Z6J. Številko.
V UuDUani, v ponedeljek. 18. novembra 1901.
XL leto.
i i»*]a vsak dan sr«6er, izimSl nedelje ln praantke, ter velja po posti prejeman ca avatro-otfrafce dežele aa vse leto 25 K, aa pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 b. Za MuDiiano * pošiljanjem na dom za vse leto M K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, aa en nesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — 2a tule delalo toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe *rez Istodobne vpošiljatve naročnine se ne oaira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole franko vati Rokopisi se ne vračajo. — Uredništva tal ■pravmlatvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v Ljnadstr^ upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu najjse blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
ONtnlitva telefon it SC Pouneue številke po 10. k. flpravništva telelon it 85.
„Politiko pravične srednje poli".
Z rekonstrukcijo Beckovega kabineta sta prišla v ministrstvo dva izrazito klerikalna politika.
S tem se je dalo Beckovenru ministrstva, ki je lulo že itak precej reakcionarno pobarvano, vsaj navidezno izrazito klerikalno obiležje.
Naravno je, da je to dejstvo vzbudilo dokaj nezaupanja napram vladi ne samo med naprednimi politiki, marveč tudi v onih svobodomiselnih krogih, ki se sicer ne bavijo aktivno s politiko, a vendar tvorijo v javnem življenju važen faktor, s katerim mora resno računati državna politika.
In da se to nezaupanje v državnem interesu ne sme podcenjevati, to je uvidel sam ministrski predsednik baron B e c k. Zato je hitel razpršiti vse pomisleke naglasujoč. da nezaupanje v naprednih krogih proti sedanji vladi ni umestno, a tudi ne upravičeno.
Na shodu zveze avstrijskih indu-strialcev pretekli petek je baron Beck z ozirom na stališče, ki ga zavzema njegov kabinet v političnem oziru. poudarjal, da so ho njegova vlada držala smeri, ki jo o z nač u-j e kompas javnega, političnega in gospoda r s k c ir a življenja kot pravično s r e d n j o p o t i n k i t e ž i z a t e m, da se p r a v Len O i z r a v n a j o vsa sedaj vi a d a j o č a n a -s p r o t s t v a.
In napram nekemu svobodomiselnemu nemškemu politiku, ki mu je odkrito izpovedal svojo bojazen, da se bo politika novega kabineta morda gibala predvsem v klerikalnem tiru. je baron Beck kategorično naglašal, da je docela i z k 1 j u č e n a v s a-k a načelna B p re m e m b a v splošni vladni politiki, ker so vsi člani sedanjega kabineta prepričani, da je pri nas nemogoče vsako enostransko, strankarsko vladanje. Temu kategoričnemu zatrdilu je ministrski predsednik še dodal izjavo, da smatra za svoje n a j-višje načelo spoštovati in respektirati enake pravice vseh dr ž a v 1 j a n o v brez r a z 1 i k e n a r o d n o s t i in vere.
Te Beckove besede se glase prav lepo in če bi se Beckova vlada res ravnala po načelih, ki jih je njen Šef slovesno proglasil za najviši princip
svoje politike, bi mi Slovenci bili prvi, ki bi ne štedili s tributom zaslužene pohvale in priznanja taki vladi!
Toda Slovenci, ki smo od raznih vlad že slišali mnogo lepih besed, a še dosedaj nismo doživeli, ila bi se nam nasproti te obljube tudi res spremeni Ee v dejanje, smo postali že taki skeptiki, da ne verjamemo več nobenim sirenskim glasovom, če tudi nam dohajajo iz palače ministrskega pred->edst va.
Zatrdilom barona Becka, da se bo vlada držala politike pra-v i č u e s r e d n j e poti in da bo njen najvišji princip spošto-v a n j c c n a k i h p r a v i c v s e h d r ž a v 1 j a n o v brez razlik e n a r o d n o s t i i n v e r e , pa celo ne verjamemo čisto nič, ker imamo ž njim že takšne izkušnje, da bi morali biti ljudje brez vsake razsodnosti in brez prevdarka, ako bi smatrali le eno njegovo besedo ali obljubo nam nasproti za resno.
Koliko veljajo Beckove lepe besede, kaže nam že njegovo postopanje v zadevi rekonstrukcije njegovega kabineta.
Mož, ki proglaša za svoje prvo načelo spoštovanje enakih pravic vseh državljanov brez razlike narodnosti, je pri rekonstrukciji svojega kabineta popolnoma prezrl Jugoslovane, kakoi- bi le-ti zanj ne eksistira-Ii in kakor da bi bili v državni politiki quantite nogligeable.
I n v en d a r smo J u g o s 1 o -v a n i v Avstriji faktor, s kateri m m o r a resno računati vsak dr ž a v n i k i n če se t u d i n e odlik u j e s p o s e b n o b i s 1 ro u m n o s t j o i n d a 1 e k o -v i d n o s t j o.
Avstrija izgubi brez Češke takoj svoj položaj kot velesila, to je aksiom, ki se splošno priznava, mi pa trdimo, da je prav tako, ako ne morda še bolj gotovo, da pripada Avstriji v svetovni politiki ugledno in u v a ž e v a n j a vredno mesto samo dotlej, d o k 1 e r i m a v s v o j i h r o k a h m o r s k o obal. k j e r prebiva-j o .1 u g o s I o v a n i!
Brez   jugoslovanskih    dežela bi
postala naša monarhija tako neznaten faktor v svetovni politiki, da bi izgubila vsak vpliv in ugled v svetovnem koncertu.
Xo. naša ljuba Avstrija se je od nekdaj odlikovala po tem, da je imela vselej ne samo nesposobne, nego pred vsem kratkovidne ali pa celo popolnoma slepe državnike.
Povsod drugod bi se deželam, ki bi tvorile za državo takorekoč pogoj njene pozicije kot velesila, in narodom, ki bi bivali v teh pokrajinah, posvečala največja skrb ter se jih z vsemi sredstvi skušalo trajno privezati na državo, pred vsem s tem, da bi se jim dal primeren vpliv na vodstvo državnih poslov.
Pri nas se ne samo ne stori tega, marveč se jih celo z največjo virtuoz-nostjo skuša odtujiti tisti državi, k i je brez n j i h v s v e t o v n i pol i-t i k i — ničla!
Ce je to vodilnim krogom prav, je nam tudi!
Jugoslovani smo srečno prebili najtežje čase, ko se je nas, tavajoče v temi narodne nezavednosti, hotelo z mečem in z najhujšimi nasilstvi iztrebiti raz zemeljsko površje in pretrpeli bodemo tudi v bodoče vse bridke skušnje, ki jih nam nalagajo kratkovidne naše vlade!
Dovolj žilavosti smo si že pridobili v težkem boju. krepka je naša narodna zavest in trdna vera v zmago naših pravičnih zahtev, zato se nam ni bati prihodnjosti in naj se zdi le-ta za sedaj še mrkla in grozeča.
Baron Beck nas neče poznati in rekonstrukcijo svojega kabineta je i/vedel brez nas.
Ne pravimo, da bi nam bilo to v korist, a tudi* ne v posebno škodo, vendar pa nam to ne bo toliko škodovalo, kakor državi sami in državni ideji, o tem nuj bode baron Beck prepričan.
Ako misli, da je njegova politika konsekventnoga preziranja Jugoslovanov v interesu države, je nam prav, a potem bo tudi baron Beck moral dovoliti, da si bodo tudi Jugoslovani uravnali svoje postopanje po njegovi politiki!
In komu bo to v korist ali škodo, to bo vedel presoditi tudi Vladimir baron Beck.
Češki naprednjaki proti nagodbi.
li r n o . 17. novembra. Izvrševal ni odbor češke napredne stranke za Moravsko je razpravljal o notra-nje-političneni položaju, ki je nastal vsled preosnove ministrstva. Sklenilo s«' je, da se pozove vsa češka javnost v boj z geslom: Brez narodnega sporazumi jenja s Cehi ni kakih državnih potreb, tudi ne nagodbe. Sprejela se je soglasno resolucija, ki izjavlja: Potrebno je organizirati trdno in na-
čelno nasprotovanje vladi ter zahtevati, da vlada brez ozira na nemški veto ugodi kulturnim, narodnim in socialnim potrebam češkega naroda. Šele potem, ako se to zgodi, bo opustil češki narod načelni boj proti vladi.
Proti ministru Abraha-movviczu.
Dunaj, 17. novembra. V tor-ko\ i seji državnega zbora vloži \ rse-nemški poslanec Iro interpelacijo na ministrskega predsednika proti imenovanj u parlamentarnega nasilneža viteza Abrahamo\vioza v ministrstvo. Interpelant bo vprašal nemške ministre, kako morejo spojiti s svojo častjo, da sedijo skupaj s kršiteljem parlamentarizma iz Badenijeve dobe. Obenem je izdal predsednik vsenem-škega društva za »Ostmarko« izjavo, v kateri se spominja, da je Abraha-movviez kot predsednik poslanske zbornice leta 1897. poklical policijo v parlament ter ljudske zastopnike z nasilstvom odstranil iz parlamenta. Vsenemci in sploh vsi nemški krogi Avstrije bodo baje zaničevali tiste poslane««, ki bi molče pustili, da bi nemški poslanci sedeli skupno z Abrahamoviczem v ministrstvu.
Italijansko vseučilišče.
Trst, 17. novembra. Italijanski deželni poslanci so brzojavili nauene-mu ministru ter izrekli obžalovanje, da vkljub soglasnemu sklepu deželnega zbora se še vedno ni izpolnila obljuba glede veljavnosti v Italiji napravljenih izpitov in dobljenih spričeval. Y brzojavki se nujno zahteva, naj se ta obljuba takoj izpolni Obenem so poslali italijanskim vseuči-liščnikom na Dunaj in v Gradec brzojavno priznanje za odločni boj.
I n o m o s t , 17. novembra. Nem-ški svobodomiselni (?) dijaki so imeli na vseučilišču shod, kjer so sklenili navdušene čestitke tovarišem na Dunaju in v Gradcu za brezobzirno odbijanje Italijanov. Nadalje so pozvali akademične oblasti, naj se z vsemi silami zoperstavijo nakani, da bi dobili v kraljevini Italiji napravljeni izpiti veljavnost v Avstriji, češ. da bi bilo to nezaslišano poniževanje znanstvenega ugleda avstrijskih visokih šol.
Klerikalizam na krmilu.
D u n a j , 17. novembra. Na slavnostnem zborovanju katoliškega šul-fera j na je rekel   nižjenvstrijski de-
želni maršal princ L i ee h te liste in: »Z vstopom dveh članov kr-ščansko-socialne stranke v ministrstvo še po mojem mnenju ni izključim razvoj v konservativnem smislu. Naša pozicija v vodilnih krogih se bo v bodoče ae bolj utrdila in razširila. Iz te^ra je razvidno, da kulturni hoj barona H očka nima sijajnih nad na uspeh v bodočnosti.« Potem je govoril o gibanju svobodomiselcev ter izjavil, da je nujno   potrebno, resno
misliti na spremembo državnega ljudskošolskega zakona.
Hrvaška obstrukcija v ogrskem parlamentu.
Budi m p e š t a , 17. novembra. Hrvaški odpor provzroča ogrski vladi hude skrbi. Vsi poskusi, da hi se hrvaško-niadžarski spor rešil mirnim potom, so se razbili na složnosti in odločnosti hrvaških poslancev, ki nočejo opustiti obstrukcije, dokler se ne odpravijo kričeče krivice ter se ne začno spoštovati hrvaška prava. — V včerajšnji seji državnega zbora se je nadaljevala podrobna razprava o avtonomnem carinskem tarifu. Najprej je bilo glasovanje po imenih o predlogu poslanca dr. S ur m ina, naj se spremeni naslov avtonomnega carinskega tarifa. Predlog je bil seveda odklonjen, nakar so govorili k S 1. hrvaški poslanci Bn dišav-1 j e v i č , Babić - G j a 1 s k i, Grah o v a c . V i n k o v i č . S u p i-1 o in Z a g o r a c. Zadnjima dvema je predsednik odtegnil besedo. Tudi o tem paragrafu se je moralo na predlog Hrvatov glasovati po imenih. K S 2. sta govorila poslanca dr. Š u r -m i n in dr. Po po v i č , a obema je predsednik kmalu odtegnil besedo. Razdraženost na madžarski strani je naraščala z vsako minuto. — Poslanec E i t n e r je pristopil ter zakli-eal: Koliko časa še hočete zlorabljati naše potrpljenje 1 Ali hočete, da začnemo s pestmi?« Posl. Nagv je očital hrvaškim poslancem breztnkt-nost in veleizdajo. Hrvatje so ostali mirni. Med odmorom je prišel v zbornico holehni predsednik J ust h ter rekel skupini madžarskih poslancev, da dogodki pričajo, da s sedanjim poslovnikom ni mogoče vladati. Danes obstruirajo Hrvatje, jutri lahko store isto nemadžarske narodnosti, zato je treba poslovnik preosnovati. Posl. M e z o f f v (socialist) : ^Potem pa pocrkamo mi!«
Za jutri zvečer so pozvani vsi Člani neodvisne stranke h konferenci.
LISTEK.
Čez trnje do sreče.
Povest. (Dalje.)
XX.
Čas. ki ga je Elvira dala Pavli, da premisli, ali sprejme snubitev grofa Rotte ali ne, je bil potekel. Elvira je čakala vse dopoldne, da ji pride Pavla naznanit svoj sklep, a ker se Pavla ni prikazala, je postala Elvira nemirna in se je začela bati. da so uresničenju njenih naklepov nastale nove ovire.
Zapazila je bila, da se je Mirko zadnje dni ni več tako zvesto držal, kakor poprej, pač pa zopet Pavli posvečeval svojo pozornost. To jo je zdaj vznemirjalo in začela se je bati, da je Pavla povedala Mirku, kaj je mačeha od nje zahtevala in da je Milko dal Pavli novega poguma kljuho-vati mačehi. Toda rekla si je, da bi bil Mirko gotovo zinil kako besedo o stvari, če bi bil podučen in da morda vendar še ni popolnoma prestopil na stran Pavle.
Po obedu se je Elvira umaknila v svojo sobo in ker Pavla ni prišla sama k njej, je poslala svojo hišno jo klicat.
»Milostiva žele z Vami govoriti, takoj,« je rekla hišna, ko je odprla
vrata v obednico, kjer je sedela Pavla pri stari gospe. To je bilo povedano s tako drznim tonom, da je hotela Pavla že poslati Elviri OSoren odgovor. Toda spomnila se je pravočasno, da ae sme pred posli pokazati, kakega mnenja je o svoji mačehi. Vstala je torej in odšla.
Elvira je malomarno slonela na zofi in držala v rokah časopis, v kate rein pa še ni bila čitala nobene vrste. Bila je bolj razburjena, kakor si je hotela sama priznati, kajti neprestano jo je mučila slutnja, da se ji Pavla naposled le ne uda. Zaželela si je pred vsem gotovosti, zahotelo se ji je izvedeti kar najhitreje, če je zmaga izvojevana, ali če ho treba boj nadaljevati in v tej želji je poslala po Pavlo.
Zavedajoč se važnosti trenutku, je bila tudi Pavla razburjenih živcev. Nedela je, da ne bodo izostali burni prizori in da pride do ostrih besed.Takih prizorov in takega prerekanja ni marala in hotela se je ogniti vsakemu prepira.
Ko je stopila pred Elviro, je bila bleda in apađlih lic in oči, a držala se je ponosno in pogumno.
»Poslali ste pome      kaj želite?«
Uvira je počasi odložila časopis, prekrižala roke na prsih in zamolko ter razdraženo rekla.
»Kaj želim? Kaj poč drugega kot odgovor. Upam, da si premislila moje želje in svete in da si pripravljena v svojem in v interesu cele ro-
dovine sprejeti zate gotovo jako častno ponudbo mojega bratranca.«
»Na to sem vam že zadnjič odgovorila,« je rekla Pavla, namenoma spoštljivo in skromno, da bi Elvira ne začela po svoji navadi vpiti. »Kar sem zadnjič rekla, pri tem ostanem.^< »Slušaj, Pavlal Ti ves, da se z menoj ni šaliti. Kol prijateljica ti svetujem. Kdo je tvoj zapeljivec. s katerim si dopisuješ skrivaj, sicer ne vem, ali da bi se mogla kdaj ž njim poročiti, to je izključeno. Hodi torej pametna in sprejmi grofa Hotta.«
»Ne,« je zopet mirno in tiho rekla Pavla. »Moj sklep je storjen in od tega me nihče ne odmakne. V tem oziru je vsaka beseda odveč, a je najbolj«, da grem, saj si drugega itak n imava ničesar povedati.«
Elvira se je le iztežka premagovala, da ni z ostrimi besedami napadla Pavle. A menila je, ker je Pavla govorila tiho in mirno, da je dekle le vse zbegano in da že omahuje in zato se ji je zdelo bolje, da še odloži odločitev.
»Premisli še enkrat moje svete,« ji je rekla s prisiljeno dobrohotnostjo. »To mi lahko veruješ, da ne želim »Irugega kot tvojo srečo in srečo cele rodovine, ki bi bila lahko za vedno uničena, če bi prišlo na dan, kako ljuba Vno razmerje imaš za hrbtom svojih staršev. Do jutri zvečer pa hočem na vsak način imeti jasen in določen odgovor.«
»Moj odgovor je bil že danes jasen in odločen, in tudi jutri ne more
biti drugačen, ker je moj sklep trden in ga ne more omajati nobena moč na svetu. Tudi premišljati nimam o ničemer več. ker sem že vse natančno premislila in proudarila.«
V/lic tej izjavi se Elvira ni udala. Y njenih očeh je pač večkrat za-blisnilo in njene ustne so trepetale nevolje, da ji Pavla kljubuje, toda ndušila je svojo srditost. Epu na zmago se pa ni odrekla in se mu ni hotela odreči, saj je bila vso svojo prihodnjost postavila na zenitov grofa Rotte s Pavlo in poskusiti je hotela vse in v porabiti, če treba tudi zadnja sredstva, da doseže svoj cilj.
S pritajimo jezo je odslovila Pavlo in se zaklenila v svojo sobo, da nemoteno razmišlja, kaj naj sedaj stori.
Bil je deževen novemberski dan. Tako grdo je bilo vreme, da ni mogel nihče iz hiše. Anton je take dni porabljal v to, da je spravljal svoje ra čune v red in pisal pisma, kar je navadno trajalo dolge ure, kajti tako delo mu ni ugajalo in lotil se ga je le redkokdaj. Tudi Mirko in grof Rotta sta ostala doma in Pavla je bila primorana ostati v njiju družbi. V začetku se je skušala ubraniti občeva nja s tem, da je sedla h klavirju in igrala kar ji je prišlo pod roke, samo da bi potekel čas. Grof Rotta je zvesto sedel poleg klavirja in se trudil, da'bi s svojimi vročimi pogledi obudil pri Pavli kak odziv, ki bi mu »lajal upanje, da bo uslišan. Elvira mu ni nalašč ničesar povedala o   svojih 1
prizadevanjih pri Pavli in mu je skrbno prikrivala, kako se ga Pavla brani, da bi ne izgubil poguma. Grof še ni vedel pri čem da je in zato je vstrajno zasledoval Pavlo, upajoč, da se mu naposled vendar odpre njeno srce.
Končno je bila Pavla tako utrujena od igranja, da je morala nehati. In sedaj je bila na milost in nemilost izročena grofu Rotti, ki se je takoj primaknil k nji in jo začel obsipati s komplimenti zaradi njenega igranja. Elvira je hotela, da bi grof mogel na samem govoriti s Pavlo in ji razkriti svojo ljubezen. Zato se je polastila Mirka in ga zvabila na drugi konec sobe ter ga zapredla v pogovor tako, da ni mogel posvečevati Pavli in gro fu nobene pozornosti.
Stara gospa, ki je prišla sem in tam v sobo, je vselej s hitrimi pogledi promotrila položaj in vselej ji je postalo tesno pri srcu.
»Temu je treba v kratkem narediti konec., je mislila sama pri sebi. »Pavlo mi trpinčijo, da kar hira, Antona delajo smešnega zdaj je zadnji čas, da posežem vmes.«
Živo je stari gospe v tej uri stopil v Spomin prizor, ko je Elvira v blazni boanoati priznala, da sovraži in zaničuje svojega moža in vso njegovo rodovino.
»Rekla sem ji takrat, da mi je čast mojih ljudi višja kot osebna sreča če je pozabila na to. naj si sama pripiše posledice.«
(Dalj* prihodnjič.)
kako bi se naj zdrobila hrvaška ob-strukeija. Hrvatje računajo na podporo tistih politikov v madžarski koaliciji, ki niso zadovoljni s politiko neodvisne stranke in ki so že izstopili iz stranke. Bivši minister P o 1 o n y i je že dal Hrvatom važne informacije in tudi bivši ministrski predsednik baron P a n f f v je izrekel očitno, da ne odobrava pooštrenja poslovnika napram Hrvatom ter obsoja postopanje obeh podpredsednikov. — V neodvisni stranki prevladuje mnenje, da je mogoče priti hrvaški obstrukoi-ji v okom le z odločnim, brezobzirnim postopanjem predsednika v parlamentu. Stranka je proti reviziji poslovnika.
Zarota v Črni gori.
Cetinje, 17. novembra. Včeraj je bil pred Zetskim domom velik shod, da je protestiral proti anarhistični zaroti. Shoda se je udeležilo vse eetinjsko prebivalstvo brez razlike strank (prostovoljno ali prisiljeno?). Sprejela se je resolucija, v kateri se z ogorčenjem obsoja anarhistični poskušam atentat na kneza ter se izreka veselje, da zarota ni bila skovana v Črni gori. Po shodu so šli vsi zboro-valei pred knezovo palačo ter prirejali knezu viharne ovacije. Knez Nikola je prišel na balkon ter se zahvalil. Po eeli Orni gori se prirejajo protestni shodi, v cerkvah pa zahvalne maše, da je bila zarota pravočasno razkrita.
Vstaši v Macedoniji.
Carigrad. 17. novembra. V kljub začetku zime postajajo vstaji čimdalje predrznejši. Sedaj že napadajo orožniške čuvajnice, kar se je zgodilo zadnje dni v Stracinu, Koso-vici in Obozmi. Vstaši so oboroženi Z modernimi repetirkami. orožniki pa s starimi Martinijevimi puškami. Turška vlada je znova poslala velesilam okrožnico, naj bi se zabranil novim grškim četam prestop, čez mejo. Tudi patrijarhat je razposlal noto, naj bi se nastopilo proti nasilstvom bolgarskih čet v Macedoniji.
Pariz, 17. novembra. Po londonskem zgledu se ustanovita tudi v Parizu in Rimu balkanska odbora iz odličnih publicistov in politikov.
Ustava na Ruskem.
Petrograd, 17. novembra. Izšla je statistika o delovanju sodnih in političnih oblast ni j v zadnjih dveh letih, odkar ima Rusija ustavo. V teh dveh letih so sodišča obsodila 2717 oseb na smrt; 1144 izmed teh so jih obsodila vojna sodišča. 1780 obsojenih so res obesili, oziroma ustrelili. 3268 oseb je bilo obsojenih skupno na 29.523 let prisilnega dela, 11.186 oseb pa je dobilo skupno 13.162 let ječe. V Sibirijo je bilo prognanih dosmrtno 502 osebi. Zaradi revolucionarnega gibanja je bilo obsojenih 14.624 oseb. Nadalje je bilo obtoženih 1114 založnikov in urednikov, zatrlo se je 97S časopisov, a 174 opozicionalnih časnikov je bilo obsojenih na 240.000 rabljev frlobe.
Dnevne vesti
V Izubijani 18 novembra.
— Občinski svet ljubljanski ima danes 18. novembra ob 5. popoldne sejo. Na dnevnem redu so: Naznanila predsedstva in poročila v zadevi novih volitev v upravni odbor mestne hranilnice; o računskem sklepu mestnega zaklada za leto 1906.; o prošnji »Zavoda sv. Nikolaja« v Trstu za podporo; o prošnji »Ljubljanske društvene godbe« za izredno podporo; o prošnji društva -Narodna šola« v Ljubljani za podporo za leto 1908.; o dopisu mestnega magistrata glede odstopa sveta Ane Dermastije na Zaloški cesti št. 3 v svrho uravnave te ceste; o delovanju »Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva« v III. četrtletju 1907.; o poročilu Ivana Dražila o zborovanju državne zveze delavskih posredovalnic na Dunaju; o vlogi restavraterja Iv. Kende za napravo saninca na mestnem posestvu pod Turnom; o prošnji Vinka Vojeviča za razširjenje gostilniške koncesije; o prošnji Ivana Anžiča za podelitev krčmarske in gostilniške koncesije; o prošnji Alojzija Rasbergerja za prenos gostil ni carske koncesije; o prošnji Uršule Ka-dunčeve za starinarsko koncesijo; o prošnji delniške družbe »Union« za odpis večje porabe vode; o prošnji A. Sušnika za odpis večje porabe vode; O uspehu cestne električne železnice v Ljubljani za prometno leto 1906.; Na dnevnem redu tajne seje so: Pred-sedstvena naznanila in poročilo o prošnji nekega magistratneg-a uslužbenca za zvišanje tedenske plače.
— »Slovenski Gospodar« in — učiteljstvo. Iz učiteljskih krogov slovenskega Staj er j a se nam piše 16. novembra t. 1.: Znano trobilo traban-tov klerikalne »Kmečke zveze«, mariborski »Slovenski Gospodar«, se v svoji 53. številki z dne 14. novembra t. 1. besno zaganja v gotoveljskega
nadučitelja, g. Pr. Brina rja, ki , je 3. uovembra t. 1. v Celju pri glav-I nem zboru »Narodne stranke za Šta-; jersko« govoril o našem ljudskem šol-j stvu ter se je pri tem, kakor pač umevno, dotaknil tudi naše »častite« duhovščine. Vemo, da to, kar piše »Gospodar«, g. Brinarja ne bode al-teriralo ni najmanje; kajti ni ga danes na Štajerskem uglednega slovenskega učitelja, ki bi ga že »Gospodar« ne bil oblatil v umazanih svojih predalih ter mu skušal škodovati. Ta list, »ljudstvu v pouk in zabavo«, pa si pri vsem tem še domišljuje, da njegova beseda kaj odtehta v naši javnosti! Revše misli, da smo še v onih časih, ko so učitelji, alias »šolmoštri«, polurni škornje »biksali«, zvonili ter stregli v cerkvi, ko današnji mež-narji . . Sicer bi ta mariborski neumnež vendar ne mogel pisariti takole: »Predno ste še vi bili na svetu, i n p r e d n o je še sploh bilo kaj modernega, liberalnega u č i t e 1 j s t v a , so že slovenski duhovniki s tisto vestno in sveto skrbjo, ki jo je katoliška cerkev že od nekdaj, ko se nihče drug ni brigal za šolo, posvečala pouku in izobrazbi ljudstva, pridno delovali v šoli, (to »delo« imamo še mnogi učitelji dobro v spominu!) ustanavljali šole in prinašali za izobraževanje mladine velikanske žrtve, bodisi duševne, bodisi denarne. . . . Sicer pa izbruhi politične strasti ne bodo slovenskega ttuhovništva niti za las premaknili s tistega stališča, na katerem je in na katerem mu njegova vest veleva ostati, (to prav živo vidimo posebno učitelji!) da namreč ima pri odgoji mladine cerkev gotovo veliko več govoriti, (aha!) kakor liberalno, v jarem »Narodne stranke« uklenjeno učiteljstvo.« — Backi v vaših poneumnevalnib mla-deniških in deviških družbah še mogoče to verjamejo, a drug nobeden več! Sicer pa le naprej tako. Učiteljstvo se ne boji boja in dobro ve, kaj je naloga njegova; ve pa tudi, za-k a j ga duhovenstvo tako strupeno sovraži. — V k 1 j u b vsemu vašemu hujskanju proti šoli in u č i t e 1 j s t v u pa izobrazba ljudstva vendar trajno napreduje; in to vas tako jezi, nas pa veseli! Cas narodove saino-osvoje bode došel: zato bode skrbelo učiteljstvo. Le hujskajte, a nas učiteljev ne bodete ugnali! Le govorite ljudstvu o hlapcih liberalnih učiteljev, kakor delate v uvodniku ravno iste številke svojega »Gospodarja«, a mi učitelji pa bodemo skrbeli in delali z vsemi silami na to, d a n a š e ljudstvo d u h o v e n s t v u več h 1 a p Č e V a 1 O ne bo. Čas mračnjaštva pojema, sicer počasi, a sigurno; to pa vas črna gospoda boli. Mi gremo naprej, a vas je strah! V tem grmu tiči zajec.
— Misijonarji v Borštu. Prijatelj našega lista nam piše: Po tržaški okolici se klatijo že en mesec sem misijonarji. Najprvo so bili v Dolini. Baje so iz Doline prišli, kakor je poročal »Slov. Narod« od 5. t. m. v Ric-manje, od koder so jo morali takoj popihati. Potem so se nastanili nekoliko časa v Bolj uncu in na prošnjo orožniškega postajevodjo in njegove soproge v Borštu so obiskali tudi Borst. Po prizadevanju poštarice, je bil vse te dni v zelenje okinčan vbod v cerkev. Ker me je vlekla radovednost kaj bodo ti Kristusovi namestniki ljudem lagali, sem šel tudi jaz nekega večera k pridigi. Cele pridige ne bodem navedel, ker ni vredno, da za take norčije jemljem prostor »Slovenskemu Narodu«. Dovoljeno naj mi bode torej navesti le nekatere podatke te pridige. Ker so misijonarji izvedeli najbrž od poštarice, da so v Borštu nekateri mladeniči liberalnega mišljenja, je eden njih v svoji pridigi med drugim na vse grlo zijal: »Ne verjemite v Kristusa, ne hodite k spovedi, metajte sv. hostjo pod noge ali zapomnite si dobro, datisti, ki ne bode odslej naprej pobožen in tisti, ki ne bode šel v te m času k nam k s p o v e d i , d a g a č a k a i n g a b o d e š e vtem letu z a d e 1 a h n-da in strašna katastrofa: nekaterih se bode lotila jetik a, nekateri se bodejo nahajali na smrtni p o -stelji v velikih in hudih bolečinah v bolnišnici nekateri pa ne bodejo mogli ne živeti ne umreti. Z eno besedo : Kdor ne bode pobožen innebodešel knamkspove-di, ne bode po novemu letu Živel.« Izgovor i vsi te besede, so se Stari ljudje na glas jokali in tresli kakor šiba. Posebno so se prestrašili otroci in proti — materam jokali in govorili v strahu: »Mati, ne, jaz ne bodem umrl.« Ali je to pravi Ali ne pride lahko do tega, da se iz strahu ne poloti kakega otroka bolezen, kar se bode baje zgodilo! Misijonarji SO napravili tem bogabo ječim ljudem glave kakor škafe. Vse se boji najmanjše stvarce. Stari ljudje, ki niso mogli k spovedi v cerkev, in ko 80 slišali kaj je misijonar pridigal, si ne
morejo dati od tistega dne miru, ker se bojijo, da morajo še v tem letu umreti. In to jih bode tudi spravilo v prerani grob, kajti kje je še novo leto? To so vzgledni Kristusovi namestniki!
— Stavka mm mariborske«
učiteljišču. Dne 16. t. m. je oddal 4. letnik mariborskega o. kr. učiteljišča deželnemu šolskemu nadzorniku gosp. Petru Končniku, kakor tudi svojemu ravnatelju gospodu Henriku Sohreinerju sledeče pismo: „IV. letnik o. kr. učiteljišča se Čuti zbog sledečih razlogov primoranega, se pritožiti Čez svojega učitelja iz zemljepisja gosp. Gabrijela Majcena. Pritožba: Ves letnik se strinja v tem, da predavanje omenjenega go spoda ne zadostuje, pripraviti gojence za zrelostni izpit. To se naj razvidi iz sledečih vrst: 1. Predavanje je večkrat stvarno krivo a) Napačno pojasnjevanje svetlobnih razmer v polarnem pasu. Predavanje: Le na severnem tečaju je dan dolg 24. ur. b) Nasprotstva med predavanjem in izpraševanjem glede vročega pasa. Predavanje: Najvišje stanje solnoa... suša. Izpraševanje: Najvišje stanje solnca . . . deževje. 2. Predavanje je večkrat neumljivo. Pojasnitev navideznega kretanja solnoa v enem letu je gojencem nerazumljiva. Predavatelj se je izrazil: Premišljeval sem čez to, hoteč letaiku to pojasniti, premišljujte sami, kako se naj to pojasni. 3. Postopanje pri predavanju je nepedagoško. Z gojenci IV. let. občuje kot z otroci: čuka jih za ušesa, naslanja se na nje i. t. d. 4. Opazka k izpraševanju. Ko neki gojenec dveh vprašanj ni popolnoma dobro odgovoril, ga je nahrulil omenjeni učitelj z besedami: „Vi niste za učitelja! Izstopite rajši !u Posledica tega je bila, da g oje ne o tudi na nadaljna vprašanja ni odgovoril in rezultat je bil negativen. Prošnja IV. letnika. Da se tem razmeram odpomore, prosi četrti letnik, da se nastavi akademično izobražen učitelj iz zemljepisja. Maribor, 15. nov. 1907.u Sledi 27 podpisov. — Danes v ponedeljek, 13. t. m., začne stavkati 4. letnik napram g. Majcenu s tem, da ne poseti njegove ure in bo stav kal tako dolgo, dokler iz zanesljivega vira ne izve, da je gosp. Majcen odstranjen. Od vseh strani dohajajo učiteljiščnikom priznanja za njihov korak, ne le iz učiteljstva, ampak tudi iz drugih krogov. O čemer so lekdanji učiteljiščniki sanjali, se je uresničilo. Vsi slovenski učitelji, ki so kdaj uživali neakademično, prav skopo izobraženost g Majcena in bili deležni priimkov iz Majenovega leksikona, se nikakor ne Čudijo, da je prišlo do stavke. Globoka ogorčenost, povzročena ne le po Majcnovem nepedagoškem nastopanju, pri katerem se vrste izrazi, ki jih količkaj olikan človek ne rabi in odkrivajo telesne hibe posameznika, ampak tudi dalje po njegovi plitvi znanosti, zasoljeni z neslanimi anekdotami, ki bi naj oživele pouk, a zadenejo nasprotno, in po krivičnem postopanju pri raz-redovanju itd. itd., se je morala polastiti nevolja tah mladih ljudi in prikipeti do vrhunca. Ker se legalnim potom ni dalo ustvariti zdravih raz mer, moralo se se je dijaštvo oprijeti skrajnega sredstva, stavke. Ne bilo bi tega treba, da bi šolska oblast pravočasno storila potrebne korake v prid bodočih vzgojiteljev mladine! Žalostno je res, da na tako važnem zavodu, kakor je učiteljišče, životarijo učitelji s predpotopnimi nazori, elementi, ki sodijo že zdavnaj med staro Šaro.
— Iz graskega vseučilišča.
Kakor smo v soboto brzojavno poročali, rektor graške univerze spomenice slovenskega dijaštva n i sprejel, češ, da je preostra. Id kaj se je zdelo rektorju preostro ? V spomenici se je konstatiralo, da so nemški burši zabranjevali vhod slovanskim dijakom, Češ, da smejo na univerzo le dijaki nemške narodnosti, ki so člani „Sudmarke", oziroma „Sohulvereinau. To da delajo po naročilu rektorata. To dejstvo se je konstatiralo z imenovanjem ^nesramna lažu (empb-rende Luge). No, in njegova uiagni-floenca gospod rektor so rekli, da se to ne spodobi! Smešno! če kdo zlorablja akademično oblast, to se zdi menda nemškemu rektorju prav, če to stori Nemec. Radovedni smo, kako stališče bi rektor zavzel, če bi kaj takega napravili slovenski dijaki. Ali ni to poniževalno za akademično oblast, ki zabranjuje tako nesramnost označiti s pravim imenom, namesto da bi z vso strogostjo nastopila proti tej zlorabi in brezobzirno krivoa kaznovala! Daleč smo že prišli! Ne samo da rektor, oziroma akademični senat nima moči, da bi zabranil take, vse-učiliščna tla in akademično svobodo žaleče nastope, še zagovarja jih! In potem naj imamo Slovani še obzire na take rektorje, češ, da so v mučnem položaju. Kaj to nas briga! Pa naj o pravem Času skrbe, da bo kaj takega nemogoče! Slovani smo že siti z o žirom na mučni položaj rektorjev prenašati različne neslanosti in ža-
ljenja od strani nemškega dijaštva in od strani nemških nacijonaloev. ki zasedajo vseučiliščne stolice Eno je, kar   zahtevamo: enakopravnosti.
Enakopravnost z nemškim di-j a š t v o m Mi nismo nikaki gostje, ampak polnopravni oives academici! To smo in hočemo tudi biti. Kdor nam to pravo krati, ta je naš nasprotnik in proti temu ni-kakih ozirov, inagari Če je v še tako mučnem položaju. To si naj akade-mična oblast zapomni! Kadar bo rektor ne samo rektor nemškega, ampak tudi nenemškega dijaštva. tedaj utegne potrkati na vrata naše obzirnosti in gotovo se mu bodo odprla. Dokler pa smo mi v rektorjevih očeh in očeh univerzitetnih slug manj vredni, je naše vodilo samo eno: zob za zob. — Slovansko dijaštvo skliče v najkrajšem času shod, na katerem se bo dogovorilo o nadaljnih korakih. Ne vemo sicer, kaj se bo sklenilo, a eno je gotovo: če besedam rektorjevim, da nastop nemškega dijaštva obsoja in obžaluje in da poskrbi, da se kaj takega ne bo več pripetilo, ne slede dejanja, potem bo konec potrpežljivosti in posledice si naj mero-dajni krogi sami pripišejo!
— Napreden list na Koroškem. Kakor smo že javili, prične v kratkem izhajati napreden list za koroške Slovence. Novi list se bo tiskal v Kranju in bo izhajal vsak teden. Imenoval se bo „KoroŠeou. Prva številka izide prihodnji petek. Naj bi novi list, ki bo velikega pomena za slovensko stvar na Koroškem, podpirali vsi napredni Slovenci
— Porotna obravnava proti
„Slovencu" radi žalitve gojenk višje dekliške šole za časa državnozborskih volitev bo v ponedeljek, 2 decembra. Zaslišanih bo baje okrog 60 prič.
— Iz jUStiČne Slntbe. Svetnik višjega deželnega sodišča v Gradcu dr. Alojzij Fohn je dobil značaj in naslov dvornega svetnika. Za deželno sodne svetnike so imenovani: okrajni sodnik v Škofji Ljki Juri Šumer, ki je imenovan tudi za predstojnika okr. sodišča na dosedanjem službenem mestu, sodni tajnik Josip Fon v Gorici in in okrajni sodnik v Buzetu dr. Henrik Stepančič, oba za Gorico.
— Iz službe finančne straže
Premeščeni so: Nadpaznika Peter Dižaj iz Novega mesta v Radov-ljico in Vincenc Perpar Kranja v Žužemberk, pazniki Ivan R u p -ni k iz Žužemberka v Kranj, Anton Koli iz Litije v Metliko in Feliks Gruber iz Metlike v Litijo.
— Učiteljske usposobljenostne skušnje za ljudske in meščanske
sole so bile te dni. Oglasili so se k njim 103 kandidatje, oz. kandidatinje. Aprobirani so bili: 1.) za meščanske šole: Anton Ar ko, def. učitelj na II. mestni deški šoli v Ljubljani; Maks Hočevar, def. učitelj v Šoštanju ; Anton Lenarčič, def. učitelj v Št. Vidu nad Ljubljano; Henrik R o s t r 0 g , def. učitelj v Znaj mu j Zofija Ciani, suplentiujn na vadnici v Gorici; Ema Scharlach, vadnična učiteljica na ženskem učiteljišču pri ursulinkah v Celovcu; s. Emilija W a g n e r, učiteljica v uršulinskem samostanu v Škofji Loki; s. Zofija Wilcher, učiteljica v uršulinskem samostanu v Ljubljani. B. Dopolnilne sku šnje so napravili: s. Ivana Kremžar, učiteljica na meščanski šoli pri uršnlinkah v Ljubljani ; s. Emilija W a g n e r (glej" zgoraj!); Franc Staufer, pomožni učitelj v Pilštanju na Štajerskem; Anton Vode, prov. učitelj v Za-gradcu; Ivan Bertot, def. učitelj v RunČah na Štajerskem; s. Marija Finžgar, učiteljica na zunanji dekl. šoli pri ursulinkah v Ljubljani; s. Antonija K r ž i š n i k, učiteljica pri ur Šulinkah v Ljubljani; s. Mar. Rodič, učiteljica v uršulinskem samostanu v Ljubljani; s. Leopoldina GrČar, učiteljica v uršulinskem samostanu v Škofji Loki. C. Specijalno skušnjo iz francoščine je prestala Vita Kersnik, abiturij en tinja na Brdu. D. Za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom: Božidar B etr iani, prov. učitelj v Ribnici; Josip Bohinc, prov. učitelj v Pišeoah na Štajerskem; Bogomir G o v e k a r, pomožni učitelj na II. mestni deški ljudski šoli v Ljubljaci; Ignacij Hude, provizo-ričen učitelj v Mirni peči; Ludvik Koželj, provizoričen učitelj v Žužemberku; Viktor Mihelič, provizoričen učitelj v Št. Vida nad Ljubljano (z odliko); Josip Petrič, provizoričen učitelj v Sromljah pri Bre-žioah; Edvard Praprotnik, provizoričen šolski vodja v Devinu ; Egidij Schitfner, provizoričen učitelj v Mirni} Franc Št u l ar, provizoričen učitelj v Petrovi vasi j Franc V a d -na l, provizoričen učitelj v Št. Petra pod Sv. gorami na Štajerskem; Josip Velkavrh, provizoričen učitelj v Trbovljah Vodah; Alojzij V oglar, provizoričen učitelj v ArtiČah; Franc Zagoreo, provizoričen učitelj v št. Jerneju; Matija Žitko, provizoričen
učitelj v Sodražioi j I^an K e r ž i č . provizoričen učitelj v Čadramu; Antonija Albreoht, prov. učiteljica v Ti niči; Marija ArzenŠek, provizo-rična učiteljica v Trbovljah; Marija Bi ten c, prov. učiteljica v Šmartnem pod Šmarno goro; Marija Brolih; bivša prov. učiteljica v Strugu; Ana C i uha, učit. suplentinja pri Sv. Duhu pri Radgoni; Margarete C u n d i č , pomožna učiteljica v Lioht^nt arnovem zavodu v Ljubljani; Marija Cepin, prov. učiteljica na Dunaju (z odliko); Roza Čeme, učiteljica na privatni dekliški šoli pri ursulinkah v Ljubljani; Franca Čerov, prov. učiteljica v Hrv. Brodu; Karolina Gams, pro-vizor čna učiteljica v Srednji vasi v Bohinju; Marija Gomilšek, prov. učiteljica na Dunaju; Karolina Gre-ber, učit. suplentinja pri Sv. Florjanu pri Rogatcu; Marija H a b e, bivša prov. učiteljica na urftulinski dekliški Šoli v Mekinjah: Ana H i n -terlechner, prov. učiteljica v češ-njevcu; Elizabeta Jug, provizorična učiteljica v Podovi; Marija Jurjev-čič, prov. učiteljica na ^rnem vrhu; Marija Kalin, prov. učiteljica v Šmartnem pri Litiji; Eriha Kastrevc, pomožna učiteljica v Gradcu; Alojzija Kavčič, učit. suplentinja na Ponikvi; Amalija K e o e 1 j , prov. učiteljica v Šenčurju pri Kranju; Emilija K napič, prov. učiteljica v Artičah; Julijana Kocijančič, prov. učiteljica v Studencu; Bibijana Ko i Še k, učiteljska suplentinja na Vranskem; Pavlina Kosec, učiteljska suplentinja v Podovi; Zofija Kralj, prov. učiteljica v Zavrču; Marija Le bar, prov. učiteljica v Ljutomeru; Marija M a rok, prov. učiteljica v Hinah; Ivana Mer h ar, prov. učiteljica v Loškem potoku: |Ivana Orel, prov. učiteljica v Vremu: Hermina Peče, pom. učiteljica na mestni nemški dekliški šoli v Ljubljani; Pavla Potočnik, prov. učiteljica v Komendi (z odliko); Friperika Ran-z i n g e r, učiteljica na nemški privatni šoli na Savi - Jesenicah ; Adela Reven, pom. učiteljica v Kočevju: Albina Run ovc, prov. učiteljica v Št. Ilju pri Slov. Gradcu; Ljudmila Skrbinšek, učit. suplentinja pri Sv. Marjeti na Dravskem polju; Ema Schmidmaver, bivša volonterka na mestni nemški dekliški šoli vLjub-ljani; Ema Sohott, pom. učiteljica v Šodražici; Emilija Tre o, učiteljska suplentinja v Laporju; s. Ivana Velika nje, užiteljica na privatni dekliški Šoli pri ursulinkah v Ljubljani; Marija Veselic, prov. učiteljica v Budanju; Eleonora V o duš ek, prov. učiteljica v Trbovljah; Josipina Vrče, učit suplentinja v Žužemberku; Marija Windischer, učiteljica na privatni dekliški šoli pri ursulinkah v Ljubljani; Julijana Z a 1 o k a r, prov. učiteljioa v Kopanju; Alb. Z a v aš ni k, učit. suplentinja v Št. Petru v Medvedjem salu; Ivana Zupan, prov. pom. učiteljica na mestni slov. dekl. šoli v Ljubljani (z odliko); Marija Zupane k, učit. suplentinja v Vojniku pri Celju j za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom: Karel G ruden, prov. učitelj v Me-hovem. Ena kandidat in a za meščanske šole in trije kandidatje za ljudske šole so bili reprobirani; 1 kandidat in 3 kandidatinje za ljudske šole so med skušnjo odstopili, 2 kandidata pa k skušnji nista prišla.
Iz gledališke pisarne. Jutri, v torek, (par) se ponovi Medvedova petdejanjska drama „Za pravdo in srceu. — Dne 10. decembra praznuje petindvajsetletnih svojega umetniškega delovanja gospaBorštnikova, katere ime se bode moralo imenovati med prvimi v zgodovini slovenske umetnosti. Za svoj Častni večer izbrala si je dična naša heroinja Ibse-novo nNorou, ki spada med nje najboljše vloge.
Slovensko gledališče. Včeraj
smo doživeli popoldansko premiero. Prav tako.  Sicer  bi igrokaz ne bil dosegel tolikega priznanja, kakor mu ga je ploskalo dobro razpoloženo popoldansko občinstvo, ki je hišo napolnilo. Igra sama na sebi ni slaba in ima etično jedro. Slike so posnete iz Jul. Verno ve povesti   „Otrooi kapitana GrantaJ in se le prva in zadnja slika vršita „Na pustem otoku". Tudi igralo se je vobče zadovoljivo Razun gg. Dragutinovi ca in Nu-čiča nam je to pot ugajat tudi g. Toplak  kot angleški  lord in g. Povhe v vlogi   zakrknjenega mornarja Buroka. G. Dan ilo je učenjaka Paganela  pač   pretiraval   v njegovi raztresenosti, saj ni vseskoz samo komična figura.  Kapitan  Wilson je bil premlad in preokoren j  videlo se mu je, da £a še zelo moti  blesk svetilk in  pogledi   tisočerih   oči. Nervozno lady Arabelo je dobro dala g. Danilova s primerno dolgočasnostjo, tudi g.   Kreisova   in   gpč. Groszova sta storili,  kar  se je dalo napraviti iz malih vlog. Za zabavo pa sta skrbela g. Vaverka in  gpi.  Skr d liko v a ta v moški,  oni pa v ženski obleki. Pevska in plesna vložka sicer moti značaj igre,  a ker sta dobro pela in  graciozno   plesala, jima je obČinsvo radodarno aplavdiralo; dru-
giS naj jih taka pohvala nikar ne zapelje, da bi točko ponavljala. Igra traja kljub vsem okrajšavam 3 ure, zato dolgosti nikar ne še nategati. Oprema našega odra je kakor znano, revna; zato je opremna igra pač riskirana stvar. Nekateri nastopi ansambla so bili netočni, tudi vkroa-vanje v čoln se ni posrečilo, vso iluzijo pa pokvari režiser, če vrže steklenioo, ki jo „izroča valovom in viharju", na trda tla, da kar zaropoče. To so sioer malenkosti, ki jih v drugič ne bo treba omen.ati. — Zvečer smo videli zopet enkrat izvirno dramo na slovenskem odru. Za večino sedanjega gledališkega občinstva je Medvedova tragedija pač noviteta, za kai jo je razglasil gledališki list. Uprizorili so jo domači igralci že koncem sezone 1898 99 na svojo roko in v svoj prid; takrat je igra izborno uspela, vdaj vnanji uspeh je bil tolikšen, kakor ga doživi malokatera izvirna domača stvar pred ljubljanskim občinstvom. »Sedanje gledališko vodstvo je prav ukrenilo, da je dalo naštudirati „Za pravdo in srce" začetkom sezone, ko je zanimanje za dramo še sveže; obilni poset — gledališče je bilo razprodano — ter burno ploskanje je dokazalo, da naše občinstvo rado vidi izvirne igre, samo — dobre morajo biti. In pisatelj mora tudi že imeti svoje dobro ime, da mu naša publika kar vnaprej zaupa, sioer menda ni kmalu kje toliko skeptične kritike a priori kakor pri nas: ljudje rajši ne gredo v gledališče, kakor da bi si morali napraviti lastno sodbo o vrednosti izvirnega dela. Takratna kritika je sprejela Medvedovo dramo z odobravanjem; seveda je bilo čuti nepovoljne opazke radi predolgih monologov ; tudi se je upravičeno očitalo nekaj neverjetnosti v dejanju in značaju oseb. V prvem pogledu je pesnik marsikaj popravil, značajev seveda ni bilo mogoče premeniti, vendar je ostalo še nekaj hib, ki igri ne dado priti do popolne veljave. Kakor je v dejanju dokaj efektnih, utem-ljeno tragičnih prizorov, tako slabe dolgovezni monologi in dialogi živahnost v razpletanju dejanja. Stari Grajan na primer, kakor je simpatična oseba, je preveč gostobeseden; nočni prizor med Dizmom in Andrejem trpi radi prerekanja med obema; mučno se pa vleče zadnje dejanje. Katastrofa mora nastopiti z brutalnostjo kot neizprosna posledica konfliktov v hitri posledici činov; več dejanja, manj besed in solz in tarnanja! Pesnik je s posebno ljubeznijo izklesal tri značaje: starega Grajana, Aodreja in Dizma. Tudi gospa Barbara je dovolj markantna osebnost, manj njen sin Erazem, ki ga odlikuje mlademu plemiču neprikladna sentimetalnost, Katarinin značaj je pa problematične vrednosti. Dobro orisan tip kmetiškega voditelja je stari Lokvanec, prava stara grča. Gospa Borštnikova kljub dobremu igranju ni uspela, je pač težko kreirati vlogo negotovega značaja. Dosti laglje je pogodila gospa Danilova samozavestno, ponosno grajŠčakinjo. G. Toplak je pokazal v svojem Grajano, da je prav porabna moč, Če se za vlogo zavzame. Ugajal je v igri, maski in govorici. Tudi gospodu Haasenu z veseljem priznamo, da je Erazma igral z dobrim umevanjem. Intrigantske vloge ugajajo g. D ragu-tinoviću, zato je tudi občinstvu ugajal, kot samogoltni oskrbnik Dizma, ki, mimogrede omenjeno, nastopi večkrat kot deus ex maehina. Gosp. Nučič je razburljivega ljubimca Andreja reprenzetiral z vsem njemu lastnim temperamentom in gospod Buk sek je kot stari Lokvanec splošno ugajal. Gg. Danilo, Vaverka in Povhe so zadovoljili, graščak na Belniku bi v družbi dame ne smel sede nog križem držati in sel deklamira svoje besede v salonu kar s klobukom na glavi. Če bi igralci vedeli, koliko škodi njih uspehu preglasna suflc-rka, bi ji odločno zabranili glasno šepetati. — Gledališče je bilo vse zasedeno, opazili smo dokaj tujcev. Predstavi je prisostvoval v intendantski loži avtor drame gospod Anton Medved, občinstvo, posebno dijaštvo, mu je burno ploskalo. Za reprizo bo treba dramo precej skrčiti, posebno v petem dejanju marsikaj črtati, sicer postane občinstvo nepo-trpežljivo, ko se bliža enajsta ura ponoči.
Izvirna slovenska veseloigra.
Pisatelj dr. Fran Detela je spisal veseloigro „Dobrodušni ljudje" in jo izročil intendanoi slovenskega gledališča v Trstu. Dejanje so godi 1813. v Novem mestu in je povzeto po resničnem zgodovinskem dogodku. Igra se vprizori v tekoči sezoni.
Narodne dame so imele v soboto zvečer pod predsedstvom gospe Franje dr. Tavčarjeve v „Nar. domu4 sejo, na kateri so se posvetovale, kako bi se dalo pomagati slovenskemu gledališču, da bi se rešilo financialne stiske, v kateri se nahaja vsled tega, ker ne dobiva deželne podpore. Gospa dr. Tavčarjeva je pri seji pročitala pismo, ki
ji je došlo med posvetovanjem in v katerem se naglasa, da bi pomožna akcija za slovensko gledališče ne bila potrebna, ako bi tisti Slovenoi in Slovenke, ki sedaj polnijo nemško gledališče, zahajali k slovenskim predstavam. Sprožili so se pri posvetovanju razni načrti za pomožno akcijo, toda kaj deti uiti v nega, kakor Čujemo, se še ni sklenilo.
Družbe sv. Cirila in Metoda 186. vodstvena sela se je vršila dne
6. novembra; prisotni so bili: prvo-mestnik SenekoviČ, odborniki: Sveteo, Hudovernik, dr. Svetina, Črnagoj, dr. Novak, Pa-hernik, Vrhovnik, dr.Žerjav; odsotnost je opravičil dr. Mrhar. Prvomestnik poroča o novoustanovljeni podružnici družbenega tržaškega šolstva v notranjem delu Trsta za katero šolo se je nanovo imenoval učiteljem g. Rudolf Reja. Ustanovitev družbene šole v Krminu je zagotovljena, ker je trgovsko-obrtna zadruga v Gorici v tem kraju kupila poslopje, v katerem bodo na razpolago prostori za slovensko Šolo. Nato poroča odbornik Hudovernik o zadevah družbenega mila. Dogovori radi raz družbe obstoječih pogodb za družb no milo so v tiru, nakar bo mogoče stopiti v zvezo s samo narodnima tvrdkama, ki proizvajata milo. O poročilu dr. ^erjava se sprejme predlog, da se družbenega založnika vž'galic g I. Perdana naprosi, da založi novo obliko škatljic, takozvani športni format, ki naj bi se prodajal po 4 v; od teh 4 v bi 2 v pripadla, poleg običajnega založ-nikovega doneska, čista družbi sv. Cirila in Metoda. Sprejme se predlog, da se podele gospodom prodajalcem večji popusti. Na podlagi načrta g. c kr. nadinženirja Hilberta poroča odbornik Hudovernik o nujno potrebnih zgradbenih preuredbah na Muti. Definitivno se sklene otvoriti s pomladjo mešana dvorazrednica na Muti; dalje se naroČi odborniku Pa-herniku, da pod svojim nadzorstvom izvede nujno potrebo preuredbe na družbenih poslopjih ter končno tudi dovoli novoustanovljeni narodni posojilnici brezplačni prostor v družbeni graščini na Muti. Nadalje se je vršil pogovor o poljudnem listu za Slovence na štajerski periferiji. Nato se je sklenilo, da začne družba z novim letom izdajati svoje glasilo. Končno se je še vršil daljni razgovor o družbenem šolstvu v ^rstu. Po rešitvi nekaterih tekočih zadev je prvomest-nih sejo zaključil.
Odborova seja „Društva slovenskih književnikov in časnikarjev" bo v sredo, 20. t. m., ob Šestih zvečer v uredništvu „Sloven-skega Naroda". Ker se bo pri tej seji definitivno sklepalo o prireditvi Trubarjeve slavnosti, se gospodje odborniki vljudno prosijo, da se te seje zanesljivo udeleže.
Ztbavni večer „Sokola I v Ljubljani" je bil v soboto zvečer v Zupančičevi gostilni na Martinovi cesti. Prišlo je nanj toliko občinstva od blizu in daleč, da je nad polovico ljudi moralo oditi. Sokolova telovadnica v ^Narodnem domu", bi bila komaj zadostovala za vse. To dokazuje, koliko simpatij uživa to mlado sokolsko društvo. Večer je otvoril podstarosta brat dr. Pestotnik, ki je izražal veselje nad toliko udeležbo in pojasnjeval pomen priredbe, na kar je govoril o sokolski nalogi. Bičal je dejstvo, da se pri nas toliko govori nemški po cestah in doma, da kupujemo *voje potrebščine pri tujcih, in da mnog Slovenec vede in hote podpira našega narodnega sovražnika. Da bi se narod vzbudil iz tega opasnega spanja in se iztrgal iz tega nevarnega položaja, ustanovila so se narodna društva, med katera spada tudi Sokol, ki ima nalogo, vzgojevati narod kulturno s sistematično telovadbo. Pozival je, naj bi vsakdo podpiral sokolska društva s tem, da vstopi vanj a kot telovadec  ali pa na kak drug način.
V Sokolu ni razločka med nikomur, vsi smo si bratje, svobodni in demokratični. Viharno ploskanje je sledilo navdušenim in navduševalnim besedam.
V imenu zveze slov. sok. društev je pozdravil navzoče brat Kaj zel j in se veselil, da se društvo tako dobro razvija. Ostale točke vsporeda je izpolnilo izborno petje društvenega pevskega zbora, izvrstno igranje na klavir (gosp. Počivalnik) in gosli (gosp. Goetzl), krasno solopetje (g. Križaj) ter komični teroet „Janez Cmok na zatožni klopi« (peli gospodje Križaj, Medic in Počivalnik), ki je vzbudd obilno prisrčnega smeha. Po vsporedu se je razvil živahen ples, ki je trajal do jutranjih ur. Prireditelji smejo biti s tem večerom v vsakem oziru zadovoljni, kakor so bili tudi vsi udeleženoi z njih prireditvijo.
Malensuov večer sta priredili snoČi v hotelu „pri Štruklju" šent-peterska moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda. Obisk je bil prav dober, vendar smo še marsikoga pogrešali. rZvon" je prav lepo zapel par pesmi, igranje na klavir je bilo isto tako sprejeto s ploskanjem; bogat srečolov je prinesel srečolov-
cem obilno lepih dobitkov, za katere so se v veliki meri potezali a rado-voljnim nakupovanjem srečk pri ljubeznivih prodajalkah, živa Martinova gos se je pa zlicitirala za približno 20 K. G. župnik Beroe je navzoče občinstvo navduševal, naj se oprimejo naše šolske družbe, ki ima tako važen pomen za naš naroden obstoj v naših obmejnih krajih. Bil je lep večer, ki se je dostojno završil na čast nepozabnemu, za narodov blagor vnetemu svečeniku Martinu Malenšku.
601etnieo rojstva obhaja danes češka pisateljica Eliška Krasno-borska v Pragi, urednica ženskega lista „Ženske Listya.
Podratenje moke. Mokarji po-draže z današojim dnem moko za dva vinarja pri kilogramu.
Deželna vinska pokusevalna
Uot se otvori V sredo dne 20. t. m. ob 7. zvečer.
Smrtna   nesreča   na lovn.
Znani narodnjak in rodoljubni mož lesni trgovec g. Josip Mankoč iz Trsta je bil v soboto na lovu v Smi-helu pri Št. Petru na Notranjskem. Po nesreči je solovou plaČdnemu natakarju Karlu Spieglu spodrsnilo, da je padel. Pri tem se mu je puška sprožila in strel je zadel 5 metrov oddaljenega Mankoča v spodnji del telesa tako nesrečno, da je bil v 8/i ure mrtev. Res tragična smrt. Pokojnika prepeljejo jutri pop ob 3. v Trst.
Prošnja. Iz krške okolice se nam pošilja sledeča želja s prošnjo, da jo objavimo: Letos so pridelali naši vinogradniki toliko in tako dobrega vina, kakor že veliko let ne. Zato je bil zadnji vinski sejem v Krškem tako obiskan kakor še nobeden. Da se je naše vinarstvo tako opomoglo in da so se vpeljali vinski sejmi, ki vinsko kupčijo zelo pospešujejo, za to gre v prvi vsti hvala našemu županu dr. Romihu in vinarskemu komisarju Gombaču. Ker je pa ob Savi in Krki še veliko dobrega vina, ki mu cena že skoro pada, zato sta s tem omenjena gospoda naproŠena, da bi v kratkem n. pr. prve dni decembra priredila še en vinski sejem.
Interesenti.
Celjska čitalnica je imela v soboto, dne 16. novembra svoj občni zbor. Ob tej priliki se je enoglasno sklenilo, imenovati mnogoletnega predsednika narodne čitalnice v Celju* g- odvetnika dr. Josipa Ser-neca častnim članom v priznanje zaslug, ki si jih je stekel za to društvo.
100letnico slavi prihodnjo jesen celjska višja gimnazija.
Sleparska železniška uradnika. V Celju so aretirali in pripe-ljeli na Dunaj dva uradnika južne železnice, ker sta skušala pod imeni dr. Engelbreoht in Waldmann izvabiti pri postajni blagajni v Poljčanah 42.000 K za hrastove tramove.
Železnica čez Radelj. Načelniki okrajnih zastopov v Losoncu, Ivnici in Marenbergu so dobili dovoljenje železniškega ministrstva za pripravljalna dela, da se zgradi železnica iz Vuzenice mimo Marenberga čez Radelj do Sulpske, oziroma do Koflaške železnice pri Zelenem Travniku.
Na svojo ženo |e streljal iz revolverja posestnik Val. Podgoršek v Tržišču pri Slatini. Obsojen je bil pri okrožnem sodišču v Celju v trimesečno ječe.
Za italijansko vseučilišče so
demonstrirali v petek v Gorici. Demonstriralo je okoli 150 oseb večinoma dijakov. Včeraj je bil v Gorici protestni shod Lahov zaradi zavlačevanja rešitve laškega vprašanja od strani vlade.
Tržaške demonstracije. Tudi v soboto so bile v Trstu demonstracije za italijansko vseučilišče. Udeležilo se jih je do 400 oseb, samih nezrelih pobičev in otrok. Zaprli niso nikogar.
Po vzoru „Nar. del. organizacije V Trstu" se mislijo organizirati slovenski in hrvaški delavci na Reki.
Nasilnež.   221etni delavec Ant Hrovat iz Vipave je v Trstu v pijanosti nekega mornarja tako ob tla vrgel, da se je težko na nogi poškodoval.
Zaradi verske blaznosti so
oddali v Trstu v blaznico 65let.no Marijo U 1 r i h, ki je zblaznela v jezuitski cerkvi.
Kap {e zadela v Trstu' 491et-
nega voznika Ivana Lukšiča, ki je bil takoj mrtev.
Z ■ Strupll se je v Trstu 5 41 e t ni delavec Alojzij Pertot iz neznanega vzroka.
Za poškodbami le umrla v
Trstu 71etna Uršula Princi č. Povozil jo j"e nepreviden voznik, ki je vsled tega zbežal v Italijo.
Poneveril je v Trstu 31 letni Jožef Svanut svojemu sodruž-niku prodajalcu produktov V i k t o r ju M u 11 e r j u 800 K. Zato ga je dal zapreti.
. Tri metre globoko le padal v
Tržiču na Primorskem 281etni mizar Dominik M o š k i n in se tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v goriško bolnioo.
Burna Martinova. Danes in v soboto ponoči je mestna policija areto-vala 13 oseb in sicer zaradi razgrajanja in ležanja na cesti, eno umobolno, eno zaradi sumljivega stikanja po hišah, eno zaradi istega delikta in javnega nasilstva, dve zaradi težke telesne poškodbe. Sobotna noč je bila sicer nekoliko glasna, a ko je policija odvedla v samoto nekaj vinskih bratcev, ki niso marali za opomine, ampak kar naprej krulili po ulicah, pa je bil mir. Enega so morali spraviti v varnost tudi, ker je nezavesten ležal na cesti. Semtertja so si skočili, kakor običajno nekoliko v lase, a kmalu so se zopet sprijaznili in domovina je bila rešena. Vsa drugačna pa je bila včerajšnja noč, posebno še po dvanajsti uri. V Kramarjevi gostilni na Dolenjski cesti so si skočili v lase zaradi psovke »siurkovec«. Začeli so delovati kozarci ter je pa delavec Jožef Keršič Andreja Bitenca na glavi znatno poškodoval. Keršič je bil are-tovan, Bitenca so pa obvezali. — Ko je prišel zvečer posestnik gospod Pran Bergant domov, je naletel za zaprtimi vratmi nekega neznanega človeka, kateri je hotel uiti in skočiti s L nadstropja, pa se mu ni porečilo. Ko je prišel neznanca pozdravit policijski stražnik, se je ta varnostnemu organu uprl in le s težavo so ga spravili za zapah. Navedenec je 1883. leta v Kožarjih rojen in hlapec Fran Eržen. — V obližju mitnice na Dunajski cesti so si skočili v lase dve nasproti si došle gruče ljubiteljev sladkega nektarja. Obdelovali so se prvotno le z besedami, a ker te niso dovolj zalegle, se je začel dejanski te-pež. Pri tepežu je zadobil prevozniški hlapec Pran Lipar v hrbet s Čevljarskim nožem (knajpom) skoraj 2 cm široko in zelo globoko rano. Lipar ju je dal osrednji stražnici policijski zdravnik g. dr. llhier prvo pomoč, potem so ga pa z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnišnico, napadalec pa je bil v osebi ključavničarskega pomočnika Franceta Homovca iz Spodnjega Logatca aretovan. Istočasno so funkeijoiiirale vse varnostne priprave. Policija, rešilni voz, a tudi zeleni voz je moral v akcijo, da je vozil v brezplačni hotel goste, ki so bili že tako »utrujeni«, da sami niso mogli hoditi. Bilo je še več manjših prask, a jih je policija pomirila z lepo, ter je le v potrebnih slučajih energično nastopala. Krivci so bili kaznovani deloma policijsko, in le kateri tega niso bili »vredni«, pr idejo k deželnemu, oziroma okrajnemu sodišču.
V Ameriko jo je včeraj hotel popihati 1887. leta v Zagradi rojeni in v Šmarjeto pristojni Ivan Kocjan, še predno je nosil sabljico prepasano. Nakano pa mu je na južnem kolodvoru preprečil nadstražnik Kržan in ga aretoval. Oddali so ga deželnemu sodišču.
Pobegnil je pred par dnevi Na Prulah št. 6 stanujoči ključavničarski mojster Jakob Valant rojen 26. julija 1882. v Zasipu, pristojen v Gorje pri Radovljici ter zapustil ženo in po trgovinah na železu več tisoč kron dolga. Namenjen je baje čez Lužo.
Deiravdant. V soboto dopoldne je trgovec z usnjeni g. Karel Kregar dal svojemu hlapcu .Jakobu Zevniku več denarja, da ga odda na pošti. Hlapec je oddal na glavni pošti le nek zavitek in 1093 K 33 v, s 776 K 30 v pa je pobegnil. Zevnik je rojen 1876. v Podrečju, pristojen v Mavčiče pri Kranju, ter je srednjega stasa, polnega, nekoliko kozavega obraza in ima male temne brke. Odšel je baje proti Trstu.
V blaznieo na Studencu so včeraj oddali 231etno slaboumno U. K., ker je vedno uhajala svojim staršem, potem pa po kavarnah hodila z mladimi otroci ter ž njimi napravljala goljufive dolgove. Slaboumnost jo je napadala že par mesecev.
Izgubljene in najdene reči. Delavka Neža Valantova je izgubila rjavo denarnico, v kateri je imela do 10 K denarja. - - Zasebniea ga. Marija Pantinijeva je izgubila črno boo, vredno 72 K. — Neka gospodična je izgubila 12 metrov belih svilnatih trakov. — Na južnem kolodvoru sta bila izgubljena, oziroma najdena dva dežnika.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z Južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 30 Macedoncev in 28 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 80 Macedoncev in 80 Hrvatov. 18 Hrvatov je šlo v Mullbruck, 30 se jih je pripeljalo pa iz Prusije. V soboto je šlo 118 Macedoncev, 200 Hrvatov, Slovencev in Macedoncev je prišlo pa nazaj.
— Štrajk zdravnikov ee pripravlja po celem Ogrskem, ker novi zakon o delavskem zavarovanju nalaga zdravnikom toliko bremen, da ne morejo izhajati.
— Poslancu Stoj a lov -s k e m u so v Biali zaplenili celo tiskarno zaradi dolgov.
Telefonska m brzojavne ooročllo
Gradec, 18. novembra. Na izrecno željo rektorja dr. Hanauska se je danes deputacija slovanskega dijaštva znova zglasila v rektorjevi pisarni. Rektor je znova izjavil, da obžaluje in obsoja postopanje huršev in pedelov povodom zadnjih italijanskih demonstracij napram slovanskim dijakom ter da bo poskrbel, da se kaj takega v bodoče več ne prigodi. Deputacija je rektorjevo izjavo vzela na znanje ter obljubila, da bo o njej obvestila kolege. V to svrho je prosila, da da rektor dvorano na vseučilišču za shod slovanskega dijaštva. Rektor je to prošnjo odklonil, češ, da so časi za tO preburni. Deputacija je naglašala, da ovideva v tem oziru težak položaj, v katerem se nahaja rektor, a ga je opozirala na to, da bi potem tudi nemškim dijakom ne smel prepuščati dvorano za shode na vseučilišču. Dr. Hanausek ni na to dal nobenega določnega odgovora.
Dunaj, 18. novembra. Danes ob petih je imela kvot na deputacija svojo zadnjo sejo. Danes popoldne je tudi zboroval nagodbeni odsek.
Dunaj, 18. novembra. Cesar je poklical k sebi sekcijskega načelnika Georgija. Iz tega sklepajo, da bo G e o r g i imenovan na Latscherjevo mesto za d o m o b r a n s k e g a ministra.
Dunaj, 18. novembra. Gosposka zbor ni c a bo imela svojo prihodnjo sejo 16. decembra. Na dnevnem redu te seje bo nagodba in proračun.
Budimpešta, 18. novembra. Danes dopoldne so imeli dr. W e k e r 1 e, Kossuth, A p ponvi, An dra-s s y , J u s t h , N a v a v in Rakov-s z k y konferenco, na kateri so se posvetovali, kako bi se dala streti hrvaška obstrukcija.
Budimpešta, 18. novembra. Predsednik J u s t h zastopa načelo, da je hrvaškim poslancem tudi pri debatah k poslovniku dovoljeno govoriti hrvaški. Ako bo Justh izvajal to m i čelo, bosta baje podpredsednika N a v a y in R a k o v s z k y izvajala iz tega konsekvence, odložila svoja mesta v predsedstvu in opravičila ta svoj korak v javni seji.
Belgrad, 18. novembra. Ministrski predsednik P a š i č je zbolel na influenci. Bolezen sama na sebi ni nevarna, a ker je Pašić že star, lahko postane opasna, ako bi se bolnik zadostno ne čuval. Zdravniki so Pašiču ukazali, da mora ostati v postelji.
Sofija, 18. novembra. V Grenob-lu na Francoskem je umrl bivši bolgarski minister in poslanik v Belgra-du Vel i č k o v.
Petrograd, 18. novembra. V Pro-skurovu v Podoliji je vojno sodišče obsodilo na smrt 15 revolucionarjev.
Carigrad, 18. novembra. V Štnm-bulu je umrl neki mohamedanec iz Kavkaza na koleri. Zdravstveni svet je izdal najobsežnejše sanitarne odredbe.
Pariz, 18. novembra. Predsednik republike P a 1 1 i e r e s poseti prihodnjo spomlad carja Nikolaja v Petrogradu. Iz Petrograda bo potoval na Švedsko in v Norvegijo. Govori se tudi, da se F a 1 1 i e r e s pri tej priliki v švedskih vodah sestane tudi s cesarjem V i 1 j e m o m.
Slovenci In Slovenke! Ne zabite družbe so. Cirilo In Metoda!
* Drobne novice. Atentat na c ar jat V Carskem Selu so zaprli pet civilnih oseb, ki so bile prijavljene k avdijenci. Prijavljeni so se zdeli straži sumljivi ter jih je aretirala. Pri njih so našli več bomb, s katerimi so hoteli ubiti carja.
— Avtomobil je povozil v Bruselju grofico Baillet de La-tour.
O ponaredbah. Na napredku današnjega časa tiče žal večkrat pretkane pctvare. V mesta hodijo ponarejena Živila, na deželo ponarejeni isdelki. No vriši £a* je mano „Schichtovo milo" žrtev najrasličnej&ih ponar« db To milo, ediao svoje vrate, ima kakor anano v t sojenega za varstveno inauiko bežnega jelena. Sedaj 33 pa pojavljajo vse mogoče bežeče iivali z rogovjem in bre« njega, podobue „Schicbtoveum jelenu*. Pazin- pri nakupu ne sano na znamko Jelen", ne&o tudi na vtisnjeno ime »Schieht*.
Borzna porodila
Ljubljana*«
„^reditn* bank« v LJubljani"
Uradni kural dun. bona 18. novembra IU07
nareka *)] srebrna renta   .  . . ■vatr. kronska ranka. .
„    zlata       »   . . •grška kronska renta . zlata „ , posojilo del Kranjske ♦%*'• posojilo mesta Spljet
- - Zadar
iS« kos.-herc leleznišk-
Jiosojilo 1902 .   . . ka det banka k. * ♦t    -      -      ,    I. o ♦H,«*, aast. plama gal. det aipotečne banke . . #aj,«i, peit. kom.  k. z
10°, pr......
aaat.  pisma mnars. hranilnice .... tast. pisma of r. car* del. hranilnice . . z. pia. ogr. hip. ban *C*;. obl. ogr. lokalnih is teznic d. dr.    . . % obl. češke ind. bank« prior. lok. ielez. Trat
Poro*......
prior, dolenjskih Hi. prior. jui. žel. kap. 1 / f, ,*£ avstr. poa. a* sol. p. i
e o«! 1. 1880*f#  . • od 1. 18M .  .  « .
Hiške .....
sam. kred. I *«*fU
ogrske hip. *>anke srbske a fr*. K» -
turske.....
Ika        sreda« . • . iditne B     • • -
tmoŠke m     . •
ikovske 9 . . Ljubljanske , , . Arstr. rdeč. kriia ,    . .
Ogr.       9        mm      * •
ftudelfovt , • . • talcburške „ » . • Dvnajske kom.   ,     .  . .
D«l9*M.
kine železnice .  , •  . . briavne železnice .   . . Avstr.-ogrske bančne deks. Avstr. kreditne banke   . . Ofrsac    .       •      • -Zirnostenske a rremogokop v M.^ (8rax) Alp in s k e montan rVaake žel. ind. dr.   .  . . fina-Muranvi   . . . . Trboveljske'prem. aVo*b* ^vstr. orožne tovr. druške sladkorne im*s*
Oeo*'
95 80
97 — 95 8J
U39J 9l V»5
109 to 97-76 10*40 (9 90
97-60 9V-
95 10
99
101*51
97
9676 98*50
98*5 99T0
889 3 I
98 60
146 50 S49 -138 9 26360 263 — 241 75
97 7ft 181 25
187j 438
9 —
96 50
eo-5o
46 — U tO 68 -827 -462 -
148-50 645-50
1776-622 — 732 50 239 -713 — 580 —
2395 -50650 245 — 449 — 14) -
11 s7
198
1862
24 10 17-70
96 *P 8 62
■Š ■
Blat o
«6 —
97 20 96 —
11410 9815
109 6=> U875
110 60 100-80
98 60 95 6 1
95 90
99 5
M 2 5 )
98 -
97-75
99 tO
995C 1 —
99 75 891-30
99-60
148 50 863 — 144 90 269 50 269 — 247*50 103*75 182 25
80*75 44»--
95._
102-50 6650 47'— 26 50 72-831-472 —
143*50 "646 50 1786- -62* — 733-50 240 -719 — 581--40> — 507 50 «48 — j455 — 141 5
II 41 19 S 3
23 60
24 1fi 1-7 95
96 or> 8^3 6
fltfie ceno v BudimofcSti.
Dne 18 novembra 1907. g^raaaltt,
Pienisa aa april  , sa 60 kg K 12 96
Bi ,  april    .   .   .   ,   rC a   „   12 05
Karnaa , maj 1908 . . . &0 . • 7 49 Ovsa april .,.,,«!.,, 865
10 vin. višje.
Heteorolosiino poročilo.
!fcaa nad morjem »os.   Sradajl vaonl tl»* iiz-o^Btm,
m — a ► 0 a	Caa opazovanja	Stanje barometra v mm	Tempera-turs v C°.	Vetrovi	Nebe
16.	9. a v.	741-9	2-0	al. j vzhod	jasno
17. •	7. sj. i PM.	7418 740 3	—13 6 1	si. jzah si. svzh.	oblačno del. jasno
B	9. zv.	7404	5-0	sr. vzh.	oblačno
18. •	7. al. 2. pop.	741 1 741 6	31 52	si. jzah. al. jug	oblačno oblačno
Srednja predvčerajšnja in včerajSnja temperatura : 2 3° in 3*3° ; norm,: 3*6° in 3 2° Padavina v   24 nrah 0 0| mm  in 0 0 mm.
t
Vsem prijateljem in znancem naznanjamo tužnim srcem pretresljivo vest, da je dne 16. novembra ob štirih popoldne gospod
Josip HankoC
trg. z lesom v Št. Petru in Trstu
nenadoma umrl (na lovu ponesrečil).
Pogreb nepozabnega nam rajnika bo v torek, dne 19. t m ob 3. uri popoldne v Trstu od javnega vrta.
Truplo njegovo bode se blagoslovilo v cerkvi Sv. Antona Novega in od tam prepeljalo v družinsko
rake v na pokopališče v. Ane .
Trst, dne 16. novembra 1907.
Sretka Mankoć, soproga. — Olga, Zdenka, hčeri. — Brati« "» sestre.
Brez posebnega naznanila.
Thlelov čaj proti odebelelostl, priznano uspešna speč proti odebelelosti,
«ar. neškodljiv. Zavitki po 2 K se dobivajo v Asi gotovi lekarni v Celovcu.
ao
Dobro ohranjen
glasovir
_ se po nizki ceni proda v Škofji Coki štev. 43.
Sueže salame H
napravljene posebno cisto iz najboljšega pre-
mmjt      sičevega mesa se že dobivajo
f 11       po akoro vseh delikatesnih, apece-^ ruskih, šarkuterijskih in trgovinah
™ s sirom. Na vsaki salami svinčena
3 plobma z registrirano znamko.     b t l
Hermana Herza sin. Budapest.
JVSttSgraveja etiBiiialnc irske peti.
Malbol]se in najbclj hranljive
trajnogorilne peči«
Izredno dobro kurilno«. Cenovnini zastonj.
CHR. GARMS Podmokli (Bodenbach)
33*6 .7     tvornica za železne p«Ci.
Tvorniška zaloga pri ŠTeFA^k' »'.%«¥, litubijuul, Vodnikov Si.
Poziv!
Onega gospoda,  ki mi je 30. aep tembra t   1. v trgovini dal pojasnilo o nezgodi moje h&erke Grete, prosim, naj me   zaradi   natančnejšega razgovora obišče čimprej.
Adolf VVagenpf eil
H865   2 juvelir
Ljubljana, Čevljarske ulice št 2.
Zaradi resnično velikanske zaloge nakupna 3873—i
iSF^ prilil*:« -^sj
v Angleškem skladišču oblek
v Cjubljani, Mestni trg štev. 5
sa danile Joplee9 paletote, plašeKr9 tko->nlio\inaste Jopice In koljerje pa tudi nio&aae obleke« ranit-lane* plašeke 9 zimske  s»usaviije9   kožušne sako Izhodne
ln popotne kožuhe.
Največja izbira dekliške in deške konfekcije.
Silno znižane cene!
0. Bernatoulč.
Št 13 585
Razglas.
Dne Z. januarja 1908.1. on 10. uri dopoldne
se bo vršilo v deželnem dvorcu (Kongresni trg)
XX. žrebanje
3881
Od deželnega odbora kranjskega v LJubljani,
13. Dovembra 1907.
se usoja p. n. gg. gostilničarjem v Ljubljani in oa deželi vljudno naznaniti, da je po priporočilu gostilniške zadruge otvi rila
zalogo pivo mm
Pivo je zajamčeno izborne kakovosti, cene zmerne tako da labko tekn>uje z vsako drugo pivovarno, in to tembolj, ker je pivovarna zunaj vsakega kartela, oooooooo
Za   točno   in  vestno Q pt strežbo se jamči in prosi za mnogobrojna -o   o S naroČila,   o o
tO
Naročila sprejema zastopnik Daše o   o   o   o   zaloge g.   o   o   o o
FRAN ROJNIK
= v Ljubljani =
ki daje tudi vsa natančnejša pojasnila.
Klet se nahaja v Spodnji Šiški St.180.
Poziv!
Vsled smrti g. M. Rasbergerja, urarja v Ljubljani, Sv. Petra cesta
Št. 42 se ta obrt v navedeoih prostorih opasti.
Med zapnščino se nahajajo še ure, katere so biie prinesene v popravilo.
Podpisana pozivlje s tem dotične lastnike, naj se do kenc meseca prosinca 1908 pn njej zglasijo, da sprejmejo s vej o blago naza . frinesti se mora seboj izkazilo ali znamko
Po navi denem Termina se ne pre vzame več odgovornosti za obstoj v popra ilo prinesenih ar. 3884—1
Jffarjeta Rasberger«
Ljubljana, Škofje nliee štev. 11 b,
II. nadstropje.
*JL t MM.
Pozor!
oj m
M
m
M
*
H M
«¥SUft
Kouorna
,Leon'
V Ljubljani 97-4»
na Starem trgu št. 30
vsak torek, četrtek in nedeljo
vso noč odprto.
Na razpolago je najnovejši ameriški biljard in elek-o  o   trični klavir,   o o
Z odličnim apoštovanjem
Leo in Fanl Pogačnik.
Sprejme se takoj
3822
e
i
blagajmčarka
Ima prosto stanovanje, perilo in hrano.
Ponudbe na npravništvo „Slovenskega Naroda- pod „L V. 3822".
Kdor bi botel dajati na dan po
Z00 do 300 litrov
in
postavljenega na državni kolodvor v Ljubljani, izvoli se obrniti pismeno ah ustmeno na naslov
" I. šišenska mlekarna i
v Spodnji Šiški pri Ljubljani.
— Ceno mleko po dogovoru. — Pristen
kraški teran
se toči 38«2 1
na Dunaju XVII.,
Bergsteiggasse 22
restavracija „zurStadt Pariš".
Gostom Je no razpolago »Slov. Narod".
Za obilni obisk se priporoča
Josip Rohrbacher,
resi aiTrra.t ==*r.
Ces. kr. avstrijske
0
državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. tMjaođ Iz T4JnblJane jnl. taL:
r-05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago.
7*07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Gro-suplj'e, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. O5 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
1 40 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž žel., Gorico drž. žel.. Trs drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec
l-oe popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
z.45 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
Tm\0 ivečer. Osebni vlak v smeri : Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
7 35 z veder. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
0-40 ponool. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Goricadrž. žel., Trst drž. Žel„ Beljak juž.kžel., (čez Podrožčico).
Odhod li LJubljane dri. kolodvor:
7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2*05 popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7-IO zveder. Osebni vlak v Kamnik IO'0O ponool. Osebni vlak v Kamnik. (Same ob nedeljah in praznikih v oktobru.)
oktobra 1907. leta.
Dohod v Ljubljano (ni. ieL:
6*58 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka juž;. žel., Trbiža, Jesenic, Gcrice, Trsta.
8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
ii-i8 predpoldne. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka juž. žel, čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic.
2-32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
4*36 popoldne. Osebni vlak iz Beljak? juž. žel, Trbiža Celovca* Beljaka (čez Podrožčico) Gorice drž. žel., Trsti drž. žel. Jesenic.
6-50 zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic.
8.37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja,Straže-Toplic, Kudoitovega, Grosuplja.
8*45 zveder. Osebni vlak iz Beljaka juž žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic.
II SO ponool. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trst* drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic.
Dohod v Ljubi Jano dri. kolodvor:
6-46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. IO-59 predpoldne. Osebni vlak iz Kamnik* O*'" zveder. Osebni vlak iz Kamnika. «,0 ponodl. Osebni vlak Iz Kamnika. (Samo ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.}
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trsta.
Naznanilo!
L so jamo si  naznaniti slavnemu občinstvu,  da beremo
u naše] restauraciji o Uolfovih ulicah št. IZ
z današnjim dnem zopet pričeli točiti nase izvrstno
»granatno pivo
varjeno na lasten način iz najskrbneje karameliziran^e-n sUdn.
To pivo ]e radi množine proteinovib   miovi A>uuinoza, peptona in amida), ki jih ima v sebi, zelo koristno rekonvalescentom in bolebnim osebam splob m priporočamo pa "ti kntosrčno vsem kot jako redilno in krepilno sredstv
Dobiva se tndi v steklenicah v označeni naši restavraciji, kjer se tudi sprejemajo naroČila na cele zaboje.
Z odličnim spoštovanjem
3. Jhterjevi dediči.
Sprejema   savarovanja floveBief Soaja po ■ajraznovrstaejtiia fc—K—efai pod tako  ngodnimi pogoji,    ko aobena 4ra^a  Kavarovalntca   Zlaati j« Ofodae amvarovaa)e  na  doiiveO« ia wmn u
haa se preteka
MSLr\YIJr\"
•   ■   viajsmno   zavarovalna  banka   v   Pragi.   •   •   • -toitafl: 38^42.074-78 K. Izplačane odškodnin« i« kapitalije 91,936 993 72 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica na^c države
■ Tar«kaal il««ftMfefaara«a« aprav«.
top v afaMjaiil, eigar pisarn« ao v laataej aaoeaei kili
Zavaraj« pealepja ta areaiemraa polarnim  i kodam pa aajniijik škode cfniuie takoj  ia najkalantneja. Uliva  aajeoljii  sloves, kadar poakaje.
Dovohuje   ia  »iteira dobička podpora   v   narodne   ta obftaofc
Ladajatelj in odgovorni urednik: Rast o P ustosl emiek
Lastnina in tisk .Narodne tiskame'.
2946