu stavkarje iz kolodvora. Pr«dsedn*k Peifske Metfcieki v merttariiki »»ilormi na pem&rski proslavi. Francoska prekooceanska letalca Cados in Rossi sta bila po srečni vrnitvi iz Južue Amerike v dcmovini odlikovana r;. ] iz redom eastne legije. / :