45. številka. Ljubljana, v soboto 23. februvarja 1895. XXVIII. lolo. SLOMŠKI IBOa Ishaja vsak dan ■v«***»r, itimli nedelie in praznike, ter velja po poftti prejetmn za a v st r o-o g e r s ke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta K j_')d , za Četrt leta -I ujM., /.a jeden ■mhc 1 gld 4 i kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse loto 13 gld., za četrt leta 3 t'l"( .'10 kr., za jeden mesec I gld, K) ki*, /a pošiljanje na dom raftnna M pu 10 kr. na mesec, po 30 kr, za ćetrt leta. — Za tuje dele le toliko več, kolikor poštnina anala. Za oznanila plačuje M od itiristopne pf ti t-vrste po »i kr., če ae oznanilo jedenkrat taka, po f> kr.. če Me dvakrat, in po l kr . če se trikrat uli večkrat tiska Dopisi naj ae uvole frankirati. — Rokopisi ae ne vraAajo. — Uredništvo in upravni&tvo je na Knngrmueru trgu ftt 12. U p r a v n i 51 v u naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamocje, oznanila, tj. vse &dministra ivne utvari. Volilna reforma v kranjski deželni zbornici. Odkar je vrgel odstopajoči grof Taaflfe levi-barjem v prijateljsko slovo pod noge debelo poleno ▼ ebliki svoje volilne reforme, od tačas to vprašanj" tudi v Avstriji ni več izginilo z dnevnega reda in socijalistična agitacija skrbi za to, da dan za dnevom zvene pred bojnim klicem splošne volilne pravice visoka okna palač, v katerih ima postavljene svoje šotore kapitalistična koalicija. Nobena resna politična stranka zategadelj v zadnjem času ni smela v nemar puščati tega naj-akutnejšega dnevnega vprašanja in tudi na novo organ i zova na slovenska narodna stranka je hitela, da na prvem svojem zborovanji precizujo v tem pogledu svoje ataližce. „Narodna stranka obračaj vso skrb . . . zlasti na uvedbo Občne (= splošne) volilne pravice in pravično uredbo volilnih okrajev" — tako se je glasil dotični odstavek resolucij, sprejetih na shodu zaupnih mož slovenskih dne 29. novembra m. 1. Iz utemeljevanja te resolucije pa bodi dovoljeno tu naglašati le toliko, da se je odločno obsojal dosedanji kurijalni volilni sistemsezidan na podlagi direktnega davka in da je shod zaupnih mož reklamiral po vzgledu krščanskih socijalistov direktno volilno pravico za vse delajoče stanove, ne glede" na mero direktnih davkov ter da je perhorescir*! Se posebej in izrecno vsako pomnožitev že obstoječih volilnih kurij. Da bodi, oziroma ostani direktna volitev tudi tajna, to je pač ob sebi umevno. Naravno je, da je želela narodna stranka to svoje stališče naglašuti čim hitreje tudi v onem Zakonodajnem (sit venia ver)jo!) zastopu, kjer je reprezentovana kot taka in tako se je zgodilo, da je deželni poslanec dr. Tavčar s tovariši že v II. seji letošnjega zasedanja kranjskega deželnega zbora dne 8. januvarija stavil satnostalen predlog, v katerem fie zahteva po smislu resolucije zaupnih mož splošna in direktna volilna pravica even-tuvalno za sedaj vsaj v toliko, v kolikor je najhitreje izvršljiva. Načelo ostalo je torej Se isto, tudi v tem predlogu se je potem še izrecno odklanjala ustanovitev 5. kurijo in le po znanem receptu „korak za korakom" zahteval je predlaga- Bucek na Bledu. Pretekle dni jedenkrat napadel me je moj prijatelj Bucek na vse zgodaj. Spal sem še prav trdno in sanjalo se mi je ravno nekaj predpustnega, namreč, da sem imenovan ravnateljem slovenske gimnazije v Cnlji. pa pride ta nerodni svat nepovabljeni in mi vlije kis resnice v sladko nielanžo prijetnih sanj. „Ob, Bucek nerodni, zakaj me budiš? Kamna naj te narod! Kajti ravnokar si vzel Slovencem c«ljsko gimnazijo in vzornega direktorja, meni pa par tisoč na leto. Obudi kes in deni si pepela na plešo." Ni se pa zmenil za moje zaspane bolečine, ampak kričal je krepko: „Prijatelj, iz postelje! Dolžnost naju kliče. Na Bled, na Bled! Na shod! Iz postelje! Na Bled!tt »Pojdi sam, ako hočeš. Kamor midva prideva, povsod i se blarairava. Ali veš, kako so naju vrgli " »črne govedine" ? Izmeček ljubljanske gospode ■va zdaj. Bucek, pusti politiko!" .Na Bled, na shod!" silil je kar naprej. „Pridi čez tri mesoce, servusl" vjezim ae in telj, naj se nekvarno izrečenemu načelu takoj vsaj nekaj stori, ostalo pa kasneje. V III seji tega zasedanja dne 11. m. m. je g. predlagatelj utemeljeval svoj predlog po poročilu „Slovenskoga Naroda" mej drugim doslovno tudi sledeče: „Pri tako važni reformi se mora resen zakonodajalec postaviti jedino le na stališče pravice Sedanje stranke pa stoje na stališči političnega „posestva", kar je goli „švin-del" .. . Načela, katera moramo zastopati Slovenci, so jasna. Mi moramo biti /a splošno, d i r e k t u o in kolikor mogoče jednako volilno pravico. Vender pa. ker ne dosežemo vzora ali Idejala našega, držimo se tega, kar je naznačeno v predlogu . . ." To so bile moške in jedernate besede. D», na stališču pravice stoj tudi pri tem vprašanji narodna stranka slovenska, ki si se združila in or-ganizovala sama zgolj v to, da priboriš pravico svojemu narodu. In kaj zahteva v tem slučaji pravica? To, da se respektnje ideja prava človeške osebnosti, da se politično doraslost ne stori zavisno od žepa, da se odpravi politična in socijalna brezpravnost revež«, kateremu mora vsled nje idejal življenja postati — denar in bogatstvo. V tem smislu je moral vsak resničen prijatelj naroda z veseljem pozdraviti dotakratno akcijo narodne stranke, kajti akoprav je bil predlog v deželnem zboru zgolj akademičnega pomena in akoprav se je salvo principio akomodiral sedanjim nezdravim razmeram, bila je vsa akcija vender-le dokaz, da narodna stranka čuti z dosihdob brezpravnimi slojevi naroda, da jih ne prezira, kakor to store druge stranke in da ima pošteno voljo, pomagati do zmage pošteni stvari. In tako je tudi shod „ slovenskega društva" sklican „ad hoc" na 13. m. m. z veseljem pozdravil to akcijo, ter se je pridružil predlogu g. dra. Tavčarja, zlasti potem, ko je g. predlagatelj kot referent še posebno naglaŠal. da brezpogojno obsoja sedanji volilni red, s katerim se je dalo, hoteč utrditi centralizem in neništvo, posebne pravice veleposestnikom in trgovinskim zbornicam , dokazoval krivičnost dosedanjega volilnega sistema tudi na podlagi statističnih podatkov, ter povdarjal, da bi vse krivice zamogla odpraviti le splošna in direktna volilna pravici, glede delavskega vprašanja pa se je izrazil doslovno obrnem se na drugo stran, da bi poskušal sanjati naprej o časteh slovenskega celjskega ravnateljstva Toda Bucek je imel to jutro klobuk posebno po strani in je bil podjeten, kakor malokdaj. Potegnil mi je odejo s postelje. »Zdaj se pa le hitro obleci, da se ne prehladiš," svetoval mi je „Na Bled pa morava ! Saj ti bom vse plačal. Ti mi tudi nobenega veselja ne privoščiš." Udal sem se. „Naj že bo, pa pojdeva. Samo dobro bi bilo, Bucek, da bi vzela par svinjskih mehurjev s saboj za slučaj, ako bi nas kdo pometal v jezero." Bucek je bil na to malo užaljen. Šele v kupeji razjasni se mu obraz. Potegne iz suknje več popisanih pol in steklenico brinjevca in začne pridno brati in piti. „Kaj pa to pomeni?" prašam ga. „Govoril bom na shodu," odgovori Bucek veličastno in naredi jako slaven obraz. »Rajši ne, Bucek! Slišiš? Zopet hodeva tepenu, zmagana, pomendrana." „ Molči, prijatelj ! Sedemnajst stranij se moram še naučiti, tri pa že znam." Pustil sem ga; on pa se je naglo učil. V Kranji ga prašam, koliko že zna. Naučil ee je dve tako- le J „Aki> bi delavec čutil, da je javnopraven državljan, izginila bi sedanja nezadovoljnost in vsled tega bi se tudi zmanjšala socialistična nevarnost, [zid belgijskih volitev je v tem ozira najboljši dokaz. Tudi s slovenskega stališča se ni bati, da bi delavci zašli na kriva po a. Naš delavec je še vedno slovenskega prepričama in udan svoji slovenski domovini Zal, ili no razmere sedaj take, da ne bo doseči Splošne volilne pravice, in zategadelj je treba preudariti, na kako stališče naj se postavimo, da vsaj nekaj dosežemo, če že vsega ni dobiti." Konačno je še izrecno protestoval zoper skrčeno volilno pravico, katero ponuja koalicija delavcem in ostalim dosedanjim nevolilcem s tem, da jih hoče potisniti v o. kurijo. Tako komentiran predlog izročil se je torej v pretres posebnemu odseku deželiiozborskemu in ta od^ek — obrnil je to, kar je narodna stranka obračala. Toliko časa so gospodje v odseku popravljali in nblažiliu povsem jasni prtdlog, dokler se ni iz-cimil iz njega tisti „ridiculus rnua", ki je in bo ostal zabeležen na odkrito žalost vsakemu prijatelju radikalne volilne reforme v zapisniku XVI. seje deželnega zbora kranjskega z dno 16. februvarja 189&« — Sprejeta resolucija je le še spaka prvotnega Tavčarjevega predloga in celi resoluciji se pozna upliv tistih „konservativnih" elementov, ki v svoji kratkovidnosti še vedno merijo politično zrelost po žepu ter zlasti v delavcu še vedno gledajo inferi-jornega državljana Hi. vrste, ki bodi livaležfn za vsako drobtinico raz mizo privilegiranih stanov. Le mimogrede omenim da je v istem hipu isti deželni zbor z naklado na pivo naložil velik del deželnih bremen, baš onim brezpravnim slojevom, katerih se tiče volilna reforma! Načelo splošne volilne pravice katero je narodna stranka visoko držala v svojih navedenih ema-nacijah, to načelo je odsek naravnost, zavrgel češ, da v Avstriji razmere še niso godne za tako reformo, pri tem pa je popolnoma konfundiral pojem splošne, z onim jednak e volilne pravice. Za dokaz politične zrelosti državljanov, ki ne plačujejo direktnih davkov ter tudi še niso dve leti člani kuke bolniške blagajne, zahtev.i odsek srednješolsko maturo, a pri tem je popolnoma prezrl, da imamo bas" v najvišji avtonomni oblasti v deželi drastičnih izgledov za (o, da niti akademična isobrasba ni preservattv zoper duševno impotentnost I strani, „pa še ne gre dobro". Čim dalje sva se vo/.ila. tem nemirneji je postajal. Na čela mu je stal pot v gostih kapljic d). V Radovljici se mi je pa res v srce zasmdil. Pravim mu torej: „Ljubi Bucek! Poslušaj svet dobrega prijatelja. Zdaj-le znaš šele štiri sirani, in prve tri si zopet pozabil do Luke. Veš kaj ? Takoj sva v Lescah in na Bledu. Zato daj meni tvoj govor; prenaredim ti ga tako, da ga bo le za dve, tri strani. Vmes ti napišem tudi par citatov, ki naj ljudstvu pokažejo tvojo nadarjenost, v pravi luči." Bucek se je branil; nesanpno ja poizvedoval: „Ali si se morebiti že kedaj pečal s takimi višjimi stvarmi? Ali si morda na skrivnem pisatelj?" „Prijatelji mi sicer trdijo, da sem „izboren" slovensk pisatelj," odgovorim mu in povesim sramežljivo oči. „ Kajti ni še dolgo teg i, ko sem poslal „Slovenskomu Narodu" imeniten inserat. Moji gospodinji se je izgubil pes „Pubi". Ze čez tri tedne ga je dobila nazaj. Tako izvrstno sem sestavil oznanilo! In dotični prijatelji so mi častitali in me rotili, naj ne pustim počivati peresa, temveč naj kmalu zopet spišem kak inserat. A!io bo Is na pol toliko akademične dovršenosti v njem, rekli so, ?! prejet bom mej neumrjočo." NajžalostnejŠa določba v celi ždoatni resoluciji pa je on.-i, ki izključuje delavce iz že obstoječih volilnih skupin, češ, da. imajo delavci „posebne interese" ter naj vol ji i zategadelj tudi sami za-se Kaj pa je t o, a k o se tista 5, kurija, katero sta odločno in izrecno perhorescirala shod slovenskih zau pnili mož in dr. Tavčarjev predlog? To določbo smatrali bodo delavci po vsej pravici za direktno razžalitev, ker je v njej impltcite hote ali nehote izrečena stanovska in politična inferi-jornoal delavcev. Tako volilno reformo bodo zategadelj dosihdob brezpravni delujoči državljani odločno odklonili, kajti oni zahtevajo jednakopravno volilno pravico, oni hote uplivati kakor drugi volilci na sestavo parlamenta v obče ter se ne morejo zadovoljiti z gotovim, absolutno in na veke vekov omejenim krdelcem svojih zastopnikov, kateri bi bili obsojeni, da ostanejo v parlamentu vedno te to, kar je glas upijočega v puščavi. To zahtevo je narodna stranka slovenska, kakor povedano, pripoznala za pravično in zategadelj jo mora tudi podpirati ter se s polovičarsko in nedosledno resolucijo deželnega zbora kranjskega strinjati ne sine. Najbrže je prouzročil in zakrivil to polovičarstvo sveti strah pred internacionalnim socijalizmom, a potem bila je uprav »cagovitost", odsevajoča iz deželriozbnrske resolucije, najslabše sredstvo zoper označeno nevarnost,. Ukle-nj en ega si ne bomo obranili slovenskega delavca, zavedajočega sm vedno holj in bolj svojih človeških in državljanski h pravic, in le ako bo razbil svoje spone 7, našo in ne s tujo pomočjo, le tedaj bo ostal naš, ostal bo zvest tudi svoji narodnosti. Politična in socijalna jedrmkopravnost vseh članov je istotako aksijom pravičnosti, kakor narodna jednako-pravno.st. in kdor se bori za jedno, mora *e navduševati tudi za drugo, klor je neprijatelj zadnje, boji se tudi prve. Najdrastičuejši dokaz za to so nam nemški Is žiliberoK■», ki se tresejo hkrati za svojo narodno hegemonijo in za svoje kapitalistične privilegije. Slovenska narodna stranka pa je demokratična vseskozi, ona nima braniti nikakoršnih krivičnih kapitalističnih privilegij in zategadelj jej tudi pred donečinii koraki bližajočih se delavskih bataljonov ni treba vzdrhteti. Ne odrekajmo slovenskemu delavcu, kar j« njegovega, potem se nam tudi za njegovo slovenstvo ne bo bati, potem bo tudi on dal rade volje narodu, kar je narodovega. V nemškem delavcu sta le srd in obupnost rodila internat ijonalizein, oaveat.is consules — da se ne bo godilo takisto tudi slovenskemu delavcu. _ Dr. K. T. Državni zbor. Na Diinaji, 22. fobruvarja. V današnji svoji seji je poslanska zbornica nadaljevala specijalno razpravo o novem kazenskem zakonu in vzprejela prva tri poglavja do vštetega paragrafa 104. Pri razpravi o prvem poglavji II. dela (veleizdaja itd.) je mladočeški posl. dr. La,ng govoril o persekuciji na češkem in mej drugim navedel slučaj, da \+*. bil neki češki prostovoljec svoj čas sest tednov v zaporu, ne da bi se mu bilo povedalo zakaj, potem pa se je izpustil. Posl. dr. Pa ca k je predlagal, naj se pri političnih činih izreče obsodba le na državni zapor, dr. Slama je omenjal, da so pruski vladni krogi nedavno tega hoteli obtožiti kneza Bismarcka, omenjal pravde proti Stam-bulovu in Čebincu in iz tega deduciral, da je pri političnih pravdah ravnati previdno. Rekel je tudi, da so avstrijski sodniki le na papirji neodvisni ter da bi bilo dobiti kavtele za varstvo politične svobode. Govorili so še posl. Treuinfels, pravosodni minister grof Schonborn in poročevalec gr<.f P i n i n s k i. Odsekovi predlogi so se vzprejeli brez premembe. Pri drugem poglavju (žaljenje velečanstva itd.) se je imela zanimivejša razprava. Posl. dr. Pa ca k je povdarjal, da se pogo-stoma žali velečanstvo prav za prav s tem, da se toži radi kake stvari. Posl. Kronavvetter je rekel, da so se v novi kaz. zakon postavili tudi novi čini, katerih doslej pravoznanstvo ni poznalo. Kaže se, da postajajo znanosti čedalje servilnejše. Na vsak način naj se izloči določba glede razžaljenja mrtvih članov cesarske rodovine. Neki dunajski list je bil koti t iskovan, ker je razžalil že dolgo mrtvega španskega kralja Filipa I! , katerega je drž pravdnik Smatral za člana cesarske rodovine. Pravosodni minister grof S c h (i n b o r n je zavračal ugovore, zbornica pa je vzprejela odsekove predloge nepremenjene. Pri tretjem poglavju (kazniva dejanja proti vladarjem, ki so v prijateljstvu z Avstrijo) je posl. dr. K a i z 1 predlagal, naj se celo poglavje eliminira V istem smislu sta govorila tudi poslanca dr. K r o-n a w e 11 e r in dr. Scheicher, katerima je odgovarjal poročevalec grof P i n i n s k i. Odsekovi predlogi ho se vzprejeli. Prihodnja seja bo v sredo. V I JllltljUlli. 23. februvarja. Koalicijska vlada je mej seboj popolnoma nejedina. Naši čitatelji že vedo, da je grof Wurm-brand v Gradci s svojim posredovanjem dosegel ono j proti Slovencem naperjeno resolucijo, grof Falken-hayn je pa v Hohenvvartovern klui u se izrekel za slovensko zahtevo. Wurmbrand in zlasti Plener bi pa pač najrajše, da se stvar kako še odloži, da no razpade koalicija. Židovski kapitalisti gotovo z vsemi silami delujejo na to, da se obdrži sedanja vlada s Plenerjem, ker pod njegovim vladanjem upajo napraviti največje dobičke pri urejevanju valute. Zaradi tega nikakor jim ni po volji, da nekatere liberalce vodijo le narodni oziri, Položaj ministarstva je jako podoben položaju, v katerem je bila Auerspergova vlada 1878. leta. Zaradi celjske gimnazije se je napravil razkol mej koaliranci, kakor se je tedaj bil zaradi bosen-skega vprašanja mej levičarji. Tedaj je vlada zmagala le s pomočjo njenih nasprotnikov, sedaj pa tudi v celjskem vprašanji ne bode dobila večine brez nasprotnikov koalicije. Tedaj se je kmalu na to jela rušiti liberalna stranka in pala je liberalna vlada. Marsikaj kaže, da se sedaj nekaj tacega približuje, Če se dovoli ali ne dovoli dvojezična gimnazija v Celju, vsekako bode izstopilo iz koalicije nekaj poslancev. Coroninijev klub pa že tako razpada in jako dvomljivo je, da bi vlada ohranila še dolgo potrebno dvotretjinsko večino. Če pa te nima, pa ne more izpolniti svoje naloge in kazalo jej ne bode ničesar druzega, kakor odstopiti, ali p1* poskusiti z novimi volitvami, pri katerih bi pa težko dobila ugodno večino. Sara „Vaterland" se že boji za obstanek koalicije in se jezi, da neki liberalni list začenja vlado opominjati, da naj vendar jedenkrat se resno bavi z voldno reformo. Iz budgetnega odseka. V budgetnem odseku državnega zbora je pri točki „ Ministerski svet* vprašal poslanec dr. Gregorčič, kako je z resolucijo, katero je lani stavil poslanec dr. Ferjančič, ki zahteva, da se napravijo v krajih, koder bivajo Slovenci in Hrvatje, tudi uradni napisi in uradni pečati s slovenskimi imeni uradov in krajev. Poročevalec Palfjr se je tej stvari lepo izognil. Dr. Gregorčič je pri tej priliki opomnil, da vladi ne zaupa. Ministerski predsednik mu je odgovoril, da ta stvar spada v področje posamičnih ministerstev. Sicer je pa ministerski predsednik izjavil, da obžaluje, da poslanec vladi ne zaupa. Nadeja se pa, da mu bode v kratkem zaupal. Kaj je ministerski predsednik mislil, ne vemo; morda je to v zvezi z govorico, da vlada hoče otresti se nekaterih štajerskih in čeških liberalcev, ki jej delajo prevelike težave, in poskusiti pridobiti Staročehe in nekaj Jugoslovanov v koalicijo. Verojetno ni prav, da bi se jej to posrečilo, kajti z izstopom čeških Nemcev iz koalicije bi se omajalo stališče Plenerju samemu, ki je duša koalicijske vlade. Govori Mladočehov v deželnem zbora. „Narodni Listy" so bili konfiscirani, ker so hvalili govore poslancev dra. Eduarda Gregra, črnohorskega iu grofa Kutin ca v deželnem zboru. Deželno sodišče v Pragi je potrdilo konfiskacijo, ko je v hvaljenih govorih našlo hudodelstvo po § 65. a in pregrešek po §§ 300. in 80fii kaz. zak., ker se v teh govorih litijska proti državnim oblastvom in posamičnim vladnim organom ter proti raznim razredom družbe, zlasti proti plemstvu. Boj proti krščanskim socijalistom. Liberalni listi so se že veselili, da bode kmalu konec stranke krščanskih socijalistov, ko bode sam papež začel borbo proti njej, ko mu je kardinal grof Schonborn jih naslikal, kakšni grešniki da so, da celo za škofijsko avtoriteto se dosti več ne menijo. Če je res kardinal grof Scbonborn šel v Rim, da bi krščanske socijaliste počrnil, ne vemo, mogoče je sicer, kajti časopisi, ki imajo zveze s škofijstvi, zadnji čas niso nič kaj laskavo pisali o krščanskih socijalist h. Želje židovskih liberalcev pa tudi konservativcev, da bi papež izdal proti krščanskim socijalistom ene/kliko, se pa ne izpolnijo, če tudi js „Pester Lloyd" z veliko gotovostjo poročal, da ss pripravlja taka enciklika. Glasila vatikanska namreč zagotavljajo, da bode ves trud zastonj, da bi kaj opravili v Rimu v tem oziru, naj še tako črnijo krščanske socijaliste za prijatelje socijalnih demo-kratov in sovražnike cerkve. — Najbrž imajo t Rimu kaj zanesljive informacije o vsej stvari. Versko vprašanje v praski zbornioi po* slance v. Pri posvetovanju o budgetu bogočastja je član katoliškega centruma Danzenberg se pritoževal, Dalje v prilogi. Zdaj mi je Bucek zaupal. Črtal sem zadnjih sedemnajst stranij in dodal kratek konec. Na Bleda pri shoda, ko je že nastopil drugi govornik, pravi mi llucek ves razburjen : „Ljubi moj, citati mi nočejo v glavo. Spustil jih bom!" „Ne smeš, to bi bilo napačno. Zakaj si pil toliko brinjevca? Ako boš zastal, ti bom že pomagal." Bucek je zopet potegnil list iz žepa in memorira I : hTan, kjer beli so snežniki Holmci ranli in veliki." „I)a bi le ta-le moj predgovomik še dolgo govoril," vzdihnil je in mrmral: »Holmci mali in veliki, mali in veliki, beli so snežniki, mali, mali in veliki —■ „Malo grem na zrak," pravi čez nekaj časa. „Pa me pokliči kadar pride vrsta na me." Govorniki so končali, in jaz jo uborem po Bučka; kajti že so se začeli ljudje razhajati. Dobim ga v veži. „Ilticek, korajža, le trdno nastopi!" Kmalu je stal na govorniškem mestu; jaz, kot sufler v bližini. Ko je ljudstvo slišalo, da je lHcek iz Ljubljano tu, in da bo govoril, vrnilo ee je tiumoma. Bucek pa je pogledal na uro, potem po poslušale It in zavpil : „Vrli gorenjski možje! Slavna gospoda! Ljubljeni bratje, prijatelji in znanci! | Dragi domoljubi! ■ „Oddahni se nekoliko, Bucek! Sapa ti poide." Prijatelj čvrsto nadaljuje: „Udano podpisani Tone Bucek iz Ljubljane (klici: „Zivel gospod Bucek!*) pripeljal sem se danes iz meglene bele Ljubljane v drugem razredu (,Čujte, čujte !") sem na Gorenjsko, na Bled, na shod, v drugem razredu, na shod, na Bled („Tako je!-) in se predrznem izpregovoriti par resnih besed tukaj mej vami, na shodu, na Bledu, kakor tudi mi bije po žilah vročn srce, to se pravi, po žilah mi teče bohinjski sir, namreč, najbolje je, ako začnem še jedenkrat od kraja! (Klici: ,Pa v drugem razredu"). Čvrsti gorenjski možje! Tega vam ni treba praviti, da hočem danes tukaj govoriti. Vprašanje je le, kaj vam bom povedal! („Kadovedni smo, gospod!'). Prijatelji! Že učeni Valvazor nam pripoveduje, da prihaja beseda Bohinj od bohinjskega sira, ki mi je prej govor zmešal. In o tem bohinjskem siru vam bom govoril danes na shodu, na Bledu, kakor tudi na Bledu, na shodu, kar je slednjič vse jedno. (Klic : „Narobe!") Tudi narobe bom govoril, ker sem Bucek in ker imuni besedo in želim vsem prikupiti se, kajti le ozrimo se po mili naši domovini, „ tam kjer beli so dežniki", beli snežniki sera hotel reči, pa se mi je zaletelo. Vender ozrimo se še jedenkrat z občutkom tje, „kjer beli so snežniki", (patetično) .kupčki mali in veliki". (Občna veselost). Prosim, gospoda, ne zamerite mi, mesto kupčkov naj se bero „holmci", potem je vse zopet dobro, in jaz bi rad nadaljeval o bohinjskem siru, o katerem vam dosedaj še nisem skoro nič povedal. Moj prijatalj tam le, vidite ga, mi sicer miga, naj rajši končam. (Smeh). Toda jaz sem navdušen in tudi lahko malo udarim po misi, da precej vidite, kako mi je vse samo za stvar, ne za denar, samo za pravico, za sir, na Bledu, na shodu. (Odobravanje), čvrsti možje! Gotovo ve vsakdo izmej vas, kaj je prav za prav bohinjski sir. Zato vam tega ne bom še dalje razlagal, toda, ako je ta sir premlad, rad v želodcu obleži, človek pa v postelji. Zato vara svetujem, da spoštujete le star, prebaven sir, sebi v veselje, domovini na čast. In povem vara, da sem tudi jaz, Bucek, tak star, izkušen, bohinjski sir, ne pa kakšna sirotka ali celo sirota (Balonov Joža: „Sirota pa gospod Bucek res niso!") Iz vsega tega govora dobro raa-vidite, vrli Gorenjci, kako da jaz visoko čislam, spoštujem in obrajtam imenitni bohinjski sir, ako> ravno že tukaj končam svoj govor iz več uzrokov, Priloga „Slovenskemn Narodn" St, 45, dne 23. fehrnvarja 1805. da se na katolike dovolj ne ozira pri podelitvi državnih služeb. Ne zmatrajo jih popolnoma za jednakopravne. Sedanje razmerje mej državo in katoliško cerkvijo je šele pot do mira. Govornik je naposled zahteval občni ljudsko-šolski zakon na verski podlagi. Učni minister ga je zavrnil, da imajo pač dosti boljšega dela, nego začenjati versko borbo. Na katolike se ravno toliko ozira pri podeljevanja služeb kakor na protestante. Katoliki nahajajo se Že v najvišjih državnih službah. Če jih razmeroma ni toliko v javnih službah, kakor protestantov, prihaja pač le od tod, da ni dovolj vsposobljenih katolikov za take službe. Višje šole bolj obiskujejo protestantje nego katoliki .Minister je pozva)|katoliški centrum, da naj miruje v blagor Šole, cerkve in države. — Tacega odločnega odgovora katoliški centrum ni pričakoval. Nadejal se je namreč, da bode vlada sedaj pripravljena, kaj privoliti, ko utegne potrebovati njega glasove proti socijalnim demokratom. Vidi se, da se je zmotil. Naše posojilništvo. Spisal P os o j i 1 ni 6 ar.*) (Dalje.) Druga točka, ki draži posojila, so previsoki deleži. Siromaku je malo pomagano, ako mora za 100 gld. posojila vzeti delež za 10 gld. ali tudi samo za 5 gld. Res, da mu ti deleži navadno nosijo obresti ali dividendo, toda tista svotica je premajhna, da bi mu olajšala bolečino, ki mu jo je zadala prvotna posojilna rana. Takim resničnim jemalcem posojil, in teh je največ, se morajo torej deleži nastaviti kar se da nizko, toliko, da so samo nekak znak deležnosti, ker imajo pravico do posojil Bamo deležniki. Pri zadrugah z neomejeno zavezo, in take so vse novejše posojilnice, jamči itak vsak zadružnik z vsem svojim imetjem za posojilnico ; čemu torej malemu dolžniku vrhu tega delati nedosežne zapreke z velikimi deleži. Ustanovniki posojilnice in večji dolžniki naj pač vzamejo več ali večjih deležev, recimo po 10 gld., ker zadruga mora imeti vedno nekaj stotin temeljne glavnice, katera se jej ne more odpovedati vsak trenotek, kakor hranilno vloge. Kdor si na pr. izposodi f>00 gld., utrpi laglje delež za 10 gld., ki se ob sebi razdeli na to večjo svoto in ki tudi večjega dolžnika, vsled njegovega gospodarskega stanja ali večjih podjetij navadno ne boli tako, kakor malega, isto velja pri zadrugah z omejenim poroštvom, ki naj bodo sploh le ondi, kjer je dovolj domačega denarja, kjer torej domači „ vel možje" založe večje deleže in kjer ni toliko gledati na velikost deleža za mala posojila. Mali deleži naj torej ne presegajo 1 gld., večji navadno ne 10 gld., ker želeti je, da se tudi manj premožni ljudje udeležujejo pri vsem posojilniškem poslovanju ter tako dobivajo pojem in veselje za te prekorietne naprave. Kakor je vse naše javno življenje, tako bodi tudi gospodarsko delovanje po- * V v če raj s ni del tega sestavka vrinile so se nekatere motečo tiskovne hibo. Tako ima stati v 8. koloni, 1. strani 15. vrsta od zdolaj: — recimo samo po 5°/0 in ne 6%; v 13. vrsti ondi ima stati za viftje : in ne p« nadpičje ; v 4. ondi ima biti: nagrade blagajniku in drugim poslujočim osobam. ki so namreč prvič ta, ker ni dobro, ako se sir p rev m" zmeša, drugič, ker sem prepričan, da bi tudi slavni latinski govornik, ki mu je ime, ako se ne motim ,Nam6stjones' in prvi grški pridigar Cicara, gotovo ta govor o siru končala, in zato pravim: I log vas živi, vrli možje, in nikdar naj vara ne zmanjka bohinjskega sira. Živio !u Nepopisno naudušenje je zavladalo. Ducka so vzdignili na rame in ga nosili ljudstvu kazat. Jaz pa sem se v kotu od veselja razjokal, da je dobila utvar tako lep konec, kajti že sem se bal, da bodo Bučka na mraz vrgli, ko so ga dvigali. „Bucek!" pravim mu pozneje ves objokan „današnji dan ostane zapisan z sirnatimi črkami v slavni zgodovini Buckovega imena. Ti si rojen govorniki" Bucek mi je prijateljsko stisnil roko. Ošabnosti ni poznal v svoji sreči. .Seveda sem rojen', rekel je, „pa še kako!* Toda Bohinjci ne znajo samo dobrega sira delati, temveč tudi jako hvaležni ljudje so. Lovoro-vega venca niso imeli, da bi častili ž njim Bučkovo glavo Zato pa so vzeli okrogel kos pravega bohinjskega sira in ga izrezali v sredi tako spretno, da se je dal prav lepo natakniti okolo Buckovega cilindra. stavljeno na zdrava demokratska načela, ona so najbolji jez proti nevarnim socialističnim in komunističnim naporom, ki so nam vedno bližji. Večji deleži naj se vsakako obrestujejo. Navedena dva zahtevka nizkih obresti in malih deležev sta glavni točki, katerima se lahko udajo vse posojilnice in jih, posebno glede obresti, lahko izvedejo brez pre-membe pravil. Nove posojilnice in stareje, katere le morejo premeniti dosedanje določbe, naj svoja pravila uravnajo po zgoraj omenjenih zakonih od 1. junija 1889. I., št. 91. in od 11. junija 1804. I., št. 111. drž. zak. Ugodnosti, ki nam jih dajeta navedena zakona, so prevažne, da bi se ne uporabile in posojilnice, ki tega ne store, morajo v prometu in uspehu zaostati za onimi, ki se jih poslužujejo. V tem oziru moramo popolno pritrditi g. Lapajnetu, ki je na zborovanju posojilniške zaveze zagovarjal posojilnice uravnane po teh zakonih, ter le čuditi se nam je, da večina zborovalcev še ni imela pravega pojma o njih. Kakor nam je znano, poslujejo jednake posojilnice v Gorenji Radgoni, v Krškem, v Žužemberku, v Starem Trgu pri Ložu povsod kraju primerno prav dobro. Le večje stare posojilnice v krajih, kjer so nove naše hranilnice nemogoče in kjer jih obstoječe posojilnice nekako nadomeščajo, n. pr. v Mariboru, v Ptuji itd., le ondi ni njih delokrog omejevati po istih zakonih, drugod pa je ta potreba le začasno odložljiva. Seve, da so nasvet i g. Lapajneta nekako jednostranski in da so dotična nasvetovana pravila preohširna, ker se ba-vijo tudi s poslovanjem, ki spada v poseben poslovnik, toda nasvete je le nekoliko ublažiti, na kar bi dobro ugajali ustanavljajočim s-* posojilnicam. Tu pač ni pravo mesto, da bi zakone razlagali po vsem obsegu, ovreči pa hočemo glavne pomislike, ki se navajajo proti posojilnicam, utemeljenim na njih podstavi. 1. Take posojilnice imajo svoj delokrog le v manjšem okraji, kar neki ni za naše razmere Manjši okraj pa se po zmislu zakona ne razteza samo na jeden sodni okraj, kakor je to misliti po predlogu gosp. Lapajneta, temveč finančna oblast bi dotične Ugodnosti manjšega kolka itd. pripoznala gotovo tudi posojilnicam, ki se ustanove za dva in tri sodne okraje, saj to je še vedno manjši okraj. Znane so n*m posojilnice, ki imajo svoje okrožje razprostrto čez meje jednega okrajnega sodišča po nekaterih sosednjih občinah še treh in štirih druzih sodišč, pa vender jim je finančna oblast pripoznala prej omenjene pristojbinske ugodnosti. 2. Misli se, da je ves čisti dobiček omenjenih posojilnic devati v rezervni zaklad, ne pa ga nekaj obrniti za dobre in narodnostne namene. Ta misel je napačna, kajti dotični zakoni ne branijo, da se z nekim delom čistega dobička razpolaga slobodno. Poznamo take posojilnice, pri katerih se le polovica vsakoletnega dobička prideva začuvuemu zakladu, z drugo polovico pa se sme razpolagati slobodno in mej drugim se sme tudi do 10% vsega dobička odmeniti za nagrade poslujočim članom načelstva. Dejanski je torej tu tako, kakor pri starejših posojilnicah. 3. Menice se ne smejo rabiti, temveč le zadolž- Tako je prišel Ihicek sirnato ovenčan dom U od shoda na Bledu. Drugi dan pa je dobil po pošti sledečo častno diplomo: Velevrli gospod Bucek! V imenu vseh bohinjskih krav, ki Vam od včerajšnjega nepozabnega dne neprestano hvalo mukajo, štejemo si v prijetno dolžnost, zahvaliti se Vam za Vaš izborno premišljen govor o bohinjskem siru. Velečvrsti gospod ! Vaš glas je segel vsakomur globoko v srce, in upati je, da bo zdaj Bohinju napočil zlat čas. Bodite preverjeni, da Vam tega nikdar ne pozabimo. Da pa dobi naša hvaležnost vidno znamenje, sklenili smo, imenovati sir najfinejše vrste po Vašem častitem imenu, Vas pa častnim članom našega društva, ker vemo, da ste pripravljeni, tudi še v bodoče delati reklamo za naše vrle krave kakor tudi za nas. Čast in slava Vami Društvo zjedinjenih bohinjskih kravjih pastirjev. Bucek bo izstavil okusno izdelano diplomo pri Giontinijn na glavnem trgu, brošuro „Govor o bohinjskem siru" pa je poveril g. Zagorjanu, pri katerem se bo dobila zastonj. Kdor vzame dvanajst zvezkov na jedenkrat, dobi trinajstega povrh. H. niče (dolžna pisma), ki se pa pri osebnem kreditu, ako se ne t lase za več kakor 4 leta, kolekujejo tudi po prvi kolekovalni lestvici. Naše mnenje je isto, kakor ono zakonodaj ca, da naj posojilnic^, posebno manje, katere se še ustanove, ne poslujejo z menicami. Težko je na deželi dobiti članov v načelstvo, ki bi korenito umeli menično pravo, ter slabo celo bi bilo, da se naš navadni deželan privadi in uda vsem strogim posledicam menic. Posojilnice si tudi brez menic lahko pomorejo, da ee jim hitro vrnejo zapala posojila. Slednja navadno ne presegajo svoto 500 gld., ako pa jo presegajo, tedaj se lahko razdele na več po 500 gld ali manj. Ako stranki v zadolžnici izrekata, naj za slučaj pravde velja malotni postopek, tedaj je v nujnih slučajih narok pri sodišču takoj odrediti in dotična razsodba je po 8. dne h zatem pravokrepna. Ker se vrši vse pri domačem okrajnem sodišču, in ne pri zbornem oddaljenem, kakor na menice, zato je možno, da se tako prisilno iztirjanje zvrši poprej, kakor na menice. Cenimo tudi, da se pri zadolžnicah po potrebi lažje napravi kasneje sporazumni zaključek za vknjižbo dotične zastavne pravice kakor na menici. Dokolkovanja po lestvici 2, bilo bi treba v obeh slučajih. 4.) V imenovanih zakonih ni določila, da bi se moralo načelstvo voliti vsako leto, kakor nasvetuje g. Lapajne. Načelstvo voli se torej lahko tudi na več let, morda na 2 leti, ker premembe v načelstvo posebno prva leta pri posojilnicah ne vplivajo dobro, saj je težko v zameno dobiti sposobnih članov, dokler se poslovanje v zadrugi bolj ne vdo-mači. Nasprotno je dobro, da se nadzorstvo premeni vsako leto: več oči več vidi! 5 ) Posojilnica naj ima sedež, ako le moči v kraji, ker sta c. kr. sodišča in davčni uradi. To je umestno že iz razloga, ker so v takih krajih navadno sposobnejši člani za vodstvo zavoda, v drugem oziru pa tudi zato, ker ima posojilnica s tema uradoma navadno posla. Zemljiška knjiga je pač najgotovejša slika dolžnikovega imetja, potrebne legalizacije hh napravijo pri sodišči i. t. d. Drugače je seveda v d» želah, kjer nam ravno po mestih in večjih trgih manjka izobraženih narodnjakov kakor n. pr. ni Koroškem, po Istri in nekoliko na btajnrskem i ondi naj se posojilnice osnujejo, kjer se pač morejo. 6.) Fri napominanili posojilnicah sme finančna uprava zdaj pa zdaj preiskati, č« se spolnjujejo uveti, na katere se nanašajo pristojbinske olajšave, toda le tedaj in pri takih posojilnicah, — ki niso pod nadzorstvom avtonomnih zastopstev ali kake zadružno zaveze To je treba uvažati ravno tako kakor drugo določilo, da sme tinančna uprava pristojbinske olajšave preklicati, ako društvo ne spolnjuje istih uvetov, ali ako vsled prenaredbe pravil ni več šteti mej take družbe. Ker imamo imenovano zadružno zavezo v naši „ zvezi slovenskih posojilnic", zato se nam ni bati, da bi si politična in finančna uprava kedaj lastila nepotrebno nadzorstvo, — potrebnega se itak ne bojimo. (Daljo prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 23. februvarja. — (Svečano zadušnico) za Nj. c. in kr. visočanstvo pokojnega nadvojvodo Albrehta priredi tukajšnja c. in kr. vojaški garniziji v torek, dn« 26, februvarja ob 9 uri zjutraj v uršuhneki cerkvi. — (Osobna vest.) Finančni koncipist v Ljubljani gosp. Avgust R e i c h je imenovan finančnim komisarjem. — (Repertoir slovenskega gledališča) Za danes določena predstava opere „ T r u h a d ur" mora izostati, ker vojaška godba zaradi žalovanja ne more sodelovati. — Poslednja predstava v tem mesecu bode pustni torek in sicer času primerna burka s petjem „H udobni duh Lumpa c i - V a g a b u n d". Začetek bode izjemoma ob 5. uri popoludne. — (Koncert „ Glasbene Matice") Drugi redni koncert „Glasbene Matice" bode v sredo dne G. marca. P. n. abonentje si lahko izbero sedeže v trgovini gosp. Zagorjana. Prihodnja skupna vaja bode v č e t r t e k d n e 2 8. t. m. ob 8. uri zvečer v redutni dvorani. — (Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani) je v svoji včerajšnji seji izvolila za leto 1895 dosedanje predsedstvo, in sicer gosp. Ivana Perdana predsednikom, gosp. Antona K le i na podpredsednikom in gosp. Ivana Bau mgartnerja provizoričnim predsednikom. — (Kluba slov. biciklistov „Ljubljana") občni zbor se bode vršil dne 2. marca ob 8. uri zvečer v steklenem salonu gostilne pri „ Avstrijskem cesarju". — iGarnizijske postne pridige) bodo v šentpeterski cerkvi dne 3., 7., 24. in 81. marca v nemškem, ter 10., 19., 25. marca in 7. aprila v slovenskem jeziku, vsakokrat ob 4. uri popoludne. — (Načrti za Velikovako šolo) so že dovršeni, [/.delal jih je veščak v šolskih stavbah g. mestni inžener Hanuš. Gospod Kolima nn-ova prodajaluica je tako uljudna, da bo od ponedeljka 25. t. m. naprej za nekaj dni izpostavila 3 pole teh načrtov s podzemljem, pritličjem, prvim nadstropjem, krovom, prerezom in pročeljem. Ob jednem je v imenovani prodajalnici videti nabiralnik, kakor si jih je preskrbela družba av. Cirila in Metoda. Poglejte, čast. mestjani in drugi, ta plod svoje dobrotne požrtovalnosti zunaj v oknu in — če Vas volja — z malim dan'kom v roki še naš nabiralnik v prodajalni. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda — (Zima). Lepi solnčni dnevi trajajo, a ž njimi tudi izreden mraz, kakor ga koncem februvarja nismo vajeni. Jutra so večinoma meglena, torej še bolj mrzla in še le proti poludnevu, ko je solnce prodrlo megleno kopreno, se temperatura približa nekoliko normalu. Povprečna dnevna temperatura pa je za več nego 10° pod normalom, poslednje dni smo imeli mraza celo okolu 18° C. Velika kalamiteta jfl tudi to, da je našim premogar-skim trgovcem pošel premog. Niti za dober denar in dobre besede ne dobiš vrečo premoga in marsikdo mora zmizovati, kateremu bi to nikakor treba ne bito. — (Volilski shod) Državni in deželni po slaneo g Viljem Pfeifer je sklical na ponedeljek dne 25. t. m. popoludne ob polu 3. uri svoje volilce v Št. Jernej v gostilno g. I. Tavčarja na razgovor glede revizije zemljiško-davčnega katastra in glede premembe direktnih davkov. — (Nova kmetijska podružnica) ne je ustanovila v 1'redosljah nad Kranjem. Pri občnem zboru dne 10. t. m. je bil predsednikom soglasno izvoljen nadučitelj D. Česnik. Nova podružnica šteje do zdaj 20 udov. — (Dva korekcijonirana vzgojevalca mladine ) Gospod dr. Mah nič je bil nekaj časa sem vodja goriškega malega semenišča, prefekt v tem zavodu je bil Ignacij Kralj. Že večkrat smo se čudili, da se takima možema poveri vzgoja srednje-šolske mladine in bali smo se za bodočo generacijo goriških duhovnikov. Sedaj pa se čuje, da sta se dr. Mahnič in njegov prefekt. Kralj nodpovedalau — službi. Zadnji čas je bilo, da je do tega prišlo. Kaki nzroki so na to odpoved u plivali, seveda ni znano, težko pa je verjeti, da je odločilo jedino to, da je dr. Mahnič urednik listu, kateri brati je srednješol ski mladini strogo prepovedano. — (Ukročeni lev ) Goriški župan dr. Ve-nutti se silno brani podpisovati slovenske uhožne liste, a ko sta se dve stranki pritožili pri na mest-niškem svetniku, je jedni ustregel, če tudi le deloma. Neki drugi Slovenec pa je preširnega župana hitro ukrotil. Prišel je k njemu, naj mu podpiše ubožni list, zajedno pa prinesel s Soboj pritožbo na namest-ništvo Rekel je samo : če ne podpišete, pošljem to-le na namestoiitVO — in lev je postal krotak ter hitro podpisal uhožni 1 st. — (Novo gimnazijsko poslopje v Gorici) se utegne vender le zgraditi. Te dni je namreč pregledovala komisija v Gorici več poslopij, ki bi bila pripravna, da se v jedno ali drugo začasno namesti gimnazija za dve leti. Mej tem časom bi se gradilo novo impozantno poslopje na prostoru sedanje gimnazije. Današnji prostori gimnazije nikakor več ne zadostujejo svoji s vrli i. — (Novo društvo v Gorici.) Ker je v Gorici že blizu 20 Slovencev, ki negujejo kolesarski sport, nameravajo ustanoviti slovensko „bicikli.sk o društvo" — (Opatijske novice.) Piše se nam iz Opatije : V letošnjem predpustu smo imeli tu že več veselic. Dne 5. januvarja sta imeli moška in ženska podružnica isterske Cinl-Metodove družbe zabavo 8 plesom, potem pa sta priredili društvi „Zorau v Opatiji in „Bratimstvo" v Voloskern skupno veselico, na katero se je zbralo nad -100 oseb. V naših razmerah je tolika udeležba res jako lepa. Tretja, na dan 20. t. m. določena zabava se je vsled smrti nadvojvode Albrehta opustita. S tem in tudi na druge načine smo Slovenci in Hrvatje pokazali svoje sožalje, kaka pa je proslavljena madjarska lojalnost, se vidi iz tega le slučaja. Ko je zakleti sovražnik naše monarhije in našega cesarja, Ludovik Kossoth, umrl, takrat je žalovala vsa Madjarska in seveda tudi „Ugarsko-krvatsko dioničko pomorsko paro- brodarsko družtvo". Takrat so bile zastave na ladjah | te družbe v znak žalosti tako nizko obešene, da so se skoro po morju vlačile, sedaj pa vihrajo ua najvišjih jamborakih vrhovih, tako izzivajoče, da bi jih človek najraje doli strgal. — Dne 28. t. m. bodo v Opatiji in v Voloskem občinske volitve. Slavna vlada jih je nalašč odlagala tako dolgo, da so prišli posestniki vil, ki bodo glasovali z Lahi. — (Zagrinjalo za novo gledališče v Zagrebu) bode slikal hrvatski umetnik Bukovac. Deželna vlada je ž njim že sklenila pogodbo. Bukovac bode zagrinjalo izgotovil na deželne troške in dobi honorarja 6000 gld. Načrt ugaja splošno. — (Dete z dvema obrazoma.) V Zadru je povila neka žena mrtvo deklico, ki ima dva obraza, oba popolnoma razvita. Ta izredua prikazen se bude hranila za Zadrški muzej. — (Zmrzel morski volk.) Iz Crkvenice v hrvatskem Primorji se poroča čudna vest, da so ribiči našli ob bregu zmrzlega morskega volka. Bržkone je roparska riba prišla na plitvo mesto, odkoder ni mogla ve«"; nazaj Mej tem je temperatura vode padla na 4 do 6° pod ničlo in morski volk je zmrznil. Pravijo, da ta morski volk ni morda kaka „raca" nego istinit in da meri polčetrti meter, vzlic temu pa ni stvar nič prav verjetna. * (Odklonjeno častno meščanstvo.) Genijalni češki pesnik Svatopluk Čech je pred kratkim izdal zbirko pesmi j, naslovljeno „ Pisne otroka4* (Sužnjeve pesmi) Te pesmi se nanašajo seveda na češke razmere. Našle so glasen odmev v vsem narodu. Tekom treh mesecev je založnik priredil deset izdaj in vse so v nekaterih dneh pošle Velikanski uspeh teh pesmij je napotil obč. svetnika dr. Škardo, da je predlagal, naj se voli Svatopluk Cech častnim občanom mesta Prage Staro čehi, boječ se, da bi se ta volitev zmatrala za nekako demonstracijo, ho predlagali, naj se voh častnim meščanom tudi Jaroslav Vrchlicktf. Tako se je zgodilo, a dan po izvolitvi je Svatopluk t'ech odklonil častno meščanstvo in za njim seveda tudi Jaroslav Vrchliokv. * (Dolgovi razkralja Milana) delajo njegovemu sinu kralju Aleksandru tem več skrbij, ker je Milan že vse zapravil, kar sta ministra Dokić in Simič" prihranila. Javili smo že, da je Milan dolžan bavarskemu poslaniku grofu Bravu pol milijona frankov. Ker Bray nikakor ne more dobiti svojih novcev, je kralju Aleksandru zagrozil, da bo njegovega očeta tožil. Še druge tožbe se imata kralj m raz-kralj nadejati. Svoj čas je raz«rilj Milan s častno besedo obljubil, da se ne vrne na Srbsko in vsled tega mu je neka ruska bank* posodila dva milijona frankov, katera sta hipotekarno zavarovana na kraljevih posestvih. Ker se je Milan vzlic svoji obljubi vrnil na Srbsko, je hotel že car Aleksander III. prouzročiti, da bi se proti Milanu sodno postopalo. Sedaj ko se zopet govori, da se vrne Milan v Beli-grad, je ruska vlada naznanila srbski, da bi se koj nastopil tožbeni pot v iztirjanje dolžnih dveh milijonov, ako bi Milan prišel na Srbsko. Milan je zdaj v veliki stiski: denarjev nima, dobiti jih more le, če se vrne v Beligrad, a če to stori, ga čakajo škandalozne tožbe. Vsekako zelo neprijeten položaj! * (Blazen morilec) V neki vasi na zapadnem Pruskem je neki čevljar ubil svojo ženo, raz-sekal truplo in je vrgel v peč; potem je zgrabil svoje jeduoletno dete in je tudi vrgel v peč. Baš ko se je lotil petletne svoje hčerke, so prihiteli sosedje in so po trdem boju zvezali blaznega morilca ter ga izročili orožnikom. * (Draga kopel.) Neki angleški podjetnik v Buluvaju v južni Afriki je pri neki kupčiji naredil velikansk dobiček. Da izrazi svoje veselje na poseben način, je kupil za 10.000 frankov najfinejšega šampanjca in v njem kopal svoje cenjeno truplo. 1 Slovenci ln Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda! 1 1 JEL13 J i £ O V K& o s * , — Prosvjeta Izšla je št. 4. tega prelepega lista z odbrano pesniško, pripovedno in poučno vsebino ter okrašena z mnogimi finimi ilustracijami. — Kateketski sastanak god. 1894. Uredio i sabrao prof. Karto Matica. IJ Zagrebu. Str. 230. Cena 30 kr. Knjiga prinaša obširno in temeljito sestavljeno poročilo o katehetskom shodu ter utegne zanimati zlasti učitelje veronauka. — Hrvatski gledališki almanah za 1885. I. bode izšel v kratkem v Zagrebu. Uredil ga je dramaturg brv. narodnega gledališča prof Nikola Andrič. Poleg odlične književne priloge obsega ta almanah histo riški gledališki koledar in točni popis uprave in vseb članov hrvatskega deželnega gledališča, slovenskega gledališča iu raznih potujočih družb na Hrvatskem ter statistični pregled. Uprava namerava izdati vsako leto tak almanah, ako se bode prvi vzprejel ugodno. Naročila vzprejemlje akad. knjigarna dioničke tiskarne v Zagrebu. Cena almanahu bode jedna krona. Čisti dohodek almanaha je namenjen mirovinski zakladi hrvatskega narodnega gledališča. Gorica 23. februvarja. Vsled odločnega nasprotovanja slovenskih poslancev eventuval-nemu imenovanju dr. Pa j e r j a dež. glavarjem se je sešel klub italijanskih poslancev in, kakor se pripoveduje, sklenil prositi dež. glavarja grofa Franca Corouiinja, naj umakne svojo deimsijo. Dunaj 23. februvarja. Klub /jedinjene levice je po dveurni burni debati v navzočnosti ministrov Plenerja in Wurmbranda opoludne sklenil nastopno resolucijo: Stranka ostaje glede osnove slovenske gimnazije v Celju z vso odločnostjo pri prejšnji izjavi, katera se strinja s strankinimi izjavami v Pragi in v Brnu. Naglasa se tudi, da se vjerna z jednoglasnim sklepom štajerskega deželnega zbora Dunaj 23. februvarja. Pododsek za volilno reformo je imel sinoči sejo, na katero sta prišla tudi ministerski predsednik knez Win-dischgraetz iu minister marki Dacquehem, ki je odseku predložil statistički materijal, kar ga je vlada zbrala. Dunaj 2 3. februvarja. Namestnik grof Thun je včeraj dopoludne imel pogovore z mi-nisterskim predsednikom Windischgraetzem in financ ni m ministrom dr. Plencrjem, potem ga je cesar vzprejel v avdijeitci, ki je trajala pet četrt ure. Izposloval je poostrene naredbe za . Češko. Vratislava 23. februvarja. V vasi Rybuik je sedem otrok na potu iz šole domov zmrznilo. Rim 23. februvarja. Pismo papeževo do avstrijskih škofov izide dne 3. marca, oh obletnici kronanja Leva XIII. Rim 23. februvarja. Crispi namerava proglasiti kralja Uinberta za cesarja Etijopije. Narodnogospodarske stvari. — Posojilnica žužemberška je imela v minulem letu 176.649*70 nld. prometa. Zadružnikov ima 956 z kapitalom 2864 gld. Danih posojil ima 99.448 21 gld., hranil, vlog pa 96.711C0 gld Za-čuvni zaklad znaša 1341 32 gld. Te številke dovelj jasno kažejo, kolika dobrota je ta zavod za Žužemberk in okolico. — Kaj je misliti o kavi in čaju. Pač čudno se nam mora zdeti, kako se je mogla raba kave in čaja toliko razširiti, da se dandanes kar povsod pije, ako pomislimo, da je trajalo več ko dvesto let, preden se je mogla obojna pijača udomačiti mej nami. Leta 1T>73. je neki nemški zdravnik, po imenu Lenard llativvolf. v posebni knjigi prvi "oznanil Evropejce s kavo, in J. 1591. je italijanski zdravnik P. Alpinus kavo prinesel iz Egipta v Benetke kot nekako zdravilo. N «jprej pa so kavo pili v Arabiji okolo Adena in Moke; od tam se je ta navada za-uesla v Kgipt in Carigrad. L. 1060. so Armenci pripeljali kiivo v vrečah v Pariz, kamor so že leta 1635. Holandoi prinesli prve zavitke čaja. A dolgo je trajalo, preden je priprosto ljudstvo kaj izvedelo o tej pijači, le v najboljših ter najimenitnejših hišah je polagamo prišlo obojno, kava in čaj, v navado. Zlasti skuhana kava se je ljudem v začetku zdela jako čudna in grozna pijača. A pri vsem tem je pitje kavo prišlo v navado bolj in bolj. L. 1672. so v Draždane dobili prva zrnca kave, I. 1679. pa so v Hamburgu odprli prvo kavarno. V Parizu so 1. 1680. pričeli s prvimi kavarnami, a to so bile majhne, umazane sobice. Na Dunaji pa je po veliki zmagi nad Turki I. 1683. neki Kolšicki odprl prvo kavarno; gosposka mu je dala dovoljenje za to, ker si je mej vojsko kot ogleduh veliko zaslug pridobil za kristijane. Toda dolgo so le velika mesta poznala kavo in bogate družine. Šele zadnja desetletja našega veka so zanesla kavo tudi v zadnjo vas, pijo jo v najubožnejši bajti, kjer ljudcm služi mesto druge hrane, čeravno nič hranilnega in redilnega nima v sebi. 1'rav živahna je danes kupčija s kavo. Vsega »kupaj sedaj pridelujejo na leto okolo 9 milijonov metr. centov kave v vrednosti kakih tisoč milijonov goldinarjev. Samo v Avstrijo z Ogersko vred dovo-zijo na leto za okolo 40 milijonov goldinarjev kave! Tudi čaja se porabi čedahe več; I. 1893. so ga v naše cesarstvo vpeljali 7893 metr. centov v vrednosti nad 3 milijone gld. Koliko denarjev grč za to oboj no na ptuje! Iver je bila prava kava že od nekdaj predraga navadnim ljudem, a ho jo le hoteli piti, zato so začeli Hmleti pravi kavi prunešavati raznih na-mestkov. Tak nadomestek za kavo so napravljali iz korenine cikorije in iz žganih fig, a tudi za te nadomestke je treba iz ptujih dežel dobivati blago. Jasno je, koliko škodo to napravlja naši deželi v gospodarstvo nem oziru, koliko denarjev gre na ptuje za reči, ki nič redilnega nimajo v sebi, temveč 10 celo deloma škodljive zdravju. In ta brezpotrebni strošek zadeva najbolj priprosto, siromašno ljudstvo. In vendar je staro narodno-gospodarsko pravilo: da naj bi ljudstvo uživalo le to, kar samo prideluje, ali bi vsaj samo lahko pri -delovalo I Še večja škoda kakor na blagu, se po toliko splošni rabi ptuje kave godi na zdravji in telesni moči. Toliko razširjena živčna bolezen, vedno hujše hiranje sedanjega rodu, toliko pogostne bolezni na umu in slučaji mrtvouda imajo po izreku najime nitnejših zdravnikov in učenjakov (n. pr. prof. pl. "Virchovv, dr. A. Lutze, dr. J. Stuhlmann. dr. P. Niemever, Silv. Graham, dr. Bell, dr. Hardell, dr. Beumout, prof. Brillat-Savarin) svoj vzrok navadno v rednem uživanji kave in čaja, oziroma v strupu kofejinu in tejinu, ki ga v sebi imata kava in čaj. Prav najnovejši čas so pokazala znanstvena razis-kavanja nevarne posledice rednega pitja kave in čaja, ki so: razne vrste protina in živčne bolezni, glavobol, srčne in želodčne bolečine, mrtvoud. A čeravno so znane te žalostne posledice omenjene pijače, pa veuder nihče noče pustiti kave in čaja, ako se je navadil jednega ali druzega. Kava je sicer res strup, si misli marsikdo, a je gotovo nnjprijetnejši strup. Toda toliko vnemami ne smemo biti, da bi se za to nič ne zmenili. Hvala Begu, da je vsacemu strupu odmenjen tudi zoper-etrup ali lek. Tudi zoper škodljivost kave čedalje bolj v navado in rabo prihaja neko sredstvo, ki stori, da pitje kave ni več Škodljivo ; sredstvo, po katerem se bo domačemu kmetijstvu v korist čedalje bolj omejilo kupovanje drage kave in se utegnejo izpodriniti nadomestki iz ptujih dežel. To sredstvo je že toliko priljubljena in razširjena domača sladna kava, kakoršno izdelujejo v veliki Kathreinerjevi tovarni za slad no kavo v Stadlavu pri Dunaji. Že danes ima v tej tovarni delavcev na sto in sto zaslužek, in vso kaže, d* ima ta tovarna veliko prihodnjost. Brez skrbi za svoje zdravje se sme toraj še nadalje sleherni držati zjutraj s\oje mlečne kave, in sme po kosilu srbat.i svojega priljubljenega „črnega", ako mu primeša omenjene sladna kave, katera utegne tudi preriniti vso ono mnogokrat prav nezdravo zmes dosedanjih nadomestkov za kavo. Poginuo. V pojasnenje dopisa z dne 23. jan livarja t. 1. v „SI. Narouu* izjavljam h tem. da s» ni nvslilo izreči, da bi g. nadučitelj Josip Zirovnik n>< bil zmožen kot rajnik kmetijski podružnici gorjanski. T7~. J"a,n_ Bratje SoJkoli! Ugled našega društva zahteva, da se člani udeleže naše maškarade v častnem številu v društveni opravi; pozivljete se torej vsi, ko i ne bodete kostumovani, da pridete zanesljivo v sokolski opravi. Taista je globo opr« ščena. V Ljubljani, dne 23. februvarja 1895. Odbcr. — (Ruska kratila.) Vclezauimiva knjižica leži pred nami, ki se bavi ■ odnnsnji in obićaji na ruskom dvoru. V Živili barvah slika pisatelj veliko krasoto, ki obdaja ves ruski dvor Jedno poglavje, kateremu so predmet krasila, bode zlasti zaniu.alo čitateljicu. Istemu posnamemo, da so mnoga znana krasila in lepšala v prepoved dejana, če&. da nimajo nobenega učinka ali da so kvarna zdravju, mej tem, ko so znana rusku krasila G. Hies-a v Moskvi zelo priljubljena in ho splošno uporabljajo. Kakor smo izvedeli, se je i j ih sloves razširil po vsej Kvropi in mnogoštevilna povpraševanja iz litij v i A j i ti krogov so bila baje pofod, da so je g. (i. Ilies odločil, sedaj tudi na Dunaju (4. okraj, Grosse Ncugasse fit. H) ustanoviti podruhn laboratorij. Vi. ur«*«8iHkf£«t Čisla. iAVrMlInc Mli ekM>l.n(liue «1 tu/!»«•: Marije Getscbo posestvo v Novih batih, cenjeno 4o gld, dne 27. februvarja in 27. marca v Kočovji. Josipa II n n kovica posestvo v Želehji, cenjeno I27f> gld., dne 27. februvarja in 'J H. m are i v Metliki. Franceta Hafnerja zemljišče v Godefličah, cenjeno 1770 gld., dno 28. tčhruvarja in 2H. marca v Skofji Loki. Jam za 1' r h a • a zemljišče v Dolenji vasi, cenjeno 2591 gld., dno 28 februvarja v Cirknici. Jaecza Severa zemljišče v .Sufiici, cenjeno 1800 gld., dno 28. februvarja in 28. marca. Ivana Gornika posestvo v Cirknici, cenjeno itf>0 gld., dno V8. februvarja in 28. marca v Cirknici Jakoba llukovca posestvo v Osojmku, cenjeno 960 gld , dne 28. februvarja iu 19. marcu v Metliki. Jcžefa 11 r i h e r n i k a posestvo v Studencu, cenjeno 1120 gld. in bO gld., dne 2 marca in ii. aprila v Ljubljani. Umrli so t Ljubljani: 22. februvarja: Janoz KoBar. gostilničar, C> let, Dunajska cesta št. 2l. — Franc Jenko, postnega sluge sin, 7 let, Karlovska cesta 6t. 24. Meteorologično poročilo. J Ca« opa-»ovanja Stanje barometra v nam. Tuin-perstura v* ; trovi | Nubo Mokrimi * mi m. 7. ijatra) 786 3 — 17 4* C brezv. megla 2. popol. llii 9 — 4 4« C hI szh. jasno 0 00 m 9.sveče i 7;i . (20«) Žalujoči ostali. H&S£&k^*ffnfrimw Bili ilKtKKKMJuT Srednja temperatura —IVI*, aa 10 8* pod uormalom. •a E i i 9 ff 1 I td c Ud - 3 .s ^ 'J & > 8 2 £ o O PRI KATARU ■apnih organov, kašlji, nahodu, hflpavottl In vratn*h holernih zdravniki opozarjajo na LAV MI "i s- rabi uspešno sama ili z gorkim mle-fll.' kom pomešana. (lfi—S 1 ;i nuloraztopljivi, osvežujoči in poinirujoči učinek, posebno pospešuje razslizenje ter jo v takih slučajih poznana kot jako dobro zdravilo. Prodajalka ■»e >Šee za prodajalnico s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki iiia «le*elo. — Ponudbe pod ,,V. U. i•!<>•• nu upruvuištvo rSlovenskcga Naroda*. (208—1) Hiša št 15 v Vodmatu popolnoma na novo sezidana, pi <» takoj i* |>i*om.«» robe. — Već hu izvć pri lastniku hiše. (189—B) Zahvala. M Odbor zadrugo gostilničarjev, ka- rjAS varnarjev itd. iireka tem potom bivšemu m. M m tf# načelniku, gospodu Franu Ferlincu, po- jM rAi sestnikn in gostilničarju v Ljubljani za fli f\ njrgovo večletno neuniomo delovanje v vJa korist zadruge najtoplo|šo zahvalo. liJ V L j u b 1 j a n i, dne 23. februvarja 1895. m Ivan Tosti, {♦# (211) načelnik. ___________....... . __._____tAjađfc« S „Th.e Mutual" I I i i I i I I i I S I 55 živbtaa zavarovalnica v Novem Yoiin. Cisto vzajemna. Nelienili delničarjev. Največja varnost Nednsežuu visoki il obi t ko v n i deleži. 1'reuMiienje «lii»> HI. ' 4lruitl«o...... H»«;t uiilt). IrunU. Specijalno jamstvo za avstrijske zavarovance 1.021,124 krone v 4odstotni zlati renti depo-no ani pri c. kr. ministerski plačilnici. Natančnejše podatku in inloruia<-ije dajo glavno ravnateljstvo za Avstrijo: Wien, I.f Lobkowitzplatz 1. C. tr glavno ravnateljstvo avsir. đrž. železnic. Izvod iz voznega reda Nastopno omnajltoi prihajal M In .,.:} «j*hn auul oinuiial »o V j» • minuti n»praj. Odhod 1k LJnblJazaa ,cr.nl, I ...ti • I < > ne«.' i::, Kcll ur. )e*oru, Htnyr, I .t na, ftu-Injnrioa, I'1/.imiJ, H iri.iiic r«ra, Kkit, linrinm ▼mre, Francov« wmr», Ptmfpt, l.ipnijo, Dtimij .1» AinHtHltnn. Ob ti. ari tO min. rlutru) m»»anl »l.ik t Noto mnato, KoAavvl«. Ob 7. uri 1(1 min. *)ntr l'J. urf H!i »m.m. ttnj>ot*4>ln* mnAani vi »k T Novo mmlu, Kodarj«. Ob ti. ari *<> mtn, rfupo/iiiln^ OMbBl vlak v Trlua, Huutabol, ilelj*k, Oolotoo, h r. i ••Minff.it«, Ljubno, S.'I/.th il, Dunaj. Ob 4 url 14 »nO, ,M>y>'»'n'/.i». oaalini vlak vws, I.julino, imm rlnlttlial r HolnoKrad, I.--n l * +kht...... Zrli ua ja*i.ru, Ino- moat, RKtNUl«, ''urili, (lauero, Pari*. Stayr, Muc, t lian n Ion, Iaotil, nu«lBj«»iv« tam, l'ra«n, Tilplko, l'ilia) Tl» A m in>llr n 06 7. aH HO »iIh (o'i-t ni«* mi »Ink v Noto tuoato, Ku^eTJa Prihod ▼ Ujnbljano (juz. kol )- Ob 8. ur* 03 min. rlutr-i) imtbnl ,livk n DttSaJa »ia Anaamtt.Mi, Up. •tja, l'r*xi,, Kratimvih t«mt, Ka>rloi'ili »•")», K-.*r», Marijmlli varo», Planja, Bu«l«ii'VK', Holu(aa Ob H. ur* It* min. »Ju I nO m*Aauf »lak ia Kooerja, No»»ir» moata. Ob II. uri V7 mirt. aloftOdMlja* na«iini »lr\k a Imimujm na Aiimtottan, Lipiijo, 1'raea, Kruuvovili varov, Kari •vil, »nror, K^r«, Marijinih rarov, Platija, lin • -himi-, Hdlnuirralit, l.iiina, StAvro,, Pariaa, liminvi, OurillH, ll.-.vniri', i i .i>. , l.i. ISaltŠ lih jm.ru, I.f Mil (lantLIlia, I,, .i>..l Oelnvoa, I.ieuaa, PoutabU. Trliiia. Ob V. uri 3'J tuin. m'/ioluilnf mnAanl vlak Ia Kooovjn, Hurotra moaU OA 4. uri 4H tntn. fu)'<,lu,inr n«„l>ni »Ink a Diiitata, l 'i i.i..x», SoUtliala, h, h ,len, i'i>Iiivi-i«, Vi mi/Kii.f r>.i.i>, I " 11 ili i i. Trhiin Oh V. Mri Jli ntln. trrrrr mna,ini Tlak Iz K.....vj.., Novi'«* Mnata. ttti H. uri VI »din r'-'."r nn.ii.nl »lak i DutiHja prtiko ArnutottAtia Ia LtjubuoHa, K,il)aka, (Vlnnn. 1'nntal.la, Trhiila. Odhod l£ Lbvjublja.no (dr«.. kol.> Ufi 7. uri »a min. c)utr]>t lii.ln« „ „ , mit*, tiutr-i) Ia Kamnika ti. m l-V „ ftoftttuiln* „ p, tk. ,, VO ,, *«s'o-r ,, n (f>—44) pristnih ruskih gumijevih galoš pri (12G-8) J. S. Benedikt-u v ljubljeni. Hiša na Glinoah pri Vidu h. it. 14 i vrtom, ki meri karih IIOOD »einjev bo proda iz proate roke. VeC, ho itive pri lastnika kise F. Capudru istotam ob nodeljoh moj 12. in 3. uro popolndnu. (124—4) Veliki krah! Ncw-.liirk in London nista prizauaSla n:ti evropski celini t'r je lula velika tovarna srphrnine ]irisiljena, oddati vso svojo zalogo /.{»olj proti majhnemu plačilu delavnih mnčij. Ponlilas^en sem izvršiti ta nalo«;. 1'ošiljarn Imvj vsakomur sledeče predmete le proti teran, da sc mi povrne £l(l. C 0(1, in sicer: (i komadov najflnejlili namignili nn/.ev s pristno angloftko klinjo; 6 komadov smer, patent srebrnih t i I i <• ii jednega komada; 6 komadov anier. |iatent-sreliniili i*dilnili žlic; 12 komadov nmer. jialeiit-srelirnili kavniii zlir; 1 komad »mer. |iatimt - n rebrna /a jnnal ima za julio : 1 komad anier |i»t«Mit - srebrna /aj •■nialnir i za mleko; 2 komada umor. patent srebrnih knpir za jajcu; »i komadov angleških \ ikioria-iašic za putlklatlo; 2 komada efektnih nann/. mli svečnikov; 1 komad cedilnik za raj: 1 komad najfinejša sipalirca zn sladkur. 44 komadov vkupc aanao «1.1. n Vseh teli 44 prtMlinolo v it> poprej stalo gld. 40-— lor je j • nib.ci sedaj dobiti po tej minimalni ceni glđ. 6 60. Amerikansko patent.• srcluo je ven in »en liela kovina, ki oh& ^~ Pristno le z zraven natisnjeno vaistvenu znamko ' S ^ (zdrava kovina). *r .\ Izvleček iz pohvalnih pisem. Feldbac.b, 21. decembra lH',14. S pošiljatvijo sem jako zadovoljen. Avgust Prtlhvvirth, mestne fare kapelan. Stfibing na južni železnici, 10, decembra 1894. Sem jako zadovoljna s pošiljat vi jo. pro«im še itil. Baronica P. Voosbach. PlankeuBtein (Texing), 21. februvarja 1«92. Slučajno sem videl pri Njegovi Svetlosti v isokoroduemu grofu \Vurmbrandtu-Stuppachu v Scballenliurgu od Vas oglašena jedala itd. ter &o prepričal o ujili lepoti iu cenenosti. Josip Forst. župnik. Ljubljana, 4. decembra 1894. S prejeto posiljat-vijo sem nad vse pričakovanje jako /,-»dovolj-n ter budem Vašo jako lepo robo povsod najbolje priporočal. (f)2—&) Ivan Lušin, c. kr. obl att. Remljemerec. 7047 V Ljubljani, na Rimski cesti št. 20 se zaradi opustitve hleva proda (187-2) 5 mladih krav izvrstnih mlekaric belanske pasme. Proda se tudi slamorezaica z dvema nožema. lini ekstrakt za uho 01 od r, in kr sekund, zdravnika «1»-. Niprlri : na IluunJI t Pri c. in k r. vojni poljski lekarni F. Pleban-u na Štefanovem trgu st. H — Pristno blago se dobiva samo v steklenicah z utisncuim napisom; e. iu kr. fet'ltiiiiil. k«ln«*u!k «lr. Mlpt'k u t* I)uum|I. (1412—it) Od medicina kili avtoritet priporočevan nteil ki»"»«>ii. rastvarja »ica* Urvpiien ueobhodno (l.'J66—12 potreben za rrlomiulc^riiiic (13B0-13] Dobiva se wčiiioma v vseh l»-k >• ruab. Glavna zaloga v LJubljani: Joa. Maver, lekarnar. Vozni MH y Sbt. Ameriko I pr-i (ii>y—i) nizozemsko-ameriški parobrodni družbi. I KolowratriDg 9 IV Weyringergasse 7' DUNAJ. Vttak i ii mu i l ti /.uMt(»u}. Prodajalni ca v 3Cra.lco^rslcl ulici Hiš. &t. 27* se da v najem s I. majem 1895. Pojasnila in pogoji pri ,.\'»|emnu podpornem druAtvu", Kongresni trg S t. 17. (20.1—1) Ođ-d-a. 89 talcoj tt najeraa. hiša stoječa nasproti farne cerkve, ■ prorf»|alnlco speeerlj-■ke|[a lilnaa in n kremo vred. (207—1) Kje V pove iz prijaznosti upravništvo „ Slov. Naroda'. 800 hektov pravega, kot voda čistega nllvovica in brlnovua (174-2) razpošilja v Bodovih franko po 40 kr. liter. Isvratna vina, svoj pridelek, po 17 kr. liter. •los. Itraramia vinogradnik in žgalec žganja v Ptuju (Pettau), Štajersko. £ Na najnovejši in najboljši naCin £ J it uto t (1180—.'18) J ♦ zolbe ln z o bo v j ;i : ♦ u-tavlja brez vsakih bolečin tor opravlja plombo- ♦ + vmii|h in \so solino operaelje, — odstranjuje J ♦ lobne bolečine a ustnrtenjem živca ♦ t zobozdravnik A. Paichel | ♦ poleg čevljarskega mostn, v Kdbltrjevi hiSi, I. nadstr. ♦ VIZITNICE priporoča po nizki ceni „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. V lekarni EDE TOMAJA v Zagrebu, v Ilici štev. 12 dobivajo se raztin vseh ostalih zdravil nekateri jako preskttieni in koristni, posebnega priporočila vredni lekovi: Cenik vin vipavske in istrske vinarske zadruge. V skladišču v Šiški št Vipavsko belo I. vrste . n H i - Vipavski Iiulandec, desert „ Rizling, „ „ Purgunder , Vipavska Sipi „ h Kra jevina Istrski teran, stari.... „ „ novi . . . . „ R-foSkat, desert . , Refosko, 101) batiljk /HdruKl 9 nad 56 litrov: hektoliter po gl. 8a"60—88*60 . . 20---22-— n . 87'- „ . 88;- ti i, • a W — ■ ■ I«— . . 86'— „ n 90- rampoMlIlntl tudi V pivnici (na drobno) na Bregu št. liter Vipavsko bolo, staro...... po gld. — p novo...... „ „ — Vipavski Rulandec, desert . . „ „ — Rizling, „ . . . „ — , Burgunder n . . „ „ — Vipavska Sipa, n . , , „ — „ Kraljevina...... „ „ — Istrski teran, stari....... „ _ — t. n novi....... „ || „ ItefoSkat, desert . . . . „ „ — , Kefosko, „ buteljka. „ „ 1 vina In vsvrne direktno. 104- 86 ■M\ 52 48 Mazilo proti koatobolu aH pro- tinu, kalanju in trganju v kostih, otrp-nost.i ali grču v žilah, bolečinah v liokovili in v križu, trdivram, prebadanju, vsakovrstnim ozeblinam. Cena 80 kr. Sladka voda za kaaelj ali kroh ln za pral, s katero se zdravi ki.šelj, prclilajcnje ali katar v prsih, pluoin, težko dihanje, bripavost v grlu, naduha. Cena HO kr. Pojačenl ielezovltl sirup deluje proti slabosti, bl.-doati, Skrottiloz-nosti, aabuhlosti, otročji pohahljenosti, ženskim bolasnino, slabokrvnosti, onemoglosti Cana stek'snioi l gld. Pojačouo ivedtko kapljo aH ivedska žlvljonjnka tinktura (Le-benaeaaanz). S tem ilovafiim sradatvon se odiftoa kri m slatenica, popravlja in krepi želodec in ublažuie nlavobol, olajSa tesnobo, odpravi napetost ali vetrovi, odklanja bol v žlčici. grče v ž.dodci, zlatenica, mrzlica m zavijanje ali grizenje v trebuhu. Kdor pije redno to toli koristno ucinkn]oco Švedsko tinkturo, si ohrani zdravje, telesne moči iu pridfl v okom raznim boleznim. Cena stoki, lini l navodom f>0 kr. Vaakenm gospodari n prav toplo priporočam praiek za. živino, sa konjski koli m kaklj, za vole, krave in svinje, za lagano očiščenje , krcpljenje želodca in prebave, kurlar živina noče jesti, pa kad.o- napiiliiijuje Krave daj O pot m već iu boljiaga mluka, konji postanejo čili in močnejSi. Cena jednemu zavojčku 4o kr. Svajoarske pline, najsigurnejSo sredstvo za čiščenje in snaženje želodca in črev, proti zapretju, kadar kri uduri v glavo in v prsi , proti tromosti ali težini. Cena Skittljici 70 kr. Mazilo za živino, zlasti za konje in voli proti boli na kosteh, ushićenim, napetim žilam, otrplosti in ozeblinam, po težkem naporu, za krepljenje žil m živcev. Steklenica 80 kr. Kini parfumi, dobro diScčo vode, razno pomadc, boje za barvanje lasij, da se svi lasje ž njo črno pobarvajo, fina mila; prafiek za gospe, sredstva za polep&evanje, prašek za čifičeujo zob, pasto za zobe, da postanejo beli. Po 80 kr. 4-oIm' xfa iiiitivuiiji*. kri arIc*c w.\\ #.o!m'. Razne stvari iz kaučuka, ob vozila za rane, paeove, kirurške stvari. Ruski čaj, fini Jamaika-rum, Malaga-vino, francoski konjak. [I gf Zaloga mineralnih vod. A| (185-8) Vse po čcLsrilltlli. cglaiene medlcinoke Specljeblitot«. Kdor naročaje sa 4 gld, mu pošiljamo poštnine prosto. Antiseptična voda za usta ln ZObe, ohranijo se zobje ter se ne pokvarijo, u branju je i.i ublažuje zoboliol, učvrsti meso okoli zobov, osvežujejo usta, odstranjuje neugoden duh. Steklenica <>() kr Fina smrekova esenoa |Fichten-nadel-Rssenz) za čiSčenje in razkuževunje zraka v sobah, za dihanje in 14 take, ki so bolni na plučib. Po 50 kr. Tekočina proti Izpadanju laalj učvrščuje in obr«njuje lasiSfie, odstranjuje prhot In pospeSuje rast lasij. Steklenica 50 kr. Mast proti lisaju, krastam, mlečnemu Skorjupi:, osipam. Lonček 50 kr. Antlautln. Prah proti potenju iu otiskitm. &katljica 50 kr. Tinktura sa kurja očesa, izborno sredstvo. Cena 50 kr. Dr. Spltzerja pomada ia ltoe proti solnčiuin pegam, madežem, raznim rnarOgam, odstranjuje čezmerno rdečico lica ali nosa, hrapavost, osipe na licu; proizvaja gladkost, nežnost, belost in tinost obrazu ha rok. Cena večjemu loncu 1 gld. Sem spada tudi borak-sovo milo po 40 kr. komad. Puder Englantlno, najboljše srodstvo za pole,.Sevanje in pomlajevanje lica in povsem neškodljivo ter prijetnega duha. Odlikovan na Pariški razstavi s počastno diplomo. Dobiva se v boli, rdečkasti in rumenkasti boji. Cena Skat-I ju i 1 gld. Blagovonjav iprlt sa aobe kaditi. Nekoliko kapljic Siri po sobi preugodno vonjavo. Steklenica 80 kr. Otrov ali strup za stenice (n bolhe. Steklenica oO kr. Antlfe brile od Rodini sa proti mrzlici. Manj'.a steklenica 70 kr. Zobozdravnik Avgust Schweiger or din uje (1851—17) IWT v h6telu „Pri Maliču" ^1 vsak dan od 9. do 12. ure dopoludne in od 2. do 5. ure popoludne, ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. ure. Novo! -e"»T&JSEJ.*e'**lM Novo! Nova pariška emaljna plomba« Isto boje, kakor so sobje, najboljša kar je je dosihdob. — Zobovja, oola in manj Se partije, tudi posamični sobjo v Blatu, tudi brez nebesa po najnottn&i metodi. — Za ▼sa dela se dajo popolno Jamstvo. — Istotuko se izdelujejo tudi zobovja s kavčukom in posamecnl zobje. Jajca za valjenje nd pristnih Krilil m h k oko si J komad po 15 kr.; ml II oIiiimIcc v . ("rnih /. veliko belo avbioo komad po 25 kr.; od prlMtislll N|»J«'rsklli koko^ij komad po IO kr. ; od VllllOI-k komad po 20 kr.; od liHIltfS-limiov komad po 80 kr.; od puranov komad po :io kr ; od *■•<*-hrast ili iit»aiiilo(lov komad po 50 kr.; od Coclilii-Klttajcc^v komad po 25 kr.; od tOiiiilnisklil f^oslj. katere so izredne velikosti, komati po 1 gld ; od llniiliftirIslolir fCt'v komad po 15 kr.; od |irl-lltktivili kokoslj komad po 80 kr.; od vrllklli sta.fr rs kili rite po 20 kr. — RazpoHiljam take jajca samo od takih živahj, ki bo povsem čistega plemena in so bile že večkrat premijevane, ter dajem za pristnost pssmine in za to, da je čisto phuue, vsako jamstvo. (83 — 2> _Makso Pauly v K6flachu (Štajersko). L Luserjev obliž za turiste. Jelovu iu bllro iiuli-vajoče sredstvo proti j/rSS* k n rj I nt nčrHoiii, žuljem na pod- ^> platih, petah in v^rSr »•»••»!• drugim trdim "jss!? P7^'56"*!'"!' Eraskam P'**«*™ je uh ^niK|Mijiij8Jiiic|: ^ (13-8) Maldllng-SunaJ. nati. z Pristen samo, će i umi* navod in A >^x!S^' i*1r *»blii varstveno z»*u*ku in podpis, f^/T ^ mV s ie tu *F»v«n; torej iiaj se pazi in zavrne vse mafij vredne ponartdb«. 3£- Dobiva se v leksr nah Pristen « I.|ul»lJmiiI : dos. Mm) r, J. Hwoboda, U. pl.Trnk6csy.G.Piocoli,L. Grečel; v Kiidoltoveui S. pl. Rladovio, F. Umika) v Haumlldi .1 Močn.k; V Oliivrl A. Eggor, VV. Tliuriij wi hI J. Bimbn-cb«r; v Hrt**ali A. Aicli-iuger; v Tr«cu ina K<-niftkciii) ('. .Mennor; v Bel|n.ku F. Sidmlz, Dr. K. Kumi*!': v Ci«»rl«l d. H. Pontoni; v W«»llt— bergla A. Iluth ; v Krn-n 11 K navnik; v Kad-sjoul C. E Audrien; v Idriji Josip VVarto; v ltndovl|lci A. Roblek; v Cel 11 K. Gela. 05 fes Z naj razno vrstnejšimi, štiri Krat na titan svežimi, ukusnimi, ! zdravimi in slastnimi, v j slaščičarski in pekovski obrt ■padajoClmi izdelki postreza točno tvrdka Jakob alalasiaik Klari trfs st. *1. (94j Tu jo dohiti vaak dan o.clt). Zaloga manufakturnega blaga Ljubljana w Pred škofijo št. 2. anajar~siaiBiaiaiBra Kavarna Malloth („Pri Virantu") na S*v. J"alc:oTDa trsruL. D D 0 D D Podpisnnec. se prij* ročarn hI. občin Btvu /a obilen obisk mojo kavarno ter _ zagotav Ijam dobre pijace ter točno po- [l BtreŽho. . n A velcspostovitnjem \l Ferdo MC«il lotli, Q (in»^ kuvarnar. Q t.t>±»±titttt±t±^ttttt±tt±l±tttttt±t±tt±ttitAti±±t±tt ■H ♦ ♦ 4* HOTEL LL0YQ Ljubljana > K v. I*rtra rrstu st. ft. V središči mestu, blizu jtlfpejrn kolodvora, poštnega in brzojav nega urada. Izborna, cenena restavracija, 20 elegantno urejenih sob. Ukusna Jedila, pristni dolenjski cviček. — Balon za veselice. — Po leti lep soaČnat vrt. — (ig. t govsktm potnikom dovoljujejo so znižane cene. Omnlbns k vsakemu vlaku. Kirol PoČivaUIlik, fl0161IT. I rt rt I *S V* aV a> w *Vw »> »> »> %> O V Vt Fr. Kaiser hi puškar v Ljubljani, ItD&rgOT« nli<( it. 0 (g priporoča svojo veliko zalogo orožja za lov in osobno v..rnost. streljiva in potrebščin za lovco Speciiaiitsto v ekspresnih puškah iu ptičaricih, kijih sam izdelujem. Popravki se izvršujejo v moji 'delavnici. w »# fcAAJ3l «•1 Ljubljana, Židovske nlioe št. 4. Velika zaloga obuval ") lastnega izdelka za ilanie., gospode in otroke je vedno iih IsbetO. VsakerAiiH naročil« iivritljejo so točno in po ni/.ki ceni. Vse mere hi* shranju-jujo in /.:t'Uriiiieiiujtjo. I'i'i zunanjih naročilih blsjrovoll naj hi* vzorec vposlati. atik js s>. gld. samo stane pri meni iin Wk H ga modroe na pere iu (Feder> Jt^sL^ m•»*ml««* ) i/, najboljšega tdngn solidno narejen Ne zamenjajte mojih kot ni'.jb l/si ztitimh modrooev B onimi, kot j b n pr. tuk ijfnji mizarji lH'|c>|ioln 'ina izvršene p nujajo Zltunlee od 1 do ;t" gld.; divani, otomani, garniture in vs-t tapetniška (10U dela po najnižji ceni. Tapetniška kupčija Josip Reich | £ Poljanski nasip« Oake ulice št. 4 « 0 priporoča čast. občinstvu dobro iif Jenu ■ 1 kemično spiralnico 7^ INlinui--JL Ijmo J. J. NAGLAS ftft. .jubljani, Šelenburgove ulice št. I. v kateri se rasparaue iu nersaparatie inoAke in z«•!»*<». e obleke lepo očedijo. Pregriniala vrprejmč ne za pranje in ciein v po barvanje. V barvanji vepre« jeiiia ue nvtlnato, bombatno In nieaano Idago. I!ur\a eo v linjno\ejsili Oiodsb, ((»varna pohištva ^ v LJubljani. Turjaški trg it. 7 in J Gospodske nlioe (Knežji dvorec). eS Zaloga jedeostavnega in uajfinejegii le-^ senega in oblazinjenega pohištva, zrcal, S itriigarskega In poslatarskega blaga, po« 5 bistvene robe, savča, odej, preprog, za- \j utira! na valjcih, polkuov (^aluzij). t)lro- Hy Ski voaičkl, železna in vrtne oprava, ne- »J S pregorne blagajnice. (102) -ž Restavracija „Pri Zvezdi cesurja Josipa trg. Velik zračni vrt, stekleni salon in kegljišče. Priznano izvrstne jedi in pijače in skupno obedovali je. (io.J) F. Ferlinc, restavratćr. IVAN JAX v Ljubljani, Dunajska cesta 13. Tovarniška zaloga šivalnih strojev in velocipedov. Ceniki (104) zas'onj in poštnine prosto. .^sV^kv^Sv. I*.-JSv. < Uran )3 I Ivanka Toni } 5 v Vodmatu št. 4. \ L Brata BborI g; lij-.iblj.ina, Fiauciskaiiske ulice 4- + Slikarja napisov, stavhlnska in pohist7ena pleskarja. >f Tovarna za olinate barve, lak m i'okost. (106) Glavni zati'

v, veloolpedov i. t. d. il | po najnižjih cenah. i Vnauja naročila Ne turno izvršujejo /zirAlojzijEijavec/zi.ri (115) čevljarski mojster i v Ljubljani, Čevljarske ulioe it. 3 f priporoča so preč.ast. dubov&čiDi in slav. i občinstvu za obilno naročevanje r-zno-L vrstnih obuval, katera izvršuje ceno, F pošteno in iz zanesljivo trpežnega usnja ' °d najfinejše do najpriproatejse oblike. L 1 Mere se shranjujejo. Vnanjim naroČilom P naj bo blagovoljno pri dene vzorec. Andrej Mauer ^ ppsest apneniee v Zagorji pri Savi. } G. Tdnnies v L:\ibl.iani. Tovarna sa stroje, železo In kovlno-ilvnlca. Intrliiji1 kot i i ■»(•! .t . .-i vse vrate strojev za lesoreznioe In sage. (112) 1'rcvcarae cnlu iiujimv« iu imkrliuj« |MiniHlr<>|c m koti«' pO mijlioljii »f.-t.n i, ■IttOSjnO liirltlllC iu (»llllll ItOlfhl«. 5>j >^^x>fl^x>^>Jc«K^$ccc♦A^ :": Zajamčeno pristni kranjski :! "brirxjexrec * liter po gld, 1*80 in g iza. edenovec ^ liter po gld. 1. —, ki ga priporočajo zdrav-® niki, pri (Ho) § Oroslav Dolencu ^: trgovina z voščenino in medom k I.JublJauM. Ciledsiliik« ulice 1». »c^sjoc>aBooe^x4*cc^x>:^ HENRIK KENDA v Ljubljani. Na jbocja tejsa zaloga za šivilje, k____J (H 9) t AXT«X KOS 112 : ♦ v Ljubljani v Kolodvorskih uli- ♦ £ oah it. 24, polog; Jut. kolodvora J e priporoča svojo zalogo (110) f i izvrstuih jermenov za stroje I * po najnižjih cen >h, ravno tako £ jermena za In vezati. | govarja. T Maksimilijan Patat-ova naslednika JF. ]flcKrnl» *V II o nos 111 v LJubljani, sv. Petra cesta it. 32, ah pa sv. Petra nasip it 27 priporočata se p. II. otič.itlitVIl ZS Isnske in luoAke obleko, razparano in cele, iste se lepo «ie«»di|o; v /.prejemata vsakovrstna pregrinjala, svilnate roboe in trakove za prisnje in pobar» imj«', kakor tudi Svilnato, boiuOa/no in uieAano blago vrnil barv. (Ibleka se «inti. |»«nII slov. Mi \| i priporoča svojo veliko salogO gotovih. H i> l"I---- ----J" --•---------T* — -~---jjj V oblek za gospode in dečke, Jopio ;/ S »a gospe, plaičev za g-ospo, ne- ») p premočljtvlh havelokov itd. ^ {i, Obleke po meri ho po najnovejših ;j • osorelh in po uajuizjih cenah solidno in W ^ najhitreje izg.tovljajo. (H«)^ krojaško obrtovanfe Gospodske ulice Št. 7 v Ljubljani priporoča svoje izborne izdelke olvllnlh "i unlformskih oblačil po meri.* "Ogata izbor dobrega mod.iega blaga je vedno v zalogi; vzprejemajo se pa tudi naročila s pndejanim blagom. BWI in pravilni kroj, izborno delo in ceno fno* jamči občo znana zmožnost in m 'solidnoBt tvrdke. Fran Detter XjjTa.t>13a,xa.a., Stari trg: štev. 1. Prva in najstarejša zaloga (m> šivalni!* strojev. Tu so tu d i dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji, kaifor hlanmre/iilee, mlitilliilc*e i. t. d. Ceniki zastonj In poštnino prosto. Fotograf ična povjemnica J. ARMIČ Ljubljana (121' Marije Terezije centa ut. 5. 9JSK i 8809 35 prav dobro stoji Kranjska Tinama t Ljubljani v Slonovih ulicah št. 52 ter tori dobra vina po 24, 38, 40 kr., sladko prosa i ko vino po 48 kr., zolenlko in terana o po 56 kr. in fino maršala vino po 80 kr. liter. Prepriča naj s« vsakdo sam. (204 3) leei Najstarejša i posredovalnica služb v Ljubljani i G. Flux, Breg št. 6 a : P s i i i ' i»i-1 « 1 ti «*• i»• ► m O v m fi lt o l, če se premo um-rni'H, nego če se naroča od takih, ki s-mi isto pri nas kupujejo, itrdka **U'|£<-I-IiiiIijo se poprej posii.ajo tud vzore". (188—3) Priiioročevano od ravnateljstva ; oliklinike! Uporablja Be pri oslovskem kašlja, Influenci, boleznih na vrata, prsih in pri otroških boleznih konjakov sladni izvleček. Neobhodno potreben ;a rekonvalescente. Dob va se v vseh boljših lekarnah, droguerijab. Tvaralca (1302— St) ronjftkovoga sladnega izvlečka v Lelpniku. kosmato Gr§meVenus'' V Proslredek k zušIcrMeni plcf i. Tekutypudr„Eugenie' Červone tekute ličidlojupe Pudr„Eugenie" vbite.rfižove akre'move barve. Barva na vlasy Kavkazka essenze na knfrv. f^vaiUO VnnilB'1 areUiatvo *i» koiiNervirnnJ* »^*** V VUUO , i»ol»l. Izhorno, popolnoma neikoil- ljivo ko*mctićnn arailatvo, ki islu.tl zulir oijuju, ila polt n« poat.ine rankiiv* in an lic aveti kakor ml tn.aOnh«, pult puatuiin marveč anežnu lioln, ne ku»cj<> an na njej 01 ostanu inlnlontno aveia. „t'r^mK Venu*" no »iMlr/.n*H io«.. Kiti iii:i»LoOMih tvarm, no poatime torej nikoli / .lr.iv ju mi mori' hrt«* kv-r.i upor.ililiati o Tankom poljubnem itiievtiton in Intnom i.-aau. V liitert'itri ohčiu.tva as proai, tla naj aa natanko pi«zi na uori iintianeuo varatveno znamko. Centi SI alti. Tekoči puder „Eu~enie« ievanja barve pulti, katera nataiia fedno cvetoča iu nilaillutna. l'o-il*l i 1 .In' ./.h i latilkll, I. ik r tinli rokuiii in iiotf&m m ■ 11 k it iu nira-morju aln'mo ćiatoat, i»Utr»njiijii vniko ruakuvoat polti in \*ga vanke vr«ln SI Klel. l Rdeče tekoče ličilo „Eugenie4 »7,7,7» iicsU o«ll 111 <• D*j I ln-em, untiiMin iu liHmom lepo naravno ro/.mto bojo, il* tudi pri i-lfktrii'ui razavntljavi i/Klminjn, kakor hi iniolt naravno bojo in a« tri dni Orzi polti. <'<•••» 1 uiti. SO kr. Piirlat* T'no'anio" bel, ro»», erSnae. Prtjmnu« W* *ZU ll.Qf3al.aSJ « ,B k,l4n popolaom* in no dn bi te kaj npa/ilo in dajf pulti nur.ivtio niehkost in inlailriatnu avi>/oat. < «-iii« I |c;l«l. '^o lir., n <■'.poni 1 ttUl. ilO fcr. ip«i|wAflTBTI" i/lioruo sr«'ilsl«o km runt IhmIJ, i i. i n ~ a*»»wJJ vil y litmau« in uajai((iiriii'jii uliraiijujo, ilu ae no nu- pravi prh tvnii I tfltl SO lir „Nigrritine Vegretale" barva za lase i-riiik In i u |ii\a L taja oliilrji'- liojo *i colili te Inov in je povm-m nenioiroiR, IMlodaVlatl iu inm trn. luno oil naritvue. * «-nn :i a°lcl SO kr. Tekoče kavkazko mazalo za brke, puapeaiije njih rant in je kouaervlra. /iifalo pri tem bSpOtVtbnO. Daje brkom *»*kn poljubna obliko, trna ~a kr. Vsak dati sveži ^ pustni krofi d o b6 se pri Jakobu Zalazniku Stsuri trg* št. 21. (16—18> za določanje telesnine okroglega, obtasanega in rezanega lesa, potem oglarskih kop (200-1 > ▼ iim>ti*t*dfal uiorl. Za npotrebljenje pri leBotrStvu izdelana v pisarni gozdarskega nadzornlštra Htittsnberskega društva za pridelovanja železnih tvarin v Cslovcu. I/.datelj: .Korofiko gozdarsko drufitvo". Če se vpošlje 1 glA. 10 kr., pošilja to delo poštnine prosto .Koroftko gozdarsko društvo' v Celovcu. To delo se dobi tudi v nemškem jeiiku po 1 gld. 10 kr. Trnk6czy-jev hmeljni sladni čaj za zdrave kakor za bolnike priporočljiv kot redilno, krepilno, tećno domai'e sredstvo. Zavoj s XU kil. vsebine 20 kr., 14 zavojev ■ 3'/, kil. vsebine 2 gld. 25 kr. Če se vzame 11 zavojčkov, je poštnina razmeroma najceneja Zdravniško priznanje. Gosp. pl. Trnk6czy-ju, lekurju v Ljubljani. Vaš hmelje. i sladni 6nj ouvedofiil se je pri okrevaj-r i b bolnikih zebi dobro, prosim torej, da mi blagovolite vposlati fto b zametkov. Kopelišče Bled (Krtnjsko) dne 2 jan. 1888. 0dli6nim spoštovanjem dr. ETofdU /i«*lNMl<»r, (18r>—2) kopeliški zdravnik Rn/.ven tega »hI ut<>tllvliits)k<» - ferianoevlleal |irf|>araU, Mpveljnlitel« I. t. «1. «11 ;et«llenss Nre«lntv». lioiii«a«»pHl.l«*wiu »stlriivll«* , uieillel-ni(iia ni lit*, purfuutcrlje 1. t. «1. priporočajo iu razpošiljajo na vse struni aveta likuriiišk«' tvrdke Ubald pl. Trnk6c27, Ljubljana, Kranjsko. Viktor pl. Trnk6czy. Dunaj, Margarethen. Dr. Oton pl. Trnk6czy, Dunaj, Landstrasse. Julij pl. TrnK6czy, Dunaj, Josipovo. Vendelin pl. Trnk6czy, Gradeč, Štajersko. IPocllja. se z oToret,trxo posto. V ozira vrednih slučajih se drage volje dovoljuje popusl od cene. Isdajatelj in odgovorni urednik: J o ni p Nol Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 7