$ konoplan induplati glasilo delovne organizacije ™ :— induplati jarše LETO XXIII. ŠT. 12. december 1974 CENA 0,20 DIN USPEŠNO ZADOVOLJNO ZDRAVO NOVO LETO 1975 želi svojim bralcem KONOPLAN Breda Kurzvveil Nič, kar je pomembno za delavca, ne sme mimo sindikata Z novo ustavo in s sklepi X. kongresa ZK Jugoslavije in VII. kongresa ZK Slovenije sta se družbena vloga in odgovornost sindikata za uresničevanje delavskih interesov močno povečali. Minili so časi, ko sta bili eni glavnih nalog sindikata skrb za ozimnico in obiskovanje bolnikov. Danes so naloge sindikata povsod tam, kjer se pojavljajo problemi in interesi delavcev; danes mora sindikat bolj kot kdajkoli prej usmeriti svoje delovanje k najpomembnejšim delovnim in življenjskim problemom delavcev. V takem duhu je potekal tudi VIII. kongres Zveze sindikatov Slovenije, ki je bil 7. in 8. novembra 1974 v Celju. Kongresa se je udeležilo okrog 390 delegatov, ki so dokončno izoblikovali in potrdili statut Zveze sindikatov Slovenije in sklepe, ki so jih pravzaprav oblikovali skoraj vsi člani sindikatov že nekaj mesecev prej v pripravah na kongres. Pomen kongresa so s svojo prisotnostjo potrdili, poleg najbolj uglednih predstavnikov naše družbe kot so Franc Leskošek-Luka, Stane Dolanc, Sergej Kraigher, Franc Po pit, Mitja Ribičič, Lidija šentjurc idr., tudi mnogi gostje in predstavniki sindikalnih organizacij iz naših bratskih republik in Zveze sindikatov Jugoslavije, predstavniki naših delavcev, zaposlenih v Avstriji in ZR Nemčiji, predstavniki avstrijske zveze sindikatov in delavskih zbornic Koroške in štajerske, Generalne konference dela Italije, Konfederacije delavskih sindikatov in italijanske Unije dela iz dežel Furlanije — Julijske krajine, Emilie-Romagne in Veneta. Kongres je potrdil spremembe v organizaciji, delovanju in odgovornosti sindikata. In te spremembe so res velike. Do danes je bilo ustanovljenih na tisoče sindikalnih skupin in aktivov mladih delavcev. V Sloveniji že deluje 19 sindikatov namesto prejšnjih 6, organizirana pa so že tudi njihova nova vodstva v občinah, v regijah in republiki. Poleg tega se sindikat povezuie tudi s krajevnimi skupnostmi. V celotni sindikalni organiziranosti je uveden nov delegatski sistem in še nikoli v povojni zgodovini ni bilo na Slovenskem v sindikalnih vodstvih toliko delavcev iz neposredne proizvodnje, žensk in mladine, kot jih je danes. V osnovnih organizacijah sindikata, v katerih je večje število članov, več med seboj ločenih enot ali kjer delo poteka po izmenah, je potrebno ustanoviti sindikalne skupine. člani take skupine izberejo med seboj svojega zastopnika oz. vodjo. Le-ta je obenem delegat skupine v izvršnem odboru. Naloga delegata sindikalne skupine pa je, da prenaša v izvršni odbor stališča, predloge in mnenja članov, ki so mu zaupali vlogo svojega predstavnika. Izvršni odbor, ki je torej sestavljen iz delegatov posameznih sindikalnih skupin, izvoli svojega predsednika, podpredsednika, sekretarja in blagajnika ter po potrebi oblikuje komisije in druga delovna telesa. Nadzorni odbor osnovne organizacije sindikata mora nadzorovati upravljanje premoženja osnovne- organizacije sindikata ter njeno finančno in materialno poslovanje. O svojih ugotovitvah je dolžan poročati vsem članom osnovne organizacije vsako leto na letni skupščini, če je to potrebno pa tudi na članskem sestanku. Naj povem še to, da mora biti v eni temeljni organizaciji združenega dela ali drugi samoupravni delovni skupnosti najmanj ena osnovna organizacija sindikata. Take osnovne organizacije sindikata se potem povežejo v enotno sindikalno organizacijo. Novi statut določa tudi, da v okviru osnovne organizacije sindikata deluje aktiv mladih delavcev in sicer kot posebna oblika dela osnovne organizacije sindikata. Iz vsega, kar sem doslej napisala, lahko torej sklepamo, da bomo morali tudi v našem podjetju čim-prej reorganizirati osnovno organizacijo sindikata. Sedanja oblika organiziranosti je namreč preveč toga in neživljenjska. Ne zadošča več novi vlogi in namenu sindikata, saj je področje dela te množične orga- nizacije povsod tam, kjer so delavci in njihovi problemi. Sindikat mora s predlogi in akcijo skrbeti za razvijanje samoupravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela, skrbeti mora za večjo produktivnost dela, večjo proizvodnjo in večji dohodek, reševati mora probleme nelikvidnosti in inflacije. Seveda sodi med poglavitne naloge sindikata tudi vprašanje izobraževanja, zdravstva, prehrane, stanovanj, otroškega varstva itd., torej vseh dejavnosti, ki so posredno odvisne od sodelovanja s proizvodnimi enotami. O vseh teh in še drugih problemih smo delegati razpravljali tudi na 8. kongresu slovenskih sindikatov in sicer v komisijah. Vsaka izmed komisij je obravnavala probleme in naloge enega izmed naslednjih področij: — nadaljnji razvoj samoupravljanja, — dohodek in njegova delitev, — družbeni standard in socialna varnost in — organiziranost in razvoj sindikatov. Ko so posamezne komisije zaključile delo, smo skupaj s pripombami in predlogi delegatov potrdili sklepe za prihodnje delo na posameznih področjih. S tem smo sprejeli akcijo zastavljene naloge sindikatov in hkrati odgovornost za dosledno uresničevanje sklepov na vseh ravneh naše aktivnosti. Naj zaključim svoj članek z besedami predsednika ZS Slovenije ing. Janeza Barboriča: »Sklepi, ki smo jih sprejeli, so naloge in naša akcija za jutri, kajti kongres ni zaključek nekega obdobja, marveč in predvsem začetek novega.« Ob ^ne&u mttmfc) Kot vsako leto smo se tudi letos 1. novembra spomnili vseli tistih najdražjih, ki so za vedno odšli od nas. Še prav posebno smo se spomnili na vse tiste, ki so v najtežjih časih darovali svoja življenja. Mladinci iz našega podjetja smo pripravili majhno svečanost pri spomeniku pred tovarno. Lahko rečem, da smo se z izbranimi pesmicami poznanih pesnikov in govorom, dostojno poklonili spominu vseh, ki so dali svoja življenja, za kar čutimo spoštovanje in zahvalo za njihove žrtve in nečloveške napore. Piše ing. F. Jeraj Dobro izpolnjevanje proizvodnih nalog v oktobru _________________________ Proizvodnja in kvaliteta v oktobru 1974 Delo je v oktobru potekalo v vseh proizvodnih obratih normalno. Izven predvidenih delovnih dni je celotno podjetje delalo en dan za Kozjansko. Poleg tega so v tkalnici z 40 statvami, delno v oplemeni-tilnici, del predilnice in v konfekciji delali ob prostih sobotah. Seveda je fizični obseg proizvodnje temu primeren in je dejansko najboljši v letošnjem letu. S tem so boljši tudi kumulativni rezultati in to v vseh proizvodnjih obratih. Oskrba s surovinami, prejo in ostalim pomožnim materialom je bila dobra. Tako ni bilo v nobenem obratu bistvenih zastojev. Posamezni proizvodni obrati so izpolnili svoje mesečne naloge dobro. Tako je predilnica izpolnila mesečni plan proizvodnje s 106,4 %. Kumulativno za 10 mesecev je izpolnila plan s 87,7 %. V primerjavi z letom 1973 pa je izdelala v desetih mesecih za 18 % več preje. Upajmo, da bo tak tempo proizvodnje ostal, in da bo predilnica do konca leta svoj rezultat še izboljšala. Sukalnica preje je mesečni plan izpolnila s 159,5%. Za 10-mesečno obdobje je sukalnica izpolnila plan s 150,2%. V primerjavi z letom 1973 pa je izdelala za 1,4 % manj raznih sukancev. Tkalnica je rezultat prejšnjega meseca še izboljšala. Tako je mesečni plan proizvodnje, merjeno v t. m, izpolnila z 99,6 %, v m2 z 97% in 000 votkih s 112,8%. Kumu lativno izpolnjevanje plana za 10 mesecev merjeno v 000 votkih je 108,5 %. Ce primerjamo proizvodnjo z letom 1973 je tkalnica zatkala za 10,7 % več votkov. Ti rezultati gredo delno na račun dodatnega sobotnega dela in delovne sobote za Kozjansko. Pri tem moramo vedeti, da se nam na ta način dviguje splošna produktivnost, da je izdelano več surovih tkanin in s tem dana možnost za boljši rezultat prodaje. To vse pa smo v mesecu oktobru tudi dosegli. Raztovarjanje barvalnega stroja JET Oplemenitilnica je mesečni plan proizvodnje izpolnila s 102,6%. Doseganje plana za 10 mesecev je v oplemenitilnici 94,9%. v primerjavi z letom 1973 pa je bilo oplemenitenih 97,9 % raznih tkanin. Ce primerjamo rezultat s tkalnico, lahko še vedno ugotavljamo zaostanek ople-menitilnice za tkalnico. Res je, da je delni vzrok v zalogi surovih tkanin za izvoz (zavese), ker ni dispozicij in del v počasnem obračanju tkanin v uslugah (MTT, Sattler). Del vzroka je tudi pri nas, saj ostajajo tkanine, katere so obdelane samo v našem obratu. To pa nam narekuje, da vložimo vse sile v organizacijo dela in maksimalno izkoristimo razpoložljivi delovni čas. Konfekcija je mesečni plan izpolnila s 117,2%. Izpoljnjevanje letnega plana za 10 mesecev je 110 %. V primerjavi z letom 1973 pa je konfekcija izdelala za 25,3 % več izdelkov, merjeno v Nh. Kvaliteta tkanin v oktobru je delno boljša, kakor je bila v septembru mesecu. Izboljšanje gre na račun bombažnih tkanin, kajti sintetične tkanine so bile kvalitetno slabše, kakor prejšnji mesec. Tako je bilo kljub povečanju I. kvalitete naših izdelkov tudi več IV. kvalitete. Izredno slaba je bila kvaliteta tiska MTT — Maribor (zavese, markize), kar je vplivalo na končni doseženi rezultat kvalitete v oktobru mesecu. Prejšnji mesec sem omenil, da je veliko subjektivnih vzrokov za kvaliteto naših izdelkov in to od predilnice, tkalnice do vključno oplemenitilnice. Za primer naj navedem artikel 3180/160 PP, kateri se plastificira. Kljub sestanku z vsemi odgovornimi, rezultat ni boljši in zato nastopajo težave pri plasti-ficiranju in seveda s tem tudi slaba kvaliteta tega artikla in izguba dohodka. Brez tekoče dnevne kontrole v vseh fazah tehnološkega procesa in neizpolnjevanje navodil vodstvenega kadra in delavcih pri strojih ne bomo dosegli boljših rezultatov v kvaliteti. čas bi že bil, da dosežemo sporazum v pravilnikih kvalitete in, da se nagrajuje po učinku in seveda tudi kvaliteti. LB za nekaj ur v Induplati Glede na stabilizacijske ukrepe, moramo gledati na racionalno porabo osnovnega in pomožnega materiala, izkoriščanje delovnega časa na vseh delovnih mestih in seveda izboljšati organizacijo dela. Naše naloge, katere bomo sprejeli na sestankih v mesecu decembru, verjetno ne bodo lahke. Le z maksimalno zavzetostjo vseh bomo v letu 1975 dosegli boljše rezultate kakor v letošnjem letu. Z novimi investicijami, katere bodo v letu 1975, že proizvajale in tudi odstranile določena ozka grla v proizvodnji, imamo vse pogoje za boljši rezultat. Zato bomo morali nove stroje čimprej in racionalno izkoristiti za delo. Poroča Tulij Budau Z ZASEDANJA DS Jarše, 21. nov. Volitve v samoupravne interesne skupnosti se razpišejo za 5. december. Za delegata v IO zborov delegatov pri gospodarski zbornici je DS namesto ing. Vide Kodela, ki zapušča našo delovno organizacijo, imenoval ing. Janeza Pezdirja. V odbor za napredek gospodarstva je DS imenoval ing. Srečka Berganta. Za delegata v zbor banke je bila izvoljena Francka Marinšek. DS je sklenil, da gre predlog novega samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in OD v razpravo. Za delegata v zbor podpisnikov je imenovan ing. Janko Ukmar. Za proslavo 25-letnice samoupravljanja v INDUPLATI je imenovana komisija v sestavi: Ivo Sešek, Janez Grčar, Jože Knep, ing. Janko Ukmar, ing. Srečo Bergant in Jerman Marica. Poseben pečat proslavi bo dal nov delovni uspeh — otvoritev drugega dela nove ople-menitilnice. DS delovne organizacije je imenoval centralno inventurno komisijo, DS TOZD pa je imenoval komisije za letni popis premoženja in določil roke, v katerih se opravi popis. Na predlog Francke Marinšek je DS sklenil, da se obveznice za posojila za nerazvita področja krijejo iz rezervnega sklada, ker so do sedaj krita iz poslovnega sklada in bremenijo investicijski sklad. DS je sprejel sklep, da zavaruje vse delavce proti nezgodam pri delu pri zavarovalnici. NOČNO DELO ŽENSK V LETU 1975. DS je po krajši razpravi, v kateri je ugotovil, da so zagotovljeni zadovoljivi pogoji, odobril začasno uvedbo nočnega dela žensk. Daleč najpomembnejša argumenta »za« sta bila nujnost tega ukrepa glede na ne preveč rožnate pogoje na tržišču, ki jih upravičeno pričakujemo v prihodnjem poslovnem letu in pa povečana naročila našega največ j ega naročnika. Sedanji pogoji gospodarjenja s sistemom cen, prispevkov in davkov ter nelikvidnost nam namreč narekujejo maksimalno izrabo obstoječih strojnih kapacitet. REKLAMACIJA V ZVEZI Z UNIVERZALNIMI ŠOTORI. DS je sprejel sklep, da se uvede postopek za ugotovitev vzroka napake pri impregnaciji blaga za šotore, ki smo jih pred dvema letoma dobavili Dječji radosti. Ne gre za to, da bi kdo za napako materialno odgovarjal, temveč da bi lahko podobne spodrsljaje v prihodnje preprečili ali vsaj zmanjšali. KAKO KLJUB SRČNEMU INFARKTU OSTANEMO ŽIVI Opozorilna znamenja pred srčnim infarktom Ta sestavek bi lahko označili kot program prve pomoči pri praktičnem zdravljenju srca. Res je, da pri tem ne izvemo veliko o tem, kako deluje srce ali kako je treba zdraviti številne srčne bolezni. Toda nekaj bomo le izvedeli, namreč to, kako kljub srčnemu infarktu ostanemo živi. Spoznati zgodnja opozorilna znamenja srčnega infarkta lahko pomeni razliko med življenjem in smrtjo. Pri tem gre za čisto določene pojave neugodja in bolečine, ki se pokažejo minute, ure, dneve ali celo tedne pred mogočim nastopom infarkta. Ta znamenja vam jasno pravijo: »To bi bil lahko srčni infarkt. Pojdite takoj k zdravniku.« Kaj je treba storiti pri prvih znamenjih? — če takoj telefoniramo zdravniku, si lahko prihranimo čas: zdravnik lahko morda že iz telefonskega pogovora spozna, ali gre resnično za srčni infarkt; če je tako, lahko posreduje za takojšen sprejem v bolnišnico, in če je potrebno, poskrbi tudi za rešilni avto. če pokličete zdravnika ali ambulanto, poudarite, da gre za nujen primer, ki ga je treba takoj obravnavati; ne dovolite, da vas odpravijo z birokratskimi pomisleki. Če ne dobite takoj svojega zdravnika, poiščite sprejemni oddelek najbližje bolnišnice. Nikar ne čakajte na to, da se bo vaše stanje morda izboljšalo. »Predvsem v času med eno in peto uro zjutraj mnogi bolniki neradi zahtevajo pomoč,« je ugotovil profesor Schettler. »S tem poslabšajo možnosti, da bi preživeli infarkt, zakaj prva ura je najbolj kritična: 50 odstotkov vseh žrtev infarkta je umrlo v tem času.« — Ko pridete v bolnišnico, zahtevajte, da vas takoj sprejmejo. Uporabite naj hitrejše prevozno sredstvo, ki ga lahko dobite, če bi morali predolgo čakati na rešilni avto, medtem pa imate na voljo drug avto, vzemite tega. Naj vas nikar ne skrbi, če vas bo spotoma malo premetavalo; zmerno slabša cesta vašega stanja ne bo poslab-ne bolečine so v ležečem položaju telesa navadno hujše. Odstranite vso obleko, ki vas utesnjuje, in skrbite, da boste imeli veliko svežega zraka. —• Če imate pri roki nitroglicerinske kapsule, zaužijte eno — v eni minuti ali dveh minutah vam lahko zmanjša napetost. V nujnih primerih lahko dosežemo ta pomir- jevalni učinek tudi z valiumom ali adumbranom. V tem izjemnem primeru se lahko sami zdravite. — Pri vprašanju, v katero bolnišnico naj se odpeljemo, je treba misliti na dvoje: Ali je blizu? Ali je primerno opremljena za ustrezno zdravljenje srca? Povprašajte že sedaj svojega zdravnika, katera bližnja bolnišnica ima oddelek za srčne bolezni ali vsaj dobro opremljen nezgodni oddelek, in kako lahko pridete v to bolnišnico in dosežete, da vas bodo takoj sprejeli. Prva opozorilna znamenja srčnega infarkta Slike 1, 2 in 3: Srce leži sredi prsnega koša in ne, kot ljudje na- IZLET V KROPO Izvršni odbor sindikata v Indu-plati je povabil člane ZK iz našega podjetja na izlet. Skupno so odšli v soboto 19. oktobra zjutraj z avtobusom preko Lesc v Kropo. V Kropi, tem več sto let starem železarskem kraju, kjer so izdelki umetne kovaške obrti ohranjeni le še v dveh muzejih, dela za turiste le še 77-letni kovač v vigenci tako, kot desetletja pred tem. Nehote sem se s tem opisom že približal osrednji pripovedi, ki se začenja s tistim znanim stavkom »nekoč so živeli tod ...«. Tudi nam so pripovedovali enako. Na planoti Jelovice, Kropa leži v tesni dolini, ki je zarezana v gorovje Jelovice, so, davno je že tega, žgali oglje. Gorelo je do 70 kop. Na določenih mestih so kopali rudo. Bogato in dokaj kvalitetno železovo rudo. Oboje, oglje — koksa razumljivo še niso poznali — in železovo rudo so s pomočjo posebnih sani spravljali v dolino. V visokih pečeh so rudo topili in pridobivali železo. Iz tega so delali svoje izdelke med njimi žeblje, ki so jih prodajali največ v Trst. Za ladjarje. Tovorjenje (železnega) blaga na hrbtih močnih konj ni bilo vedno srečno. Na poti, ki je vodila preko Dražgoš in Železnikov v dolino Soče in dalje na jug, so jih večkrat napadli tolovaji ter jih olajšali za tovor ali za izkupiček v denarju. Zapiski pripovedujejo, da je bilo območje Krope nekaj časa priznano kot samostojno ozemlje z me jo. Kdor se je preganjan zatekel v Kropo, tega niso mogli zapreti ali odpeljati. Seveda, to je veleval zakon Kroparjev, pribežnik se je moral v kraju naseliti in zaposliti. Besede pripovedi dobijo večji pomen če kraj in hiše vidiš zato priporočam prihodnjič, če to utegnete, da se tudi vi popeljete v Kropo. Najbrž bo tudi vas zanimalo kako in kaj. Še je čas in še je marsikaj ohranjenega, kar je vredno videti. Še izgovarjajo Kroparji »r« na svojstven način. še. Potem bo tudi ta kraj nehote deležen naglice sodobnega življenja. Nikogar ne bo več zanimalo, kako je bilo nekoč. Pa tudi kovanih žebljev ne bo turistom nihče več skoval. Iz Krope so odšli naši izletniki na kosilo v Lesce in zvečer zopet domov. Bilo je lepo. Lepo jutro se je žal prelevilo v deževni večer, kar pa ni skalilo dobre volje, ki jo je bilo na pretek. vadno mislijo, na levi strani. Najpogostejše znamenje srčnega infarkta je neprijeten občutek tu v sredini, neposredno »pod kravato«; navadno to ni ostra, zbadajoča bolečina, tem- več občutek pritiska in polnosti, tesnoba ali nekakšno topo vlečenje. Vzrok tega je pomanjkanje kisika v srčni mišici, bolečina pa je lahko rahla, zmerna ali huda. Lahko je omejena na sredino prsi, ali pa zajame celotni prsni koš. Mogoče je, da spet popusti po nekaj minutah, ali urah, in se potem čez nekaj ur, dni ali tednov spet povrne. Nikar ne mislite, da ste brez skrbi, če je bolečina prehodno popustila; mnogi, ki so bili večkrat tako opozorjeni, so predolgo odlašali s tem, da bi ukrenili kaj proti temu, dokler ni prišlo do hudega ali smrtnega napada. Slika 4: Bolečina se lahko iz prsi razširi na roko ali obe roki, lahko pa se pojavi tudi samo v rokah. Lahko jo imamo zmotno za artritis, bursitis (vnetje sluznika) ali pretegnjen j e mišic. Da bi razjasnili ta problem, dvignite roke nad glavo; bolečine, ki jih povzroča artritis ali bursitis, se s tem povečajo, bolečine, ki izvirajo iz srca, pa ne. Slika 5: Neugoden občutek se lahko pojavi na eni strani ali na obeh straneh vratu, zadaj ali spredaj, ali na spodnji čeljusti. To bolečino lahko zamenjamo z zobobolom, artritisom ali »otrdelim vratom«. Za preizkus zasučite glavo ali jo nagnite naprej in nazaj; bolečine srca se s tem ne povečajo, v nasprotju z večino drugih bolečin, ki izvirajo iz vratu. Razlikovanje med zobobolom in srčnim napadom je težje; v dvomljivem primeru pojdite k zdravniku. Slika 6: Bolečina — navadno kot pritisk, občutek polnosti, tesnoba ali topo vlečenje — lahko nastopi v zgornjem delu trebuha in jo pogosto zamenjamo s prebavnimi težavami. Navadno ne ostane omejena na trebuh, temveč sega tam, kjer se rebra cepijo, tudi v spodnji konec prsnega koša. To bolečino lahko spremlja občutek slabosti ali bruhanja. Slika 7: Lahko se tudi zgodi, da so bolečine v hrbtu edino opozorilno znamenje srčnega infarkta. Praviloma nastopi ta bolečina med lopaticami in spominja na utrujenost mišic po enoličnem delu z iztegnjenimi rokami in upognjenimi ramami. Slike 8, 9 in 10: Srčne bolečine nastopijo pogosto v kombinirani obliki. Najpogosteje so povezane bo- lečine v prsih in rokah, v prsih, vratu in čeljusti ali v vseh teh telesnih delih hkrati. Neredko je bolečina v vratu in čeljustih, trebuhu, rokah in hrbtu močnejša kot bolečina v prsih. Skupno z vsako izmed teh kombinacij lahko nastopi tudi težko dihanje, občutek slabosti ali bruhanje ter močan hladen pot. Pri nepojasnjenem potenju, posebno če je povezano z bolečinami v enem izmed omenjenih delov telesa, bi morali vedno pomisliti na to, da se pripravlja srčni infarkt. Slika 11 in 12: Bolečine v levem delu prsnega koša, ki se koncentrirajo okoli leve bradavice, skoraj nikoli ne napovedujejo srčnega infarkta. Ta bolečina je lahko oster, zbadajoč občutek, ki traja eno ali dve sekundi, topa bolečina, ki traja minute ali ure, ali oboje skupaj. Mnogi preobremenjeni ljudje pogosto čutijo to bolečino in jo imajo zmotno za znamenje srčnega obolenja. Vendar ni to, čeprav bi v trdovratnih primerih le morali k zdravniku. Vlakno iz Japonske ŽELEZNICA NAJCENEJŠI PREVOZNIK Japonska firma I. T. O. H. nam je dobavila kemično vlakno. Tovor v kontejnerju je prispel v Jarše 26. novembra. V petek 22. novembra letos smo dobili sredi dopoldneva nevsakdanji tovor. Točneje, s prispelim blagom imamo vedno opraviti, le kontejnerski omot je bil večji, kot smo jih vajeni. V velikem zaboju firme Con-trans je bilo kar 15 ton acrylnega vlakna. V drugem, enakem kontejnerju je bilo prav toliko dragocene surovine. Tovariš Adamič, ki skrbi za redne dobave surovin, je v tem primeru naročil acrilno vlakno »von-nel« pri Japoncih. Skupaj je bilo 30 ton tega vlakna vrednih 54.000 $ ali okroglo 864.000 dinarjev, h katerim je treba prišteti še vse carinske dajatve. Zanimivo pri tej pošiljki je to, da se je izkazala »transibirska« železnica kot najcenejši prevoznik. Bili smo vajeni, da je prevoz z ladjo cenejši. Kaže, da je pot okoli Rta dobre nade, na jugu Afrike, le predolga. Tudi po suhem pot ni ravno kratka, saj je samo transibirska železnica dolga preko 7.000 kilometrov. Kljub temu — drugi so še dražji. Ko smo zvedeli še, da so blago odpremili Japonci 16. oziroma 9. oktobra in je bilo na potu 47 dni, lahko izračunamo, da je prišlo res z drugega konca Zemlje. Morda ni odveč, da posebej opozorimo, da je treba z materialom, odkoderkoli ga dobimo, skrbno ravnati. Še prav posebej, če pride od tako daleč. Napisal O. Lipovšek Kaj je novega v Topru in kakšna je Sladkogorska? DITS uresničuje svoj delovni program. Povezovanje koristnega s prijetnim je privlačno. Potrdilo: v soboto, 9. novembra, se je izleta udeležilo 52 članov DITS Jarše Megla je podaljševala noč vse do Celja. Na vrhu Trojan je bilo od ivja vse belo. Potniki v našem avtobusu so še spali. Komaj da bi verjel, koliko mladih je v tem času še zaspanih. Tovarna perila in modne kon fekcije Toper v Celju pozna veliko ljudi. Naši ekskurzisti so si proizvodne oddelke ogledali tudi znotraj. Žal nas je bilo preveč, da bi lahko zapisal kaj več. Kar smo videli pa kaže, da je celotna zasnova tovarne sodobna in so kar tri njihove TOZD dobile svoje delovne prostore v enem bloku. Sosedi so konfekcija moškega perila in konfekcija ženskega perila ter športna konfekcija. Elegant je drugod. Vseh delavcev v TOPRU je 1.450. Ko se bodo združili še z enoto v Slovenj Gradcu jih bo 1.800. Strojni park je najnovejši. Za stroje so plačali skoraj 3 milijarde dinarjev. Le tako sploh uspevajo v hudi konkurenci za kupce svojih izdelkov. Cene srajcam so se letos povečale za 100 %. Več denarja moramo odšteti prav za vse. Kljub več- ji masi denarja smo postali skoraj vsi bolj previdni pri izdatkih. Zato se takšno stanje pozna tudi pri kupovanju vseh vrst osebnega perila. V TOPRU so nam pokazali, kar smo želeli videti. Le proizvodnjo smučarskih čevljev, tistih pravih, še ne delajo. Pohiteli pa so z reklamo, zato smo za to zvrst izdelkov sploh zvedeli. V najlepšem vremenu smo zapuščali še vedno zamegljeno Celje. Po vijugasti cesti I. reda Celje—Maribor smo se peljali mimo bodoče avtoceste, za katero bi bilo boljše če bi ostala zavita v meglo. Na soncu smo videli vse, kar je mogoče videti. Žal je bilo tega zelo malo. Manj kot kilometer pred prehodom čez državno mejo v Šentilju smo zapeljali v desno in rinili 7 kilometrov daleč v osrčje Slovenskih goric. Grozdje so že davno obrali, mošt pa je še ves kalen. In kisel. Po okusu in po ceni. Vodstvo naše ekskurzije je do vhoda v »Sladkogorsko«, tako je pravo ime za tovarno papirja v Ceršaku, pridobilo 30 minut prednosti. To pozitivno razliko v času smo preživeli v bližnji gostilni. 1974 v SLIKAH Naslovna stran — smetišče na Pelechovi 35 — rušenje barake pri kotlarni — utrjevanje ceste v Tovarni — vozilo 7 vihra ploščami — zadnjič gotovina za OD — cicibani Partizana Jarše — zbor delavcev v Pečah — prijavljene! za Umag 1974 — F. Majdič na smučišču — podpis sporazuma — para iz lokomotive stran ti — člani samoupravne del. kontrole — šotor iz kolekcije 1975 Sladkogorska, nam je povedal naš vodič tovariš Mirko Wajngerl, je že slavila 100-letnico obstoja. Danes uporabljajo pri delu sodobne stroje, kar jim omogoča proizvajati 50.000 ton papirja vsak mesec. Zato pravijo, da so v SFRJ največji. Oznako naše države sem namenoma napisal, ker je tovarna Sladkogorska postavljena na otoku. Na desni jo od celine ločuje kanal, na levi pa reka Mura. Drugi breg Mure, široka je manj kot 50 metrov, je že avstrijski. Osnovna surovina za papir je celuloza. Iz starega papirja in časopisov dobijo celulozo, zato star papir kupujejo. Iz domačih virov (beri jugoslovanskega področja) ga dobijo le 10%. Ostalo uvažajo. Kot toliko drugih! Izdelke Sladkogorske poznamo bolj kot izdelke »paloma«. Vse so že poimenovali po golobičici, serviete in pleničke, higienske izdelke in filtre, papirnate brisače in kdo ve, kaj še. 1.200 članov kolektiva je danes zadovoljnih z delovnimi uspehi. Papir gre v prodajo. Kar ne pokupi tujina (pleničke iz papirja izvažajo v Italijo) dobijo jugoslovanske trgovine. Kvaliteta papirja in papirnih izdelkov je dobra. Paloma o tem pripoveduje. Poroča dipl. ing. Daliborka Podboj CONSTRUKTA ’74 Construkta ’74 je naslov sejma, na katerem so proizvajalci predstavili sodobne dosežke na področju gradbeništva in arhitekture. Po razstavljenih oddelkih lahko rečemo, da sodobne gradnje ne moremo več izvajati brez kemične in kovinske industrije. Kemijska industrija posega v proizvodnjo opečnega materiala, raznih vrst betonov, izolacijskega materiala, različnih vrst oblog, kot so plastificirane, gumijeve, obdelane z antistatičnimi sredstvi, fasadnih elementov, trans-luscentnih materialov, oken, zaščitnih premazov za preprečevanje korozije, proti gorenju, proti umazanijam, prepuščanju vlage in vode, lakov, lepil itd. S področja kovinske industrije so prikazali različne vrste podpornih konstrukcij, med katerimi je najbolj razširjen sistem MERO; pali-časte konstrukcije (podobne ogrodju naših koridorjev), montažni elementi, podporniki, žice, stroji... Vse jeklene konstrukcije so pretežno obdelane z raznimi sredstvi proti rjavenju. Od sodobnih in drugih materialov za gradnjo so predstavili tudi aluminij. Lesna industrija je predstavila uporabo lesa pri manjših in montažnih gradnjah, kot so vikend in družinske hiše, športne dvorane, skladišča ... Podporne konstrukcije iz lesa imajo obliko lokov ali pa paličastih elementov. Ti so dodatno ojačeni in fiksirani s kovinskimi elementi. Na gradbeno področje prodira danes v precejšnji meri tudi tekstilna industrija. Tekstil je prisoten pri sami gradnji in pri notranji opremi prostorov. Na sejmu so predstavili uporabo tekstila na obeh navedenih področjih. Vzorcev za opremo notranjih prostorov je bilo nekoliko manj. Razstavljeni so bili kot zavese, parava-ni, talna pokrivala ipd. Zavese so bile v glavnem tkane in okrašene z živo potiskanimi vzorci. Videli smo tudi nekaj enobarvnih sukljank ter lahkih platnenih zaves. Sundrape so novost za notranje opremljanje prostorov. Izdelek bi lahko imenovali tudi pregrada, zavesa, žaluzija ali paravan, ker jo lahko uporabimo kot premično steno, kot zaveso, kot vrata ali kot stensko oblogo. Sundrap je izdelan iz tekstilnih trakov širine okrog 20 cm; trakove podolž vpnemo v karniso — to pa pritrdimo v strop in na tla. Trakovi se tako premikajo v obeh smereh in okrog svoje osi. Razstavljalcev ogrodja za markize in izdelovalcev oziroma vzorcev za markize je bilo več. Oblike za mar- kize so različne in tipizirane glede na nosilno ogrodje (polokrogle, okrogle, elipsaste, ravne, viseče, skupinske). Konstrukcijske izvedbe so takšne, da lahko markize podaljšamo do roba okna, ko nam služijo kot roloji ali pa kot nadstrešniki nad okni. Nadstrešniki v obliki košev iz pla-stificiranega blaga so zelo iskani. Kljub temu ima to novost danes skoraj vsaka trgovina. Razstavljeni bazeni so izdelani pretežno iz plastičnih mas, betona, nekaj pa jih je bilo iz plastificirane tkanine. Ob bazenih so stale razne filtrirne naprave, črpalke in čistilne naprave za pitno vodo. Kot sredstvo pri transportiranju gradbenega materiala so pokazali transportne vreče (kontejnerje), silose, oprti in cevi. Z maketami, fotografijami in reklamnimi prospekti ter objekti manjših izmer so nekateri pokazali tudi razne pnevmatske hale ter hale, postavljene na razne konstrukcije, kjer so uporabili plastificirane tkanine kot gradbeni material oziroma element. Razstavni prostor firme »Hoechst« je dičila membranasta konstrukcija. Dva razstavna prostora sta bila iz- delana iz plastificirane tkanine, ki je bila napeta na podporno konstrukcijo. Podobnih nadstreškov je bilo mogoče videti v mestu več — postaje mestnega prometa, vhodi v hotele, restavracije ipd. Plastificirane tkanine so prikazali tudi kot zaščitno plast pri prekritju kopalnih kadi in kabin, tušev, cest, stavb ... Mnogi razstavljale! so demonstrirali uporabo navedenih izvedb. Videli smo uporabo plastificirane tkanine kot zaščitni sloj pred atmosfe-rilijami. V posebnem primeru je tkanina vpeta v robnike, na gornji zunanji strani pa je oblepljena z umetno travo, okrasnim kamenjem, peskom ali s ploščicami. Takšna gradnja je pripomogla k hitrejšemu delu. Zato, ker terjamo od tkanine velike trdnosti, navajam to za trevi-ro hochfest, ki ima natezno trdnost okrog 100kp/mm2 nasproti natezni trdnosti betonskega jekla, ki ima le okoli 55kpmm2. Pri obremenitveni sili od 1000 kp/mm2 rabimo, ob upoštevanju varnostnega faktorja, okrog 50 kg betonskega jekla, 11 kg jeklenih vrvi in le okoli 4 kg izdelkov iz sintetičnih vlaken. Sintetična vlakna nam tudi ni treba zaščititi pred rjavenjem. Slaba stran tekstilnih izdelkov je toplotna prevodnost, ki je blizu vrednosti drugih gradbenih materialov, kot so linolej, lesonitne plošče ali les. Preglednica toplotne prevodnosti v kcal/m2 h C° za: — PVC plastificirano tkanino 0,15 — bukov les 0,15 — jeklo 50 — aluminij 175 To napako, glede toplotne prepustnosti, lahko odstranimo, če blago obdelamo z raznimi izolacijskimi materiali ali z drugimi energetskimi pripomočki, vendar tako, da to ne moti fleksibilnosti tkanine. V ZR Nemčiji je zgrajenih že okrog 1 milijon m2 večjih objektov iz tekstila; manjših objektov, nad-strešnikov in markiz pa izdelajo Nemci letno okrog 20 km2. Platnena streha nad igriščem za tenis Podiranje stare kotlarne 1928 do 1974 25. maj 1974 28. junij 1974 29. junij 1974 3. julij 1974 28. julij 1974 r ■ _——-—i 29. julij 1974 7. avgust 1974 25. avgust 1974 Po stanju 0:2 v športnih igrah so drugi dan tekmovanja Jaršani premagali Kamničane s 3:2 Tehniki in inženirji iz tekstilnih tovarn v Kamniku ter v Domžalah, Jaršah, Mengšu in na Viru so se letos prvič pomerili v nekaterih športnih panogah. Kaže, da bo postala osvojena oblika tekmovanja tradicionalna. Jarše, petek 22. novembra 1974. Diplomirani inženir Jože Podpeskar se je na zaključni slovesnosti, po bolj ali manj uspelem tekmovanju zahvalil vsem za sodelovanje. Pri tem je naglasil, da je prvi korak, z vsemi začetniškimi napakami, za nami. To pa zagotavlja, da bodo imeli kolegi iz Kamnika ob letu možnost program tekmovanj še razširiti. V četrtek so bila tekmovanja v namiznem tenisu in v odbojki. Slaba stran novih telovadnic v šolah je, da nihče ne sme vstopiti obut v čevlje. Treba se je sezuti oziroma biti v copatah. Kdor teh nima ne more v dvorano-telovadnico. Verjetno je bil to vzrok za slab obisk saj razen tekmovalcev ni bilo strastnih navijačev za to ali ono stran. Najprej so prišli na prizorišče bojev igralci namiznega tenisa. Hafner (Tosama) Kavčič (Induplati) in Maver (Trak) so igrali srčno in tako tudi izgubili. Škoda! Po 20. uri so zaigrali odbojkaši. Kazalo je že, da bodo Jaršani slavili zmago. Zavoljo pozne ure so igrali le na dva dobljena seta. Dvakrat so zmagali Kamničani. Tovariši Dolenc, Peterlin, Hafner, Tkale, Puhan in Drolc so bili premagani. V petek 22. novembra je sredi popoldneva zaživelo kegljišče. Kegljači v postavi Andromako, Hafner, Zabukovec, Kerč, Maver in štrukelj so podrli 2239 kegljev in tako osvojili za Jaršane prvo točko. Takoj za njimi so v kegljanju zmagale tudi ženske. Fanika Zajec, Mira Štempihar in Vesna Maravič so podrle 437 kegljev, njihove nasprotnice samo 416. Bilo je dovolj za drugo točko. Ob tem času, ko je šlo za vse ali nič, so se k boju pripravljali ša-histi. Jaršani do pričetka tekmovanja niso vedeli, kdo bo nastopal v njihovi postavi, šele, ko se je na igrišču pojavil pravnik Ingo Paš je bila postava znana. Na prvi deski je igral Božič (Trak), na drugi Ingo Paš (Induplati), na tretji Janez Hafner (Tosama) in na četrti O. Lipovšek (Induplati). Absolutni favoriti so bili igralci iz Svilanita. Nasprotniki so sedli za igralne mize in se dogovorili za dvokrožni turnir. Vsak igralec je igral le s svojim nasprotnikom vendar enkrat z belimi in enkrat s črnimi figurami. V prvem krogu so Jaršani zabeležili 100 % zmago, v drugem krogu pa je Hafner prepustil pol točke svojemu nasprotniku. Zmaga Jar-šanov 71/2 : 1/2 je pomenila tudi zmago v skupnem seštevku in osvojitev pokala, ki ga je zmagovalcu namenil organizator DIT iz Jarš. Najbolj vsestranski športnik v vrstah Jaršanov je bil Janez Hafner iz Tosame. Zelo zaslužen za uspešen nastop Jaršanov je bil tudi tovariš Emil Maver iz Traka. V nasprotnikovih vrstah pa gre takšna pohvala inženirju žlebiru. Ko so se Kamničani zahvaljevali za topel sprejem in fair borbo, kjer so bili premagani, so izročili predsedniku jarške podružnice Društva inženirjev in tehnikov tovarišu inženirju Joži Podpeskarju osebno darilo. Takšno priznanje mu zagotovo gre, saj se je osebno zavzemal za najboljšo rešitev povsod, kjer je bilo treba odločati. O. L. VOJAK TINE KLANČAR NAM JE PISAL Za začetek, piše vojak Tine Klančar, vsem bralcem Konoplana in vsem sodelavcem v Induplati, pošiljam najlepše pozdrave. Kolektivu želim še uspehov pri nadaljnjem delu in veliko osebne sreče v novem letu. Služim vojaški rok, pravi pismo Klančarja dalje, v Skopju. Večkrat mislim na podjetje in moje sodelavce, s katerimi sem delal in se zabaval. Pogrešam tudi tovarniški časopis, ker je v njem podrobno napisano o vsem, kar je novega. Na koncu pisma pošilja Tine pozdrave. Pristavlja še svoj naslov Vojak Tine KLANČAR, V. P. 1383/4 91002 SKOPJE Kaže, da nas je sodelavec, sedaj vojak, VALENTIN KLANČAR prehitel s čestitko za novo leto. Ravno zato smo prijetno presenečeni in njemu ter drugim vojakom-sodelav-cem vračamo pozdrave in jim želimo dobro počutje v JLA ter ob tej priliki tudi ZDRAVO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1975 Urednik Požarna varnost podjetja Možnost, da nastane požar, je vedno prisotna. Zaščita pred požarom ni niti lahka in ne enostavna. Tako je bilo nekdaj in je še danes. Sedanji tehnični napredek je prinesel toliko novih lahko-gorljivih materialov, ki stopnjo nevarnosti za požar samo še povečujejo, če hočemo našo imovino obvarovati pred požari, moramo poznati lastnosti teh materialov, biti moramo zadostno tehnično opremljeni za gašenje in izurjeni v gašenju različnih požarov. Lahko-gorljivi materiali, la jih uporabljamo, so predvsem vsi izdelki iz polivinilklorida (vrečke, ostala embalaža in razni predmeti iz PVC), neoprena in druge penaste snovi, kakor tudi sintetična vlakna in preja. Zmotno je mišljenje, da so tovrstni materiali slabše gorljivi, kot npr. bombažni prah ali preja. Res je, da se embalažni prah lažje vname, vendar je gorljivost sintetičnih materialov ob zadosti veliki temperaturi mnogo večja, ker dajejo ti materiali pri gor en ju višjo temperaturo, poleg tega pa nastaja pri gorenju še gost temen dim, ki otež-koča gašenje. Zato je tudi nevarnost, zaradi odprtega ognja pri teh materialih, toliko večja (varjenje, kajenje ipd.). Glede opremljenosti naše industrijske gasilske enote, lahko rečemo, da je zadostna. Imamo novo motorno črpalko s pripadajočo opremo; precejšnjo količino gasilskih cevi raznih dimenzij ter ostalo orodje, opremo in priprave. Po obratih podjetja je nameščenih preko 150 ročnih gasilnih aparatov in to predvsem novih na prah in plin COo, s katerimi je možno gasiti vse vrste požarov. Hidrantsko omrežje je v redu izvedeno v stavbi predilnice, dočim bo potrebno v tkalnici to omrežje obnoviti. Organizirana je tudi nočna gasilska dežurna služba, ki jo opravljata dva gasilca v času od 18 h do 6 h naslednjega dne. Naša industrijska gasilska enota je že pred časom slavila 20-letnico obstoja. V tem času obstoja in delovanja so naši gasilci velikokrat sodelovali pri gašenju v tovarni in zunaj nje. Zavidljive rezultate pa so dosegali tudi na raznih tekmovanjih, predvsem v letih 1960 do 1963. Nato je sodelovanje na raznih tekmovanjih za nekaj let prenehalo. Ponovno pa je zaživelo pred letom dni. želeti pa je, da bi se v vrste naše gasilske enote včlanilo večje število mlajših članov kolektiva. Tako bi lahko nadaljevali z bogato tradicijo uspehov pri gašenju požarov in na tekmovanjih, ki jo ima naša gasilska enota. Ponovno pa bi bilo dokazano humano poslanstvo, ki ga ima človek — gasilec. Z. B. Stanovanjsko hišo Udovč so porušili šport — šport — šport — šport — šport — šport — šport — šport — šport — šport — i Namizni tenis V telovadnici našega Partizana »PARTIZAN« JARŠE : »BETI« METLIKA 2:5 Jarše, 8. novembra V goste smo dobili ekipo »Beti« iz Metlike. Srečanje smo izgubili z rezultatom 2:5. Editi točki za domačo ekipo sta si priborila Borut Jeraj in Luka Pirš. Tekmovanje je potekalo v živčni napetosti, kar so igralci iz Metlike izkoristili in zmagali z veliko prednostjo. »TVD PARTIZAN« ZALOG : »PARTIZAN« JARŠE 1:5 Zalog, 22. novembra. Naša ekipa je prvikrat odšla na gostovanje, in to v Zalog. Svoje moči je pomerila z domačo ekipo Partizana. Naši tekmovalci v sestavi: Pirš, Jeraj, Lenček, so si s požrtvovalno igro priborili pomembno zmago z rezultatom 5:1. Igralci Zaloga so ob hrupnem navijanju domačinov povedli z 1:0. V nadaljevanju pa so naši igralci nizali zmago za zmago in tako zasluženo osvojili obe točki. Na tem srečanju je igral poslovilno tekmo Borut Jeraj, ki odhaja na služenje vojaškega roka. V TOZD Industrijska prodajalna najvišji poprečni OD POROČILO ZA OKTOBER 1974 Izračun vrednosti točke za IV. trimesečje je enak prejšnjim in sicer 0,018 tako za podjetje kakor tudi Trgovino. Izračun vrednosti točke za Restavracijo za IV. trimesečje pa je 0,0178. Odstotek za izračun menjajočega dela osebnih dohodkov: TOZD proizvodnja in Skupne službe R — D •--= 15 %. R—D—Z = 11 % TOZD Restavracije je R2 = 13 % TOZD Trgovina je R2 = 15%. Poprečno izplačani osebni dohodek za TOZD proizvodnjo in DS Skupne službe je znašal v oktobru din 2.628,85. Za Restavracijo in počitniške domove din 3.105.—, za Trgovino pa din 3.259.—. Razred TOZD Proizvodnja Del. sk. Sk. sl. TOZD Rest. TOZD Trgov. pred. prip. c i oplem. konf. kov. k. teh. sl. 1300 — 1500 1 6 1500 — 1700 3 1 1 1700 — 1900 1 3 2 7 1900 — 2100 17 20 2 2 36 5 2100 — 2500 37 73 124 32 126 3 29 3 2500 — 3000 14 18 39 22 41 13 8 75 8 2 3000 — 3500 3 4 13 7 6 4 1 39 5 1 3500 — 4000 3 1 16 2 1 4000 — 4500 2 1 4 9 1 1 4500 — 5000 1 1 1 1 7 5000 — 5500 1 7 1 5500 in več 2 12 74 116 190 67 224 21 16 199 20 5 najnižji 1423 1938 1687 1687 1390 2220 2507 1985 2148 2723 najvišji 5243 4788 4775 4711 3985 4054 6453 7516 5076 4184 poprečni 2368 2379 2500 2560 2306 2835 3705 3270 3105 3259 OBVESTILA IZ KADROVSKE SLUŽBE VSTOPI: 1. Slapar Bojan, del, v oplemeni-tilnici, vstopil 4. 11. 1974. 2. Kotnik Frančiška, del. v obr. Peče, vstopila 4. 11. 1974. 3. Cunk Silvestra, del. v konfekciji, vstopila 5. 11. 1974. 4. Mal Ivana, del. v obr. Peče, vstopila 5. 11. 1974. 5. Budau Tuli j, ref er. za infor., vstopil 11. 11. 1974. 6. Dovč Jožica, del. v konf., vstopila 14. 11. 1974. 7. šorn Maksimiljan, pravnik, vstopil 16. 11. 1974. 8. Vuk Andja, del. v konfekciji, vstopila 21. 11. 1974. 9. Vuk Ankica, tkalka, vstopila 22. 11. 1974. IZSTOPI: 1. Potokar Mitja, pravnik, izstopil 2. 11. 1974. 2. Belič Štefka, šivilja, izstopila 15. 11. 1974. 3. Oblak Sergej, tkalec, izstopil 29. 10. 1974. 4. Matičič Pavla, previjalka, upokojena, 31. 10. 1974. OBVEZNOST VELJA ZA VSE Izvršni odbor sindikata v Induplati je sklenil, da bomo prispevali v primeru smrti aktivnega člana kolektiva za pomoč svojcem po 5 dinarjev. Zavoljo ustreznih predpisov sklepa še ni bilo mogoče uresničiti (tudi potrebe za to še ni bilo) zato smo v drugi polovici novembra 1974 prosili za svojeročne podpise vse sodelavce, ki se s predlogom sindikata strinjajo. Vabilu so se odzvali malodane vsi. Vsekakor daleč preko 90% zaposlenih. To nas je navedlo do zaključka, da smatramo obveznost za to solidarnost za vse člane kolektiva Induplati Jarše. V primeru smrti aktivnega člana kolektiva bodo svojci dobili takrat, ko bodo predstavniki poklonili pokojnemu venec in izrekli njim sožalje 4.500 dinarjev (približno) kot pomoč v gotovini. Te pomoči pa ne bodo dobili svojci v primeru smrti svojca člana kolektiva pa tudi ne svojci za upokojenim članom kolektiva Induplati. Po 5 dinarjev bomo torej od OD pobrali samo v primeru smrti aktivnega člana kolektiva Induplati. ZAČASNO NOČNO DELO ZA ŽENSKE —TKALKE Izvršni odbor sindikalne organi zacije INDUPLATI je na svoji izredni seji v petek, 15. novembra sklenil, da načeloma podpre ponovno nočno delo za ženske s pogojem, da se tehniki predhodno o tem pogovorijo s prizadetimi delavkami. Takšno, javno tolmačenje potrebe po ponovni uvedbi nočnega dela je uprava podjetja v Induplati izpeljala v torek na množičnem sestanku s tkalkami (in drugimi delavci podjetja). Zato, ker so bile pred tem izkoriščene vse druge možnosti (nočno delo s tkalci — moškimi, ureditev prevozov na nočno delo in z dela za tkalke, zagotovitev toplih in hladnih napitkov (avtomat), varstvo otrok ponoči zaposlenih, kolikor je to sploh potrebno, in drugo podobno in zato, ker je naročnik tkanin dober odjemalec in zahtevane tkanine ni mogoče stkati drugod ali na drugih strojih (premalo strojev in delovnih prostorov), je sindikat izdal naslednje priporočilo: Izvršni odbor sindikata v Induplati soglaša z upravo podjetja Induplati, potem ko se je o tem posvetoval z ostalimi političnimi organizacijami v kolektivu in ko so bile izčrpane vse druge možnosti o tem vprašanju, da za dobo enega leta to vodstvo uvede nočno delo za ženske. Pri tem naj tehniki uveljavijo najbolj ustrezno varianto nočnega lela in izpolnijo druge pogoje (namestitev avtomata za napitke, ki mora biti dobro in redno vzdrževan, prevoz na delo in z dela). To soglasje velja za nočno delo na omejenem številu tkalskih mest. Nočno delo za ženske začne 1. decembra 1974 in bo trajalo najdalj do 28. novembra 1975. PORAZ IN ZMAGA namiznoteniške ekipe »Partizana« Jarše Namiznoteniška ekipa »Partizan« Jarše tekmuje v sezoni 1974/75 v področni ligi ljubljanskega področja. Poleg naše ekipe tekmujejo v tej ligi še ekipe: »Beti« Metlika, Partizan Zalog, Dolsko, Litija, P-klub Ljubljana, Hrastnik, Moste, »Val-karton« Logatec in Kočevje. Tekmovanje je, za razliko od prejšnjih let, po liga sistemu, t. j. vsaka ekipa igra z vsako ekipo enkrat doma, drugič pa v gosteh. Tekmovalna sezona bo potekala od začetka novembra pa vse do srede aprila 1975. L. Pirš in B. Jeraj po porazu Nagradna križanka /C JU A \ HO O A *°*rA SAtor/tA TLAVA/tsle/ Pt/i/OCM no 6A H. POUT./M ( e AOL) £■00 /LA-Z 14. ČEHA 7/SETAlJ- PeoDU/i/. TO ZA £ HA ČOHZALAH POVELJE 31 ► 1 1 o •JAŠ tO US AL (HAtc) MALAJSKA 0f*'W€iC DECEMBER *'<-*./?£. uvojmovte AlACUOO stueosrzo -V-EJV4 J£0 hevesj/- HOŽtUJE r D fAL/7 Cf/t/AZ Z VOH E. c h TELL-' Z/Z/JA OTOČJE r SAStAAKJ -^ar~ 'fLA/zje TAtoHA /00 /n1 zoa/č/j: AL//j STAt! VODJA rouA oče ZAO S- rAt-osr Jal/lo A*$OtJ REŠEVALCEM ŽELIMO S, _ NI 1 POLOTOKA n/rt-ov/- V su UK ra/ tlKOtoaat* A/A.f/ pt/ir/A/A trAUJAU. KAUlOi/Of A VsSr/Z/7. JAS S H O Nobio UA™ F,eK^ UEZUAH- 1975 ► qn Š/°*J tLCHFUT ULJ UASti- rt-MAfo - CCL/J ro sv Se v a ▼ JE /a ufieste VLITA PtEPtO- ,Zo07A " O ZA C OCS TAUTAL USTAVO V A .ilAO/U. HUT/fTA rte. o i/* ioZ LUUSLJAU! t/uses Lejo DEL V/7A HA •f/rje. Sp/S/ trt/rte Čos/p vMl H/MALO/CA *AL/7 TAJSHA e e/rov j c e ovuo/j/ ZAJE sre*v/n A U ADSP/ H LOS re sUUc ZZPAHOČ