'lr~tniMn m «preval*» * rt« I 0(1 tr» >»f Puhlwm ♦»•• M57 * ■ «»■ Uwn.Mii. t Mi»»..»It« IIMM GLASILO SLOVENSKE NARODNA PODPORNE JEDNOTg__ ¡T s Chicago, m. torek, 30. septembra (Sept 30), 1030, STEV.—NUMBER 280 Preiskava drhal-skega nasilja Organiziran* j« bila < komisija, ki bo fttudirala problem plemenskega sovraštva na Jugu i v luči Emi 2 • T ke preiskave Dtlavskl liti pobija pro-pagaalo jKoti sovjelom Federacija o starostni pokojnini Zadevna predloga bo prodloiena članom državne legislature. Delegatje ae krektt proti u-vosu ruskega blaga Fishev kongresni odsek nsluro- je borzijane in druge priče. Odmevi te New Yoriia Administracija Je prepričana, de bo s novimi strahovi o sovjet-skih Apskjflacijah i ftitom potolažila aroadovoljnoet ame-HAkih farmar jo Buenos Al ros, 29. sept—Hi-pollfco Irlgoyen, strmogUvlJeni predsednik Argentine, ki Je bfl ves čaa po svojem padcu ¥ ro-poru na krttarkl Belgrano, j« Mi vteraj na ddredbo rebelne vlada promaAten v bolnUnlco na suhem. Irigoyen ja le nekaj dni rola nevarno bolan. IRSKI PESNIK 2KTVE INDUStRU V NEW YORKU New York. — (F. P.) — Ako-i,r»v J«* veliko fttevilo delavcev l,r(,z V državi New York. ro "«>r«M«. v industrijah eorazmer-n<) zmanjžaie. V mesecu av-ImIo 155 dclavcev ubi-Prt (Wu, kot poroča državni ' department. več delavcev je bilo ubi-v tavbiaski in kovinski industriji. I/med žrtev jih je bilo r 1 "^njenih, ki so zapustili po-wv v «lov tudi 179 otrok, število ' ^Mdovanlh delavcev v nrosi je bilo 8JM&, 314 ^»"J kot V istem milini prof*-Ka leta. '™mjk!jive varnostne na-¡*fvf nriganjaitro. ki ga d. -uvajajo v vse indu-Je glavni vtrok nesrečam. CkaAka Chicago. — Ctkaika delavska federacija Je na «veji roji rod. njo nedelje sprejela resolucijo proteeta proti porodnemu dr« ♦av«#m«i provdnlku Moellerjs rodi njegovtil aktivnosti pri pro. | Iskavi o raJtetfrstvu v delavskih I ne po«tops j »t rt na ko ter j biti MueOer T-'.*.'- -iv -"-■ ■ /TJ • J*® ' "..... PROSVETA THE ENLIGBTWMBNT ta Okm ntMi far tW VmHt4 Mato» t»»Bt Cktanl > wm VMT. Ck*^» Mi dan Hi» pw r-r. ■I H—i PBOSVKTA Dmtmm 9 d IMM m mám eis Hitler bo sekal glave... Adotf Hitler, vodje fašistične stranke v Nemčiji, j« sadnji teden izjavil pred nemškim sodiščem, da pripravlja giljotino za sekanje glav vnem onim, ki eo nrtmofUviii kajzerja in ustanovili nemško republiko. To so bili predvsem socialisti. Hitler pravi, de bo korakal natančno po Mussolinijovih stopinjah in "rešil" bo Nemčijo kakor je Benito "rešil" Italijo. Musaolini sicer ne seka glav na javnem trgu, temveč kolje nasprotnike sa vratno t bodalom in strelja jih v hrbet, kar navsezadnje ni velika railika. Hitler preklinja demokracijo — kakor ita-lljanski fašisti — mesto da bi ji bil hvaležen, ker mote vsaj z besedo sekati glave revolucionarjem. V cesarski Nemčiji bi bile take groftnje in napovedi nemogoče. Edino v demokratični deželi — dasi je Nemčija še vedno slab model demokracije — je mogoče, da njen sovražnik odprto na sodniji napove smrt njenim ustanoviteljem, nato pa odkoraka svoboden domov. V Italiji bi bilo danes to nemogoče. Človek, ki bi se drtnil pred sodiščem v Italiji izjaviti. da v treh letih pade MussoUnl-jeva glava in glave ostalih fašističnih voditeljev, bi takoj korakal pred krvniki k zidu, kjer bi dobil kroglo v hrbet. Dokler fašisti v Nemčiji lahko odprto grozijo s sekanjem glav svojim političnim na« sprotnikom, toliko časa je v Nemčiji še precej svobode in toliko časa Nemčija ne potrebuje odrešenlkov v črni srajci In s krvavo sekiro v Fašisti so veliki Junaki, dokler imajo o» praviti i raso roženimi in zvezanimi ljudmi In kjer jim je sajamčena svoboda gobesdanja. Drugače so bolni siromaki, ki trpe na otečenih možganih. Človekoljubni sdravnild bi lahko iznašli kako sredstvo, da bi demokracija spravila te bolnike vseh deŠel in narodov v varno daljavo bres večjih bolečin ... 1 Bradati deček It Ohia poročajo o prečudnem slučaju. Šestletni d«-<*«?k po Imenu Claronoe Kehr Ima brado In brke In debel glas kakor odraščen moški. To Jesen bi moral iti v Šolo. toda šola — Javna in privatna katoliška — ga ne mara, dasi je deček sa svoja leta telo razumen. Zdravniki pravijo, da Je abnormalno delovanje šles povtročllo prehlter razvoj In dosoreloet dečka. To ni prva isjema te vrste na svetu. Pravijo, da Jo človek ustvarjen po bošji podobi, ampak marsikateri človek pride na svet po aelo čudnih podobah. Nekateri dosors v otroških letih, drugi ostanejo otroci do visoke starosti; mnogi moški imajo žensko naturo in ženske imajo moško. In tako dalje TI slučaji so navadno ignortrani v jav-noeti. kakor da jih ni, le strokovnjaki in lastniki cirkusov m zanimajo za nje. Vendar pa so to vašnl slučaji, ki dokazujejo, da človek ni nikakršna ekatra klobaaa v «vetu Življenja, pač pa je produkt — organično In biološko kakor socialno — neštetih pri rodnih procesov in rasmer. ki rade zaidejo v koofuzljo. Razvoj poedinih bitij gre ateer po gotovih uglajenih p<*ih in v gotovem pravcu. nI pa nobene garancije. da ne zaide (razvoj) v stran in po-sledlca je večji ali manjši nestvor. V Um dej-stvu je malo potrditve sa teorijo, da je rasvoj posameznika kakor v splošnem v rokah nekega razumnega vodstva. Znanost še malo posn« vse t« procesu. Kadar Jih spozna, pridejo nefttete in zdaj še nepopisne možnosti kontrole poaametnikovega rasvoja. Danes Je Človek še prepuščen kapri-cam nature. Posledica Je. da imamo med ljudmi na milijon« vseh mogočih ekstremov Id si domišljaj«, da so popolnoma normalni in <>d nekoga ter od nekod poslani na svet. da uganjajo svoje bedaatofte. krajev Ifedida bo TORfeK, 80. SEPTEMBRA \ 1'ohIevait» Dene delničarjev. Delujmo Johnstown. Pa. - Nedolgo te- ~ ^^^^ K a >>mo ¿itali v Prosveti od tukaj n«J W/nng* Konaor mu razmer* dopi»e glede rszmeO in oskrbe pri dopuščajo in uspeh nam bo za-Slov. delavskem domu v Mozha- i gotovljen. mu Te pisanje je bilo posledic* Naprej po začrtani poti, do-nssporazuma na sejah direkto- kler ne dosežemo svojega cilja! rije «. D. Br. Frank Zalar, eden (Mary Furar, tajnica goep. kluba, izmed direktorjev 8. D., je kriti ! —i- Ä poslovanje in hišni red ter Od zastopnika , spremembe PHtsburgh. Pa^-Pred deset i- Ker Je bil na »ejab direktorja mi teti se je v Bridgevillu v v manjšini, seveda ni uspel. Po- Mellonovem premogovniku moč-vedel pa Je nato svoje mnenje v, no poškodoval Joseph Glavan, . Ruski boljševiki so prodajali pšenieo v Ameriki in lop — je padla eena ameriški pšenici. Nato so boljševiki sa<>1l kupovati ošr-nko na čikaški borzi ia juh - osna ameriške Pšentee Je šla navsgor. Odkod ta moč boOševikov? Ce so kdaj PraJ. eo sdaj zaslužili priznanje Hoover ne «aore kaj takega narediti Ttuegi. PMeveti in tako pojasnil tistim, ki so ga iavolili, da je poekušal storiti kar je bilo v njegovi mo-ČU {Bt. M. Krofina, predsednik direktorije, mu je odgovarjal menda v imenu večine» da je pri SD. vse O. s priporočili br. Zalarja. Br. Za-larja so potem na sejah in izven sej radi njegovega pisanja v Prosveti in radi nastopa na direktorskih sejah žalili, zato je izstopil iz direktorije. Tleti rojaki izven direktorije, tako, da dostikrat še k svoji potrebi ni mogel. Pred enim llfcom si Je poslal kroglo v telo, ki pa mu ni končala življenje. Revež Je še nadalje trpel hude Meči- --------------M 20, septembra pa se je od- K' l f0 T „T ločil, da mora «ti konec ajego- Valavta Kv 7«. : . vega trpljenja In se obesil vavo-jem stanovanju. ''Wm" Pokojni je bil član 8NPJ In še par drugih organizacij. V Bridgevillu zapušča nekaj sorodnikov in mnogo prijateljev. Naj poči- UJHKl UIIUHH ijn, . - . .. ki vedo, da so delavski domovi v; 'mirno na Narodnem pdkope-zgrajeni še za kaj drugege kot ^ sorodnikom pa moje eoža-piječo in karte, so seveda bili na M«. j r - strani br. Zalarja, toda pomaga ti pri njegovem dobrem namenu mu vsaj začasno niso toogli. Žalosten dogodek v Slov. Del. domu 21. septembra je pe pokazal tudi tistim, ki so ee še nedolgo tega posmehoval! nasvetom br. Zalarja, da je pri 6. D. ree treba izprememhe, vsaj pri. takozvanem hišnem redu, katerega ima, tako mislim, vsaka dvorana, le pri naši ga do danes vsaj Jas še nisem opazil. Prepričan sem, ako bi bil direktorij SD. vpošteval vsaj nekatere nasvete br. Zalarja, da bi ne prišlo do tega .felostncK» dogodka, čigar slabe posledice bodo trpele dve družine, 8k>v. del. dom in vsa tukajšna slovenska društvs. Ne pišem toge z namenom koga žaliti, pač pa radi tega, ker je moja želja, da bi vsaj ta žalosten dogodek napotil sedanje vodstvo Del. doma, da ukrene vee potrebno, da bo 8. D. ree služil svojim namenom, za katere u-pam da je bil grajen, namreč, da ee v njem zbiramo in Izobražujemo v pravem delavskem duhu. Joku Langerholc. Društveni nsprišth Rouyih Quebec. — Naše društvo It. 670 SNPJ je bilo ustanovljeno komaj pred dobrim letom in pol, pe šteje denes že nad 40 članov. To je velik napredek, za katerega se Imamo zahvaliti naprednim možem, v prvi vrsti bratu Leopoldu Vehovarju, ki je vstiajno agitiral ta napredek društva. Kot energičen človek je sedaj pričel deloveti, da bi postavili društveni dom. In ker se ne boji dela. Je dosegel še lep uspeh. Ta napredni delavec je doma is Po-janske doline, Bela Krajina, kjer je bil načelnik, požarne branil*» in ustanovitel ter učitelj temošnjo godbe. Meti je, da bi tukaj podpiralo njegovo »početo delo in da bi si skoraj sgra dlli svojdom.—t.ftžerk. Iz Bridgevilla sem jo mahnil proti Johnatownu in se naj prvo ustavil na Moxhamu pri družini Korošec, kjer sem tudi začasno stanoval. Sploh imam v tej naselbini največ prijateljev. Ker so rojaki v johnstownski okolici jako raztreseni, že vzame precej Časa, predno je mogoče vse obiskati. Zato sem postil nekaj naselbin ze seme. Obiskati jih nameravam v kratkem. Rojaki so že začeli stiskati grozdje in pokušati sladke vinske duhove. Tako smo'jih tudi v Slovenskem domu, kjer ve pas je zbrala večja družba. Ker has je' vinski sok kmalu spravi) v dobro voljo, je rojak KlučeVftek ustanovil pevsko društvo, ki je v nekaj minutah pričelo z vajami. Razšli smo se končno v zavesti, da smo vsak svojo vlogo najboljše izvršili. Rojakom Johnstawnu najlepša hvala naklonjenost. s • • Iz Johnetowma sssn se spet podal proti zapadni Pennsyba-niji, v Strabane in se ustavil pri Louis Bartolu. Z njim ava se m* slednji dan podala na Lawrence, kjer sva obiskala skoraj vse ta-mošnje rojake, med drugimi Bri-/Ca, Jankovicha, (Potočnika in Rupnika. Končno sva obiskale le "bečlaraki klub," Andreja Turka, kateremu je pred petimi meseci umrla žena. Sedaj se e svojimi tremi einovi bečla. Naročili so se na Prosveto, da bodo s čitanjem čas preganjali. Naj omenim, de sva bila povtod lepo eprejeta. I Dne 26. oktobra bo na Stfca-banu velik shod federacije 8N- ifi DRŽAVNIKA 5 aprila 1»17 in 12. novem- , ______1918, de postanejo državlja- in drugi. Bratje in aiSii, ibu- ni potom olajšanega postopanja, SlT^ Stto na ta shod od Je bila podaljšana do 4 marca b *u in daleč. Na njem boete «81. Za te inozemce ni treba ru sršali dobre govornike. Tudi se "prvegs papirja" ni spnčevaU mSomu bTod, o dali svoje glasove. gg L ^ ' Drugi dan po najni agitaciji 1981 v zunanjih naselbinah sem obiskal nekaj rojakov v Strabanu. med drugimi tudi društvenega tajnika in pa Johna Terčelja, gi. •TrotHika SNPJ, kateremu je >red tremi meeeci zlomilo nogo. Sedaj je že izven nevarnosti in se mu noga počasi zdravi. Želim. da W se kmalu pozdravil Vsem se lepo zahvaljujem, posebno pa L. Bartolu in njegovi aoprojn sa postrežbo in njegovo pomoč pri agitaciji. Naj še^omepim, da e*m spremenil svoj poštni našlo*, ki je: P. O. Bo* 82, 5th Ave., Pltta-burgh, Pa.—Anton Zldanftck. LJUDSKI GLAS 8.NJU. Dviganje prahu Milwaukee, Wle. — Fabjanov napad na pokojnega urednika Prosvete je pevzeočil precej prahu, Sestra Bernick je pisala letino, le, poeablla je omeniti, kje tiči zemera nad pokojnim urednikom s štreni Fabjana. Gotovo se čitatelji še spominjajo Fa^janovih dopisov, ko je kroš-njaril po naselbinah. Nekateri so mu odgovarjali, da ne piše resnice, nato pa je bila pripomba uredništva, naj bo previden to naj piše samo na eno stran papirja. Ce ee ne motim, mu je bil tudi neki dopis ustavljen. Z njim sem se slučajno seznanil v UniveraaJ, Ind., pred par leti, katera naselbine pa ni omenjal v svojih dopisih. Brat Fabjan se gotovo še spominja incidenta v Tert-e HaUtu. Toliko v vednost prizadetim.—Fr. Juvan, št. 1«. Vprašanje: Prišel sem v Združene države L 1907 pod krivim Imenom, ker sem imel potni Met nekega drugega. Tukaj sem vedno rabil svoje prave ime. Sedsj hočem zaprositi za državljanstvo. Ali naj navedem v prošnji i-me. pod katerim sem prišel, ali svoje pravo ime? Odgovor: Tiskovina, ki jo morate izpolniti za naturalizacijo, zahteva informacijo o vašem pravem imenu, kakor tudi o imenu, pod katerim ste prišel. Ak* ne navedete, pod katerim imenom ste prišel, bi ne mogli seveda najti zapiska o vašem prihodu. Ne boste imeli nikakih tež-koč dobiti državljanske papirje pod svojim pravim imenom. Državi janeive frriliB Tudi nagnjenoet k valovitim čuvstveiff omahovanjem, ki se zdijo biološka stigm* J klotimnih temperamentov, prihaja pri ciklol nih psihepetijah še v moteči meri na vM*u ■ Vabile | Le flalle. VL tesona pikni kov in sabav v prosti naravi je minile. Nastopila je jesen In.s njo tudi daljši večeri. De ee pa ne bomo preveč dolgočasili, skrbimo članice gospodinjskega kluba 8. S. doma, ld emo že pridno na delu s jesenskimi prireditvami. Imamo že tudi program sa to eesono. Prva prireditev ee bo vršila lt. oktobra In sicer vinske trge. te v in ples. Ulj ud no vabimo vse »r in rojakinje is Le 8alla lice. da se gotovo udeležite le vesele domače sebe ve. niča je. da živimo v veliki nese-dovolj nost i. ksr vlada velika breiposelnost Upamo pe na bolj-Š9 firihodnjoat, saj pravi pre. govor, da sa hudo nevihto še ipeUram na vee delnišerje 8. K. doma. da M ee bolj sani-mali In je v večjem številu ude-sabav. ki jih prirejajo kluba. Ravno s tem nam da||te veselje In dSajamo. saj Pe kakor ¡2" opesujem. pridejo vedno eni ln|3- , isti; saj je vendar približno IOOUssii v < Povratek v Združene drŽave '■'\90m*t MoJ Odpo- toval v Evropo pred enim letom. Ostal je tam dalje, kot je nameraval. Med tem je njegov 'permit' iztekel. Ali se more povrniti v Združene rej mo odgovoriti na vj tionallty", t j. drža1 je Ali Je še veljavi ki TOREK, SO. Poskus poleta 16,000 m nad zemljo Ve.W«tprii»kuje i mrtličn. TJS^rofesorja Piccarda, HHZfSm ^ dvlfnlti K tisoč metrov nad črnijo, da n J udira atmoeleriČne prM» SS zračnih plasti, Mm *e prav malo inane. ^boprvie.da^^^vapel ■ tako silne višave, toda prvi- ki sc Sicer tako visoko • v krat ko ponese ,eboj človeka. Z merilnimi na-nravami opremljeni registrirani baloni «o le čeato doeegli «lične viftine, zaneslo jih je Se cek> viA-ie in nekoč je barograf nekega Ukega balona zabeležil celo vi-¿ino 30 tisoč metrov, čeprav ni rotovo, da jo je v reanici tudi dosegel. S pomoč jo teh balonov «j« znanost počaai ustvarila nekakino zaailno sliko o viSin-«kih zračnih plasteh. Znane so ie mnogotere lastnosti tega le-denomrzlega deU ozračja, razjasnjeni so ie mnogi pojavi, ki se dogajajo tam gori, toda mnogo, mnogo ie manjka, marsikaj bo ie treba razkriti, preden bo klika popolna. Tega pionirskega posla ss je aedaj lotil pogumni belgijaki profeeor Pic-card. Kakor se govori, namerava priti profesor Piccard v kratkem v Augsburg odkoder se bo dvignil v zračne višave. V tvor- nici Riedinger, kjer je bil zgrajen balon, pa ie ne vedo nič dokončnega o nadaljnjih protfesor- jevih načrtih. Balon je pač popolnoma dogotovljen In spravljen v varnostnem omotu, toda aluminijasta gondola še ni dospela iz Belgije in zaradi tega ni mogoče točno povedati kdaj ie bo vršil vzlet Na svojem 16 km dolgem vertikalnem potovanju namerava profesor Piccard v prvi vrati proučevati kozmične žarke. U-prave belgijskih fondov sa znanstvena raziskovanja so mu ta namen dovolile primerna denarna sredstva za zgradnjo balona in zaprte aluminijaate kabine. Slednjo je konstruirala in zgradila "Belgijska alumi nijeva družba". Gondola je bi-I la v preciznem ročnem delu skovana v obliko votle krogle, ki je najodpornejia napram notranjemu zračnemu pritiaku, ki bo prav občuten v plasteh redkega višinskega zraka. Plašč balofta je napravila augsburika tovarna Riedinger. V Augsburgu bo izvršil tudi vzlet, ker ima tovarna pri roki v ta namen potrebne izveibane pomagače, še bolj pa uradi tega, ker so tod najbolj I Ugodne atmosferične prilike in ■e ni bati, da bi vetrovi zanesli balon kam daleč nad morje. Vzlet se bo izvršil pri kolikor I moči mirnem ozračju, da se bo balon po končanih merjenjih khko »pustil na tla»¿Ž» bližje vzletiiča. Profesor Piccard je popolno-mt Pripravljen na svoj vrato-| lomni poskus in Čaka samo še dovoljenja za potovanje v Augs-|burg. Na vprašanje, ali namerava napraviti poprej še kak Poskusni polet, Je odločno odgovoril, da ne, ker noče tvegati dragocenega materijala in naprav za prazen Občutljivih belešnih aparatov, ki >odo lepo v mehko zaviti In valje pospravljeni, varno prestati norebitne sunke in udarce pri pristanku. K temu bodo pripomogle tudi blazine, ki se v tem primeru stisnejo v trdno pletenino in služIjo kot nekakšni odbijači. ' Kabina je od zunaj do polovice neprebarvana, dru^a polovica pa je prevlečena s sajasto črno barvo. Črna barva namreč hlastno vsrkava solnčno toploto in kabina se bo naglo ogrela, kadar bo obrnjena s to stranjo proti solncu. Nasprotno pa svetla barva solnčne žarke odbija in bo treba kabino le zasukati v to stran, pa bo s paaaftir-jema vred deležna strupenega mraza višinskih afer. Za to o-bračanje, s katerim bo mogoče poljubno spreminjati in uravnavati temperaturo v notranjščini kabine, bo akrbel nekakšen propeler, pritrjen 16 m proč od gondole na balonu, katerega bo po potrebi lahko zaaukal v to ali ono stran. Sto metrov pod kondolo bo na vrvicah obešen lahek obroč, spleten iz vrbovega ftibja. V premeru bo meril 2 m ln bo služil za natančno merjenje poti, ki jo bo balon preletel v vodoravni smeri z vetrom. Za to merjenje je na dnu gondole majhna linica, skozi katero se namerijo optični merilni aparati na spodaj viseči kolobar ln Še globlje na zemljo. Na zunanjem ostanku kabine je pritrjeno ročno kolo, a katerim ae odpira ln zapira ventil za apuščanje plina iz balona. Znotraj je kabina vsa prevlečena z belim nitrocelulosnim lakom, kar je nujno potrebno. Iztegnilo bi se namreč zgoditi, da bi ae po neprevidnosti ali pa iz kakih drugih nepredvidenih vzrokov med poletonl razbil kateri izmed toplomerov, pa bi živo srebro prežrlo ostanke iz aluminija, če bi ga ne ščitila orne-njena prevlaka. Iz juga se jasno vidi, kako vestno je beljfij-ski učenjak zasnoval in pripravil svoj veliki načrt, p A katerem mu ves svet odkrito želi zasluženega uspeha. Njegov podvig — če se posreči — ne bo zgolj prispevek k suhim znanstvenim dognanjem, marveč hkrati tudi pospešek v snovanju zračnega prometa bodočnosti. h Voilert: Iz življenja dr. Ecke.trja Leta 1914^ sem srečal dr. Hu-gona Eckenerja prvič. Našla ava ae na hamburškem letališču, kjer je tisti čas stala velika Zeppelinova lopa. Dr. Eckener je bil tedaj desna roka starega grofa Zeppelina, ki je umrl štiri leta pozneje. Nekaj mesecev po grofovi smrti je prišel nesrečni 9. no-vember, ki je pokopal vse nem-ike nade. Nemčija je morala izročiti svoja letala in zrakoplove, novih pa ni smela graditi. V oktobru 1994 nem srečal dr. Eckenerja zopet v Hamburgu. Tedaj Je bil le kapetan vodljivega zrakoplova "Los Angeles", Wa pa »odi da, če se mu še en- ki J« krotiI *** nekoč P°noino Jrat izreči povzpeti ae v višino 8 tisoč metrov, ni prav nobene-«a razloga, zakaj ne bi se dvig-kar do akrajne višine in iz-»voje naloge. Na poletu £ bo opremljal njegov asistent »vicar Kipfer. Konec avgusta j« povabil pro-itftor Piccard zastopnike časo- ¡¡¡•Ja na ogled gondole, ki so jo P«Jvrgli v laboratoriju svribod-* univerze v Bruslju zadnjim »troif.m preizkušnjam. Poprej f* ">k i^ndola, ali prav aa prav v nI/1* razstavljena na v,' Mi4rfKin» razstavi v Llegeu. veintanska aluminijasta krogla. < P^vo, y laboratorij zrušiti celo uteno ^"'"^ga poslopja, predstavlja v svoji notranjščini, ki je polna *»rivnetnih aparatov in pri-Prav, prtvo tt|mJ-j0 tu6o »-toletja. Vm v krogli je u-^«no m zgrajeno čudovito prstno do najmanjših podrob- V*1 PuriUnako "motivno. Z?*1* ,vojemu in 'Ktpočitek al ulita dve u '^nempastšti so t<*1a da čim U»!je namenu. Za dve ko- "•"»»jenl za shranjevanje bro Zeppellnovo lopo. Dolgo smo leteli skupaj in izmenjali najboljše želje in pozdrave. Želeli smo njemu in Hansu Schillerju srečno pot v Ameriko, novo domovino "Los Angelesa". Skoro dve leti pozneje — julija 1928 — sem srečal dr. B-ckenerja zopet v Hamburgu Takrat Je dr. Eckener predaval o avojem prveri oceanskem poletu. Kmalu nato je prišla končno-veljavna emancipacija in osvoboditev nemlke gradnje letal In zrakoplovov. V tistih dneh sem Imel priliko spoznati enega naj-boljših šolskih tovarišev dr-Eckenerja v njegovem rojstnem kraju Flensburgu, mola, s katerim je prefthml dr. Bekenei dvajset let. Bil Je to holstein skl lekarnar In se Je pisal Eb-sen. Ta ml Je pripovedoval: "Od prvega dne, ko sem spoznal dr. Eckenerja. ml Je postal in ostal najboljši prijatelj- <> kakipem prtpini ali nasporas-«mljenju med nama ae more bi-ti niti govora. Vsa. kar Je slo. ril svoj Če». Je Wk> zrelo ln do-----as ai vsiljeval, nikoli ni ravnal prenagljeno. Tudi nI bil nervozen in preveč zdelan. Kemija jo bila najin najljubši predmet. Po šoli ali počitnicah je bil dr. E-ckener vedno v družbi svojega prijatelja Johna Peteraena, k se Je posvetil kapitanski služb in ki je s svojo ladjo "Rio Bra vo' večkrat obiskal pristanišče. Tam ae je dr. Eckener nale zel temeljnih idej, ki ao položi le podlago njegovemu poklicu Stari kapitan je učil dr. Ecke nerja, kako se polagajo kabli kako ae zavozlavajo vrvi, kak« se vesla ln kako treba ravnati 4 jadrnico. Učil ga je tudi rav nanja a kompasom in zvezdo znanstva. Zanemarjal ni nit pouka v vetroslovju in vre meno slovju. Kadar je bil kapitai na pomorskih votnjah, tedaj j< sedal dr. Eckener na pomolu ii se je spraševal, kdaj se bo nje gov stari prijatelj vrnil z mor ja. Po cele ure je opazoval pole. galebov. 2e tedaj je dr. Ecke ner dobro vedel, če se bo vrem< spremenilo ali Če bo ostalo mir no. Lahko je povedal ljudem če se bliža nevihta in ali bc morje poplavilo Flensberg. Kadar pa jo šel John Peter son na krajša potovanje, Je vze dr. Eckenerja s seboj. 2e toda je bil dr. Eckener vešč mlad kr milar. Ob dolgih poletnih večerih smo Jadrali a starim kapitanoir vzdolž ebale. Poslušali smo njo gove nauke. Ceeto so plule «nI mo jadrnice. S krova so se ras legale lepe pesmi. Tu in tan se je oglasil tudi ''klavir pomor ščakov" harmonika. Potem pa smo bili prepuščeni samin sebi. Igrali smo se s peom John« Petersona, ki smo ga prišteval k ladijski posadki. MJaz bom pomorščak in goto-vo še kapitan/' je večkrat dejal dr. Ečkeaer. "To je prav tak( gotovo kakor ni dvoma, da prihajam sdaj z "Ria Brava" in d« stojim v flenburški luki. John Peterson me bo italno jemal i seboj na morske vožnje. To mi je sam obljubil. In jas sem mu bil dal beeedo, da postaneni kapitan in da bom peljal a seboj mnogo ljudi čez morje. Take življenje je lepše ; od življenja vsakega kralja." Eckfnerjev oče Je imel proda jalno tobaka. Tam niai naše Hugona nikoli. Sklenil je bil da se posveti poklicu pomoršča ka, vendar pa je še neldj let t menoj vred nadaljeval študl. kemije. V letih 1906. in 1907 je ta študij končnoveljavno za menjal s študijem gradnje zra koplovov. To Je bilo tedaj, k« se je razvedelo za načrte grof« Zeppelina. Z dr. Eckenerjem aem priše osebni stik, ko sva bila leti 1906. v nekem lipakem hotelu Mudil se je Um, ker je Imel tr govake opravke t družbo Luna Pogajal se je zaradi noveff Blaugaaa, ki ao ga potreboval pri polnitvi Zeppelinovega ara koplova. Dr. Eckener je genialen stat gospod, ki izrabi vsako uro svo jega življenja. Poglavitno m bavl z znanstvenimi vprašanji od česar ima letalstvo že svoj« velike koristi. Osebno mi j< izjavil. "Zelo mi Je drago, da izkoristim vsako uro svojega žfvlje nja. Rad delam duševno a tud telesno. Vsaka izgubljena uri pomeni nenadomestljivo izgubo." »HPBTSTr MiiMaaiM M^iHma PRIMORSKI N0VI0E ZAKLAD NA MORSKIM DNU Na obrežju blizu francoskega priataniiča Bresta ae Je I. 19CI potopila angleška ladja "Egypt ki Je imela na krovu tovor zlata in ffebra v vrednosti preko po milijona dolarja*. Dvakrat m se že ponesrečili poakusi sa dvij toga pogastva, tretjič pe s« tx podjetje potapljačem najbrž po arečilo. Prodrli so le do ladje Ir s dinamitom razbijajo nje Jekli ne stene. Največ napora bo po vsročevalo razbitje jeklene celi ee. Ladja Je bila določena aa pro voz dragocenosti In Je Jeklena eelics poeebno krepko igraje* Potapljači delajo skoro v ni temi« ker najmočnejša luč za voljo vodnih tokov daje svetlo be kote* toliko, kakor bi pntga šibko. Letos bodo prodali do kladnlee, prihodnje leto pa sej« bodo lotili a inofco Tekom treh maaecev, to je od 1. aprila do 80. jnaija 1.1., odkar ie v veljavi zakon o preoanovi u-itnine, ao inkaalrali v Trstu u-itnine M87.000 Ur, lani je dala išRnina v enaki dobi »,700.000 ir. Diferanca 8,018.000 je občut-ui. Reklo ae je, da bo poravna-ala užitninake diference država, catera pa je odltela v tržaško »bčinako blagajno samo 1,4*.» "00 lir. Po odpravi >aMtmc se1 Je azvUo tihotapstvo in mn nanjših stvari se odtegne lini. Na tržaškem magistratu -ačunajo, da bo v teh rasme-*ah odpadlo oeem milijonov lir nkaaa sa vsefinaAČno leto. To šoto bi morala kriti država, če-ar pa ni priČakofAti v polni me-1. Novih virov sa občinake dogodke pa tudi ni. V Rimu ae je ustanovila po-tebna komiaija, fti bo urejevala n vodila notranje preseljevanje, fa komiaija bo posvečala svojo lozornoat zlasti rastneram vsdolž vzhodne meje, kjer bo imela po /aeh občinah svoja organe, ki bo-lo sproti nasnanjali vsako moi-lost seml jiščnega nak u pa. Na ta-u posestva se naselijo kmetovalci is Italije 1n alcer as bo gls-lalo na to, da pridejo v občine \kupine in ne la paaamezniki, da te ne poizgube in oelo raznarodi- 0 med "drugorodd". Poleg ko-niaije bo deloval centralni odbor za financiranje poljedelatva v notranjem preštevanju. Ita-Ijanald naseljenci bodo deležni vseh mogočih ugodnosti in olaj-av v kmetovanju, da bi se kar najhitreje udomačili in ustalili na novem tenenu ob meji, glede katerega pa ao po atarih provhi--ah raznešene vesti, da je tešak n neploden. ' 1 V Trstu «o Inavgurirali dopo-avoriatični krotek trgoviaakih naatavljencev, Id ima svoj v ulici Galattl 20. ^avsoči ao bUj i tudi najvišji BMdsUvniki civilnih in vojaških oblasti. Vaa-kdo bi miaU, da se bo čuU ob akl priliki kaka vzpodbudna »seda «a -trgovska organiziranje glede na aedanji prskarni po-oiaj tržaškega T goapodaratva, foda nič takega n! bilo, marveč 10 val govori krenili v čisto dru go smer. Predsednik krožka Mu e je opozarjal navzoče, da ao tr *.alkl čmoarajčniki na tam me-*tu razbili skrivališče sovražnikov Italije ln on. Domeneghini e trgovskim nasUvlJenoem na-*oČal, da morajo delovati po do-očenih navodilih, da bodo na dan nosiva Duceja ln domovine pri-nravfjenl močni ln bojeviti. Z zakonom od Zi. Januarja 1929 ae urejajo službene razmere nristaniškiji delavcev. Takoj je ladlla aplikacija novih zakon, ddh določb po vseh Italijanskih irietanlščih, isvzemši Trst. Ra- 11 tega Je poelal te dni on. Do-neneghini na komunlkncij^o nlniatrstvo Interpelacijo, da bi svedel vzroka, zakaj ie ni prišlo «oizprememb službenih razmer udi pri taiaških pristaniških 'slavcih, kar pomeni sanje ob-*utno škodo., >t Nadarjena slikarisa Marija U-.haar is Sotknna Je raaatavila ne-*J svojih dobro uspelih ekspre-Ijonističnih del v Clementovi tr. Tovini v Gorici. Nsjboijie njene dike pridejo na četrto deželno raaatavo v Trstu, ki se otvori te ini. Ukmarjova Je bik gojenka Sovečega argentinskega slikarja VUguela Petroneja. Veet o številu goveje živine v U. 907. popravljamo tako, da •ačunajo gospodarski strokov-ijaki, da se Je števila goveje žilne v goriški in triaiki pok raji- ii posuši leta 1906. zniiaie sa kot eno tretjino, ponekod «a »olovico In ne zvišalo. Nadalje iravl fašiatlčni tlak glede sin-likallzma, da ao zanj posebno teugodna tla v goriški pokrajU ii in ne, da so ugodna. Goriški prsTekt Dompieri Je lobil obvestilo, da bo izvršila vo-sika uprava v goriški pokrajl-ii sa šUrf milijon« vojaških na-irav. Delavske organizacije bodo -»sredovale v svrho, da bi se u-^oštevali pri sprejemanju v delo car največ mogoče domačini. V Trst Je koočno prisil ie Mgo šaaa pričakovani iS. topni-'sraki polk H Pslmenove. No-lan Jen Je v novi vojašnici pri Iv. Ivanu. Poveljstvo polka pre-same apuljeki vojvoda. Idrijski rudnik Ini «lavni stvom pred njega, da bi isWde-U, Maj se uresničijo obljube, ki so bile dsne lani idrijski deUv-ski deputseiji v Rimu. Slasti nujna je ureditev pokojnin, da bodo odgovarjale zakonitim določbam. 40 letnico mašništva je praa-noval solkanski dekan g. Jakob Rejec. •. Ponesrečil se je 191etni Anton Komac a 3oče na Bovškem. Na-ftli ao ga pod Kukom zasutega v debeli plaati »nega. (Nadaljevanje a t. strani.) Tudi po umstvenejši plati ae Javljajo znameniti raslečki med teni|H*ramentskimi .krogi, in si-eer zopet na tak način, da se Uto posebnosti kot pri zdravih piknikih ponavljajo tudi pri oir-kularnih, oeobitoeti zdravih lep-tosomcev pa pri ahicofrencih. Tako n. pr. raaločujejo pri eka-perimentalnih abatrajcljakih poskusih ciklotimiki msnj ostro med tem, kaj spada k nalogi in kaj ne; več nego ahicotlmikl ai tapomnljo podrobnosti, za katere ae ne vprašujejo. Pri tahi-atokoplh (poskusi s bliskovito kratko nastopajočimi slikami) morejo pikniki poprek več pi-amenk obenem ujeti nego lepto-somcl . . . Značilno ae razodeva tudi vedenje v reakcljakih poskusih z uvrstitvijo motečih po» dražajsv ali brez njih. Piknike občutneje motijo odvračajoči dražljaji nego leptoeomce, reakcijo dobe s odklonom ali brea .njega; te ležijo pri piknikih dalje Vsasebl nego pri leptosomoih. Tudi Rorachachov poakus tolmačenja oblik (pri katerem mora preizkušena oseba razlagati fantaatlčne štrkotine ln čačke) kaše na globočje razločke v nazornih in predstavnih tipih, kakor tudi v spremljajoči afektlv-nosti. Muns je našel pri piknikih številčno pogostnost kolori-stičnih podatkov, in aiosr bodisi glede bsrv, bodisi glede razlik v svetlosti, nadalje prednost predmetov ln pokrajin v opisovanju slike; slednjič določno, enkratno povzemanje formnega kompl kaa v enovito celoto, na katero so se satem naslanjale tudi vse podrobnoeti. Temu nasproti no pri leptosomcih močneje stopali v ospredje odgovori o gibanjih .videli ao več človeških likov, o-brasov, pleaaleev, apak, aanj sklh podob; težnja poglobitvi sliks Je bila šibkejše. 8 tem smo doumeli Šeet gliv« nih temperamentov (naravi, <*u di): hipomanee, sintonoa, talko-krvneže, hiperestike, ahlcotimne srednjike ter anestetike. Prvi. trijs spadajo tslssno, duševno In dušnoboloslovno kot clkloUmlkl blišs skupaj, trije sa4njl pa so-pet kot shiootlmikl. 8 temi ( stimi poglavitnimi taperamfiiti In njihovimi mešanicami ss ds večina ljudi dobršno opredeliti. (2. in «.) AH sle Še naročili ali Mladinski list moj* JatelJn aH aorafeifc« v nof Ts Je aHnl dar trajna ^^hrflhmif^r^ ■m® vn ää bjäj íj^oaf lahke pellJeU svojsem t domo. i- •T "GRAPE JUICE'* ZA DOMAČO UPORABO JE DOVOLJEN popolna protekcua i v* jamCenat r. .. ' * ' iJSt 1 % Kalifornijski vinorejci so dobili vlndno M gotovilo, da ne bo nobenift umešavanja od strani nveine vlada s kupovale!, Id a| šele nabaviti grozdje aa izdelavo sadnega toka za domačo uporabo Iskljuteo. VLADA SE NE BO UMEŠAVALA /.rSJjjM*?'9 f ijv,!- .I ffeVT^ Grozdje letoa dozoreva dva tadna preje kol navadno—portiejše vreme lahko ikoduje kakovosti, ki ae jo sedaj lahko dobi na V8*H ŽELEZNIŠKIH P08TAJALISCIH i i ' i NABAVITE SI "JUICE GRAPES" SEDAJ POD VLADNIM NAČRTOM KONTROLE California Grape Control Board, Ltd. San Francisco . 8»« of ths sntirs «sltfornis w California ia «aa ths CsUiomis v Thass trtt vs* cauwhikia raurr bxchanob ( AUronNIA VINRYARDISTB AIZOCIATON SXX JOAQUIN OtOWIMimR AaaOCIATlON KAJ ClTAJO ÄKNHKK? 'Tranktur-vrto prlobil- LiUrsrns priloga ter Zeitung" Je nedavno la reaultate atatiatiénlh sapUkov nanaiajoóih se na 18,000 moéklh in na 14,OM isn«kih oseb, ki al laposojsjo ÄJlfa v neki ve¿J| la-iKMojfvslnicl. f nspnanatvsesm oddelku ispoaojevalnlc* «tajo molki najvaft potopi ae in oplae morskih volsnj In pastolovlfln, kl ao a temi v aveal. Dalje bere-Jo sgodovlnlke in drulabns ro-Prl ženskah aa kale pose. mane. ben obua v tem, da ao Jim naj- prt arodiualka «godbe, tka ln narodne pripovedke bolj Ijud-Bko. ro polovica .lenak ^ita romane, ki obravnavajo problema i*>»s-meanika H) njegove uaode. vSe večje ao rasike pri speeisinih panogah poučna llteraturs. Tretjina ftensk ss bavl najrajla a ftlv ljenjepisi, H« m a knjlievnost jo, umetnostjo In potopisi. Oddslsk o adrsvstvu In glaabl uporabljajo molki in «enake v prtblitno nskl meri. 1 . 'Y PAE, KI VKVROPO ELEKTRIČNA SILA IE MORJA Morje bo morda v kaanejllh stoletjih vaien lavor električne energij«, kadar se bo ljudem posrečilo nsjti način, kako bi as da-le 4srsbitl orjalka aMe plime in >ke. Uoslsj ss kaj allčnega le nI |nii«ri^ilo nikomur, daal ao al le raani isumlteljl ubiiall gUVt t«m problemom. Tudi poskual francoskega Uhnlka L#dovtka Claudsa. ki J« Ui redil iaotsrmif-ru Mataeamasss oali. da l>odo la Báma Masel m u- no postajo v sallvu na otoku Kubi, niao doalej dali praktičnsga uapsha. dele sadnjl čas Javljajo, da ao Je Claudeu po ailni borbi s raajarjenlmi elementi le poarečllo dogotovlti tovarno, ki bo dovajala električ-no allo Is morja. V delelah ob ravniku vladajo velike toptotne rasllke med vodo na površju ln med vodo v globin. Na gladini ima voda toploto 80 atopinj, v globini 1000 m po kom«J S sto-pinj Cslrija. Da iarsbl to raallko v proisvsjsnje električne alle Je Claude napravil dva kiiomstrs dolgo in 1#0 cm llreko Jekleno eev ter jo potopil v morje. Dva poskusa sta ss mu ponssrečiU; prvič js dslo uničila aobetala domačih delavcev, drugič pa Je moraka sila pretrgala eev. Claude pa ni obupal, poskusil Je le tretjič In to pot mu Je uspelo. HJegova iaotermikn naprava Je skoro gotova ter bo otvorjena v teku te«* meseca, i tem bo do-seten N sl^n uspeh In napredek pri tehničnem IsUrUčanju pri-rodnlh sil. , NAZNANILO sili ssptäjtiiäfsliis?1 aiíÉBÉI IGRALEC lutka Zupanttf n Obroč okoli glave nik in občinski tepec hkratu (PovmA, Id j« biU nftfnuUn« ▼ liUrararai konUsto ProtvwU.) Ml. List ▼ Evropo al Cona oglasom po Filip Godlna, Agitirajte u in zaupna prijateljica Je ta dobro poznana banka stojim odjemalcem, katerim vedno rada pomaga In daje nasvete. Ona izvrinje vseh vrst bančne posle in prodaja pa-robrodniike liste vseh dražb. Ne pozabite se obrniti na njo kadar kaj potrebujete. Tiskarna S < SODSTVO TISKARNI APELIRA NA ČLANSTVO 8.N.PJ DA TISKOVIN* NAROČA V SVOJI TISKARNI Vss poJftSBlk is|t vodiN tiskane Dno smerno. nalfato dolo «v» ni S.N.P.J. PRINTERY| «T-M So. Uwa4ale Arena« ODCAfia 1LC. TAM 8B DOBE NA ŽEUO TOD! VSA USTMENA POJASNILA