Štev. 14.
.»--»»cL. .Il iLI^
Trst, v torek 14. januarja 1913
Tečaj XXXVIII.
LZliAjA VSAK DAN
sadi «b nedeljah In praznikih ob 5., ab ponedeljkih »b 9. zjutraj.
Fmtanilfna Stev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih bakar aafc v Trstu" in okolici, Gorici. Kranju, bt. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-fcilni, Dombergn itd. Zastarele Stev. po 5 nvć. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ širokosti 1 k.oione. CE^'E: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mw. aamrtnia«, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po *0 sfc Kis. Za ogla.se v tekstu bsta do 5 vrst 20 K, vsaka X2 dalj a a vssta K 2. Mali oglasi po 4- stot. beseda, n^j-»adi pa -t® stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava ^JSdLinesti*. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti" Plačljivo In tožljivo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Kdinosf
.r
NAROČNINA ZNAŠA
*a celo leto 24 k, pol leta 12 K, 3 mesece t < roftbe bre* dopoalane naročnine, se uprava • v
»•roaniai rna. oadaljako lxd%aj« ^CĐiaOBTZ" Mi ••1» laka Kron 5-2O, » pml Uu Kras > t
Val dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lisU
vaaa piama aa aa »prejemaj. In rakopisl a« a» -Naročnino. ogiaaa in reklamacije j« pošiljati nm n -
UREDNIŠTVO t iritoa Glejte Salatr! 2« (Kar* ladajate^ m odgovorni urednik ĆTKFAN 60DI& kooaeceij ttafca .Edinost*. - Natiaaila Tiakarna vpisana aadraga a omejenim poroštvom v Tr-
Oiorgio Galatti &t»>v. 20. PaSbto^iraffllnKnl rjfan Jtev. 141-652. TELFFOn
; q*
Gli
i . 1L

sr.
Romunija dobi morda Kos Bolgarije
99
Položaj se blaži.
ljubega mira"!
DUNAJ 13. (Izv.) V središču zunanjepolitičnega položaja je še vedno romunsko-bolgarski spor, vendar pa kažejo vsi znaki, da bode ta spor skoro mirno roravnan. Žal, mora se konstatirati, da bode Romunija najbrže dosegla svoje zahteve. Njena politika je gnusna politika izsiljevanja in se bode obnesla, ker je postata Rumunija oni objekt, za katerim si prizadeva tekmovanje tripleentente in trozveze, da bi ga naklonile sebi. Zato pa ima Romunija sedaj pri svojih asplracijah na bolgarsko ozemlie, ki je naseljeno cd Bolgarov, toliko nad na uspeh in podporo.
Drugo važno vprašanje, omejitev Albanije, je nt kako zastalo. Daaes objavljajo „Ttmes* zemljevid Albanije in sicer najprej, kake bi aorale biti meje po zahtevi tripleentente in potem, kako si jih predstavlja Avstrija hi z njo trozveza. Avstrijski načrt, ki ga priobčujejo „Times", pušča Srbom Peč, Djikovico in Prizren in to kaže, da zemljcfid si istinit, ampak aprokrifen.
ded« egejskih otokov je trozveza nekoliko popustila, vsaj zdi se tako. Sedaj namreč ne zastopa več tako izrazito turškega stališča. Tripleententa zahteva, da pridejo vsi egejski otroki pod Grško in temu nazoru se Je priklopila načeloma tudi trozveza, a vendar zahteva, da morajo postati vsi otroki pred Daidanclami in ob azijskem obrežju nevtralni. To pa so baš oni otoki, radi katerih se Je še vredno nekoliko prlčkati.
Iz Petrograda je prišlo danes obvestilo, da je ruska vlada vpozvala dva letnika rezerve, To poročilo pa ne bo resnično, vsaj na Dunaju uradno tega ne morejo verojetl. Y obče se zopet oživlja optimizem, ki je bil zad^e dni že čisto zamrl.
Pravijo, da si ne morejo misliti, da bi turški delegati odpotovali iz Londona, pač pa so prepričani, da se bode tekom tedna poizkusilo zbiižanje obeh strank. Angleški minister za zunajne zadeve, sir Edvard Grey, se Je baje Turkom ponudil, da bi prihodnjo se|o sam sklical.
Zakaj so zavezniški delegati Se v Londonu ?
LONDON 13. (Kor.) Reuterjev urad Je izvedel, da se balkanski delegati le še iz obzirnosti do velesil mude v Londonu in ker mislijo, da bo nota velesil kaj izdala in se bo postopanje Turčije vsled tega 2e v par dneh izpremenilo. Sicer bi pa b!U delegati balcanskih držav primorani zapustiti London k sovr&Žnosti bi zopet pričele.
Turki še ne vedo, kaj kočejo.
CARIGRAD 13. (Kor.) Javljajo, da mi-alstrski svet še nI definitivno sklepal o sklicanju zbora, ki bi se naj posvetoval o vojni ali miru. Ministrski svet se še bode s tem bavil. To Je predlagal veliki vezir.
BEROLIN 13. (Izv.) .Beri Lok. Anzei-ger" poroča, da se bode zborovanje najbrže izreklo za vojno, ker bodo pri nJem v ve-
PODLISTEK.
Osvit.
Slike iz tridesetih let.
Splaal Ksaver ftandor OJalakl. — Prevel A.
—	Glej, glej 1 — se Je izvil iz vsakogar prsi zmagovit vzklik in vsakogar roka Je posegla po kakem izvodu, da ga dvigne do svojega raz vnetega lica in pritisne vroče poljube na ta prvi hrvatski časopis.
—	Glej — glej! — so se začuli še enkrat enoglasni, razburjeni in ginjeni vzkliki, a končne se je v vsakogar očesu zaleske-tala solza, solza sreče, blaženosti in ponosa. V istem trenutku se Je vseh teh dvadeset ali trideset objemov objelo v en sam' objem, iz katerega se Je visoko vzdigovala krasna umna glava Gajeva.
—	Bratje, prvi izvod naj se ponese; prvemu ia najslavnejšemu naročniku, našemu starcu Janku! — je vzkliknil Gaj.
—	Naj živi grof Janko ! — Je zadonelo po sobi in vsak Je hotel ponesti Časopis grofu.
—	Ali sem prišel ob pravem času ? — se Je oglasil v istem trenutku starčevski, a vendar krepki glas grefa Janka. Sve se je vzrlo k njemu in vsi so skočili k njemu in nudeč mu fesopis, mu Je vsak hotel poljubiti njegovo pošteno hrvatsko roko.
Stari velikaš je z isto mladeniško razburjenostjo in z Istim skoraj otroškim —
čini senatorji, politiki, oficirji in druge osebe, ki so za vojno.
Zato si pa ministrski svet tudi ne upa sklicati zborovanja.
Kolektivna in nota velesil.
CARIGRAD 13. (Kor.) Kolektivna nota velesil danes ni bila predana.
PARIZ 13. (Izv.) Definitivno bodo baje jutri uredili noto velesil za porto. Danes je baje Anglija stavila nov predlog, ki je baje za mir zelo ugoden in pospeševalen.
Ministrska kriza na Turškem.
CARIGRAD 13. (Kor.) Vkljub uradnemu zanikanju trdi mladoturško glasilo »Tasvir i Effciar", da ve, da Je kabinet sklenil odstopiti. Danes pa se bode baje Izvedelo, kdo bode sestavil nov kabinet.
Na Srbskem ni ministrske krize.
BELGRAD 13. (Uradno.) Poročila listov o sporu v Pašičevem kabinetu in o krizi, ki Je baje radi tega izbruhnila, so čisto neutemeljena.
Srbska oblast in albanski pretendent v Draču.
DRAČ 13. (Izv.) Srbskim četam v Draču Še ni bilo poveljeno, da bi se naj pripravile na odhod. Gotovo pa je, da bodo v Belem-gradu tozadevno kmalu kaj ukrenili.
V Draču se mudi tudi albanski pretendent Prenk Bib Doda, ki trdi da so ga velesile že potrdile za kandidata na prestol. Na Dunaju pa to odločno zanikajo.
Rumunija ne forsira veC spora.
BEROLIN 13. (Izv.) Sem se poroča, da si Je Rumunija premislila in ne prekorači z dvema vojiima zboroma bolgarske meje, da bi zasedla ozemlje krog Slllstrije. Zdi se, da se upravičeno upa na sporazum.
Danev in Misa.
LONDON 13. (Kor.) Dr. Danev se Je danes razgovarial z romunskim poslanikom Misu.
Dementirano cesarsko pismo.
DUNAJ 13. (Izv.) „N. Fr. Pr.« javlja, da Je cesar Franc Jožef poslal romunskemu ministrskemu predsedniku Majorescu lastnoročno pismo, s katerim mu zatrjuje, da sme Romunija vedno in v vsakem slučaju računati na avstrijsko pomoč. Na Dunaju de-mentirajo to vest.
Opatijsko posvetovanje slov.-brv. stranke prava.
LJUBLJANA 13. (Izv.) O posvetovanju slovensko-hrvatske stranke prava, ki se Je vršilo dne 10. t. m. v Opatiji in katerega so se udeležili Starčevlć, Akačić, Ba-
§javčić, Zagorac, Spinčič, Laginja, KrstelJ, ušteršič, Fon, Brejc in Jankovlć — Bošnjak Perišlč se Je opravičil — molčijo kakor grob.
Tajnik izvrševalnega odbora, Akačić, Je Izjavil o seji naslednje: Zastopniki sloven-
vnetim veseljem vzel v roke časopis, kakor vsi ti mladi ljudje. Moral je vzdigniti roko do očesa, da si je obrisal radostno solzo, ki mu Je porosila oko, in Je nato izpre-govoril:
—	Glejte, otroci, kaj premore vztra|na volja In ž njo bratovska sloga. Ej — ti sinko Pavel, kako si moral še pred Štirimi leti Jokati — ravno ob tem času — ko Je „anda vu morje vekivečno opet Jedno leto kapnulo srečno", a glej, danes se ni več treba bati, da bi Hrvatje kedaj zopet pozabili svoj jezik. Sedaj moremo biti zagotovljeni, da »da se bude visoko stala ta mila naša kraljevina Hrvatska" — sedaj smo jo prebudili, a v prihodnje moremo večno imeti pred svojo dušo sveti zakon: »Tebi, domovina, posvečamo vsak trenutek svojega življenja." S to našo ljubeznijo kllčirao v ta rodoljubni krog i Hrvate i Slavonce i Bosno
i Dalmacijo i Srbijo i Kranjce 1 Ako bo tako, potem bo bginja zmaga vedno z nami!
In ko Je starec dokončal, so se zložila mlada grla in iz polne duše zapela svojo pesem ljubljenko: »JoŠ Hr.-atoka ni propala !" — In pevaje so odšli iz sobe.
Zunaj se Je Že svital zimski dan. Na vedrem, jasnem nebu januarskega jutra se je vtapljalo cesarstvo belih zvezd v rujnem morju jutranje zarje — ena se |e visoko na iztoku še svetila v Jasnem sijaju in po-Šijala svoje deviške žarke daljnji zemlji.
—	Naša zvezda je na nebu I — je vzkliknil Gaj in pokazal z roko na danico.
In vse Je objelo neko srečno in sigurno čustvo, prav tako, kakor da bi bili
ske ljudske in hrvatske stranke prava so se posvetovali o političnem položaju, pa ne morejo ničesar priobčiti, ker bi nasprotniki storjene sklepe zlorabili — Dosegli smo popolno enotnost in vesti o razdoru ali raz-kolju v stranki prava so neutemeljene. Če bi res imeli v svojih vrstah ljudi, ki bi hoteli razkolj, ki se jih hitro otresli. — Stranka nima nikogar, ki ne bi bil nado-mestljiv.
Stranka prava se ni pogajala z oger-sko vlado o vzoostavitvi ustave na Hrvatskem. Za volitve paktira stranka s koalicijo, a sicer bode kandirala povsod, kjer Je že sedaj v svoji lasti. Obstrukcija na Dunaju je pa le suspendirana. Postopanje Hrvatov napram Srbom se Je polepšalo in oboji se ne dajo zlorabljati in izigravati v medsebojno škodo. Veroizpovedanje sedaj pri nas ne bo igralo več uloge...-
Novega hrvatskega bana iščejo.
BUDIMPEŠTA 13. (Izv.) »Ogrska Korespondenca0 Javlja, da se bo hrvatski minister Josipovlč udeležil kot gost djakov-skega škofa Krapca lova, h kateremu pri-de{o tudi bivši bani Rakodczay, Rauch in Pejačevič, ter nekateri voditelji srbohrvatske koalicije. Govorilo se bo o volitvah in hr vatskem banu. Najresneji kandidat bi bil baje grof Miroslav Kulmer.
Katoliški dnevi v Ljubljani.
LJUBLJANA 13. (Izv.) Drugo polovico meseca avgusta skličejo v Ljubljano zborovanje slovenskih in hrvatskih katolikov.
Vpogled v knjige radi davka.
DUNAJ 13. (Izv.) Danes se Je v poslanski zbornici sestal odsek, ki se ima posvetovati o modus procedendi pri posvetovanjih o malem finančnem načrtu. Finančni minister Zaleski Je prijavil tudi predlogo o monopolu za vžigalice. Vlada Je Izjavila, da ne namerava odrediti preosaove davka tako, da bi imela že prva komisija vpogled v knjige, ampak še le druga instanca (dežela). H konferenci niso bili povabljeni Rusini, Italijani in Socijalisti.'
Krobatin in Sckemna v Budimpešti.
DUDIMPFŠTA 13. (Kor.) Vojni minister vitez Krobatin Je danes posetil mini-sterskega predsednika pl. Lukacsa in druge člane ministerstva. Pripravljal Je baje tla delegacijam, ki bodo začele zasedati majnika. V Budimpešto Je prišel tudi iz Dubrovnika zborni poveljnik Schemua. Avstrijska odlikovanja na Romunskem.
BUKAREŠT 13. (Kor.) Avstro-ogrski poslanik knez Fiirstenberg je po cesarjevem naročilu v znak zahvale za sprejem načelnika generalnega štaba barona Conrada von Htttzendoif poklonil cesarjevo sliko z lastnoročnim podpisom ministrskemu predsedniku Majorescu, šefu romunskega generalnega štaba Avarescu in poveljniku bukareškeza armadnega zbora, divizijskemu generalu Granidanu, generalnemu tajniku v zunajnem ministrstvu, Greceaniu in ravnatelju protokola v istem ministrstvu, Trosnea Greceaniu, pa veliki križ Fran Josipovega reda.
Bolezen grofa StCrgkha.
DUNAJ 13. (Izv.) Očesna bolezen grofa S:urgkha se je zopet poslabšala. Zdravit ga
zagledali v sijajni danici poročilo samega božanstva. V dušah jim je vse govorilo, da Je zardel osvit boljših dni domovini in naredu.	_ (Konec.)
Naš novi roman.
Je prišel specijalist Iz Hamburga in > se Stiirgkhu vid ne bo zboljša', bo rac de-raisijonirati. Zastopa ga sedaj zopet! t jld, ki Je že včeraj podal cesarju pur i ; o dogodkih tedna.
Francoski vojni minister Lebrun.
PARIZ 13. (Kor.) Imenovanje Lebruna vojnim ministrom živahno pozdraUa skrro ves tisk. Slavi|o njegov raetodlčei uh in njegovo neobično delavnost ter I: ckajo nado, da bode nadaljeval plod: -'no v smislu Mlllerandovega dela.
Afera podpolkovnika Paty d u CIam.
PARIZ 13. (Ker-) Skupina d m kratske levice senatove le sklenila v dan; š j) svoji predpoldnevni seji, ki Je| Je predsedoval Combes, da bode pozneje prest ja.a afero podpolkovnika Paly du CIam z c žirom na razna v listih priobčena razkritja.
Radi žaljenja veličanstva.
ZAGREB 13. (Izv.) Še le 17 Ut -tarega Panto Bogdanoviča so v Zagrebi: ->sodtii radi žaijenja veličanstva v šestmesei; o ječo. Dočim se je obsojeni s kaznijo l 'ovoljil, je zahteval državni prardnik zvišanje kazni.
Obmejna policija.
ZAGREB 13 (Izv.) V Mltrovid ia v Zemunu so ustanovili razven že OL>-:ciečib policijskih komisarijatov še posebno ob nejao policijo.
Poizkus samomora s svetilnim plinom«
INOMOST 13. (Izv.) Davi so v tukajšnjem preiskovalnem zaporu naš! pašta-rico Marijo Baumgartnerjevo brez zavesti ležati na tleh. Bauragartnerjeva je M!;* osumljena uradnega poneverjenja in j.» ponoči strgala s stene cev za svetilni p i , da bi se zadušila.
Tvornica za sukno je zgorela.
BELGRAD 13. (Kor.) V tvor »?cl za sukno, koje je lastnik Illlg, Je izbruhn i sneli požar, ki je uničil skoro celo postop e. Posrečilo se je rešiti večjo svoto dena ja, ki se je nahajala v uradni pisarni in pa clago. Škode je nekako 250 tisoč dinarjev.
flli je vojna med Avstrijo in Rusijo neizogibna?!
Petrograjski dopisnik dunajskegi Usta „Die Zeit* je imel z nekim ruskim državnikom, ki zavzemlje — kakor zatrja informator — odlično mesto, razgovor o gornjem, ne le za našo monarhijo, ampak za vso evropsko konstelacijo usodnem vprašanju.
Bistveno je oni ruski državnik izvajal tako-le:
Nad vsakim vhodom k evropskim državnim kancelijam stoji — vprašaj. Ta vprašaj vpliva tudi v Rusiji na vso trgovino in ves promet. Tudi zboljšane nade do okra-nitve miru (vsled dogodkov na Balkanu) ne morejo privabiti nazaj Izgubljenega zaupanja v soglasje med Rusijo in Avstro-Ogrsko. Vojno z Avstrijo je možno pač odlaS iti ali Izogniti se jI ne bo možno. V visokih ruskih vojaških vrstah ne vidijo nevarnosti za Rusijo od strani habsburške monarhije toliko v konfliktu med Avsbo-Ogrsko In Srbijo, kolikor v zavratnostt AngUje, ki zna
skim življenjem, seznanja nas z mogočnim in krutim rimskim imperatorjem, cesarjem N e r o n o m, pred čigar tiransUom )e trepetal ves tedanji svet. Pisatelj nam s svojim spretnim peresom očrta vse njegove krutosti in zločine, kj jih je ta blaznež zagrešil celo proti lastni materi. Toda dan plačila pride tudi za krutega tirana. P satelj nam v živih barvah slika tedanje zgodovinske dogodke, propadanje Neronove slave,
»Edinost" si Je vedno prizadevala, da nudi svojim čitateljem v podlistku le najboljše, kar vsebuje svetovna literatura. Slovenskemu ljudstvu so se zlasti priljubili | punt v njegovi lastni vojski in koneč io nje-zgodovinski romani in povesti, zatoigovo smrt, ki si jo v obupu zada sam sebi. smo se zopet odločili, da pričnemo priob-1 Toda pisatel| nas seznanja tudi z novim čevati v našem podlistku krasen, vele- svetom, ki se Je začel tedaj porajati. V
zanimiv zgodovinski roman lz Neronovih časov
AKTA
ki ga je spisal našim čitateljem že znani, slavni francoski pisatelj Aleksander Dumas starejši, čigar roman .Vitez iz Rdeče hiše", ki Je nedavno izha|al v našem listu, Je splošno ugajal. Že pisateljevo ime torej |amči, da Je roman „Akta* deio, ki bo vzbujalo pri naših Čitateljicah in čitateljih splošno zanimanje in ki ga zato ni treba še posebej priporočati.
Kdo je Akta? Akta je krasna grška deklica, doma iz Korinta na Grškem. Pri tekmovalnih Igrah se zaljubi v skrivnostnega pevca, s katerim pobegne v Rim. Šele tu
katakombah, skritih podzemsk h hodnikih, se zbirajo kristjani, tu se seznanimo z njihovim glavarjem svetim apostolom Pavlom, ki vneto razširja nove nauke in ki slednjič položi glavo pod rabljevo sekiro in žrtvuje življenje za naute svojega Učenika. V ta zgodovinski okvir je Dumas vpletel doživljaje nesrečne d.kiice Akte, ki pride na cesarjev dvor in po'tane Neronova ljubica. Kaj se zopet zgi di ž njo? Ali se vrne če kdaj v svojo domovino, ali najde v sebi še toliko moči, oa ubeži Neronovim krempljem ? Ali iiajde kdaj zopet mir svoje prevarane duše ?
Vse to Izvedo naše ljubeznjive čitateljice in čitatelji, ako bodo pridno čitali ta roman, ki v marsičem spominja na sve-
spozna, v čegave roke da Je zašla in k d o tovnoznani Slenkievviczev „Quo vadiš", ki da Je ta skrivnostni njej neznani pevec in pa je bil spisan mnogo pozneje, nego zmagovalec v korintskih igrah, ki je znal j , Akta
premotiti njeno deviško srce.	\ Upamo, da bo calemu čltaiei;stvu s
V Rimu nas pisatelj seznanja s pogan- tem romanom kar najbolje ustreženo.
Strun TI.
„EDTNOST" at. 14.
V Trstu, dne 14. januarja 1913.
lako izborno skrivati svoje načrte in namene. Po eventuvelnem nastopu Rusije proti Avstrije bi — po zahtevi pogodbe — morala poseči Nemčija vmes, a temu bi zopet neizogibno sledila napoved vojne od strani Francije. Čim pa bi bile te evropske vlasti s svojimi vojskami v boju med seboj, bi prišel za angleško državno umetnost tisti trenotek, da se spusti v boj proti Nemčiji za ohranitev svojega gospodstva na morju s Čim temefjitejim uničenjem nemške fiote.
In v kolikor se noče posrečiti angleškemu hujskanju ruskega javnega mnenja, skrbe pa s svojim zsstrupljevalnlm hujskanjem šovenisti v lastni deželi proti Avstro-Ogrski. Kakor da bi popustljivost Rusije napram avstro-ogrskemu stališču ob vprašanju srbskega pristanišča p omenjalo že skrajno mejo, kažejo diplomat Ičnl krogi ruski tem manje dobrohctnosti napram feljam Avstro-Ogrske ob vprašanju določitve mej bodoči Albaniji. Tej vnovič nastopivši veči napetosti ruske diplomacije oči vidno vzrok v odredbah Avstro-Ogrske. V Rusiji računajo velikanske troške, ki jih (ma Avstro-Ogrska z vsakim dnem in si govore trezno in suho: take žrtve se ne doprinašajo brez namena, najmanje pa jih doprinaša država, ki jej je gospodarski položaj tako težaven, kakor je sedaj oni Avstro Ogrske.
Splošno razpoloženje v Rusiji napram A"5tro-Ogrski monarhiji nI prijazno ne v političnih In še manje v vojaških krogih. To t> eba enkrat izreči brez strahu. Posebno kažejo v Rusiji s Škodoželjem na pomanjkanje denarja v avstrijski finančni upravi. Potem pa računajo tudi posebno Še skrbmi, ki jih delajo avstrijski politiki nje lastni nezadovoljni Slovani
Kraj vse te vznemirljive perspektive v bodoče razmerje med Rusijo in Avstro-Ogr-sio zaključuje oni odlični ruski dižavnik z menjeajem, da v Rusiji — četudi se pogajanja v Londonu zavlačujejo — nikdo ne misli, da bi se zopet vnela vojna med Turčijo in balkanskimi narodi.
Perspektiva, ki jo odpira oni ruski državnik, je torej res — kakor smo rekli uvodoma— res usodna. Seveda je za na3 vendar še-le odprto vprašanje, da-li je vse to res govoril kak ruski državnik, oziroma, ali ta državnik res za vzemi je tako siužbeno položenje, da bi morali njegove izjave smatrati kakor pravo vprašanje razpoloženja oficijelne Rusije napram naši monarhiji ? Ali ni marveč tu tendenca: glas tistih političnih vplivov, ki zistematično delujejo na zastrupljenje razmerja med obema velikima državama, ne meneč se za posledice, ki bi mogle nastati za vse države, ki bi jih naš konflikt z Rusijo potegnil v vrtinec, za vso Evropo in ne v zadnji vrsti — za našo monarhijo samo. Kajti glede takih velikih kon-fiagracij velja stara resnica, da se pač ve, kje in kako so začele, a nikdo ne more vedeti, kje in kak jim bo konec.
Pa pustimo to. Ali naj je Že govoril tako Peter ali Pavel, dejstvo je, da je v gornjih izvajanjih vsebovana marsikatera velika resnica, ki naj bi Je avstrijski državniki ne prezirali. Dobre državne politike ne more voditi država brez dobre finančne politike. Mnogi in dobri kanoni imponirajo le, ako so oprti na gospodarsko jakost države.
Dejstvo, znano vsemu svetu, ki se ne more skrivati, pa je, da financije Avstrije ravno sedaj so vse popred nego sijajne. Potemtakem more biti tudi po omenjenem človeku jasno, da ob danih razmerah mora iti naša državna politika za tem, da se obstoječi konflikti, bodi s Srbijo, bodi s katero drugo državo, ako le možno, rešijo potom mirnega sporazuma.
Drugo vprašanje pa je, ali je vojna med Avstrijo in Rusijo res neizogibna prej ali slej? Mi pravimo, da — ne I! Najmanje pa iz razlogov, ki jih navaja dopisnik v »Zelt". Avstrija more s pametno politiko odstraniti obe svoji slabosti, ki bi utegnili vspodbujati kako državo za napad na nas. More z racijonelno velikopotezno in smo-treno gospodarsko politiko konsolidirati zopet svoje finance in povzdigniti svoje gospodarsko stanje in more tudi odpraviti nezadovoljstvo svojih lastnih Slovanov.
Če ste ti dve sedaj faktično obstoječi slabosti naše države res glavna momenta, ki bi mogla vspodbujati k napadu na našo državo, potem je gotovo, da tudi vojna z Rusijo — ni neizogibna.
Sprememba političnega položaja na vidiku.
Zagreb t 11 januvarja.;
— C, — So že tu gotovi znaki o' spremembi političnega položaja na Hrvat-j skem, a mi moremo sporočiti z gotovostjo, ; da se res bliža sprememba Naj-i gotoveji taki znaki, ki napovedujejo, prihodnjo 1 politično sezono pri nas, so — Intrige in denuncijacije.	j
Prva bomba, ki je padla, je šla za tem, da bi preprečita kooperacijo med hr-vatsko-srbsko koalicijo in stranko prava. V ta namen so porabili politični razgovor grofa Berchtolda, našega ministra za vaanje posle, z bivšim koalicijskim poslancem d.rom Me-
dakovićem, ki da se je baje izrekel proti pravašem, češ, da so ti diskreditirani v narodu radi afere zavarovalne zadruge »Balkan* (kjer so prišle na dan škandalozne stvari, ki so dale povoda za postopanje državnega pravdaištva). Ta iimanica, ki jo je nastavila znana zagrebška kuhinja — ki intrigira iz maščevanja, ako se ni nje vprašalo za svet — ni vspela.
Zastonj ves plemeniti trud : ne take ne druge intrige ne bodo koristile: sloga med pravaši in hrvatsko-srbsko koalicijo je trdna tako, da jej šmokovstvo pa bih tudi »neodvisnih " Žurnallstov ne more škoditi.
Pravaška „Hrvatska Riječ* v Šibeniku je omenila teh glasov in jih povspremlla z nekaterimi beležkami. To se je prijelo in širiio dalje v Javnost, vzbujajoč mnenje, da je res prišlo do razkola med pravaši in koalicijo.
No, veselje je bilo kratko trajno, bta .Hrvatska Riječ* je prinesla par dni potem od strani političnega vodstva lista izjavo, da je dotični članek prišel v list brez vednosti faktorjev, ki so odgovorni za politično smer lista, da to vodstvo obsoja oni članek, kamo-li da bi se strinjalo ž nJim !
„Edinost" je, dobivši z Dunaja ono vest o razkolu, takoj opazila prozorno intrigo ter je ono vest pospremila se svojo opazko.
Novi gospod podoan pl. Unkelkauser, ki so nam ga poslali kakor božično nado v nastop boljših Časov, zatrjuje, da nima nl-kake politične misije. Verjamemo. Politično misijo bo imel še le tedaj, ko bo imel — vspehov. Ali teh ne bo imel kakor pod-ban komisarja Čuvaja in zato tudi ne politične misije.
Dejstvo je, da ima imenovanje pl. Unkelhanserja le prehoden pomen: pomen prehoda iz današnjega absolutizma v ustavno življenje. A tu bodi naglašeno, da niti hr-vaiskc-srbska koalicija niti stranka prava ne vstopita v nikaka pogajanja z Unkel-han3erjem, ker se principijelno nočeta pogajati s komisarjem Čuvajem.
Dogovori se bo vendar vršili, ali direktno z ogrsko vlado. O tem smo prejeli od najzanesljiveje strani sledeče informacije:
Prej, nego prično z oficijelnim i pogajanji, se mora odpraviti sedanje absolutistično stanje. Nadaljni pogoji koalicije so: odstranitev železniške pragmatike, kompletna koalicijska vlada in podban iz koalicije. Nadalje bo poslednja odločno omejala zopeten sprejem „madjaronov" v svoje vrste.
Proglašenje ustave pride morda že v nekoliko dneh, al) pa bi se moglo tudi za-vleči do popolnega miru na Balkanu. Na Dunaju v Budimpešti sta v tem pogledu dve struji: ena hoče, da se to zgodi takoj, da ne bi se reklo, da je položajna Balkanu deloval, oziroma prisilil v to, da je Avstrija vspostavila ustavo na Hrvatskem. Druga struja pa se temu protivi, češ, da seda] ni še pravi čas za to ter da bo boljše, da se počaka do vspostavljenja normalnih razmer na Balkanu. _
Domače vesti.
Napredovanja v šolski službi. Ravnate^ moškega učiteljišča v Gorici, g. Viktor B e z e k je pomaknjen v šesti činovni razred.
Umrl je oni Andrej Grtžnik, ki je ponesrečil v svobodni luki dne 18. dec 1. 1. Pokojniku je bilo komaj 23 let in je že moral podleči smrtnim ranam, ki jih je za-dobil pri prevažanju starokopitnih vozov državne železnice. Pogreb je bil včeraj ob 3*30 popoldne iz bolnišnice na tukajšnje pokopališče. Premalo pažnje obračajo načinu premikanja železniških vozov v svobodno luko in iz nje. Posledice, večkrat smrtne, mora trpeti revež-premikač, oziroma njegovi zaostali !
— Veteran iz časa Radeckega, Anton M a r k o č i č, je umrl dne 9 januarja t. 1. na Dobrovem. Pokojnik |e bil ranjen v bitki pri No vari dne 23. marca 1849. Radi tega je prejemal malo pokojnino. Dovršil je 31. decembra 1912 88. leto svoje dobe ter je bil do zadnjega vedno zdravega uma.
Čudno ravnanje okrajne bolniške blagajne. Pred dnevi se je dogodila nekemu sprevodniku opeuske električne železnice nesreča, da ga je na cesti zadel mimovoteči avtomobil, ga vrgel v obcestni jarek in ga občutno poškodoval po licu, na katerem Ima mož danes še komaj napol zaceljene rane. Ranjenec se je prijavil zdravniku okrajne blagajne na Opčinah dr. Bellenu, ki pa ga je po treh dneh zdravljenja izpoznal za zdravega. Enako je storil nato tudi zdravnik v osrednjem uradu okrajne bolniške blagajne.
Ranjenec se je oglasil v našem uredništvu in na lastne oči smo se prepričali, da njegove rane nikakor niso zaceljene tako, da bi mogel dotičnik opravljati svojo naporao službo. Ta uslužbenec električne železnice namreč ne opravlja notranje službe v vozu, temveč zunaj na odprtem, kot voznik, ki je izpostavljen v3em nezgodam, z:asti pa ostri burji. In s takimi nezadostno zaceljenimi
ranami naj se ta uboga para izpostavlja j lo vala čim najuspešneje; za delo se Jej ne burji, dež u ia celo snežnemu metežu I Kdor ; bo treba bati.
ima le količkaj soli v glavi, mora Izprevideti,! 351etnica slovenskega umetnika. Goda tak človek ni zmožen opravljanja službe,. spad Danilo, režiser ln član slovenskega samo okrajna bolaiška blagajaa ne. Seveda,! gledališča v Ljubljani, bo praznoval dne 27. ubogo delavstvo naj le plačuje, samo pravic I januarja 351etnico svojega umetniškega delo-
ne sme imeti prav oo
Osebna vest. Nadvojvoda Evgea, ki je pol meseca bival v Trstu, je odpotoval z avtomobilom v Opatijo. Nadvojvoda napravi za časa svojega bivanja v Opatiji več izletov po Istri.
Mestni občinski svet ima danes zvečer točno ob 7 svojo sejo. Dnevni red : 1) Čitanje zapisnika zadnje seje, 2) Nadaljevanje razprave o občinskem proračunu za I. 1903.
Od južne Železnice. Na novo so sprejeti uradniški aspiranti Ukar Rudolf v Brežicah, Majon Ivan, Grabštajn, MasiČ Pavel v DOlsach, Moser Frid., Laški trg, Mraz Gustav v Le b ringu, Rajgelj Ernest v Za graju, Treo Viktor v MCUbriick-Sachsen-burg, Wračko Kari v Litiji.
Premeščeni so: Šešerko Rudolf, strojni viši komisar in načelnik iz Pliberka k _ obratnemu inšpektoratu v Celovec, Habjan j bruarja 1913. Rok, asistent iz Mezzolombarda v Trbovlje, " Valenta Frid. asistent iz Neunkirchen v Liesing, Brejnik Kari, asistent iz Spodn|ega Dravograda na Semering, Regoršek Kari, uradniški aspirant iz Neumarkt-Trarain v Ribnico-Brezno, Lupane Alojzij, urad. aspirant iz Matarella v Spodnji Dravograd, Rutter MarceUo prov. asistent iz Ale v Tržič, Fistar Ridolf iz Trbovelj v Opatijo-Matulje, Pipan II. Ivan, asistent iz Salurn v Tržič.
Imeti prav nobenih. Tako je pač i vanja na slovenskem odru. Gotovo redek sodjalnodemokratski pravičnosti! j jubilej je to. Posebno pa za naše slovenske
razmere.
Podaljšanje roka za predajo napovedi za prihodarino in osebdo doho-darino Glasom parlamentarnega načrta državnega zbora pride najbrže v prvih tednih tekočega leta v posvetovanje tudi reforma zakona o osebnih davkih. V slučaju, da se dotična reforma sprejme, se dosedanji način izpolnitve napovedi bistveno premeni (med drugimi odpade preračunanje troletnega povprečja) In bo osobito tudi nameravana amnestija najbrže močno učinkovala na izpolnjevanje napovedi. Z ozirom na te okolščine je finančno ministrstvo odredilo, da se za leto 1913. prenese rok za predajo napovedi za prihodarino in osebno doho-darioo na dobo od 15. februarja do 15. marca 1913. Te napovedi se morajo torej predati davčnim oblastim šele od 15. fe-(namesto kakor do seda] od 1. januarja) dalje; v smislu člena 29, št. 4, izvrševalne naredbe k IV. poglavju zakona o osebnih davkih bodo torej davčne oblasti vročevale davkoplačevalcem obrazce za napovedi šele v drugi polovici meseca januarja 1913.
Razširjenje tržaške nove proste luke. C kr. finančno ministrstvo |e z odlosom z dne 11. januarja 1913 št. 77-654 1912 v dogovoru s c. kr. trgovskim ministrstvom v zmislu zakona z dne 23. junija 1891,
V penzijo je stopil s 1. januarjem t. 1. državni zakonik št. 76, odredilo priklopite v
podravnatelj In predstojnik tržaškega obratnega inspektorata Albert Fralsse.
nekega zemljišča v Franc-Jožefovi (novi) prosti luki pri Sv. Andreju k ozemlju tržaške
Pekovski mojstri so ustanovili odsek, P^tel uke Površina tega zemljišča znaša
ki naj vodi priprave za ples, ki se bo vrši! i?7-?*	'' ^J6'™,!^!.
dne 25. januvarja. Odbor
je sestavljen od sledečih: predsednik Vinko Škerk, podpredsednik Josip Mislej, tajnik Josip Zavadlal, blagajnik Josip Pahor. Nadzornika: Gregor Zidar in Josip Mrevlle. Čisti dobiček je določen v podporo že obstoječi slovenski obrtni šoli. Z ozirom na ta plemenit namen, se nadejalo prirejevatelji podpore od strani našega občinstva, namreč obilnega obiska.
po treh carinskih vratih med masivnimi stebri in po poslopju provizorične ekspoziture glavnega carinskega urada pri obrežju V.; v severnovzhodni smeri deloma po stalnem sklepnem zidu ranžirnega kolodvora c. kr. državnih železnic, deloma po lesenem plotu, ki sega do mejnega zidu dosedanjega prostega ozemlja ; v vzhodni smeri po začasnem zidu, ki gre mimo poslopja ekspoziture XV.
in ki se ob
napisal, odgovarja popolnoma dejstvom In yI poracJlora v in Južnim delom obrežja V ostajam pri svojih trditvah P kal nisem	Na b 2 u v, se naha|alo ^
ker je stvar preresna da bi znjo uganjali dj§ča 'g 55 , 58 Pflkloplte? ^nega kombije, kakor delajo to —- drugi I	k ozeraIJu tržaškega svobodnega
Zavijal nisem ker ni bil to moj namen; pr|st^,gča stopl v veljavo opolnoči med 15. in ker to „lepo" delo rad prepuščam drugim, f ,fi .an™letL 1913'
T okkn KI 4.4/11 n^Hol	-rotrol	t 10 I O. |anUar|CUl 1SMO,
Zivnostenska banka" v Pragi je
-------- j prevzela železarno in jeklarno v Hiadek-u
t» , . Ies ne °?r1e- ! pri Rokvcanu na Češkem ter pretvorila to vam za to. — Ker pa imajo gg. nasprotnim j
nnrllatla it Halnl! tn Hnirhn t olaunlm
Lahko bi tudi povedal vzroke, zakaj sem
pornih društev in zakaj se danes ne ogre-i£r| Rokycanu na deškem ter pretvorila to
podjetje v delniško družbo z glavnico
s,Jx	T"1 "C!K 3 000.000. Banka, ki podjetje nadzoruje
S n^m^oHo^t1 JSJ?	*e " razvoj istega inteizivno zanimi,
ker nočem škodovati - stvari Nekdo. sraatra|a ,e za t0J podj|tje. ki se Qaha{a na
Otroška predstava, ki je bila namenjena j viglni moderne tehnike in ki temelji na tako za sredo, se mora preložiti na nedeljo, ker !trdni podlagi, da more uspešno tekmovati v sredo nI mogoče dobiti dvorane. Opozar-!z dfUgimi enakimi podjetji, za prepotrebno, jamo občinstvo, da pride v nedeljo dopol- j da .e v S7rho pospešitve razvoja spremeni dne v večjem številu k prireditvi. ■ v delniško družbo. — Od delniške glavnice Zopet nova podružnica CMD. —j so prevzeli dosedanji lastniki podjetja 4465 Na izrecno željo nekaterih rodolJubov.se je delnic za znesek K 1,786.000, ostalih 3035 ustanovila najmlajša podružnica CMD v delnic, v vrednosti K 1,214 000 nominaie, spodnji tržaški okolici, v Kolonji. Podruž- pa oddaja „Zivnostenska banka" potom niča ima svoj sedež v prostorih novega ' subskripcije po ceni: K 460— za kos. .Kons. društva" v Kolonji-Montefiascone { Z ozirom na prosperiteto podjetja je št. 137. priporočati zanimanje za gornjo subskripcijo Na prvem sestanku, ki se je vršil v in |e cenj. interesentom tržaška podružnica nedeljo, dne 12. t. m. ob 3 popoldne, so ■ .Ž'vnostenske banke" z veseljem na raz-pojasnjevali gg. Josip Muha, Anton Cevnja polago vedno za vsa potrebna pojasnila, in drugi pomen in korist ter živo potrebo ista sprejema tudi priglase k subskripciji, ustano/itve CMD podružnice za kolonjski katera se zaključi dne 15. februarja 1913. okraj, za katerega se dosedaj nili 'e ni po- i	-
brigal. Zboro?alcem, zlasti pa navzočim žen-i Clnv/onekn ^IaHoIi^Aa skara, ki so se zbrali vzelo častnem števiiu, i OIOVenSKU glOUdllbCfc*.
se je čitalo na licu, kako nujno potrebna i V nedeljo popoldne so ob dobrem poje bila res ta ustanovitev.	. setu galerije in parternih stojišč — sedeži Po kratkem posvetovanju se je izvolii so bili precej prazni — ponovili na našem nato odbor, v katerega so bili izvoljeni sle-! odru Molierjevo veseloigri v »Namišljeni bol-deči gospodje in gospe: kot predsednik nik", ki Je vzbujala tupatam naravnost vi-Anton KodriČ, podpredsednik Leonard harno veselost. Občinstvo se ni moglo za-Blažič, tajnik Franc Pirjevec, blagajnik Anton ; bavati bolje.
Cevnja, njegov namestnik Josip Vodopivec, i Zvečer pa Je praznovalo naše gleda-kot odborniki pa: Josip Riliter, Anton Vetrik lišče redek praznik, podavši ob sijajni ude-in Ivan Kočevar.	< ležbi občinstva zopet opero „Nikola Šubič
V ženski odbor so bili izvoljene: kot; Zrinjski", toda z Markom Vuškovlčem v na-prvomestnica Marija Krušič, kot njena na-j slovni ulogi.
mestnica Frančiška Kerpan, tajnica Marija ! Sloves velikega pevc3 ln velikega igralca Jošt, blagajnica pa Natalija Vodopivec, kot < spremlja Vuškoviča na njegovi umetnišid poti odbornice pa Frančiška UKmar, Uršika Povh ■ in ta slove* je popolnoma upravičen, kakor in Juli|a Blažič.	;se je sedaj moglo prepričati tudi naše ob-
Po volitivi se je vršila družinssa zabava 1 činstvo samo, ki je ob koncu vsakega njego-in se je ob tej priliki nabralo K 12 40, najvega nastopa z viharnim odobravanjem pc-„faleno" besedo g. Antona Vetriha pa še i kazalo, kako mu Je pevec pel iz srca v srce, posebej K 1'50.	j iz duše v dušo.
Članov in članic se je vpisalo 48, karj Velikanski je glasovni materijal, s ka-jasno kaže, kako zanimanje vlada za stvar : terim razpolaga Vušković, in ta materijal je v okraju, ki so ga splošno smatrali dosedaj obdelan tako precizno, tako minucijozno, da za mrtvo točko, in to tembolj, ker se je že ! mora takoj osvojiti vsakogar. Vkljub vse) na te:n ustanovnem zborovanju podružnice ; svoji intenzivnosti pa je ta glas tako prožen, opetovano izražala Želja, da bi se čim preje Uako mehak, tako lepo zaobI|en in vkljub ustanovil prepotrebni otroški vrtec, ker bi j vsej svoji sili tako nežen, da se mora se tako pra7 kmalu zajezila ona prisilna! omiliti človeku. Omenimo naj le n. pr. ,ro-asimilacija, s katero hočejo pripraviti slo-imancow v peti sliki, kjer je vloži pevec to-vensko ljudstvo v Koionji ob njegovo na-Hišo nežnosti, toliko globokegu r biutka, da rodnost. Naj bi torej nova podružnnica de- Je moralo poslušalstvo nehoie ' *:utlti /so
| Čevljarnica ^Alla Sartorella" ■ Trst
Velika Izbora Tiakrmk:) » j
za molka, Z«ntk« In otroka. Mogo Izvrstno In if CCNS
V Trstu, dne 14. januarja 1913.
EDINOST" št. 14.
Stran III.
ono bol, ki navdaja srce siget5kega junaka, ko zadnjikrat gleda v divnem solnčaem sijaju svol Ijub'leni Siget, posvečen gotovi pogubi. hO| s Bogom grade Meli...!" Skoraj ćuti človek sam, kako se mu trga srce ob tem slovesu.
Ali vzemimo zadnji duet z Evo — „I Zrinjski će uminuf 1 Kako |e tu zopet vel iz njegovega glasu ves ponos Junaka, ki pada v grob, da rodu posije solnce, da razžene robstva dim 1 Kakor je tam zvenel tako milo, tako nežno, je bila tu v njem vsa ve-ličanstvenost junaka, ki umira za svoj dom In rod
Soomnimo se onega prizora s Sokolovićem, ko mu le-ta obljublja v sultanovem imenu kraljevsko krono hrvatsko, če mu izroči Siget. Kolika ogorčenost nad tako podlo ponudbo je udarjala iz onih rezko sekanih stavkov: „Al ja sam Subić Zrinj skil" — »Nek Zapolja bude kralj, ali Zrinjski nikada!"
Končno naj še poudarimo najlepši prizor, prizor slovesne prisege. Nj vemo, ali na| bi rekli tu, da je Vušković večji pevec ali večji igralec: prizor Je bil obenem tako svet in tako grozen, tako vznašajoč, a zopet tako ubijajoč, da je moral pretresti vsakogar. Kakor bi bil s težkim kladivom po nakovalu, tako jekleno so donele besede one Junaške prisege: „Tako meni Boga veliko ga . . kraz, kretnje, ki so spremljale te besede, oni živi ogenj, ki je gorel pevcu iz oči, je jasno kazal, kako živ! v svoji ulogi in žn(o, kako Je tu še boljši igralec nego boljši pevec.
Na eni strani torej fenomenalen glas, zmožen najf nejših modulacij v vsaki legi, združen z naravnost virtuozno tehniko, na drugi strani pa najdovršenejši igralec — n. pr. prizor s Sokolovićem, ko zagleda rog svojega sina, ko kliče za priče svoje zve stobe domovini ženo, hčer in svoje junake, potem moško lepa postava, vse to v eni osebi: to |e Marko Vušković, kakor smo ga čuli in videli v nedeljo na našem odru.
Občinstvo je poslušalo pobožno, strme, ob odprti sceni ni bilo ploskanja, ker se nihče ni upal motiti vtiska, ko pa Je zastor zakril pozorišče, tedaj pa je izbruhnil vselej vihar navdušenja in ploskanja ter živio-klicev ni bilo ne konca ne kraja. Vušković si je osvoil, Je očaral naše občinstvo, a prav tako Je potegnil za seboj kvišku naš domači ansambel, ki se je, hoteč po svojih najbolj ših močeh podati glavnega Junaka vreden okvir, zelo potrudil.
Naši solisti niso bili le dobro razpoloženi, temveč so se tudi najpoštenejše potrudili, da podajo svoje najboljše, kar velja pred vsemi o gci. Thalerjev!, gg. Iličiču, Rumplju ter ge. Toplakovi. Zlasti o g. Rum-plju velja reči, da je pel svojo veliko arijo ▼ prvi sliki res izborno, a „molitev" v šesti sliki s tako bravuro, da mu gre za to naj odkritosrčnejše priznanje. Dobro so iz*šiii svojo nalogo tudi ostali, le zbor Je parkrat ušel iz tira. Sploh bi bilo treba — odkrito povedano — temeljito reformirati ta naš nesrečni moški zbor, ki ima pač dobre base, a drugega zelo, zelo malo.
Opera Je torej uspela res sijajno, vsa} za naše ozke razmere, na čemer gre gotovo v veiiki meri zasiuga našemu vrlemu kapelniku g. Poliću, ki je imel ta večer ne prelahko nalogo, da je brez prsdidoče skupne vaje vešče prilagojal domači ansambel in orkester marsikaterim posebnostim gostovim. V enaki meri ere pohvala vestni in skrbni režiji g. Dragutinovića.
Poset Je bil kar najlepši in smo opazili zlasti veliko hrvatskega občinstva. Prišlo je Je tudi Srbov. Želeli bi le, da bi to slovansko občinstvo tudi sicer, ko nimamo tako slavnih gostov, kakor smo ga imeii v nedeljo, pogosteje pohajalo naše slovensko gledališče, saj bi s tem pokazalo v dejanju, da naša Jugoslovanska vzajemnost ni prazna
fraza.	—r.
• ♦ »
V četrtek pride pa zopet na vrsto operetna premijera. Naše gledališče uprizori razposajeno-veselo opereto Jean Gilberta :
ĆEDNOSTNA SUZANA".
Gotovo se nobena opereta ne prilega tako za predpustni čas, takor ta. Povsodi |e z velikim uspehom polnila gledališča. — Uverjeni smo, da bo tako tudi pri nas.
Tržaška mala kronika.
Trst, 13. januarja.
Samoumor četovodje. Čttovodja tukajšnjega bosenskega pešpolka, Viktor Stein-hauer, rodom Dunajčan, je snoči najei sobo v hotelu „Provinciale" v Largo Santorio. Nekako okrog ene ponoči so začuli v nje govi sobi strel. Ko je hotebko osobje prihitelo v Stelnhauerjevo sobo, so našli Stein-hauerja umirajočega. Ustrelil se je z revolverjem naravnost v srce. Samomorilec je zapustil pet pisem, ki jih Je vzela v shrambo vojaška oblast. Truplo so prepeljali sanitemi vojaki v mrtvaško kapelo v vojaški bol nišn cl.
Zaradi tatvine in pone ver jenja. Na-
breziniko orožništvo je aretira-o nekega Avgusta JerŠeka, 24 let starega trgovskega pomočnika, ki Je nekemu nabrežinskemu društvu ukradel kolo, vredno 100 K. Nato se je pa tudi konstatiralo, da zasleduje JerŠ-ka tudi goriško okrožno sodišče, ker Je dne 15. sepiembra m. 1., ko Je bil uslužben
pri tvrdki F. Konjedfc v Tolminu poneveril znesek 250 K, ki mu ga je izročila tvrdka v svrho odpreme več zabojev blaga v Sv. Lucijo in od tam po železnid. Jerlek si je prisvojil denar in izginil.
Krošnjar — tat. Gospa Pija Brunner-Jeva, stanujoča v ul. Tor San Lorenzo šr. 2, je včeraj kupfla sekaj razglednic od nekega kroiajarja. Ko Je odšla od krošnjarfevega vozfča, na katerem je imel razpoložene razglednice, Je pozabita na vozlču svojo denarnico, v kateri je bHo nekaj drobiža In pa bankovec za 20 K. Ni pa prišla daleč, ko Je opazila, da nima denarnice, nakar se le vrnila h krošnjarju, ki Je) |e res izročil denarnico, iz katere pa je že izginil 20kronski bankovec. Vzlic temu, da Je krošnjar, 45letni Franc Castellan iz Roman&a, tajil, da bi bil izmaknil bankovec, je bil vendarle aretiran.	_
Društvene vesti,
Vaditeljski zbor .Sokola* v Trstu
ima sejo danes ob 8 zvečer v vaditeljski sobi	A m b r o ž i č.
Pjevanje za Svetosavsku Besjedu. Večeras u 8 sati obdržavaće se za|ednička proba za mješoviti zbor. Umoljavaju se svi članovi, da večeras neizostavno dogju.
Pevski zbor »Glasbene Matice" v Trstu. Danes zvečer točno ob 8 pevska vaja za moški zbor. Pevovod|a.
Pevsko društvo »Trst". Danes ob 8 zvečer pevska vaja za mešan zbor.
Pevsko društvo „H*jdrih" na poseku naznanja, da se bo vršil XXVI. redni letni občni zbor v nedeljo, dne 19. t. m., popoldne v društveni dvorani z običajnim dnevnim redom. Vabljeni so vsi delu|oČi in podporni člani, da se občnega zbora udeleže prav gotovo polnoŠtevilno. Prijatelji pedvskega društva dobrodošli. Odbor.
„Zavarovalnica goveje živine" v Lonjerju ima danes, 14. t. m., ob 8 zvečer v gostilni pri „Županu" svoj občni zbor. Dnevni red: 1. Star je zavarovalnice. 2. Volitev odbora in d7eh oglednikov (ne volitev dveh odbornikov, kakor |e bilo objavljeno zadnjič). 3. Razno.
Mar« del* organizacija,
»Narodna delavska organizacija" v Sv. Križu. Kakor nam poročajo iz Sv. Križa, socijalnim demokratom nikakor ni prav, da se bo ustanovila v Sv. Križu podružnica „Narodne delavske organizacije". Po vseh drugih vaseh so se Slovenci že probudili, samo v Sv. Križu Je bilo v tem ozlru slabo še danes. Toda tudi v Sv. Križu se že svita 1 Ne bodo prav nič pomagale socijalno-demokratlčne hujskarije proti »Narodni delavski organizaciji" in njenim pristašem v Sv. Križu. Kmalu bodo utihnili kujskači.
Ko se Je „Narodna delavska organizacija" ustanovljala v Trstu, so tudi planili po njej, toda kmalu so se jej morali umakniti. Ia danes? Strah imajo pred močno falango organiziranega narodnega delavstva.
V	okolici so nato tudi začeli »delovati" socijalni demokrati, toda niso dolgo razbijali shodov. Razmere so se temeljito izpremenite.
V	vseh vaseh go|e velike simpatije do »Narodne delavske organizacije".
Do danes Je bila razširjena N. D. O. □o Trstu in vseh okollčansklh vaseh, le v Sv. Križu ne. Sedaj nam bo treba vzeti zadnjo vas, treba nam bo dobiti ono postojanko, v kateri so dandanes imeli soc. demokrati največ moči. Sv. Križ Je b"* njihova centrala, v vseh drugih vaseh so ^ že pogoreli; ljudstvo teh hinavcev, ki so podrepntki italijanskih nacijonalcev — nikjer ne mara več. Tudi v Sv. Križu so spoznali delavci in kmetje, da od socijalne demokracije nimajo ničesar pričakovati, zato se jej odtujujejo, zato se pridružuiejo »Narodni delavski organizaciji", ki edina brani slovenske delavce in ]ih vodi v boj proti zatiralcem narodnim in gospodarskim.
Slovenci v Sv. Križu! Vsi v „Narodno delavsko organizacijo" 1
Predavanje. „Narodna delavska organizacija" priredi ta teden predavanje pri Sv. Jakobu. Predaval bo strokovni tajnik B r a n-d n e r o predmetu : »Strokovne organizacije".
Zidarska skupina N. D. O. sklicuje za četrtek ob 6 zvečer Javen shod v društveni dvorani, ulica Sv. FrančISka št. 2, II.
Bolniške podpore se izplačujejo samo ob petkih od 7 do 8 zvečer v društvenih prostorih.
POHIŠTVO
S0UDN0: in : ELEGANTNO
9f PO ZMMNJH C1NAM
RAFAELE UAUA
T - VIA MALCANTON -mi |
Mnenje gospodu dr.o Ivano Stolanoua, Pleuna
sekundarnega zdravnika garnizijske bolnišnice
Gosp. J. SBRRAVALLO
Trst.
Veseli me, da Vas zamorem opozoriti, da sem jaz, kot sekundarni zdravnik garnizijske bolnišnice v Plevnl, konstatiral imenitne uspehe z Vašim Izdelkom Serr&vallovo Kina vino z železom (Vino dl China Ferruglnoso Serravallo) pri konvalescentlh.
PLEVNA, 14. febr. 1908.	Dr. Ivan Stojanov.
Dr. Fran Korsano
Specijalist za sifilitične In kožne bolezni
— IMA SVOJ —
AMBULATORIJ
v Trstu, v ulici San Nicol6 štev. 9
nad (Jadransko banko). Sprejema od 12. do I. In od 51/, do 6'/, pop.
Back& Fehl
splošni onlformskl zcood Trst, Acguedotto 12
Izdelovanje uniform, livrej in oblek po meri
Zobotehnik iz Nemčije
Josip K6nig
diplomiran na zobotehnični akademiji v Pariza.
■■■ TRST
ulica S. Nicolo št. 18. II. n. V Plačila na mesečne obroke
člizabetina družba za parne mline (££)
Največje mlinsko podjetje v avstro ogrski monarhiji. Produkcijska zmožnost: 22 mil. kg na leto, 55 vagonov na dan ooo
glavno za8top8tvo:
ferdinaitd fiirst, Črst
ulica Miramar štev. 21. ooo
Žito in otrobi na debelo.
ZDRAVNIK
Dr. D. KARAMAN
specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in noa)
ordlnuje na svojem stanovanju v Trsto, Corso št 12
od 11 Vi do 1 Vi in od 4 Va do 5 Vi popoldne. TELEFON 177/TV.
t'V
•	^-v . ...
RoneesionM zobotehnik
ALEKS. LUKE!
Trst, ulica Kaoua 13.
Sprejema: od 9-12 in od 2-5.
HEaiiiaiiiiiiiiiiiiilEaEaBBii
ljudska urarna
g BOGOMIL PIMO
13 Trst, ulica Vincenzo Bellini št. 13 |{
(naijroti čeme it. atoia lOTega)
v) Bogat izbor
ur, verižic, o vratnih |j verižic, uhanov, pr- g stanov, zapestnic itd. |j Konkurenčne cene.
EiHEiHHi9Hi3E3Hili3iaiillii
NEDVOMNO JE PRAVICA
vsake gospodinje, da dobi za svoj dober denar isto blago pri nakupu, katero je kot njej ugajajočo izdatno kakovost že od nekdaj preizkusila. Tako je tudi s „pravim : Franckovim : pridatkom za kavo"
s kavnim mlinčkom !!! Pred varajočimi ponaredbami se v interesu kupovalk nujno svari.
TOVABVA V ZAOBSBU.
Alberto Finzi & CL©
Trg?", ulica Gaetauo Donfzettl 1.
Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke
(Ungariflche AUg. Creditbank) podružnica V Reki prodaja po zelo dobrih cenah: žito vsake vrste, debele in fine otrobe, oves ln sočivje in ker je ob enem zastopstvo goriomenjene banke, nudi kupcem najboljše* in najgotovejše jamstvo za točno postrežbo.
Zastopstvo in skladišča
dobrozaane maka Združe parnih mlinov „Hungaria" ak. dr. v Budimpešti.
Ceniki in um are4 me pošiljajo na Mahtei o.
Telefon št 458, zvoniti dvakrat.	Brzojavi: ALBERTO FiNZl, Trst.
Stran IV.
JEDJN06T" St. 14.
V Trstu, dne 14. junu;. :i 1913.
Vesti iz Goriške.
„Sokol" v Gorici |e imel v soboto zvečer v hotelu „pri zlatem jelenu" svo| redni letni občni zbor, ki je bil dobro obiskan. Vzeli so se z zadovolstvom na znanje poročilo o zemljišču, nakupljenem za Sokol ski dom. Tam bo seda| letno telovadišče in potem se zgradi Sokolu v Gorici potreben dom.
Občni zbor je bil jako živahen. Za starosto je bil Izvcijen zopet dr. Fran Irgo-1 i č, odvetniški kandidat v Goric1; podsta-rosta je Jos. Kerševani. .Sokol" v Gorici se mora še vse lepše razviti, nego je razvit, v to pa treba dobrega stalnega Intenzivnega delal
Hotel rpri zlatem jelenu" v Gorici
sedaj dobro deluje. Vidi se tam tudi takih gostov, ki |ih drugače nI bilo pod slovensko streho, ko so prihajali v Gorico. Bali so se nekako imena rjelen", zato pa sedaj pravijo : gremo „h Korenovki". Prav, pa naj prihajajo k gospej Korenovi, ki je prevzela hctel ter ga dobro vodi; počasi se že tudi privadijo imena „jelen". Prostora je v hotelu dovolj za jedne in druge. „Jelen" naj bo zbirališče za jedne in druge, zlasti, ker se opaža v zadnjem času, da napetosti tu in tam znatno pojemajo.
„Trgovski Dom je potreben, mora ostati....." tako nekako je vskllknil neki odlično znan voditelj iz vrst SLS. po predstavi v Trgovskem Domu, ki so jo priredili klerikalci. „Potreben je, in Slovencem mora ostati ohranjen, tako je še rekel. No, prav, pričakujemo pa tudi tem besedam primernega postopanja in pisanja od strani SLS In njenega časopisja. V Gorici je polno dela, ki veleva skupnost in složnostl
Sneg v Gorici. Kaj takega pa Še ne kmalu I V soboto je začel naletavatl sneg, ponoči na nedeljo in v nedeljo pa Je nekaj časa tako medlo, kakor bi bila Gorica kje v tolminskih hribih. Sneg se je vlegel po strehah, vrtovih, po cestah in ulicah pa povzročil velike luže. Sneg Je v Gorici nekaj nenavadnega. Lani ga je bilo po 18 letih toliko, da smo videli vožnjo s sanmi po mestu. Letos se je zopet pojavil.
Na cesti je umrl v Gorici na poti proti Soči neki Jakob Gorjan, rojen v Opat-jemselu na Krasu, star 39 let, sodar v Gradišču. Našli so mrtvega. Pravijo, da je imel zlomljen tilnik.
V Gorici je vlovil konjederec tekom lanskega leta 64 psov: izmed teh |e bilo ubitih 42, 22 pa so jih vrnili gospodarjem.
Predpust v Gorici. — Društvo „Goriška Slov. Mladina", bo imelo letos svoj običajni veliki ples dne 1. februarja. „Sokol" priredi maškerado na pustni torek, Slov. Čitalnica pa bo imela dne 25. jan. svoj plesni venček. Vse prireditve bodo seveda v Trgovskem Domu.
Desno nogo si je zlomi! 44Ietni Jakob Mukjut iz Bračana, uslužbenec južne železnice v Gorici. Zdravijo ga usmiljeni bratje.
Za naše vojake ob meji se nabralo v Gorici do zadnjih dni K 1608 40.
Vesti iz Istre.
Zima v Istri. Nastala je zima. Te dni so imeli celo v Opatiji 2 stopinji pod ničlo. Dne 11. januarja pa je zamelo po Istri, po Krasu. Celo na Reki in v Opatiji |e bil sneg.
Iz JelSan. Dne 5. t. m. Je priredilo prostovoljno gasilno društvo v Jelšanah veselico, ki je sijajno izpadla; ljudstva je bilo nabito polno, tako da so bili vsi prostori napolnjeni.
Veseloigro „Oče so rekli, da le," ki so {o igrali naši igralci in igralke gospa Knezova, gospodične Milka Stembergerjeva 81, Zalika Štemberger 42 in Josipina Udovič 20, ter gospodje Andrej HorvatiČ učitelj, Kristjan Taučer občinski in društveni tajnik ter Jodip Štemberger, posestnik in gostilničar, so vsi krasno izveli, za kar naj jim bo tem potom izrečena prisrčna zahvala. Obenem se prisrčno zahvaljujemo tudi gospej Horvatičevi, Gospici Etni Makarovičevi in V. Lahovi učiteljici, ki so vspešno pomagale pri te| prireditvi.
Ubrano Je igral orkester volosko-opa-tijske godbe na lok, ki nas je prav lepo zabaval v pozno noč.
DAROVI.
Podpornemu društvu za slov. vlsokošolce na Dunaju bo v času od 13. decembra 1912 do 6. januarja 1913 darovali: 100 K: Klub naprednih slovenR&ih akademikov v Celju; 40 K : Dr. Ivan Žolger, min. Bvetnik v preda, min, sveta na Dunaju ; po 20 K : Dr. Ivan Pekelj, sodn. svetnik v pok. na Dunaju, Dr. D. Treo, odvetnik v Gorici, Franc Dukid, dvorni svetnik na Dunaju in Dr. F. Mulier, odvetnik v Celovcu ; po 10 K : Niko Lenček, notar v Skofjiloki, I. Oblak, trgovec na Vrhniki, Dr. Anton Božič, odvetnik v Celju, Dr. Fran Horvat, notar v Brežicah, Ferdi-dinad Souvan, veletržec v Ljubljani, Županstvo ipd. kraja Ajdovščina, Oton Ploj, notar v Črnomlju, Dr. Tomaž Horvat, od-vetnsk v Ptuju, Dr. Vek. Kukovec, odvetnik t Celju, Maks Pleteršnik, prof. v pok. v Ljubljani, Ignacij Supan, učitelj v Brežicah ob S., Anton Reich, direktor v Gradcu, Jak« Kogoj, notar v Postojni, Prokop vitez
Grasselli na Dunaju, Dr. A. Lavš v Splitu in tvrdka Uršic in Lipej v Brežicah ob S. 6 K : Dr. I. Žitnik, drž. poslanec v Ljub ljani; po 5 K: Dr. Urban Lemež, odvetnik v Slov. BiBtrici, Alojzij Tavčar, prof. na realki, inž. Jan Eataj, oba v Ljubljani, Dora Klobova, požtarica v Gorenj i vasi, Matija Ma-rinček, notar v Tržiču, Anton Trstenjak v Ljubljani, Dr. Anton Medved, profesor v Mariboru. Dr. Fr. Derganc, primarij v Ljub ljani, Anton Trevn na Jesenicah na Gor., Luka Lavtar. profesor v Mariboru, Norbert Zanier, veletržec v St. Pavlu p. Preb., Andrej Podhostnik, župnik na ReSici ob S, H. Scbreiner, ravnatelj v Mariboru, Jos. Sitter, sodni svetnik v Brežicah ob S., Dr. Jakob Doljan, sodni svetnik v Postojni, Fran Vidmar, okrajni sodnik v Bovcu in Dr. I. Reja, zdravnik v Bazovici p. T.; po 4 K : Ivan Murnik. ces. svetnik v Ljubljani, Ivan Grafenauer, profesor v Ljubljani in Dr. Silvin Hrasovec, okrajni sodnik v Rudolf o vem ; po 3 K: I Omeis, župnik v Sežani in Dr. Alojzij Kraut. odvetnik v Kamniku ; po 2 K : Kari Planinšek, trgovec, Ivan Kruleč, vadn. učitelj, Fran Abulner, pristav mestne hranilnice, vb! v Ljubljani, Jožef Kržišnik, gimn. prof. v Št. Vidu n. Lj. in Dr. Fr. Kogoj na Jesenicah na Gor.; 1 K: Josip Meden, posestnik v Senožečah. Skupaj 500 K. — S toplo zahvalo za prejete darove združuje društveni odbor iskreno prošnjo, da se spomnijo visokošolskega dija-stva sredi zime še drugi dobrotniki in vpo-šljejo podpore na naslov blaganjnika: D r. Stanko Lapajne, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju I., Brannerstrasse 10.
DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje.
Na dražbi, ki se bo vršila v sredo, dne 15. t. m. od 9 do 11 dopoldne, se bo prodajalo:
Zlata ura, ženski kožuh, nekaj moških oblek, slika, razni črevl|i za moške ln ženske.
Mali oglasi
PPAJ4 ae gofitilno zaradi družinskih razmer. I rUUa Naslov pove Edinost pod St. 95. 95
Odda
ae meblovana sobica. Farneto 44, mezanin 20.	97
Il07nilf -i6 zg^ljen pri nedeljski predstavi Uv2lllK tvečer PoSteni najditelj je naproSen, vrniti ga vratarici Narodnega doma.	94
\#aIiI#I nloo priredijo gostje gostilne članov T Dimi piOo N. D. O. v Trstu, ulica Carra-dori 18, v četrtek 16. t. m. Začce ob 8 zvečer in traja do 4 zjutraj. Svira orkester Zveze jugoslovanskih Železničarjev. Priporoča se za obilen obisk odbor.	92
Moderne spalne sobe
delo izdeluje M. Majcen, mizar, ulica Belvedere 28. ogel Torguato Taaso._729
ftl9Qfltiil« za koncert, izvrsten, drugi za učenca UldSUVlI je na prodaj. Ulica Petronio it 9,
vrata 16.
2245
|XXpm kapitalista ali sodruga s 10.—15.000 E I9UUVII u izkoristit važno iznajdbo. Ponudbe inseratnemu oddelek Edinosti pod dobiček".
Gotov 10
Qn|*A meblirana se odda v ulici Giovanni Boc-OUUd caccio 16, L
2235
|ijX9 z vpeljano gostilno v trgu AjdovSčina se 11190, proda. Več pove H. Stibiel, Trst, Oorso 47.
90
iialtli»*OnO aoba se odda takoj. Ulica Ccm-mclllirana meiciale 5t. 32, IIL
83
riahnln hrbtno slanino v 5 kilogramskih poStnih UOUCIU poSiljkah K 6 50, svinjsko meso K 4 7% goveje, telečje, zadnje stegno K 4*15, franko po povzetju po&ilja : V. Bćlo, Herincae 5t 26, Ogrsko.
_ 80
Podpisani naznanja si. občinstvu, da je odprl
■V v ulici Belvedere št. 28
MESNICO
v kateri prodajam: goveje, telečje, jančje, koStrunje meso in izbrano perutnino
po brezkonkurenčnih cenah.
Nadejam se, da me blavnn občinstvo počasti b svojimi naročili. — Najudann,j
anorej zvanelll
ANTON BARUCCA
MIZARSKI MOJSTER
Trst, ulica San francesco 9'^ssisi 2
Specijalist za popravljanje roulet na oknih. Na 2eljo se menjajo pasovi In zmetl Jamči za pepelne delt In $e ae b«|l keakarenoe
Prva slovenska mirodilnka
v Trstu
Rlojz Saletelj
uilca Carradori 18, v bl'žinl gostilne N00
Zaloga barv, čopičev, mrežic za plin. predmetov iz gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd. Izvršujejo se pošiljke petroleja v origi-■M nalnih posodah in drugo,
Novi 2obo2dravnišKi
ambulatorij
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, ul. Rossini St. 12 (vogal ul. deile Poste) prijateljem in snancem, da je naS preljubljeni sin |	[^„^jj „ mimQ dentistjh0i
Umetni zobje od K 4— dalje, plombe z
_ _ . ^. * l i - materijalom najboljSe kakovosti po K 2.
v cvetju svoje mladosti, po kratki m mučni bolezni.1	*
previden s svetimi zakramenti, včeraj preminul. Izdiranje ZOb breZ bolCČill j)(> * K. Pogreb se bo vršil v torek 14. t. m. ob 2. uri ,	Ordinacijske Ure X
Anton Pegan
popoldne iz hiše žalosti ulica Scoglietto štev. 348. NA VRDELCI, dne 13. januvarja 1913.
Žalujoča družina.
od 8 dopol. do x pop. in od 3 do 7 »večer. Ob nedeljah in praznikih od 9 do 12.
Novo honsumno društvo
Trst, ul. Lazzaretto vecchio št. 31
priporoča svojo gostilno
Priporočeno od zdravnikov.
PROTI OZEBLINI
uporabljajte
protiozeblinsko mazilo
odlikovane lekarne ,,A1 due Mori44, dr. A. Prasmarer, Trst, Tel »ki trg. Lonček K 1 20. č« »a potlja K 1 30 napraj, potlljatav paitnlno proiti.
Toči izvrstna vina : dalmatinsko, istrsko in belo vipavsko. Gorka in mrzla jedila. Dobra kuhinja. Točna in cena postrežba.
SLOVANI DOBRODOŠLI!
- Zahtevajte povsod
„specijalno mazilo za Čevlje 4
TT
Umetniški predmeti
kipi, sijajno opremljeni, namizja vsake vrste; umetne cvetlice in palme, fantazijske opreme in perje za klobuke in mnogo drugih lepih stvari za darila ob vsaki priliki. Prava razprodaja, cene najnižje. Obrnite Be na trgovino
Piazza S. Giovanni št. 3.
„L U N A"
Veđos gljivo. — Brez duha. Najsvetlejfte. Brez škodljivih primesi Se ne euil. Vzdržuje nanje mehko. — Zavračajte ponaedbe. ——


Salumeria - Buffet
Trst, vla Carlo Ghega St. 8.
Vsakovrstno prekajeoo meso, kuhano in surovo. Izvrstno vino, Črno in belo. ^zccccccrrrr Prvovrstno pivo.
POZOR t	Svoji k svojim!
VINKO TERČON priporoča slavnemu občinstvu svojo na novo odprto
Silvestro Ricci
Trst, ul. dell'Istrla <9
(Zg Čarbola, Ponzano sap)
Tovarna cementnih plošč in cevi
v veliki Izberi. Izvršujejo se Makarska dela. Cene uizke.
pekarno
18
v Trstu, ulica dal Bosco
(pnj 7. PIKMAS)
Prodaja m tvef kruh 3-4 krat na da* raznih aladči«, biikotov te liherjcv ta - najfinejše moke itd. ——
F1 1 =
■i TEODOR KORN
Trst, uL Mirnmar štv. 71
Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste.
PREJEMAJO SE TSAEOVRSTNA = DELA ry POPRAVE PO aiZSIH OEIAH. :: Delo dobro in zajamčeno TBlIf. 25-26. □ Poslovodja: FranJ« Jenka
Anton ' Simimič
Trst, vin deli' Istria 72 (Čarbola Zgornja)
priporoča ceDj. občinstvu »tojo
GOSTILNO „ALBA"
Toči se pristno dalmatirsko črno v.no, opol in belo, pelinovec in maršala. —— Gorka in mrzla jedila. m
Vek. Petrov®
čevljarski mojster
Trst, ul. Barr. vecchia 40.
Zalosa Izdelanih domačin čevljev.
Sprejemajo se naročila pi> meri.
G. Ferluga - Trst
via Barriera vecchia 31
priporoča velecenjenemu občinstvu svojo
slaščičarno
vedno oskrbljeno s svežim blagom, vseh vrst slaščic in konfeture. — Vsakovrstni
likerji in vina v steklenicah CENE JAKO ZMERNE. POSTREŽBA TOČNA. Sprejema vsakovrstna peciva.
MT Zaloga obuvala
■■■■ in laitna dolalaioa ■■■■
PAVEL VISINTINI
Trst ul. Glosoe Cordoccl 21
Velika le bera moSkih in fenakih čevljev. - poprave se itvr&u jej o točno in sclidno
pc zmernih cenat
H Trst.
^LcaS]
Napredek vede!
^ NajenergiČnejše in gotovo se zdravi sifilis b svetovnim sredstvom
= IORUBIN GASILE =
Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da se uretralna zoženjs, prostatitis, uretritis in meh. «	** a a	..
{ katarji korenito ozdravijo s iOllliOtl OaSllO
* N. Casilc. E§ Konfeti Čamile urejajo uriniranje, ne da bi bilo treba rabiti zelo nevarnih cevk (šilinge;, popolnoma odpravljajo in ublažujejo pečenje in pogcato uriniranje ; edini korenito ozdravijo uretralna zozcnja (pro-Btatitis, uretritis, ca ti lis. mehurne katarje, kamen, nesposobnost za zadržavanje urina, sluzaste tokove itd. — Škatlja konfetijev Caaile K 4*—.
lorabin Caeile, najboljSe protiaifil tično in poživljajoče krič stilno sredBtvo, ki se aporablja z uspehjm proti sililidi, aneuiji, impotenci, kostoboli, lsbias, vnetju iiez, poltnim madežem izgubi eemeua, poluc:jam, spermatoroi, stenliteti. neurasteniji, energutu razkrojevalec urinove kiseline itd. — Steklenica Jorubina Casile K 3*50.
VbriMganec Casile zdravi beli tok, akutue in kronične katar e, vaginitis. ure-tretia, ecdometritia, vnetje in ispad maternice itd. — Steklenica vbrizga jca Casile K 3 50
Kdor želi večjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravatlo za g. Oasile Trst. ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni is elti GASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — Zaloaa T Trsti: larlB lili, lltlTia SirraTU.O

elri A
ivini .^m