PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC »ilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne MiUiee OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ŠT.—NO. 1934. Eaterad m kitov. D*c. «. 1M7. at th« p~* Wtk. al Um Act al Com»u ol March S. I«?«. CHICAGO 23, ILL., 4. OKTOBRA (October 4), 1944. fubliabed Week)y at 2801 S. Lawndale Ave. LETO— 9 uL. XXXIX. BOJNI TANKI SO MOČNA STVAR, ampak skoti vse ovire vendar ne morejo. V takih slučajih si mora pomagati pehota, ki lahko prepleta gore in preskoči še tako debela tidovja. Gornje je slika s prodiranja ameriških vojakov na zapadni fronti. Churchill ne jamči, da ba v Evropi vojne kmalu konec RDEČA armada v jugoslaviji. — poljsko Vprašanje se vedno zamotano. — kaj storiti z nemčijo. ko bo premagana? zavezniki o tem iE nimajo edinstva Ko se je angleški premier Winston Churchill nedavno vrnil iz Quebeca v Kanadi, kjer je bil na sestanku z Rooseveltom. je po angleškem parlamentarnem sistemu podal poslancem "nižje zbornice", ki pa šteje veliko več kakor "višja" (imenovana za zbornico "lordov") poročilo o položaju, z ozirom na njegovo konferiranje s predsednikom Zed. držav. "Ne verjeti prerokom' V zbornici je bil "gromovito pozdravljen", kar pomeni, da Churchillu zaupa vsa Anglija, čeprav je predstavnik ene naj-reakcionarnejših strank na svetu. Kajti on je poosebljen zastopnik angleškega imperializma v prenovljeni obleki. Anglija brez obstoječe uredbe ne bi mogla živeti, razen če bi se svetovno gospodarstvo uredilo na temelju vzajemnosti. Toda v tem slučaju bi prenehala biti velesila. Zgrajena je na temelju imperializma bolj kot katerakoli druga svetovno močna država in ako se ga ji izpod-makne. se bo utrnila v pozablje-nost. Zato Churchill ni nobenkrat poudarjal, da je sedanja vojna zares za demokracijo m take stvari, pač pa le nadaljevanje stare tekme za prvenstvo nad svetovno trgovino, pa za kontrolo nad prirodnimi viri, a ob enem je zagotavljal, da je pod-jarmljenim ljudstvom pod Anglijo veliko prijetnejše, kakor P« na primer onim, ki so pod nemško ali kako drugo nadvlado. Ob povratku iz Kanade je poslancem med drugim dejal, da ako se hoče Nemčija še upirati, todaj vojne v Evropi ne bo še tako hitro konec. Zmote poveljnikov Na zelo delikatno diplomati-(°n nač»n se je dotaknil tistih zavezniških poveljnikov, ki so k°t vojni veščaki že leta 1943 Prerokovali, da bo vojne v Ev-roP' konec letošnjo jesen. Eden izmed teh je bil pred letom zavezniški vrhovni poveljnik na zapadni fronti general Eisenhower. "Neglede, kako so si celo najboljši naši vojni veščaki predstavljali, da bomo vojno proti Hitlerju že le-1 tes dokončali," je dejal Churchill, "jaz vam ne b: mogel, niti hotel jamčiti, da se ne bo zavlekla še precej mesecev v prihodnje leto. Nemci vztraiajo v nadi na razkole Čeprav je nemška armada povsod v defenzivi, se vendarle upira veliko uspešnejše, kot pa se ji je katerakoli druga armada, razen sovjetske, ko je blitz-krieg šel širom Evrope kakor orkan. A tudi slednja se je mogla uspešno upreti šele ko je izgubila več ozemlja kot pa ga poseduje v Evropi Francija in pa svojo najboljšo zemljo in najbolj razvito industrijo. To, da je mogla rdeča armada uspeti vzlic tem ogromnim žrtvam, ki jih je utrpela Sovjetska unija v vsemogočni Hitlerjevi invaziji, bo eden izmed največjih čudežev v zgodovini vojsk, ki so se vršile za svetovno nadvlado. Nemci so v nji spet izgubili. A računajo pa na nesoglasja med deželami, s katerimi so v vojni. Najbolj apelirajo na An-glosakse in na Američane, češ, (Nadaljevanje na 9. strani.) Mnogo tajnih konferenc in komisij, pa še nič pravih načrtov za mir Od kar smo v vojni, so imeli zavezniki že mnogo posvetovanj, največ pa Churchill in Roosevelt. V Dumberton Oaksu pri Washingtonu se je vršila — oziroma se še vrši konferenca zavezniških državnikov, na kateri menda ustvarjajo podlago za bodoče odnošaje med narodi v taki obliki, da bi svet lahko živel in delal v miru. Konferenca je tajna. Novinarji, ki jo smejo le z daleč opazovati, pravijo, da je vsled križajočih se interesov posameznih vlad, dežel m privilegijev zavita v meglo. Churchill in Roosevelt sta imela nedavno spet svoj privatni sestanek v Kanadi. V Londonu delujeti dve zavezniški komisiji; ena se peča s problemi vladanja v od zaveznikov okupiranih deželah, druga pa študira, če po mednarodnih zakonih Hitler in člani njegove vlade, ter drugi veljaki fašizma v Evropi sploh spadajo med vojne kriminalce, Frede-rick Kuh je Chicago Sunu iz Londona poročal, da jih ima po enem letu študiranja komaj kakih 300 na listi, a Hitlerja, Goebbelsa in. Goermga baje ni med njimi, ker so po mednarodnem pravu "postavna vlada" in članov vlade se po istem zakonu ne more smatrati za "mednarodne zločince". Zelo važna zavezniška komisija je tudi tista, ki se peča z vprašanjem prehrane v Italiji in v drugih deželah, ki so že ali pa bodo v kratkem osvobojene Hitlerjeve more. Edgar Ansel Mowrer se v tisku potožuje, da se vsi ti sestanki in konference vrše za zaprtimi vrat-mi. Javnosti se sporoča z njih le kak stavek ali dva, v katerih pa ni ničesar povedano Angleški laborit H. N Brailsford piše v Nevv Leadru, kako so zavezniki s pomočjo živil v prejšnji vojni zatrli revolucionarno gibanje na Madžarskem in izraža bojazen, da imajo z istim sredstvom namen pomagati reak-cijLto je, protiljudskim privilegijem posedanji voj-ni.^Oziroma jim že pomagajo. V prejšnji vojni je predsednik Wilson poudaril za eno svojih glavnih točk odpravo tajne diplomacije. V sedanji vojni se bohoti na vseh koncih in krajih, in kot pravi omenjeni E. A. Movvrer, jo predsednik Roosevelt, ki se šteje za VVilsonovega naslednika, prakticira in podpira. Movvrer in drugi pristaši ljudske svobode si od te ameriške taktike v vnanji politiki in od zavezniške tajne diplomacije v splošnem ne obetajo nič dobrega. Dokaz imajo v.tajni zavezniški diplomaciji v prejšnji vojni. Zavezniki obetajo Italiji blagostanje, pravičnost in svobodo vsemu ljudstvu Ko so pred par leti Slovenci v Londonu tipali pri angleški vladi glede jugoslovanskega Primorja, so mogli v svojem spraševanju priti le do gotove osebe. Tam jim je bilo pojasnjeno. da se je vojna komaj pričela, o mejah pa se bo odločevalo, kadar je bo konec. Glede Mus-solinijeve države jim je dejal, da interes Evrope zahteva "zdravo Italijo". In na nadaljna vpraševanja Slovencev je odvrnil: "Ce bomo Italiji vse vzeli, koga pa naj dobimo, da bo prevzel vlado v nji!" O tem incidentu se ni pisalo, prvič, ker bi ga cenzura v Angliji bržkone ne dovolila, a Proletarec ga je že večkrat omenil v svarilo onim, ki diplomaciji preveč verjamejo, pa naj bo taka ali drugačna. Grof Sforza je pred par tedni, v družbi z nekaterimi drugimi ministri, ameriškim novinarjem, ki ga dobro poznajo, izjavil, da ni nikomur v Italiji na tem, da bi postal član vlade, ki sploh ni vlada, ampak kvečjemu pečat. 'Nadaljevanje na 5. strani.) Naseljevanje v Zed. države med vojno le 'začasnega značaja' S seje ZOJttA in drugih zborovanj v PUlfthiirgliu frank zaitz Zvezni generalni pravnik Biddle ie 26. sept. v Philadelphiji dejal, da se je v to deželo dopustilo izven "zapadne hemi-sfere" v dobi te* vojne 153,879 priseljencev. Toliko je bilo dopuščenih sem iz Evrope, pa nekaj iz Afrike in Azije. On smatra, da so vsi ti le začasni priseljenci, ki bodo morali nazaj čim te po vojni urede razmere demokratično v vseh tistih deželah, ii katerih so pobegnili. Kritiki priseljevanja trdijo naobratno, da je prišlo sem v času te vojne *lfcr sto tisoč Židov, večinoma brez dovoljenja, to je, s podkupninami. V kongresu prete s tega ustvariti škandal čim bo konec vojne v Evropi. Predsednik Roosevelt j« poudarjal, da on ni zato, da bi Zed. države postale odprta vrata vsem onim. ki žele izpod terorja. a smatra pa, da bi bilo krivično, če jih bi vsem zaprli. Zvezni generalni pravnik Biddle ugotavlja, da le 28,551 priseljencev, oziroma beguncev, je bilo stalno prlpuščenih za naselitev v to deželo, vsi drugi pa so tu le začasno. Veliko teh revežev po preteku "začasnosti" ne bo vedelo kam. Imovine so jim vzete, ali pa uničene in na njih so novi ljudje. Če bodo primorani na izselitev, kam nai gredo? Tu pa se oglašajo nasprotniki priseljevanja, češ, nikar ne pustite ljudem sem, ako niste prepričani, da jih po vojni lahko vrnete na njihna prejšnja mesta. Zadeva priseljevanja, in posebno še nepostavnih priseljencev. katerih ie brez dvoma v minulih letih sem veliko prišlo, bo torej še prav lahko težak političen problem. Ne pa ekonomski. Ker je tu zadosti vsega, ni treba drugega kakor vsem tem priseljencem, ki se jim preti z deportacijo. pomagati do dela, s katerim si bodo sami slutili svoj kruh in lahko še za druge kaj pridelali. V prejšnji številki na tem mestu je bilo v glavnih obrisih pojasnjeno o ustanovitvi nove skupne relifne akcije v pomoč bednemu ljudstvu Jugoslavije, a podrobnosti so izostale. Ker bodo čitatelje zanimale, jih bom navedel nekaj v tej in pa v par naslednjih številkah. Ko sem bil na minulem San-sovem zboru v Clevelandu spet izvoljen v njegovo eksekutivo. sem na njeni seji na Labor Day prvič prevzel tudi mandat delegata v Združeni odbor južnoslo-vanskih Amerikancev. S slovenskimi začetnicami se ga označuje z ZOJSA. Tako sem imel priložnost udeležiti se seje Zojsovega širšega odbora, ki se je vršila 22. sept. v hotelu Fort Pitt v Pittsbur- tudi Žarko Bunčič iz Ohia, zastopnik srbske skupine, oziroma predsednik takozvanega Vi-dovdanskega kongresa. Kajti vsa druga srbska organizirana javnost je še vedno na Fotičevi strani. _ ___ O ameriški politik; se na tem sestanku ni govorilo. Zojsa ima pač druge naloge. L. Adamič*je v svojem poročilu na kratko pojasnil, čemu je moral načelje-vanje in predsedovanje Zojsu začasno pustiti — vzrok je bilo zdravje in pa preobloženost z delom. A da se je vendarle vseskozi zanimal za aktivnosti v tej ustanovi in pomagal v njih, to je tudi lahko ugotovil brez vsakega ugovora. Bodisi v predsedovanju tej seji, v poročilih in v argumen- hgu. Vseh 7 Sansovih zastopni-! tiranjih je užival, kakor bi rekli kov je bilo navzočih, .lamreč Louis Adamič, Janko N. Rogelj, M. Cf. Kuhel, V. Cainkar, F. A. Vider, Etbin Kristan in pisec tega poročila. • Poleg širšega odbora ima Zojsa svoj ožji ali eksekutivni od- po ameriško, največji rešpekt. Izvajal je, da je po njegovem mnenju prvo poglavje Zojsove naloge — to je, politična kampanja v obrambo in za razumevanje osvobodilne akcije v Jugoslaviji — v glavnem končano, bor. V tem sta bila doslej Etbin in sedaj potrebujemo prav tako Kristan kot podpredsednik in nujno drugo akcijo — zbiranje Janko N. Rogelj za pomožnega sredstev za materijalno pomoč, tajnika. Ket se je v Sansu izvršilo ne- Dohodki in stro*ki Seja odborov JSZ V petek. 6 oktobra, bo v SDC seja odborov JSZ, Prosvetne matice in JDTD, Na dnevnem redu bodo važne zadeve. Vsi člani tega skupnega odbora so vabljeni, da se je udeleže. kaj sprememb — n. pr., da imamo v njemu sedaj spet stalnega tajnika, je mandat pomožnega tajnika v Zojsu dobil Mirko Kuhel po soglasnem sporazumu, da naj posedujeti ti dve mesti predsednik in tajnik Zojsa. Ne vem, kdaj se je vršila zadnja seja širšega odbora Zojsa. Ta je bila zelo dobro obiskana. Poleg sedmih zastopnikov Sansa je bilo navzočih najmanj to- srbskih in nekaj macedonskih ter bolgarskih, ter veliko gostov. ki so tisti dan prihajali v Pittsburgh na II. vseslovanski kongres. Tako je bil Empire Room v omenjenem hotela skoro prepoln zastopnikov in gostov. Seji Zojsa je predsedoval Louis Adamič in deloma Zlatko Balokovič. Veliko se je oglašal Blagajnik Ujčič je poročal, da se je od postanka Zojsa pa do te seje nabralo vsega skupaj $68,287.77. Stroški so znašali $49,000. V blagajni Zojsa je bilo ob priliki te seje še $18,312. Kdo financira Zojsa? Ker podrobnih tiskanih poročil na gornje vprašanje nimam, sem se toliko bolj zanesel na poročila odbornikov. Na seji 22. liko hrvatskih delegatov, pa^sePl so ugotovili, da so od prej omenjene vsote Hrvati prispe* vali 70 odstotkov, Srbi okrog 5 odstotkov, ostalo pa Slovenci ift nekoliko menda Macedonci in Bolgari. Odstotek slovenskih prispevkov je seveda veliko višji kakor srbski. Toda za glavni slovenski prispevek — kar tudi je — se šteje vsota, ki jo je Zojsu pri-(Nadaljevanje na 4. strani.) Drage volilne kampanje Sidney Hiliman je v preiskavi o potroških politične akcije CIO f>red kongresnim odborom poudaril, da so leta 1940 potrošili razni odseki v kampanji za republikansko stranko sedemnajst milijonov dolarjev, pa ni bilo v javnosti nobenega vpitja radi tega. Koliko bodo potrošili letos? Konvencija CIO Letošnja konvencija CIO se bo vršila 21. novembra v hotelu Stevens v Chicagu. Kupna moč delavcev se bo znižala eno tretjino Čim bo vojne v Evropi konec, se bo kupna moč ameriških delavcev znižala za eno tretjino, ali za približno trideset milijard dolarjev. To ugotovitev je predložil "Beli hiši" OPA, torej ustanova, ki se peča s cenami in s štadinfnjem kupne moči ameriških delavcev in farmarjev. Pravijo, da je predsednik ze- lo v skrbeh, kajti on bi rad, da kupna moč prebivalstva po vojni ne pade, in da se ubranimo inflacije in brezposelnosti tudi ko se bo morala industrija odpočili in se preurediti v produkcijo potrebščin civilnega pre bivalstva. Toda če bodo delavci že celo takoj po končani vojni z Nem- čijo zaslužili 30 milijard manj kot sedaj, potem bo toliko manj denarja za nakup potrebščin, toliko manj dohodkov v zvezno blagajno za davke in vse to —-to znižanje ene tretjine delavske mezde, bo imela na ameriško akonomijo ogromne posledice. OPA pojasnuje, da znižanje matde v vsoti 30 milijard ni bazirano na želji delodajalcev, ki se vesele znižati plače, ampak samo na odslovltvah in pa na skrajšanju delavnika. Omenjeni urad računa, da bo število zaposlenih znižano takoj po premirju, najmafcj 10 odstotkov. Ob enem bo skrajšan delovnik. N. pr., delavec, ki zasluži dolar na uro, prejema sedaj za 40 ur dela $40 na teden plače, vrh tega pa še za čas in pol nadalj-nih 8 ur, skupaj torej po sedanjih regulacijah $52 na teden, čim bo vojne konec, bo moral nazaj na 40-urni delovnik, torej mu bo mezda znižana brez znižanja plačilne lestvice $12 na teden. Torej 25 odstotkov. To še ni vse. Kajti če ne bo naročil, bo morda uposlen mogoče le 24 ur na teden, ali morda šiht več, lahka pa tudi manj. Jasno j*, da jih bo milijone, ki ne bodo imeli nobenega šihta več, dokler si ne uredimo "nov* ekonomije". To pa pomeni zruše-nje sedanjega našega ekonom-***ga in llvljenskega standar- da, ki temelji popolnoma na nakupni moči delavcev in farmarjev. Ker nimamo za v povojni dobi še ničesar planiranega, so tudi kapitalistični ekonomi v skrbeh, namreč za svoj razred. Vojno bomo dobili, to je gotovo, toda zmaga nad Hitlerjem ne pomeni razrešitev naših ekonomskih problemov. Ko bo razglašen mir, bo na milijone tistih, ki so smatrani za "prestare", ali ki so že čez 40, vrženih na cesto. In tedaj šele se bo pričelo med delavstvom resnično zanimanje za socialno zaščito, o kateri jim socialisti pripovedujemo že desetletja. Am. druž, koledarju obetajo sotrudniki spet bogato vsebino Prvič od kar je bila Jugoslavija napadena, bodo v prihodnjem letniku Am. druž. koledarja spisi o borbi slovenskega naroda za svojo svobodo, napisani od onih, ki so aktivno v nji. Tbrej od ljudi, ki so okusili nacijski in fašistični teror in se udeležili boja proti njemu. Po tej vojni bo smel naš Koledar po mnogih letih zopet v Slovenijo, v katero mu je pot zaprl diktatorski jugoslovanski režim in ob enem bodo poslani tja prejšnji letniki, za katere nas vprašujejo. Slikar Jos. Bogdanich iz Eveletha, Minn., je bil prvi, ki je za prihodnji letnik poslal nekaj slik, in tudi več spisov smo že prejeli, ostali sotrudniki pa so obljubili, da nam jih pošljejo čimprej. Zaradi vojnih razmer bi bilo zares priporočljivo, da to delo pri urejevanju koledarja izvršimo prej kot druga leta. Pošta je namreč v božični sezoni preobložena in pa tudi razpečevalci koledarja bi imeli laglje delo, ako knjigo prejmejo saj kakih pet tednov pred koncem leta. Ker v uradu nimamo sedaj posebnega pomočnika za to delo, in pa že dolgo eneja rednega delavca manj, se moramo toliko več zanašati na prostovoljno pomoč. Sotrudnike prosimo, da naj upoštevajo vse te okolščine in pošljejo svoje spise če le mogoče prej kot minula leta. Na ta način bomo delo izvršili pravočasno v uradu, v tiskarni in z razpošiljanjem. Uverjeni smo, da se to zgodi, kajti sotrudniki in drugi pri tem koledarju so nam še vselej šli na roko. Vsebina, ki mu jo pripravljamo, pa bo vsem v ponos. PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ImcUja J»|Ml«f«Bika D«Uv«ka Tiskovna Druiba, Cbicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA t Z«d in jenih drtavan sa celo leto 13.OO; sa pol leta $1.7»; sa četrt let* $1.00. Inotemstvo; sa c«lo lato $3.60; sa pol leta $8.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti t naiem uradu najpotnej« do pondeljka popoldne ta priobčitev v številki tekočega tedna. P^R O L ETTA R E C i Published every Wednesday by th« Jugoslav Workmen's Publiahing Co., Inc. Establiahcd 1906. Editor_____________ Business Manager....... ............Frank Zaits ..Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: Jruted States: On« Y«ar $3.00; Siz Months $1.75; Thr«« Months $1.00. Foreign Countrie«, On« Year $3.60; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone i ROCKVVELL 2864 II. \Vallace: "Ameriško delavstvo dosegla |»olilini<» polnoletnost'* Na nekem nedavnem shodu pod avspicijo unij je podpred sednik Henry Wallace v svojem govoru svečano izjavil, cfa jc ameriško delavstvo sedaj tudi politično "polnoletno", ali po naše, da je doseglo politično zrelost. • V mislih je imel politično akcijo unij CIO in pa večje zanimanje unij AFL za udejstvovanje v sedanji volilni kampanji. Po merilu mednarodnega delavskega političnega gibanja je ameriško delavstvo še dokaj daleč od politične zrelosti. V sedanjem volilnem boju zastopa načelo, da sta tu dva zla — republi« kanska in demokratska stranka. Ker pa slednji načeljuje mož, ki je pokazal za socialne probleme večje razumevanje kot prejšnji predsedniki, in ker je v mednarodnih vprašanjih za sodelovanje in za poraz fašizma v Evropi, se je odbor politične akcije pod pokroviteljstvom unij in denarja CIO odločil zanj in organiziral veliko večjo in živahnejšo volilno kampanjo, kot pa jo zmorj glavni odbor demokratske stranke, čeprav ima več denarja na razpolago. Sploh kdor čita liste, ki se potegujejo za republikansko stranko, ali pa liste demokratskih torijev na jugu in drugje, bi dobil vtis, da demokratska stranka sama letc^ ne vodi nikakršne volilne kampanje, pač pa le Sidney Hillman in komunisti pod vodstvom Earla Browderja, ki z denarjem, ki so ga vzeli iz blagajn unij CIO, osvajajo demokratsko stranko. Sidney Hillman je bil zaslišan pred kongresno komisijo, ki ima pravico preiskovati kampanjske izdatke, da ji pojasni, kje dobiva politična akcija CIO sredstva in kako ter čemu jih zapravlja. Republikanski in torijski demokrati so ga pestili, on pa je odgovarjal, da je politični odbor CIO potrošil doslej le blizu $400,000, dočim so republikanci v predsedniški kampanji pred štirimi leti zapravili 16 milijonov dolarjev, in pa da je pet fami-lij (Du Pont, Pew, Rockefeller, Queens in Sloan) prispevalo direktno v prid kampanje za republikansko stranko $432.680, torej pet bogatašev je dalo več kot pa so doslej potrošile vse unije CIO skupaj, dasi imajo nad pet milijonov članov. Na konvenciji unije električarjev je Hillman dejal, da re akcije ni le strah kampanjskega sklada politične akcije CIO, pač pa tiste mase delavcev, ki agitira brezplačno. Se veliko bolj na jrh skrbi, če ni vsa ta kampanja le nekaka predpriprava, nekak pyod v ustanovitev delavske politične stranke. Slednje je najbolj resnično. Kajti dokler bodo delavci zbirali denar v pomoč stranki, ki se je — razen nekaterih njenih osebnosti — izkazala za prav tako nasprotno delavskim naporom, kot je njena tovarišija v republikanski stranki, se Ameriški trgovski komori in zvezi industrialcev ni ničesar bati. Saj kapitalisti prav dobro vedo, da Hoover 1. 1932-33 ne bi zmogel naloge — ohraniti njihov sistem izkoriščanja za privatni profit, ker ni imel programa, kako pomagati "navadnemu" ali "malemu" človeku iz bede in brezposelnosti. Roosevelt pa je nalogo razumel, in s tem, da je ustanovil nekaj vladnih oddelkov za socialno skrbstvo med industrialnim delavstvom in farmarji, REŠIL velebankirje in veleindustrijalce bodisi pred fašistično ali pa socialno revolucijo. Fašistična jim sicer ne bi bila zoprna, ker to bi bila njihna zadnja bilka. Goje jo tudi sedaj — za vsak slučaj, čeprav vedo, da pod fašizmom "free enterprise" ni več "free". Zelo možno je, da bodo Hillman in drugi, ki so več ali manj vzgojeni v socialistični šoli, po teh volitvah spoznali, da se kapitalistične stranke NE MORE osvojiti, za boj PROTI kapitalističnim interesom, pa bodo po teh skušnjah začeli resno misliti, da kar so bili zmožni letos storiti ZA demokratsko stranko, bodo še veliko bolj zmožni za svojo. J0SK0 OVEN: RAZGOVORI COMMINITV AND WAR FUND v Chicagu in drugod po dešeli Je v akciji, da sbere milijone dolar jev v pomoč bednim, kot pove uvodni članek na tej strani v tej številki, ln trudi se. da pomaga v mnogotere druge potrebne namene. Kdor le more. naj kaj prispeva, kajti <|enar gre onim, ki ničesar nimajo. KATKA ZUPANČIČ: IVERI "Community and War Fund" Vsako jesen se vrši širom dežele zbiranje jprispevkov pod označbo kot je v naslovu, v namene, ki so vredni podpore. V čikaškem okrožju se je pričela 1. oktobra. Kvota za ta okraj je $12.980,000. Vodi jo Clarence B. Randall. Slična zbiranja se vrše ob tem času n. pr. v Clevelandu, kjer sodelujejo v nji vsi slovenski krogi, in povsod drugod. V malem Waukeganu kot v velikem New Yorku. L. 1933. je bila kvota za čikaiki okraj nekoliko nižja kakor letos. Nabralo se je približno pol milijona dolarjev manj kot je bila določena maksimalna vsota. Kam gre nabrani denar? Razdeli te ga proporčno med priznane relifne ustanove. N. pr. določen znesek, računano po odstotkih, dobe kitajski, grški, ruski, poljski, francoski, belgijski, italijanski, jugoslovanski in drugi relifi. ' Posebni zneski od nabranega denarja so določeni v pomoč beguncem, ki so brez druge zaščite. Našim rokavičarjem Ko smo se otroci spravili na orehe, smo vedeli, kako priti trdim orehom do živega. Udarili smo močneje in če še ni zadostovalo, smo zamahnili tako. da smo z lupino vred raztreščili tudi jedro. Takle trd oreh nam je Nemčija. Vendar ne mislim s tem uvodom namigniti, da bi treba takisto postopati tudi z njo, ko se bo utesnjena naposled morala podati. Zdi se mi pa kaj tragično in smešno, kako prihajamo na dan z vsakovrstnimi kle-ščicami in pipci. da bi pri končni operaciji ne poškodovali žlahtnega jedra. Kajti žlahtno jedro je nemško ljudstvo, ki seveda strašansko ječi pod trdo lupino nacizma in militarizma in hrepeni in koprni po odrešenju, po svobodi — dokler si ne najde drugega ftihrerja, ki jo bo srečneje izvozil. Časi so preresni, da bi se človek tej naši že kar glupi briž-nosti pomilovalno nasmehaval. Zdrava pamet nam lahko pove, da bodo Nemci, prvič, vse brez nas imeli zagovornikov več, nego nam bo ljubo, in drugič, da spričo sovraštva, ki ga Nemci že od vseh vekov goje do Slovanov, pač nimamo povoda, da bi se tresli zanje. Sumner Welles priporoča, da bi se Nemčijo razdelilo na tri dele. Ne, ne, zaboga ne! S tem bi bilo zasejano seme za novo vojno! Nemčija mora ostati enotna! (Da ji bo lažje priti do cilja!) Morgenthau priporoča, naj se Nemčija, na kratko rečeno, po-kmeti. Zopet isti krič: Ne, ne, zaboga ne! To bi pomenilo novo vojno. In kaj bi Evropa počela brez nemške industrije ...? Tako so tipalke nemške diplomacije lahko zadovoljne. Po našem sentimentu je enotnost Nemčije takorekoČ zajamčena in zajamčena tudi njena industrija. S tem je zajamčen tudi njen *by-product' — orožje, ki ga bo vse naskrivoma in po kosih izdelovala tako gotovo, kakor so zvezde na nebu. V zmoti so naši apostoli miru, ki kličejo po prizanesljivosti. Nemec spoštuje le trde ukrepe, čim trši so, tem več rešpekta bo. Baš sinoči je na radiu nekdo omenjal pisatelja Emila Ludwi-ga ter njegova navodila ameriškim vojakom, kako se jim je obnašati v Nemčiji. Teh navodil je dolga dolga vrsta. Navajam jih le nekaj: Ne poslužuj se nemškega jezika. četudi ga razumeš in obvladaš. Ne poslušaj njihovih tožba, češ, da te ne razumejo. Nikdar se ne smehljaj; tvoj obraz mora biti vselej in povsod ledenohladen in resen. Ne flirtaj! Pri svojih zahtevah bodi neizprosen. Če potrebuješ na primer avto in bodo mencali ter se branili, češ, da je to nemogoče — daj kratko povelje: Točno ob šestih mora biti avto tukaj! — In točno ob šestih te bo avto čakal. Niti za trenutek ne pozabi, da si v sovražnikovi deželi. Vsaka prijaznost bo škodovala na ugledu tebi in tvoji domovini. Tako uglajeni Ludwig. ki Nemce pozna, saj mu je bila Nemčija domovina. Pravijo, da dobrota železna vrata prebija. Vprašanje je le, kdo je za vrati. Bilo bi dobro, da bi naši rokavičarji o tem premišljevali. Srečala sem v neki nemški noveli tale prizor: V ozki ulici starinskega nemškega mesta sta zadela drug ob drugega postaran civilist i« mlad vojak. Stari mož je cincal, ne vedoč, kam bi se umaknil. Pa ga vojak nahruli: "S poti, črv! Ce ne, te pohodim!" Civilist odskoči in se odzove: "Heil, strammer Bursche!" pa gleda ves zadivljen za vojakom, čijega koraki so prepevali v starih zidinah ... Velik del pa gre za lokalne potrebe, n. pr. v razvedrilo našim vojakom in pa priznanim domačim dobrodelnim akcijam, dalje za oskrbovanje zabave ranjenim in drugim bolnim našim vojakom v bolnišnicah doma in kjer širom sveta more Community and War Fund pomagati. Denar v ta namen zbirajo od trgovskih in bančnih zavodov, od delavstva v industriji tn v majnah, med poljedelci in kjer koli drugje. Kajti če je treba samo v čikaškem okrožju zbrati blizu 13 milijonov dolarjev, si lahko predstavljamo, kako ogromna je skupna vsota, ki Jo ima ljudstvo v teh dneh prispevati širom dežele. Pa vzemimo, da bi se ta prizor pripetil na Slovenskem. Stavila bi, da bi starina — in po vsej pravici — zagodel nekako takole: "Prekleti smrkavec, kaj pa misliš, da si?!'* Razlik med Nemci in nami ne bi bilo kmalu konca, če bi se spustili v to smer. Trdi se na primer, da so Nemci med sabo veliko složnejši, nego smo mi Slovani. Prav nasprotno je res. Toliko mrzkega sovraštva dobite malokje. kakor prav med Ncmci. Složni so pa, kadar gre za njihovo skupno blaginjo. V tem pogledu sličijo volkovom, ki se koljejo med sabo, ali kadar gre za plen, se pa družijo v krdela. Poznala sem štiri brate, po narodnosti Kočevarje. Kočevar-ji bivajo že nad osemsto let na svojem 'otoku', obdanim od slovenskega življa. Vkljub temu so ostali zvesto zrcalo Nemcev, iz katerih izhajajo. Omenjeni »štirje bratje so se posovražiii med seboj v toliki meri. da jih ni bilo niti na pogreb, ko je eden od njih umrl, kamoli da bi ga bili prej obiskali in se z njim spravili. Toda, ko je bilo za prve vojne razpisano avstrijsko vojno posojilo, so se ostali trije bratje sešli, se pogovorili in skupno podpisali tolikšno vsoto, da je zastrmela vsa občina. Nato so se zopet brez besede razšli in vsak zase dalje kuhal rivec. Slo je za njih 'Deutschtum', in stene med njimi so izginile. — To je ena poteza, ki je mi Slovani žal nimamo. Aha, panslavizem! Bodi povedano, da razumem panslavizem nekoliko drugače, nego je na splošno razkričan. Pangerma-nizem pomeni skupno nasilje, panslavizem bi pomenil skupno obrambo — Če bi sploh obstajal. Ali jaz ga ne vidim udejstvene-ga nikjer, ne v zgodovini, ne v tej naši 'lepi* dobi. Izmislili so si ga Nemci, da so ob njem brusili svojo pangermansko ost. Naši rokavičarji, ki vneto zanašajo v naš tisk skoro že očetovsko skrb glede povojne Nemčije — poleg prošenj za naše — po Nemcih križano ljudstvo! — verujejo seveda tudi v pošast panslavizma in donkišotijo v tem smislu. Italija Ena izmed najžalostnejših slik izza vojne je gotovo Italija. To deželo, katero so bogovi bla-gosloviji z rodovitno zemljo in milim podnebjem in katera je bila v starem in srednjem veku nekaka obljubljena dežela takozvanim barbarskim narodom, je danes v razsulu. Puhla fašistična ošabnost, katera je napihovala njeno javno in politično življenje, se je razblinila. Ostala je samo še praznota. Da. jaz se dobro spominjam Italije. Potikal sem se tam leta 1929 skoro pet tednov. Nikdar ne pozabim tistih črnih srajc, pasjih bičev*ter tistih čudnih pokrival s črnimi tasli, kateri go jim viseli in mahali prav do ust. Po vseh stenah in javnih prostorih —- velikanske besede — junaški napisi — kot da bi samo besede reševale in delale zgodovino. "Molči, ubogaj, bori se!" so klicali ti junaški napisi. In bedaki so verovali, da Je vojna res nebeška glorija, ter da je bolje živeti en dan kot junak, kot pa sto let kot jagnje. To jim je pravil dan za dnem veliki duče, kateri je sedel v palačo Vene-cia, duče, ki je bil največje slamnato strašilo dvajsetega stoletja Junija meseca 1940 je pognal duče svoje črne legije v požar vojne. Vedoč kvaliteto svoje armade (ni pozabil Guadalajarot ie čakal na firerjevo zmago v Franciji. Z uničenjem angleške armade na kontinentu ter z raz-sulom francoske moči te* bil siguren uspeha. Zastonj je bilo svarilo iz Washingtona in Londona. Nadaljevali to žalostno zgodbo "italijanskega" junaštva" je nepotrebno. Napisali, so ga naši partizani v Črni gori in Sloveniji, Rusi pri Voronežu ter Stalingradu, in posebno pa še Grki, kateri so Italijane zbili skoro do Jadranskega morja. Danes je Italija, saj tisti njen del, ki je pod kontrolo zaveznikov, ne samo fizično, ampak duševno in moralno mrtvilo. Izmed vseh Hitlerjevih zaveznikov je Italija na najnižji stopnji političnega in moralnega bankrota. Fašizem, kateri je v rila. Ta naloga spada italijanski socialni revoluciji. Kitajska Zadnje čase se spet malo več piše o tej deželi. Tudi podrobnosti, katere so bile zadnjih šest ali sedem let umetno prikrite prihajajo v javnost. Da ni Čiang Kajšek vse lo, kar so nam pripovedovali da je, in da tam vlada še danes velika korupciia, ter da razni vojaški mogotci še danes gospodarijo tam kot so gospodarili zadnja stoletja vzlic vsem govoricam o demokraciji in reformah, tudi to vemo Kriza, katera je nastala zadnje čase vsled Japonskih zmag, je prisilila reakcionarje v Kaišekovi vladi, da so nekoliko omilili ti sto strogo cenzuro, katera je zadnja leta vse to prikrivala Danes vemo, da je držal Kajšek skoro milijon svoje najboljše armade ne v boju proti skupnem sovražniku — Japoncem —,ne. držal jo je v Kvangsi proti kitajskim komtfhistom. In vendar so bile baš te takozvane komunistične armade, katere so se največ udejstvovale v boju proti Japoncem. To vedo tudi zavezniki, še posebno Amerikanci. Pot našega podpredsed nika Wallaceja v Cunking* ter pozneje Nelsona, je imela namen storiti pritisk, kateri je moral biti precej močan, da se ta bojkot in blokada proti komunistični Kitajski, katera šteje okrog sedemdeset milijonov prebivalcev, odpravi in da pride do sporazuma. Kot izgleda, s^a bila oba precej uspešna Kajti samo če pride do sporazuma med Kumintangom in komunisti, bo skupen boj proti Japoncem pot v zmago. Pri nas Vročina pojema. Noči in jutra postajajo hladnejša. Samo na političnem polju postaja od dne do dne bolj vroče. Govor predsednika Roosevelta zadnji t',der je republikanskega kandidata silno razsrdil. Par dni pozneje je razsajal doli nekje v Okla-homi. Seve, grehov je precej na obeh straneh. Kdor hoče brskati v prošlost, bo našel precej materijala. Da ima republikanski kandidat precejšnje število nji v dvajsetih letih še bolj za- grehov na svoii rami. o tem ni strupil že tako gnilo notranjo | dvoma, kar se mu bo tekom te sestavo držaje, je zapustil ob svojem razsulu takšno praznoto nemoči in korupcije, da bo težko ustvariti novo vero v nekaj boljšega. Kot pravi Allen Ray-mond v svojem članku "Bank-rupt Italy is Capable of Any-thing". v Sat. Eve. Post. "The . ampanje tudi povedalo. AH človek bi njim vse to še ne zameril, če bi ne bilo toliko podlega. nizkotnega zavijanja resnice. Kot Dvestoteri izgleda, bo kampanja reallv tragic plight of this coun-1 dvestoterih kmalu zaključena try, Italy, may be difficult to IJaz P™nam, da sem optimist understand back home. Italy ia1 ApriznaUmoram tudi to, da ni defeated morallv as well as physically. Italy% is defeated — Vojni vrtovi okrog Moskve Vsled silnega pomanjkanja živil v zapadni Rusiji (po rusko rečeno) se je letos obdelovalo v okolici Moskve 1,250,000 vojnih vrtov za pridelovanje so-čivja, kar je vsekakor mnogo več kot pa je bilo letos vojnih vrtov v Chicagu in okolici. divided — bankrupt— helpless. Italy is flat on her back and without energy enough to seream. She vvhimpers for help The people of this country have been kicked around for twenty years by the strong-arm gangsters of the fascist party. They have been kicked around by the Germans. They have been kicked around by the Allies. They can't feed themselves. They can't govern themselves. This country is profoundly corrupt. It is trained in corrup-tion and steeped in corruption, from the lowest funetionaries to the higbest. Except for the Pope in Vatican, practically every-body in everything in Italy js for sale to the highest bidder. The daughters of Italy, by the hundreds of thousands have turned^o prostitution as the only way they can eat. Thiev-ery, big and little. is so ram-pant that no movable possession can be put down with any hope that it will be safe from thieves." To je slika italijanskega državnega aparata ter slika še posebno italijanske aristokracije ter gnile buržvazne birokracije, katera nima ne poštenja in ne morale. Sedaj,ta gospoda zabava zavezniške uradnike in častnike — prej je napivala Musso-liniju ln Nemcem. Kar Italija potrebuje, je ne samo dela in kruha — ampak novo vero in nov družabni sistem, kateri bo razdelil zemljo med ubblno prebivalstvo ter dal pravico in moč navadnemu človeku. In tega italijanska burivazija ne bo gfo- 'sem pričakoval tako hitrega uspeha. Sodrugom in prijateljem lista je v resnici v čast ne samo, da vedo pomen in težkoče delavskega lista, ampak da razumejo, da je gmotna pomoč tisto, kar mora utrditi in ohraniti naš list. In najboljša pomoč je tista. katera pride ob času. Hvala vam, sodrugi! O ruskem relifu nimam to pot ničesar poročati. Ako ste prejeli opomin, da vam je naročnina potekla, prosimo, obnovite jo čimprej! Tole mi ne gre v glavo? Le kako Je mogoče, da se celo napredni ljudje v najbolj kritičnih časih puste zavesti v nazadnjaško miselnost, ta mi nikakor ne gre v glavo? POVESTNI DEL FRANCE BEVK: IBM; Pit EII SENCO (Nadaljevanje.) Po tem dogodku sem tri dni mnogo spal. Telo se je spočilo, duša je dobila ravnovesje. Zdaj f ležeča pred duševne oči, sem šel znova h gospe Fani. Vselej sem se bal grehov zoper značaj. Tudi to pot sem si ski sta izpregovorili, jaz sem trdovratno molčal. Molk je' prekinila gospa Fani, ki je ponovila besedo, ki jo je že dejala prejšnje dni: "Poglejte gospodično Lojzo. Ta bi bila za vas." Loj za je gledala v mizo, nje- duša je dobila ravnovesje. Zdaj P*r značaj. iuqi to pot sem si —? ~—...... * m'4 šele sem mogel presoditi izgubo očital. Vendar sem našel izhod n* odi ovlle "raz —tZi :_____, . * 7n «vnin v^ct in ™ obraza. Silil sem hladnost. Ne- Tončke, zakaj smatral sem jo za večno izgubljeno. Zanjo sem izklesal svoj značaj in uravnal svoje ravnanje povsem drugače kot do sedaj. Radi nje sem skoraj postal morilec. Ko sem iz-vojeval svobodo in raztrgal vse vezi ter stopil v čisto ozračje resnobe. so zmanjkala tla. ki so mi dajala hrane. Nisem si mogel tajiti: ta izguba me je bolela. Na videz je bilo trdo moje čuv-stvo, vendar je bolestna mehkoba stopila v moje srce. V mestu je gostovala rimska operna družba, ki je potovala triumfalno po vsej Italiji. Peli so "Gospo Metuljček". Občestvo je zasedlo rdeče tapecirane sedeže do zadnjega kotička, med njimi sem se tiščal jaz. Ko se je dvignil zastor, sem polagoma pozabil na vse. Čar godbe me je objel, tuja zemlja je dihala z odra v parter, silna lirika Japonske s črešnjevim cvetjem in kresnicami. Kakor da se taja led v mojih prsih, se mi je zdelo. "Kako zna ženska ljubiti! Kako zna ženska varati!" sem združeval predstavo na odru z lastnim doživetjem. In kljub vsemu sem verjel v pesniško podobo ženske, ki jo je utelesila umetnica v besedi in kretnji. "Da bi J9 srečal jaz!" sem ie-čal v svoji duši, "bi poljubil stopinje njenih nog >. Izmed vseh velikih del umetnosti je napravila ta opera na moje dušno razpoloženje tak vtis, da se še pozneje nisem ubranil solz in bi se jih še danes ne. Blazen, omamljen, sem taval domov. Legel sem na posteljo in hotel misliti, nisem mogel misliti. Pred oči je stopila slika ženske, ki čaka zaman ... Nekaj želja po pozabljenju za svojo vest in sem po prisrčnem sprejemu in veselju, ki sta ga kazali ženskf, ostal. Povabili sta me na izprehod. Večer jr vel pod kostanji, krogle so pritrkavale na kegljišču, ko smo sedeli na gostilniškem vrtu. Vse je bilo tiho, le iz ozadja hiš, ki so obdajale dvorišče, je prihajalo brenkanje na mandolino in pesem, ki jo je polglasno pel moški glas. Gospa Fani se je neprestano nasmihala; Loj za me je pogledala z dolgimi pogledi; jaz sem se v zadregi malomarno razgledoval po vrtu. "Povejte kaj, gospod," je dejala gospa. "Kaj naj povem?" sem rdel v zadregi. "Mnogo in lepo znate pripovedovati. Ce bi bila tu Tončka, bi vedeli povedati mnogo." Ta opazka me je zbodla. Loj-za me je pogledala globoko v oči: "Ali res? Ali midve nisva toliko vredni?" Ta rahel zbodljaj me je zadel, da sem zapičil oči v gospo mira nisem mogel zakriti. Odgovoriti nisem mogel ničesar. "Videla je svet, zna šivati ... Lepote ji ne morete zanikati ..." Meni se je gospodična smilila, gospa se mi je gnusila. Ko sem spoznal vpliv besed, ki so delovale na Lojzo. bi jo bil rad opomnil: "Pazite se!" Ni bilo mogoče. Na te besede je izginila dobra volja. Različna čuvstva so nas obvladovala s tako silo, da za brezskrbnost večera ni bilo prostora več. Le nekaj besed se je utrgalo iz nas in se plazilo med nami. pomembnih je bilo le deset: "Lojza bo šivala pri nas Ali nama boste delali druščino?" Nisem dejal, da ne. "Tudi spala bo pri nas, ponovila gospa Fani z bleskom v očeh. Razumel sem pomen te besede. Ko smo se vrnili domov, sem se hotel posloviti. Na prošnjo gospe sem ostal pri večerji, ki nam je zopet raz vezala dobro čič. Torej jo spet eden bližje našemu cilju. Joško, dobro si jo pogodil! Upam, da bomo s tem nadaljevali do tristoretih in dalje. — J. F. Durn. RDEČA ARMADA V BALTIŠKIH DEŽELAH zmaguje na vsi črti. Gornje je prisor, ko se sovjetski tanki pomikajo dalje proti Baltika In proti Vrtodal Prusiji skoti Vilno na Litvinskem njenega telesa sem občutil po vsem telesu. Dvignili sta se in gospa Fani me je merila spolzko: "Radi bi, da bi ostala Lojza pri vas? Za ženo jo vzemite." Ko sta ženski odšli, sem se dvignil Stopil sem do okna in £ pogledal na trg. Bil je od meseca obsijan. Vonj poletja je di- NASE AKTIVNOSTI [mogoče. Vsak dar je hvaležno „ , sprejet. Cleveland, O. — Seja Sanso- r> • • r ^ ve podružnice št. 48 22 sept. ■ ^ Ovnu na ide- je bZ dobro posečena. Podana ' ^" VH^"Pro,e-K> bila poročila odbora in pa X „1 gJ ^ ° poročila delegacije i, Šansone £ ^^Zn pomp. Vidi se, da nam ni zato, --------,-------- . ------ ki se je kot skozi kopreno pre- Fam; ta je spoznala, da je jeza voljo in izpregovorila oprezno: takala vsepovs<)di v to kopre- v mojih zenicah. Bala se je, da i Pocemu boste hodili tako po- - - ^ ne pokvari dobre volje večera,1 zno domov? Pri nas ostanite?" zato je pohitela popravljati. j Videl sem "jen pogled, ki se "Molila nista vse dolge veče-lie sugestivno uprl vame in me re. Danes pa molčite." tiščal krčevito. Sprva nisem Preden sem mogel odgovori-1 mogel odgovoriti. Nato se je na- konvencije. Shod ob priliki kon- vencije. pod pota.vitelj.tvo. ^L^S v kake _____r__________te podružnice, je bil uspeh mo- •• . L . . . hal skozi line Nemir ljudi na ralno in finančno. Dvorana SDD CXnJ Kn ^ StlS^!,ahV * Polna. Iztržilo se ^ doneski ff^l? SJ^i f T vorniki priredbo predolgo za- Ji«"f? Sab°' ublJfXolJ° * ti- viekli. Pričelo se je pozno, bila " « ™ in vm^ina no«. ^/T '----kar * nase8a vedno pred očmi. ulici se še ni polegel Trepetal sem. Legel sem na posteljo in nisem mogel spati. Vstal sem znova in sanjal v luč, MED 200-TERE JE EN PRISTOP Escondito, Calif. — Nič ne bom zavlekla teh vrstic, kajti potem bi bilo enostavno, da sem (saj v listu) soseda našega "Big"" Tonyja. Živimo na deželi, na Rancho Lilac, kjer je dela čez glavo. A nekaj prostega časa sem si le dobila, pa ga hočem porabiti v dober namen. Napisala sem te vrstice in priložila vsoto $5, da postanem članica dvestoterih v podporo Proletarcu. Kot se vidi, bo kvota kmalu napolnjena. H ura za Proletarca in za ideje, ki jih oznanja in brani! Pozdrav! Maria Cupin. ti, je dejala Lojza: "Ali imate res tako radi Tončko?" Na te besede bi bil Tončko zatajil. Pa je ni bilo treba. Dejal sem resnico: "Nimam je več!" "Tako naglo menjate ljubezni?" "Ne verjemite mu!" je povzela gospa. "Stokrat je obljubil, da jo pusti, še nikoli tega ni storil?Zvest ji bo do groba." Gledala me je s prodirajoči- smeh ni la gospodična Lojza in s pogledom, ki je mehko prosil, je dejala: "Saj se vam ne bo nič zgodilo." Nisem vedel, ali je bila v teh besedah naivnost ali preveja-nost. Smejali smo se vsi trije. Ta smeh je molče pritrdil gospe j in i m besedam. Ko mi je gospa Fani odkazala sobo in posteljo, je dejala: "Na svoji nekdanji postelji, vem, da nočete spati." Uganila je. Obstala sva pred posteljo. no je bila zavita moja mladost, ki sem jo jedva spoznal. Iz nje je gorela moja kri, moje hrepenenje, ki mu nisem vedel konca. (Dalje prihodnjič.) Zato, sodrugi, seda je čas, da postavimo Proletarca na trdno je vročina, nato dolg govorni ški spored, zato pa v točilnici ni bilo mogoče napraviti več do- f^^^go" bicka kakor se ga je. A smo bili 6 kljub temu zadovoljni. In us- Ta list ni še nikoli izhajal v «-tiJU pv pVMIUlJCIljU viisubmj IIIC J t a pivuu UjUVI* -----— f* vv. vsega, nekaj Lojzine slike, ki mi očmi, da bi izluščila resnico;'Par trenutkov sva se zrla in ne — : .. ____aL!L 1____• . A.___1!__1___1__% j , ,______.«« ,/am irnlonm 1 _ lil!__m mi v trenutkih, ko me je tra-pila mesnost, stopala v postelji tudi moj pogled je ni izpustil. Nastal je hip zadrege; obe žen- Odide naj ... stara kuhinjska oprema. Na njeno mesto pa stopi ' NOVA! Dovolite nam planirati vašo novo kuhinjo Tu je—llotpoint nova knjižica z navodili za vato novo kuhinji Polna novih idej kako urediti kuhinjo, da bo najlepši prostor v vašem domu. Je pol-na slik, načrtov in sugestij, r a, postaviti opremo, da h<> navzela čim manj prostora- ob enem pa prikupno porazdeljena in res postala prava krasota kuhinje. Po vojni bomo gradili — ZDAJ pa nsprsvimo načrte. Vprašajte v vašem najbližjem Commontvealth Edin on Companjj uradu zato informativno knjižico "Your N*xt Kitch-en". Dobite jo brezplačno. COMMONWEALTH EDISON COMPANT vem, kakšen je moral biti moj pogled, ko se je gospa naenkrat zdrznila in mi segla v lase. Prijel sem jo za roko, zvil jo in stisnil, da je zaječala. Moj obraz je kazal energijo. Poizkušal sem v sebi vse drugo in nisem hotel poklekniti, dasi sem gorel . . . "Gospa, tega nikoli več ne!" Ustnice so ji zatrepetale. In kakor bi trenil, je klečala pred menoj. "Vse storim za vas, če hočete . . Bila je sužnja pred mojimi nogami. Ponižana je klečala in prosila koščka tistega, ki ji je nekdaj hlapčeval, in jo je skoraj umoril. Za hip se mi je zasmilila. Nato pa sem jo dvignil. "Gospa! Lojza vas čaka..." Te besede so jo brez vzroka prestrašile kakor človeka, ki ne dela prav. Zdrznila se je, pogledala me še enkrat, nato izginila v kuhinjo. Legel sem na posteljo. In preden sem mogel napol razmisliti, kaj se je prav za prav zgodilo, sta stali obe ženski pri vratih moje sobe. Gospa se je hli-nila, niti z najmanjšo potezo se ni razodela. "Pozdravit smo vas prišle saj dovolite," se je hlinila gospa! Sedla Je na prazno posteljo, Lojzi je velela, naj sede k meni. Obotavljaje je sedla na rob in gledala moje gole roke in prsi, ki so gledale izpod odeje; moja polt je blestela v drobnih kapljicah. ^ "Na tej postelji le niste spali." mi je dejala gospa. "Postelja gospodične Barije," je opomnila proti Lojzi. Meni pa zopet: "Jutri povejte, kaj boste sanjali." "Ne sanjam nikoli." "Nocoj boste sanjali. Morda celo o Lojzi." Ženski sta se spogledali. Loj. zin pogled se je umaknil mojemu in iskal po »tenah, ki so bile poslikane nagosto od vrha do tal. Gospa Fani me je pričela hvaliti, ženski sta opazovali oblike mojega telesa, ki so se odražale pod tenko poletno odejo. Lojza je ledla bliže. Njena ledja so se dotaknila mojih. Ovalne črte RAZNOTEROSTI Bridgeport, O. — Seja kluba št. 11 JSZ dne 17. septembra, je bila spet živahna, čeprav je bilo precej članov odsotnih. Zelo se nam dopade, ker brigada dvestoterih tako hitro raste. 1 S. J. Vitez, ki je bil delegat na konvenciji Sansa. je nam poročal o njenem poteku. Seveda ni povsod vse prav. pa naj bodo sklepi taki afi taki. Ampak v splošnem je bila menda konvencija Sansa triumf. Pač uspešno deluje za osvoboditev našega naroda. s Neki advokat, okrajni prose-kutor v Belmont County, ki ga poznam že mnogo let, je rekel na shodu med drugim, da se vrši zborovanje za zborovanjem, konvencije druga za drugo, kjer gromoviti govorniki obetajo ali pa prete vse mogoče in nemogoče, sprejemajo se resolucije — dobre in slabe — in vrh tega imajo udeleženci še razvedrilo po vrhu. Ko se razidejo, mislijo, da so izvršili veliko delo. Ampak tu nastane vprašanje, kaj od tega, kar so sklenili, se res izpolni. Koliko predlogov so v resnici izvedli, ali jih bo izvedenih, da postanejo dejstvo in obrode sad? Yes. to je vprašanje, Ali se tisti, ki se konvencij udeležujejo, res uprežejo v voz, da potem tudi izvrše, kar so sklenili narediti, da njihni sklepi obrobe zares dobre sadove? Tako je povsod. A upajmo, da pri Sansu baš v teh kritičnih časih zares pojdemo na delo. In seveda, kaj pa Proletarec? Pa družinski koledar bo kmalu tu. Yes, dela je polno za nas vse-križem in zaključkov imamo veliko izpolniti. Vidim pritožbe onih, ki so se javno oglasili, ker niso bili imenovani v Sansov širši odbor. To so zaslužni možje in žene, ki delajo in pa dregajo v brezbrižno maso v prid organizacije. V svoji graji so v pravem, a upam, Ha se bo vse zadovoljivo izteklo. Le tako bomo lahkd vsi skupno uspešno nadaljevali v pomoč našemu narodu. V nedeljo 1. okt., po seji dru-! Stva št. 13 SNPJ. se peh. kot sem rekel, je vzlic vsemu dober. kaki denarni razkošnosti, pač pa mu je bil boj za obstanek od za- Seja podružnice je bila zani- ^ težak'^ Piše resnico in miva in razpravljalo in ukrepa-,se za ljudske pravice, ima lo se je o na*em bodočem delu. med "azadnjastvom veliko na- DRAMA "NOREC" NA ČIKASKEM ODRU Chicago, 111. — V nedeljo 10. dec, bo na odru dvorane SNPJ vprizorjena drama "Norec", ki je bila predstavljena z velikim uspehom že v Clevelandu in v Pittsburghu. s Režijo vodi Milan MedvešeJf ki je v tej drami nastopal v naslovni vlogi. Imel jo bo ti^i v čikaški predstavi. Rojake tu in v okolici prosimo, da naj si nedeljo 10. dec. rezervirajo za poset te priredbe! Dramske predstave postajajo ir naših naselbinah čezdalje bolj redke, torej ne zamudite priložnosti videti to pretresljivo družinsko dramo. Vstopnice so v predprodaji po 65c. Dobite jih pri članih kluba in njegovih prijateljih, v uradu Proletarca, v SDC in v raznih drugih lokalih. — P. O. Bilo je sklenjeno, da se v tej sezoni pripravimo še na eno priredbo. Ker pa so dvorane že vse od drugih najete, je bilo sprejeto, da se naprosi tukajšnji klub št. 49 JSZ, da bi odstopil nam v prid dvorano, ki jo ima on običajno najeto za vsak Božič, to je, na 25. dec. Druga važna priredba med nami bo 8. oktobra, ko priredi ^protnikov in naročnike mu je težko dobivati. A mislim, da je nas za vzdržavanje takega lista še vedno dovolj, da ga ohranimo v svoji sredi. Skoda, da ne izhaja vsaj dvakrat na teden. Sicer če ne bi imeli pri listu par borcev, ki so pripravljeni delati za skromno plačo, bodisi urednik ali upravnik, bi bilo težko. Večkrat se čudim, da vz- plesno zabavo tukajšnja podru- lajata in gresta tako hladno žnica JPO-SS št. 35. Udeležite skozi razne krize- ki s*no jih pri se je! Namenjena je mladini, [listu ze mnogo imeli. Zato bi bil igrali bodo Vadnalovi, a potre-! res ** čas' da ga spravimo en-bno je, da se je udeleži tudi sta-1 krat na no8e» da ne bo večnih rejša generacija. Ce ne bomo skrbl' kako se bo plačalo to in plesali, bomo pa modrovali. Sa] to- je tudi to prijetna zabava, če- Tudi v pridobivanju naročnl-prav traja le par ur. k°v se je potrebno čimbolj po- Gre se za materijalno podpo- truditi vsak po sVoji moči. Ma . . _ ... In friirJo MAlfnj /JnkviU — J ro stari domovini. Ze nad tri leta zbiramo, pa imamo šele borih $77,000. To ni za nas nič kaj »Časten rezultat. Tolikšno vsoto se bi moralo zbrati saj letno. če nam je v resnici za pomoč tamošnjemu ljudstvu. Tudi društvo št. 27 SDZ je sklenilo imeti priredbo, katere prebitek bo šel v pomoč Sansu in za relif, kakor sem poročal že v prejšnjem dopisu. (Op. u. Priobčen je šele v tej številki.) Društvo V boj št. 53 SNPJ pa ima svojo običajno priredbo na Martinovo nedeljo, kakor vsako leto. Prireja jo na ta dan ne zato ker imajo slovenski očanci navado na ta dan krstiti vinsko kapljico, ali da bi bili pri društvu kaki veliki pijanci (naš predsednik Barbič pije le mleko), ampak radi tega, ker je bilo naše društvo pred 38. leti ustanovljeno tega meseca. Ob tej priliki bo tudi proslavilo jubilej jednotine 40-letnice s primernim programom. Društvo V boj je zmerom podprlo vsako dobro akcijo, ki se je pojavila med nami in v ta namen finančno precej prispevalo. Danes je v primeri z drugimi društvi največji podpornik gibanj kot je Sans,JPO-SS itd. Vsak mesec prispevamo $25 v omenjeni namen. Ker redni doneski Članov*ne zadostujejo za kritje vseh teh podpor, si pomagamo i priredbami. Kot še vsaka, upam, da bo tudi ta uspešna. Saj je že nas članov dovolj, lo truda, nekaj dobrih besed v prid listu, pa se novega naročnika tu pa tam še vedno dobi. Med novimi naročniki imamo znanega Dominika Krašovca, ki živi nekaj milj od naše okolice. Ima namreč veliko plesno dvorano in gostilno na Lakeshore blvd. v Mentorju, O. Zadnjič sva ga pridobila med naročnike za celo leto z našim dobrim podpornikom Johnom Filipičem. Upam, da se bo list Dominiku dopadel in ostal stalen naročnik. Prispevke za pristop med dvestotere mi je prinesel med nami dobro znani Leo. Simon- SKLAD 200-TERIH LISTU V PODPORO Pod to oinačbo se priobčuje prispevke za vzdrževanje Proletarca v kampanji, ki jo je zasnoval predsednik upravnefa odbora Proletarca Joško Oven. Apelira, da se na U klic odzove najmanj 200 prijateljev lista, ki bi prispevali po $5 vsaki ali več. Namen tega sklada je obvarovati list pred zadolžitvijo in pa v pomoč afitaciji za njefovo razširjenje. Manjši zneski bodo i v naprej priobčevani v regularni koloni "Tiskovni sklad Proletarca". X. IZKAZ Andy Bertl, Herminie, Pa. John Rayer, Cicero, III. John in Frances Zakovšek. No. Chicago, III. Joe 2afar, Waukegan. HI. Leo Junko. Detroit, Mich. Frank in Cecilia Lipar, H.vndsville, N. Y. Lovrenc Baje. Fairport Harbor, O. Jennie Dagarin. Cleveland. Fed. SNPJ, Girard, O. Alois in Tončka Sleber, Herminie, Pa. Anton Chater, Pittsburgh, Pa. Neimenovan. Chicago, III. $ 5.00 5.00 5.60 5.00 5.00 5.00 «»u 5. O. 5.0 sob 5.00 5.00 5.00 Skupaj Prejšnji iskat Skupaj $ 60.00 889.00 $949.00 Prispevateljev v tem itkaiu 12, tadnji likat 156, skupaj 168, manjka še 32. »t. io onrj, se je vršila I-----—* J--------*—* seja podružnice Sansa in JPO- da naP°lnimo dvorano SDD na SS. O razpravah in sklenih na Water,° Rd A Upam' d* nM fb' nji bom poročal prihodniič I na Priredbi 12 ■?vwnkp* * p | tu{J, drug. ker smo .. . vbojčani take uslufce vedno pri- V soboto 28. oktobra bo pra znovalo društvo št. 13 SNPJ skupno s federacijo društev svojo in pa jednotino 40-letnico. Joseph Snoy. vbojčani IJH m „ V pravljeni ob vsaki priliki vrniti, s Progresivne Slovenke še nabirajo prispevke za ambulanco. Kdor še ni dal, naj to stori, ako Najboljši pripomoček pri učenju angleščine za starejše, ali mlajšim za učenje slovenščine je DR. KERNOVO "ANGLEŠKO- SLOVENSKO BERILO" ti English-Slovene Reader" • Cena $2.00 s poštnino vred Naročila prejema PROLETAREC 2301 S. Lowndale Ave., K CHICAGO 23, ILL. t*: *- * KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE * KOMENTARJI Thomas E. Dewey ima dose- stov v Ameriki drezalo v zvezo daj v svoji kampanji za prido-1 slovenskih župnij, pa bi depu-bitev stanovanja v Beli hiši več, tacija ne šla v Washington. Naj sreče kot nesreč. Njegov poseb- prebere tisti njen proglas, pa ni vlak se je nekam zaletel brez naša pojasnila, in pa izvajanja kake težje nezgode zanj. In ne- župnika Jagra in drugih. A za-kdo je na nekem shodu zalučil 1 nimrvo je to: kakor imajo kato- vanj gnilo jabolko namesto bombo. Nedvomno si Dewey želi, da se bi tako nadaljevalo skozi do tistega usodnega dne, ko bodo glasovnice seštete. ličani, ki hočejo koristiti dobri stvari, kritike proti sebi od svojih župnikov, tako jih dobivamo mi od namišljenih ali pa zavedenih naprednjakov. Župnik iz Barbertona pravi Prijatelja v Penm bi morda,, , , ., ^ .. v e . , . »• na naslov urednika Glasila K. S. zanimalo, kako sodi nase spore v T . , , . . . f Jugoslaviji barber- K J" nJene8a S1 tajnika in dru-Jugoslaviji barber- gih We praviln0 ra2umeti sedanji osvobodilni proces v o borbi v tonski župnik Matija Jager: "A. D." z Toda (čeprav Glasilo KSKJ Zares ne raiumem, kako da ' ni hote|o objaviu i.jave), se ie ka- med drugim-** 28 ^ ^ I S.ovenij, tole: L morejo biti gospodje moiisignor toliškim krogom v Washingtonu Hribar ia SUje in Vodušek ia Am-1 zdel ta memorandum katoliških brošič ter drugi povabljeni tako' Sloveneev tako važen, da so bese trdega srca, da se niso odzvali va- i dilo istega poslali na škofijske liste bilu (Albine Novakove na minali Saasov zbor)!... ln Sloveaska ženska sveta, ki je selo huda, ako Ji kdo oporeka, da je 141 proeentno katoliška, jc srečno zopet v Sansu. Prepričan sem, da bosta gospe Prišla nd in Novak s ponosom nosili tisti Sansov znak s rdečo komunistično svesdo v sredi na prihodnjem romanju v Lemontu ... in si sa tisto priliko izposodijo od Sansa en« izmed treh Titovih slik ln jo nosijo v proeesiji.. po vsej Ameriki, ki so ga priobčili sadnji teden na prvih straneh ..." Iz Rev. Jagra govori njegov duhovni tovariš 'father' Cough-lin, sovražnik vsega, kar diši po Socialni pravičnosti, s katero je on slepil milijone ljudi, zato, da je igral fašizmu v roko. Kako rev. Jager razume problem našega naroda, priča sledeča njegova izjava, ki jo je dvakrat podčrtal: j "Kaj mora biti katoličan PRIZOR AMERIŠKEGA nacije na predajo* V sredi je PRODIRANJA NA ST. MALO. — Po II. dneh so ameriške čete primorale nacijski poveljnik Andreas Aulock, ki je sedaj jetnik ameriške armade. ■ Rev. Jager se s tem norčuje katoliškim organizacijam naj iz žensk, brez kakršnih bi slo- višji ideal? Slovenstvo, ali KA-venske župnije ne mogle izha-j TOLI5KA VERA? V te Zamorci imajo sedaj pred volitvami veliko prijateljev, razen med demokratskimi politiki na jugu. Časopisi črncev pa se v volilnem boju ravnajo po denarju. Eden glavnih zamorskih časopisov, "The Pittsburgh ni in i Courier", je sedaj indorsiral in jati. Kdo pa stori več zanje kot! ne sme biti nobenega oklevanja! Slovenska ženska zveza! Seveda, bilo bi pametnejše, če bi dala takim gospodom slovo in namesto za romanja v Lemont porabljala tisti čas v take svrhe. ki bi bile koristnejše narodu in VERA JE PRVO. vse drugo pri-de za njo .. Deweya. Pred 4. leti je agitiral za Roosevelta. Tudi drugi zamorski časopisi se obračajo po Svojo pridigo v A. D. je bar-] ' vetru", to je. po takem, ki veje bertonski župnik takole zaklju- »z denarne listnice, čil: uŽivijo rdeča zvezda na ju- naških prsih "katoličanov' njim pa v večji ponos. Ampak. | Tisti, ki verujejo v spoved, in župnik v Barbertonu prav do- j ob enem v osvobodilno fronto, bro ve, da se to ne bo zgodilo, bodo pri njemu težko dobili od-zato tudi se tako brezskrbno i vezo ... In je še precej drugih norčuje. ' takih "slovenskih" duhovnov, ~ * ixi .... i ki jim je slovenstvo nič in cer- ?SKJ Je Pns a naJelikl\kev (to je. politika Vatikana i zvon v Jagrovem stolpu. Ker je' dobro, da tudi naši čitatelji vedo, kako deluje zveza slovenskih župnij, citiramo iz kolone župnika Jagra sledeče: ..Ko je (Joseph) Zalar zapustil Sans, aU je bila to samo politična potesa zaradi bližnje petdesetletne proslave (KSKJ)?... Sedaj, ko je ... minila v lepem soglasju, sedaj pa gre (KSKJ) nataj v Sans!... In pri njenem glasila veje prejšnja sapa. Urednik (Zupan) ni hotel priobčiti besedila interpelacije, s katero je šla depataclja dveh dfchovnikav in dveh katoliških la-jlkov v Washington v notranje (??) ministrstvo, češ, da je to lokalnega pgipena in protidriavno ... Delegacija ni prosila ničesar drngega kakor da bi Zdruiene driave sa-š&ftfe katoličane v Sloveniji pred nasiljem. .." Naš prijatelj, ki je bil nekoč zel6 deloven naprednjak in socialist, nas je prijel, da če ne bi kak ducat prenapetih sociali- ln irske hierarhije) vse. Trst in Reka ter sploh vse jugoslovansko Primorje povzroča celo naprednim Italijanom veliko glavobola in ne vedo, kako bi zahtevo po teh krajih upravičili ne da jfh bi mogel kdo označiti za imperialiste. N. pr., v reviji Nation z dne 30. sept. se s tem peča, pod naslovom "Of Trieste and Other Headaches" profesor G. A. Borgese, ki uči v čikaški univerzi. Nedavno je L. Adamiču izrazil željo, da bi rad v stike z Jugoslovani, posebno s Slovenci. On smatra, da naj v bodoče rešujejo vprašanje sožitja med Italijo in Jugoslavijo ljudje, ki žive v njima, ne imperialistični politiki tujih dežel. To bi bila zelo dobra rešitev, pogojno seveda, da bosta Italija in Jugoslavija demokratični in socialno urejeni. Sodelovanje med njima bo potem lahka stvar. ' IZ URADA BIG T0NYJA Oakland. Calif. — V Proletarcu z dne 19. julija sem poročal o slučajnem srečanju mojih sinov v Angliji. Kar tako nepričakovano je eden izvedel za drugega, pa sta si Frank in Joe segla v roko. Oba služita strica Sama. Sedaj sta nekje v Franciji. ali pa morda Že tam kje blizu Rene na Nemškem. to prej kot pa "big" Tonyja. Po-dnevu se grejem na solncu v našem vrtu. ponoči, ko ne morem spati, pa premišljujem preteklost. In tako mi je nekega takega večera tole na misel prišlo: "Včasi je res luštno blo, zdaj pa ni več tako. Včasih smo vin- ce pil\ zdaj pa vodo ..." a Ako bi koga zanimalo, kakšna sta naslova mojih sinov, jih tu navajam: Cpl. Frank Tomsic, HGS 552. AAA Auto. WPNS. BN A. P. O. 230 Postmaster, New York, N. Y. Naslov drugega: Cpl. Joe Tomsic, 39132864, 333rd Harbor Craft Co., A. P. O , 350 Postmaster. New York, N. Y. Kar se vzhoda tiče. tam govorite, da bo vojne kmalu konec. Morda že to jesen, ali saj pred novim letom. Na Pacifiku pa vemo, da se Japonske nismo še nič kaj zares lotili, čeprav jo odrivamo. A jo bo treba zagrabiti vsebolj zares, če hočemo vojno tudi z njo čimprej kon* čati.' — Anton Tomšič. ANTON TOMSIC in koncertina njegova PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina m Zdruiano driava (isron Chicaga) in Kanado $«.00 ■a leto; $3.00 aa pel lata; $1.50 aa im tr« lata t sa Chica«o in Clcoro $7.80 sa ealo lato; $3.78 aa pol lota s aa inoicmilt« $0.00. Naslov za list in tajništvo je: So. Lawudalc Avenuc Chicago 23, Hlinoi* mmmmvmammmim V Franciji sta se zelo sprijaznila z idejo, da se je dobro učiti tudi tujega jezika, kot se ga je moral njun oče pred 41 leti. Od Franka smo prejeli pismo, datirano 29. avgusta, v katerem pravi, da mu gre O. K., in pa da je zelo zaposlen in da do takrat še ni videl drugega kot razrušena poslopja. Joe pa nam je pisal 1. sept. — tudi on iz Francije, in se pohvalil, da mu gre dobro. "Imam službo v kuhinji," je sporočil, "a sedaj sem na počitnicah." Kadar je armada v prodiranju, si mora pomagati s konzervami, pa so tisti prosti, ki pripravlja-ja menaštro, kadar je armada kje stalno utaborjena. Joe pb enem sporoča, da sta z bratom Frankom blizu skupaj, ker slednji ve, kje je on, a to so stvari, ki se jih v izjemnih okolftčinah niti sama drug drugemu ne smeta pisati. Tudi jaz sem si veel počitnice letos že precej zgodaj in si jih potem podaljševal. Naš domači "finančni minister" mi jih je dovolil kar dva meseca, češ, da se bom potem "boljše počutil*'. Pa je za utrujenega človeka to zares najboljfte zdravilo Pa sem zares spet močan, od kar jih imam, toda ob enem se moram ravnati po zdravnikovih nasvetih, ki nisa nič kaj sprejemljivi. Prepovedal mi je vino — sploh vse alkoholne pijače, - bi ga 1« koklja brcnila, in SEMINTJA PO CLEVELANDU Naj pričnem z oznanjanjem priredb. V nedeljo 8. okt. bo tukajšnja podružnica št. 35 JPO-SS imela plesno veselico, katere prebitek je namenjen v sklad, v katerega zbiramo ameriški Slovenci že nad tri leta. Namreč v pomoč našim preko oceana. čitalnica SDD je nam za omenjeni datum prepustila dvorano, ki jo je imela najeto, in bo sodelovala z nami. Veselica se prične ob 8. Igrali bodo Vadna-lovi. Torej 8. okt vsi v SDD na Waterloo Rd. a Tukajšnje društvo št. 27 SDZ je sklenilo imeti prireditev, od kater^ polovica prebitka bo šlo Sansu in ostala polovica pa za relifno pomoč staremu kraju. Ko to pišem, datum priredbe še ni bil določen. Sklep tega društva je posnemanja vreden. Želeti je, da se bi naše priredbe vsepovsod sedaj vršile zgolj v ta namen. Oziroma, da jih bi društva čimveč aranžirala. a Tukajšnji Lovski klub je imel slično priredbo 27. avgusta na svoji farmi v Painsville. Udeležba nI bila nič kaj povoljna. ker so Imeli istega dne naši eu-cludski sosedje svoj demokratski shod: Kot sem čul, ni bilo kaj posebnega tudi na omenjenem shodu. Glavni govornik na njemu Je bil naš rojak, kandidat za ohijskega govemerja Frank Lausche. Lovski klub zasluži vzlic temu vse priznanje. Tajnikuje mu Andre\y Božič (k> Njemu gre precej zasluge, da so lovci pod-vzeli prireditev v ta namen. Andrcw vedno rad pomaga, bodisi za JPO-SS Ali za Sans Je zaveden Slovenec irt dober so-drug. 9 Na zadnji Sansovi kpnvenciji je naspalo nekaj nesoglasij in potem pa polemike. To tudi od nekaterih z naše strani. Cemu ta rahločutnost, ne vem. Smatram. da je bila Sansova konvencija uspeh na celi črti. Nekateri trdijo, da volitve v širši odbor niso bile pravične. Namreč zato ne, ker je kandidate vanj nominiral poseben nominacijski odsek. Bil sem zato, da bi se tudi člane v širši odbor volilo po regularnih načinih. Ampak ker je konvencija poverila nominira-nje kandidatov odseku, in ker ni bilo protestov, sem smatral kot vsakdo drugi, da je to z ozirom na kratko odmerjeni čas najboljši izhod. Drugič, širši odbor je bil znižan za polovico. Nekateri se čutijo prikrajšane, ker niso dobili priznanja za svoje resnične zasluge. A naj bi nominacijski odbor storil karkoli, vsem ne bi mogel ustreči. Zase vem, da sem okušal odkloniti nominacijo na Sansovi konvenciji v prilog enemu izmed delegatov naše postojanke in enako tudi že na prvem kongresu 2.-3. dec. 1942, ker mi ni za to čast. Vzlic nji oa se zavedam dolžnosti doprinesti svoj delež k tej gigantski borbi našega naroda v domovini in pomagati, da mu čimprej zašije zarja svobode. Mogoče, da so nekateri na drugi strani upravičeni misliti, da so bili prizadeti, a menda tudi oni nimajo vzroka za pritožbe Na podlagi svoje reprezen-tacije so bili upoštevani v polni meri. Nič več kot prav pa je, da so zastopane vse naše organizacije. Narod v domovini, kar ga je za osvoboditev, je skupen in složen. Ljuliko je izčistil. Kar je še ni, jo bo. In menda tako se vrši in se bo vršilo tudi pri nas. Tudi tajnik tukajšnje Sansove podružnice št. 39 je bil zelo užaljen, dasi niti delegat ni bil. Zamerilo se mu je baje najbolj to. da je bil Jape Zupan priznan za delegata in nato izvoljen celo za zapisnikarja, a je bila stvar vendar pojasnjena. Zupan Je nekak starosta konvenčnih zapisnikarjev in zato ga je delegacija priznala in izvolila. Dobrega zapisnikarja se potrebuje in zato Je bil "draftan*. Dotičnik, ki se je čutil užaljenega radi tega, je rekel: "Veliko sem storil za Sans,w in tega mu ne oporekam. Toda ne vidi se mi prav, če človek gleda več na svoje samoljubje kot pa na splošne interese. Pa so mi rekli nekateri: Durn, vi ne veste, a mi znamo tudi "k" prikleniti, da delajo za Sans. , . A izkazalo se je prej ko slej, da čim manj jih med nami, tembolj smotreno bomo uspeli v Sansu. Med njimi je pa? le malo rodoljubov, toliko več pa takih, ki ribarijo v kalnem o Ze zastarela novica je, da so naši fajmoštri poslali deputaci-Jo v Washington, D. C., in sicer dva duhovna in dva lajika, da pledirajo pri zveznih oblastih, ruij pikar ne dopuste "Jromuni- zma" v Slovenijo! Oziroma v Jugoslavijo. Kaj neki bi rekel tem ljudem Metod Mikuš. ki se že vsa ta leta bori s svojimi tovariši partizani za osvoboditev Slovenije in ostale Jugoslavije? Ali so gospodje v Ameriki čitali njegov članek "Nagelji rdeči"? Kaj je deputacija slov. župnij v VVashingtonu dosegla, ni bilo še nikjer povedano, razen, da so "dobro opravili". Ampak poslašali so jih le* najnižji uradniki, menda kako uro ali dve. Zdi se, da je bila njihna misija povsem ponesrečena. Mogoče, da je bila le bluf. Narod tu in tam pa razume, da noče tega, za kar deluje sv. stolica v Rimu, katera deluje, da bi Slovenija ostala podložni-ca Italije in zasužnjena njenim izkoriščevalcem v korist. Mar se pri ZS2 še vedno niso dovolj naučili, kaj je pomenilo za slovensko Primorje 24 let pod Italijo? o Spreglejte vendar — tisti, ki ste bili zagovorniki Francove Španije, kaj pomeni služiti reakcij ii Cemu niste nikdar prej pledirali pri sv. Očetu za omi-Ijenje terorja nad slovenskim narodom na Primorskem? Saj ste vendar vedeli, da jim niti moliti ni bilo dovoljeno v materinskem jeziku! "A. D." je pisala, da so šli gospodje v Washington na "svoje stroške". Mar je to res? Ne. kajti njihni dohodki so iz prispevkov, ki jih dajejo ljudje pri ofrih, v skrinjice, v kuverte ali kakor že se v župnijah zbira denar. Ti gospodje, ki se lahko vozijo po cerkvenih posestvih sirom dežele, lahko potrošijo nekaj dolarjev za pot v Washing-tin. Vedo, da se tepejo za svoje privilegije. V starem kraju so se gnjavili z napadi na liberal ce. tu pa jim je vse komunistično, kar ne igra njim v roke. Te gospode ni strah "komunizma", ki ga sploh ni, pač pa jih skrbi, kako si ohraniti maso, da jih bo še v nadalje redila na stroške svojih žuljev. Upajmo, da je tista doba minula. Iz sedanje krvave borbe naroda bi bilo razvidno, da se je ljudstvo spametovalo in želi obračunati z vsemi, ki so mu bili v pogubo. ne samo z Rupnikom in njegovimi tovariši. Pravijo tudi. da je vera v nevarnosti. Tudi to je le slepilo. V demokraciji ni nič v nevarnosti, najmanj pa vera. Ne sme pa si cerkev domišljati, da ima nad-I privilegije in da mora biti vsaka ideologija, ki nf v soglasju z njo, s silo zatrta. To je delala v Sloveniji. Tu pa imamo cerkev ločeno od države, vendar ima vse pravice za udejstvovanje. Mar si ne želite, da bi bilo tudi v Sloveniji tako? Klerikalci vpijejo, da imajo 90^ naroda na svoji strani. V VVashingtonu vedo drugače. Kdor še celo sedaj zagovarja red, kakršen je bil v Italiji pod Mussolinijem, pa v Španiji pod Francom, in je sedaj v Sloveniji pod Rupnikom in v ostali Jugoslaviji pod Paveiičem in Nedi-čem, potem vemo, kakšne težnje zastopajo ti ljudje, ki se ponašajo. da govore v "imenu" ameriških Slovencev. Ne bodo uspeli. — J. F. Durn. S SEJE ZOJSA IN DRUGIH ZBOROVANJ V PITTSBURGHU (Nadaljevanje s 1. strani.) speval Sans. Skupno znaša $10,-000. Vrh tega se je med Slovenci nabralo za združeni odbor prgcej tudi na shodih, v društvih in na raznih skupnih priredbah. Vendar pa je dobro imeti v uvidu, da očitki tistih, ki so smatrali, da "Adamičev odbor", to je, ZOJSA, Slovenci financiramo, v svojih trditvah niso bili na trdnih tleh. V uradu Zojsa v New Yorku je bilo tali je še) zaposlenih s stalno plačo sedem oseb. Adamič, Balokovič in drugi taki, ki tudi veliko pomagajo, niso na plačilni listi. Izmed omenjenih sedmih so štirje hrvatske narodnosti (večinoma klerkinje), ena Slovenka (Miss Ančka Traven iz Clevelanda*. en Srb (ek-sekutivni tajnik Strahinja Maletič), in en Bolgar, ki pa je službo odpovedal nekaj dni pred to sejo. Adamič je poudarjal, in enako izvršni predsednik Balokovič, da vsi delavci v uradu tudi delajo in da se v uradu Zojsa izvrši veliko več dela kot pa je plačanega. Kako se je vršila razprava o relifni akciji, o kateri je bilo v glavnem poročano v tem listu prejšnji teden, bo nekaj podrobnosti prihodnji teden. Enako o drugih sejah, ki sem se jih udeležil v treh dneh (22.-24. sept.V N. pr. seje pripravljalnega odbora za vseslovanski kongres, na katerem sem bil le opazovalec, dalje vseslovanskega kongresa, sestanka slovenskih delegatov v Slov. domu v Pittsbur-ghu, pa konference Prosvetne matice in JSZ v Strabanu, na katero sem dospel ravno ko je bila končana, zvečer pa sem bil v isti naselbini na seji dramskega kluba Soče. Nesnanje je delavčev najhujši sovražnik. Komur jc za ohranitev Proletarca, sc bo odzval klicu za prispevanje v sklad dvestoterih >k V tiskarni so nam tisk znatno podražili, poštnina je višja, in cene papirja in pisarniških potrebščin naraščajo, dočim je naročnina na Proletarca ista kakor je bila. V nadomestitev teh višjih ftdatkov in za kritje rednega primanjkljaja je bil na predlog Joškota Ovna ustanovljen poseben SKLAD DVESTOTERIH PROLETARCU V PODPORO. Vsak izmed njih se obveže prispevati najmanj $5 v ta namen. Ako se že niste, odzovite sc tudi vi za pristop med DVESTOTERE. ....... ................................ PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. | 1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO 8, ILL > i' ; Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno i; TELEFONI. £ANAL 7171^-7173 .................................................... Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St., Chicogo 23, ILL. Na prvi konvenciji Sloven- j di edino le ZOJSA dovoljenje skega narodnega sveta v Cleve- za distribucijo. Drugi lahko de-landu jc bila poudarjena vaz- nar zbirajo, ne morejo pa pomo-nost takojšnjega organiziranja Či pošiljati v staro domovino, naše organizacije za uspešno re- Neobhodno potrebno je, da se lifno pomoč narodu v stari do- SANS pridruži novemu odboru movini. Konvencija je zaklju- ter skozi njega odpošlje mate-čila, da bo SANS nudil temu rial, ki bo kupljen za naše pri-vprašanju vso svojo pomoč in spevke. da dejansko podpre novo relif-j Vse informacije glede zbira-no organizacijo, ki jo je usta- nja obleke, obuval in drugega novil Združeni odbor južnoslo-1 potrebnega materijala bodo raz-vanskih Amerikancev (ZOJSA).' poslane mecj vse podružnice, Ta nova relif na organizacija prejmemo vsa navodila, se imenuje \Var Relief of Amer- Bfatje in ^^ Caka nas ye_ icans of South Slavic Descent, Uko delo v stari domovin| na_ ki ima poslovnico ne samo za ^ umira na ^jnem polju in zbiranje sredstev, temveč tudi doma Qne na bojnih lahko dovoljenje za distribucijo ali ie moralno. Toda >dpošiljanje v staro domovino. onim ubogim sirotam doma pa ' 1 ■ 1 ../Id 1%/VAA W MA---— ' * lahko takoj nudimo svojo mate-rijalno pomoč. Se danes zavihaj mo rokave in pojdimo na delo! Mirko G. Kuhel, tajnik. Latrobe, Pa. —- V nedelja 24 septembra sva posetila s soprogom konferenco JSZ in Prosvetne matice, ki se je vršila v dvorani društva Postojnska jama št. 138 SNPJ v Strabanu, Pa. Ko sva prišla tja, sva se ustavila tik dvorane, kjer je skupina rojakov balincala. Ogledala sva si društveni dom, ki je zelo '14 n te i tt PARTIZANSKA MANIFESTACIJA ZA TITA nekje v Dalmaciji. V tem letu je bilo veliko takih, v veri, da bodo savesnlki mogli ie saj to jesen udreti v dalmatinsko obal In v druge kraje jugoslovanskega Primorja. Precej otokov na Jadranu je v posesti osvobodilne vojske in tudi mnogo krajev v notranjosti, 1 potrebni so municije in pa pomoli v šivi lih Pittsburgh Press poročano, da je na vseslovanskem kongresu 2,500 udeležencev^ Tam bi teh preurejen. Ima moderno dvo- na*ih znanih rojakov torej nič rano z odrom za predstave, in ne Pogrešali, a konferenca v pa kegljišče. Zunaj na prostem. Strabanu pa se je poznalo, da pod drevjem, kot sem že ome- ilh ni bll°- Vse priznanje naprednim m^iM^K^J /IvAkiva veliko več svobode govoriti o žcm in ženam. llCKaJ UlODlZa svetovni demokraciji kakor pa Zborovanje je vodil s. Ces- jo ima v svoji rojstni domovini, strujami poostriti toliko, da se nik. Manjkalo je precej znanih Chicago, lil. — V prejšnji šte- ^ bi zavezniške sile razdvojile — obrazov, ki smo jih že leta in vilki tem naslovom v noti-' Eric johnston, predsednik namreč da bi angleška in ame- leta videli na konferencah Pro- cah 0 materah je nekaj napisa- USCC (ameriške trgovske ko- riila vlada nastopile koncem svetne matice in JSZ Tega dne ne8a tudl 0 moJ> materi. Podat- more) ^ je pred Rusi konca proti sovjetski vladi bolj pa so šli menda na vseslovanski kl ln besedilo je povsem neto- da ima Sibirija ogromno bodoč- kakor Pa Proti Nemčiji. Chur- kongres in na njegov shod. Vsa- čno ln zato za tisti dodatek jaz nost Qb enem je dejal da ga chil je v parlamentu dejal, da kdo lahko gre kamor se mu zlju- nlsem odgovoren, pač pa kdor spominja na Ameriko se to ne bo zgodilo, a Berlin bi. a po mojem bi bilo boljše, Je $tvar pretipkal. oziroma jo I Xega si ne morem razlagati "P311!® v to smer ni še izgubil, če se bi na ta dan udeležili kon- dodal (Of> u.—Krivda je na na- ( drugače, kot da nevarnost pri- Bojišča v zastoju ference Dne 23. sept. je bilo v S1 »tram.) haja iz Sibirije; on se boji, da Delo tam bi bilo Tako, kot zavezntfki armadi na zapadni in na vzhodni fronti danes napredujeti, kaj. če se bi nemška armada vlegla na tla? Ali bi potem streli teh dveh sibirski mraz nekega dne pripi-ha tudi v USA. Ker če se to zgo- Ameriška vlada hoče, da se ves jugoslovanski relif koordinira v eno organizacijo, ki naj bi bila reprezentativna za vse jugoslovanske narodnostne skupine v Ameriki, Slovence, Hrvate, Sr- _ be in Macedonce. Edina taka že obstoječa skupina je ZOJSA, S POSETA V STRABANU katerega osnovni del je tudi SANS. Na letni seji ZOJSA v Pittsburghu dne 22. septembra t. 1. je bil izvoljen poseben odsek, ki ima načeljevati novi relifni organizaciji. Naloga tega odseka je izdelati izvedljiv načrt za zbiranje in razpošiljanje potrebnega materiala za takojšnjo pomoč stari domovini ter priključiti v svojo sredino tudi druge slovenske, hrvaške, srbske in macedonske organizacije, ki se bavijo z relifom. Vse te organizacije. zlasti JPO-SS ter pomožna akcija pod okriljem Hrvaške bratske zajednice, imajo pfavico do pravomočnega zastopstva in soodmernega odločanja pri vodstvu novega reiif-nega fonda. Skupna akcija bo najbolj efek' tivna in bo najceneje in najuspešnejše vršila delo, kateremu greš jn v nedeljo popoldne, v ta' **prav govorniki posebno zapre v jekleno kletko, v kakr-se je posvetila času naže konference, pa shod sedai v volilni kampanji obeta- šnih imajo cirkusi leve, tigre in SANS apelira na vse svojelpod avspicijo omenjenega kon- J° vse d°bro vsem ljudem. A ti- drugo zverjad. pa ga raZkaZu- ru|| ru|| . _ IAkiA. podružnice in vse organizirane gresa sti* zasledujemo, kako zame- jejo po Evropi. Soglašam, ket vrlUKCniLL Nt JAMČI, skupine, da organizirajo nemu- Vstopimo v dom. Tam sva vi- j kflvajo delavske pravice, čeprav dvomim, da je ves zverinski rod DA BO V EVROPI nasprotij med Poljaki, a ob enem naj razumejo, da se je sovj. vlada izjavila za močno, neodvisno Poljsko, in takšno obnovljeno Poljsko želi tudi Anglija in nedvomno i Zed. države. * Obenem Je Churchill poudaril, da je Rusija na vzhodu, to je, ob Poljski, upravičena do bolj varnih mej. Anglija jih ji priznava. (V resnici je Anglija to storila že na mirovni konferenci po prejšnji vojni, ko je bila za takozvano Curzonovo črto.) Sosnovski odvržen Poljsko zamejno vlado v Londonu tvorijo večinoma taki krogi, ki so Rusiji iz enega ali drugega razloga neprijateljski, nekateri pa naravnost sovražni Eden izmed teh je general Sosnovski. On je za obnovitev take Poljske, ki si bi iskala zaveznike, ne toliko proti Nemčiji, pač pa zgolj proti USSR. Hitler se nadeja ta spor s pomočjo reakcije v Ameriki in v Angliji, in pa s pomočjo nasprotij sovraštva med delavskimi Zavezniki obetajo Italiji blagostanje, pravičnost in svobodo vsemu ljudstvu (Nadaljevanje s 1. strani.) Churchill in Roosevelt sta se o tem v Quebecu zadnjič nedvomno veliko menila in posledica njunega sestanka je izjava, 4a prinašajo zavezniki Italiji nov red, socialno svobodo, demokra--110, blagostanje in še druge take stvari, ki se v proglasih silno lepo glase, dokler ne pridejo z dejstvi v navzkrižja. Zevezniki obetajo dati novi italijanski vladi več kontrole s tem, da bodo svojo zmanjšali. Dalje, AMG, kar pomeni zavezniško vrhovno poveljstvo v Italiji tudi nad civilnimi zadevami, bo polagoma ukinjeno. V Italiji je v službi ameriške vlade že dlje časa bivši newyor-ški podgoverner Polletti. Pravijo, da bo šel tja na stroške naše vlade tudi newyorški župan La Guardia. O njemu pripovedujejo, da zna precej slovenskih in hrvatskih besed. To ni važno. Kar naj nas zanima je to, da sedaj, ko je Italija uvidela, da je v Afriki vse izgubila, si prizadeva saj nekaj izgubljenega nadomestiti na stroške krajev, ki baje nočejo več "pod Srbii?", to je, na račun Slovenije in Hf-vatske. Kar se vojne situacije tiče, zavezniki več ne prodirajo z naglico kot so nekaj tednov v po- Proietaroc služi edino deliTMPi ta njihovim bojem sa pravice. V sa-meno ae pričakuje drugega kot da ga naročajo in čitajo. di, bo zmrznil on s svojo trgov-, letju Velikanski uspehi zavez-sko komoro vred in pa sistem, j niške ofenzive v Franciji M ob ki ga skuša ohraniti. nemški meji ^^^ ker jo & Hitlerjeva armada odločno bra- Verujem, da se je ta vojna ni. DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK rittr V Italiji zaveznikom tudi ne front brzeli z ene zavezniike niia, pa je balinišče. Dom ima ^ uko opravljeno, tukaj na J in 006 So. Avers Ave., Chicago, 111.; Frank Zsits, 2542 So. Hamlin Ave., Chicago, 111.; Esecutive Committee; Chas. Pogorelcc, 2321 So. Avers Ave., Chicago, III., Kseeutive SecreUry. 3. That the known bondholders, mortgagees, and other security holders owning or holding 1 per cent or mora of total smount of bonds, mortgage^ or other securities are: None. 4 That the two parsgrsphs nezt sbove, givjng tke name« or the owners, stockholdcra, and sacurity hokiers, if any. contain not only the list of fttockholders and Security holder« as they sppear upon the books of the compsny. but also, in csses arhere the Kockholder or s«M»r1ty hoder Sppesr« upon the books of the compsny as trustee or in any other fiducianf relatinn th»» nsme of the person or oorporstton for srhom sueh trustee is aeting is jriven; also thst the ssid taro psrsgrsphs conUin statements emhrscing affisnfs full knoaUdgc and belief s« to the eireumstances and fondition« under which stockhoMem snd wha da RJI spp^r npon the books of the company as trustee, hold stock snd securj. tie. in a capadty other th.n tkat of a bo» M »d V Washingtonu delaio sUve ka« no res^n to believe thst any other person a«K>cistion or ^rporation da če bo RcLsevelt