tai- in prainikov. .j ¿4ÜJ except ^^ and Holidays. PROSVETA lista J« 96.00 ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ET Uredniški ln upravniiki prostori: S65T South Lawndala Ava. Offics of Publication: M57 South Lswiuiuia Ava. . Telephone, Rockwell 4104 » cCri^rS SYe^^T^ST CHICAGO. ILL.. PONDELJEK. 30. JUNIJA (JUNE SO). 1M1 Subscription $0.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER IM Acceptance for mailing at special rete of postage provided tor in section 1103. Act of Oct S, 1017. authorised on June 4. 191«. veljnik finske začel veto" vojno proti Rusom Topttiflo dvoboj zadivjal na 600 milj dolgi tontj 0b rusko-finski meji. Nemci obkrožili uvjetsko armado pri Bialystoku in začeli «odirati proti Moskvi. Uradno poročilo rdi, da so Nemci razbili 4107 sovjetskih bojnih letal in 2233 tankov. Ruski letalci mečejo bombe na rumunaka in finska mesta. Hr-Jtika se izrekla za aktivno soudeležbo v voj-i proti sovjetom landakimi in belgijskimi kolonijami. Berlin. 28. jun. — Uradna časopisna agenjtura DNB poroča, da so nemške vojaške kolone v ofenzivi uničile rusko vojaško divizijo, dočim ao bombe, katere ao meteli letalci, razdejale ruake železniške proge v več krajih. Glavna bitka z Rusi je bila še izvojevana. Nemci so zaplenili več ato ruskih tankov in ogromne količine orožja in atreliva. Nacijake letaiaka sila Je že dobila kontrolo nad ozračjem. Bombe so uničile 21 ruskih bojnih letal na letališču v bližini rumunske meje. Uradni komunike naglaša, da ae prebivalci v baltiških državicah priglašajo za službo v nemški armadi. Vsa Evropa z izjemo Švice ae je pridružila križareki vojni proti boljševizmu. Celo v okupirani Franciji, Belgiji in Holandiji ae proetevoljci priglašajo za boj proti boljše vikom. Hrvaška je nformirala Nemce, da je pripravljena na boj in aktivno ao-udeležbo v vojni proti sovjetom. Ui.kr razdejali .alt aaple- Tiggft«.....j8.,jun, _ Finska. 30. jun.— ikTdvoboii so zadivjali na ulj dorpi/ronti na severu Bko-finski meji. Feldmar-innerheim, vrhovni povelj-inske armade, je pozval v "iveto" vojno proti Ru-Poziv pomeni konec doseli finskega pasivnega od- pultat bitk med Finci in si znan. Moskvi objavljena veat da so bili Finci in Nemci nazaj z velikimi izgu- k, 30. jun.—Močne nem-dopne enote so prekoračile nejo med Poljsko in Rute pomičejo naprej od , glavnega mesta Bele proti tfoskvi. Sovjetske leveru so se umaknile in v baltiškem sektorju ni i armada pri Bialystoku, Poljska, je obkrožena in ji uničenje. Uradna časo-agentura DNB poroča, da i uničili 4107 ruskih boj 33 tankov. 2H jun, — Vrhovno Svo je priznalo umik rde-aade na drugo bojno črto ih poljsko-ruski meji. So-čete so se umaknile na na črti Šaulaj-Vilna-icze. Cilj nemških o-je okupacija Minska, ¡a mesta Bele Rusije, k) je litvinsko mesto in »milj južno od Vilne. *ze, poljsko mesto, ao lene okrog 30 milj od sta-meje. ij«ke kolone prodirajo pro-po poljskih ravninah od močvirja, ki obkro-| Rusi so razbili 40 nem-hnkov v protinapadih in »to vojakov. Eden i®neral je bil ubit MiPrui, kjer je meje bdmbe pedejo na nacijake baze v Franciji, Holandiji in Belgiji. Letalska ofenzive trsjs že devet dni brez odmors. V tem ča-au ao Angleži' vrgli na tisoče bomb na nemške baze. Roji angleških bombnikov ao aktivni na vaeh frontah. Tarča bombardiranja iz zraka ao vsa središča bojnih induatrij v Nemčiji. Dva nemška parnika sta bila napadena in potopljena v bližini Dunkirka. Vichy. Francija« 28. jun. — Angleški naakoki na pozicije francoakega vojaštva v okolici Damaaka, glavnega mesta Siri je, so bili odbiti, ae glaei tu objavljeno poročilo. Ljute bitke1 ao v teku pri Bejrutu, glavnem meatu Lebanona. Francoska bojna letala ao metala bombe na angleške bojne ladje. kmurnjo in Rusijo, so so-■ *** obdrisle svoje poljub naskokom sovražni-«o ujeli 800 nemških kenskih vojakov. 1 om*nja uspešne letal-*>)*• Letalska ofenzl-»•daljuje in uprizorjeni ao ^ n*padi na Bukarešto, ""nunsko mesto, Ploeati, »oljne industrije, in Kon-gavno rumunsko prista-°b Črnem morju, finska. 28. jun. -letalci so ponovno u-JJ «nskih mestih. Turku, *W.dniftke induatri «.^silnega bombsr-JlUkk* To mesto leži «n ima 86, ■J^kev. Bombe ao po--J? ^»«Pij ln ubile m v"'ko število civili- ^ H„t0 Ryli j# '1*nanil. ds ' J* Finska v .VfiJn* '»«»no pa je na- ša k. — r9 J« na-^»očno odbijala ru- mtOK,„ ,F,nika Je postale bomb ukoj, ko *P°vedal vojno Ru- *P*di na finaks me- t rUk Bo«- P^opja in na tisoče * ** »trehe «WP.rHrÄÄU P°štno Kairo. Egipt, 28. jun. — Vrhovno poveljetvo poroča o razteg-nitvi vojnih operacij aeverno in zapadno od Damaaka. Angleške in svobodne francoeke čete prodirajo naprej. Angleški letalci ao izvršili več napadov na francosks letališča v Siriji. Enajst francoakih vojnih letal je bilo uničenih na letališču pri Homsu. >_________ Ameriško zagotovilo sovjetski Ruši/« Washington, D. C., 28. jun.— Sovjetski poslanik Konštsntin Umansky je formalno obvestil ameriško vlado, ds je Nemčijs nspsdls Rusijo in ds sta v vojni. To se je zgodilo na konferenci med njim in državnim pod tajnikom Welleesem. - Slednji je potem zegotovil poslsnl-ka, da bo Amerika upoštevala vsak spel glede pomoči sovjetom. M Irnkams naznanile podražitev mlaka Veščaki napovedujejo nemško zmago Rusija bo zdrobljena v treh mesecih Waahington. D. C- 28. jun. — Ameriški vojaški veščaki pravijo, da ao popolnoma u ver jeni, da bo Nemčija zmagala v vojni a sovjetsko Rusijo. Ruska oborožena sila bo atrta v treh mesecih. Svojo napoved so izrekli na podlagi nemških poročil, da je 8ovjetaka letalska sila že dobila kataatrofalne udarce. Brez pomoči letalske sile se ruake 'čete ne bodo mogle uplrMf Hitlerjevi vojni mašini. Ne!Ri jih bedo obkrožili in uničili. Druge avtoritete vidijo mož-noat nemške ali pa japonake o-kupacije severne Sibirije; če ae bo to zgodilo, tehtaj ae bodo Nemci ali pa Japonci približali Alaeki, ameriškemu teritoriju. Očitno je, da Moskva aluti prihajajoči sunek s strani Japonake, čeprav je nedavno aklenlla z njo prljateljako ln nenapadalno pogodbo. Mogočna sovjetska armada je zbrana v severni Sibiriji. Ta uključuje najmanj 52 vojaških divizij. Japonake ima v Mandžuriji enajat vojaških divizij. Ako bo Rusija strta v vojni in štiri hčere, z Nemčijo, tedaj bodo aovjetaki pokrajinsko L, vlade pod nacijsko dominacijo. Zasega transsibirske železnice pride kot naalednji korak. Tokio* 28. jun. — Llat Vomiu-rl pravi, da je dobil poročila Iz zanesljivih virov, da je Archl-bald C. Kerr, angleški poelanik na Kitajskem, zagotovil Kalše-kovo vlado, da bodo dlakuzlje glede sklenitve vojaške zveze med Kitajeko, Veliko Britanijo in Ameriko uspešne. Slična poročila je prej objavil tokijaki list Nlchl Nichl, ki pa ao bila na aplošno zanikana. Domače vesti Slovenski mere ar na oblaku Chicago. — Branko Velkavrh, prvi častnik ne jugoslovanskem tovornem parniku , Predsednik Kopajtič, je 2J. junija oblekel gl. ursd SNPJ in uredništvo Proavete. Velkavrh, še mlad mož, je doma ts Trbovelj, kjer je bil njegov oče tfcitelj. Par-plk, na katerem Velkavrh služi, je bil zaaežen po aaieriškl vladi po padcu Jugoslaviji in posadka je tehnično v internaciji v Bal-timoru, vendar posamezni mornarji lahko dobe dovoljenje sa obiske. Velkavrhu. je bilo dovoljeno, da je oblekel avojege znanca Pavla Bergerfa ln v Chl-cagu se je mudil dvq dni. On je edini Slovenec ne omenjeni ladji. Vsi ostali mornaztji so Hrvatje. Deček utonil v Pennl Lloydell, Pe. — Dne 21. junija je tukaj utonil — ko ae je šel prvič v svojem življenju kopat — G. Kosober, star 16 let in ¿len mladinskega oddelka pri društvu 60 SNPJ. Rojen je bil v Ameriki in tu zapušča starše, tri brate (z enim eta bile dvojčka) ln tri eeetre, ki eo vel člani SNPJ, Chicago, 28. jun.—Tri največje mlekarske firme ao naznanile zvišanje cene mleku ze en cent ne kvart na prvega julije. Te eo Bowmen Dsiry Co., Wieland Dairy Co. in Sidney Wenzer * BK5! n --1 Co. Gotovo je, ds bodo tem sie- AmL * nUnU°t dile druge mlekarske kompeni typieM, ho-'u Kvart mleks bo stal 14 esn- Deset milijard dolarjev za armado Načrt soglasno sprejet v senatu Waahln0tee. D. C.. 28. jun. — Nsčrt, ds armada dobi v prihodnjem flskslnefrn letu $10,384,821 r. 624, je bil včerej soglsšno sprejet v senstu. Debsts o nsčrtu je trsjsls asmo 80 minut. Odobritev tegs načrta pomeni naložitev dodetnegs bremena davkoplačevalcem. Kongres je v sedanjem Maedanju dovolil že $32,500,000,000 za oboroževanje in o ječanje oborožene sile na kopnem, morju ki v zrsku. Ns vaško osebo v Ameriki pride dodatna vsota $80 sa kritje stroškov oboroževanja. Senatni odsek zs militsristlč-ne zadeve je prej zaslišal voje-ške veščske o fazeh obrambe. Ti eo povedali, da 20,000 bombnikov težkega kelibra lahko brani vso zapadno hemiefero pred invazijo Nobene drževs ne razpolaga z bojnimi sredstvi vseh vrat zs uspešno invazijo smert-ikega kontinenU. To velja i pomorsko in letalsko ailo. Oborožitveni program določa med drugim konstrukcijo nadaljnjih bojnih letel in ledij Združene države bodo imele ob koncu prihodnjega leta 40,000 bojnih letel. tov, Firme pravijo, de eo mo-rele dvigniti ceno mleku, ker so bile prevežalcem zvišane pleče Avtna nesreče V Waukeganu Waukegan, 111, — Pred dnevi je avto podrl Margareto Setni-kar, ko je hotele prekoračiti ulico. Pobita je bila na nogi in po obrazu in odpeljali so jo v bolnišnico. * Nov grob V Montanl Butte, Mont — Zadnje dni je tu umrla Ana Flajnik, etara 61 let, ketera zapušča štiri ainove Ia iMlaaaa^ Ely, Minn. - iohn in Uršula Tomšič ata bila pred dnevi obveščena o nagli amrti svoje hčere Ane, omožene Hoffman, Waahingtonu, D. C. Umrla je M vnetjem alepiča in operacija ni nič pomagala, ker je bilo prepozno. Poleg staršev zapušča sedem bratov. Čtkeška | Chicago. — Margaret Ford, edina hči Johna Ollpa, člena gl gospodarskega odaeka SNPJ, je zadnje dni dobila aina, SNPJ pa novega Člana. Čestitke! Clevelendske vesti Cleveland. — Dne 25. t. m. je umrla Francee Svetonovič, roj. Gornik, etara 62 let ln vdove, doma lz Ljubljane. V Ameriki je bile 40 let in zspuščs eine in štiri hčere. — Delje je umrle po tridnevni bolezni drsšič, roj. Sterle, stara 33 let in rojena v Clevelandu. Zspuščs možs, dve hčeri, meter, brete in dve aeetrl. — Nadalje je v bolnišnici umrla Louiee Wider, roj. Juatin, etara 40 let in doma iz Javorje nad Skofjo Loko. V A meriki ja bila 30 let in tu zapu-šča možs in štiri otroke. Posojilna oblast farmska ustanova raztsgnjsna Washington, D. C., 28. Jun. — Nižjs kongresna zbornica je sprejele zekonski nsčrt, ki do-loče rsztegnitev posojilne oblasti Commodity Credit Corp., fe-derslne ustanove za pomoč fer morjem. Nsčrt js bil po epre jetju poslan ssnstu. Ts med drugim določs zvišanje ustanova na $2^660,000,000 BivU litvinski prsmimr osvobojen Helsinki, Flnsks, 26. jun. Radijsko poročilo ts Kovne, glavnega mssts Litve, prsvt, ds je bil Auglstinas Wsldemeres, bivši litvinski premier, izpušč Is ječe. Poleg nJega je dobilo svobodo več drugih političnih jetnikov, katere je vrgel v ječo bivši predsednik Antenes Sme ione Slednji ae nahaja v Zdru ¿enih drževeh. PROTISOVJETSKE demonstracije v Španiji Zbiranja prostovoljcev aa boj proti Rusom KRI2ARSKA VOJNA PROTI KOMUNIZMU Madrid« ftpenUe, 28. jun. — Stranka falangiatov (fašistov) je naznanila rekrutlranjs prostovoljcev za boj proti sovjeteki Rusiji, ki ae je zapletla v vojno nacijsko Nemčijo. Naznanilo je bilo objavljeno potem, ko je Hitler pozval vae države, ki m navdušujejo za poetavitev "novega reda" v Evropi, da to dejansko pokašejo z udeležbo v borbi proti komunizmu. Velike protiaovjetake demonstracije ae vrše v Madridu, Barceloni, Valencljl ln drugih špan-skih meetih. Demonatrantje zahtevajo direktno Špansko intervencijo na atrani Nemčije proti Ruaiji. Joee Luis de, Arreee Megraa, generalni tajnik falangiatične stranke, je pozval načelnike voeh pokrajinskih grup avoje organizacije, naj odpro urade za ra-krutiranje proetovoljcev. TI naj bi tvorili poaebno legijo, ki naj bi šla na fronte ln ee borila na atrani Nemcev proti Rusom. Francova vlada še nI povedala, ali m bo odzvale Hitlerjevemu pozivu m vojaške čete. Yzrok je opozicija a strani Velike Britanije in Amerike, ki sta poausrtll *pantkf fašiste, de bodo sledile reprisalije, č* bo stopila v tabor oaišče. • .4. , , ; Yp. ! Zunanji miniater Ramon Serrano Suner In Felipe Xlmenes de Sandoval, načelnik diploma-tičnege ureda zunanjega mlni-stretva, Sta izjavila, da m jO Še na tieoče proetovoljcev prlgla-ailo m boj proti ruaklm boljše-vikom. Suner je isjavil, da je uničenje eovjetake Rusije potrebno ze bodočnost Evrops. Rim, 28. Jun. — Formirenje ekspedicijske armade za boj proti aovjetom je bilo naznanjeno po italijanaki vladi. Fašlatič-ni tlak je nemignll, de bo tudi Jsponsks, ki js povezens z osi-ščsm Rlm-Berlin, kmslu stopila v vojno. Admirel Gino Ducci je dejel, de bo Jeponaka skušela okupirati drugo polovico otoka Baha* lina, eovjetsko oporišče Petro-psvlosk in polotok Ksmčstks. Padsrswski, slavni poljski pianist, umrl New York, 30. Jun,—Ignac Jsn Paderewski, svetovno znenl poljski pianist in pstriot, js sinoči umrl v tukajšnjem hotelu Buckingham. Pobrals gs je pljučnics v aUroetl 80 let. Neverno je zbolel zadnji petek. Pri njem, ko je umrl, ao bili Anto-nia Wllkonsks, njegove sestrs, zdravnik Sylvisn Staraekecz in L. Kollopaola, njegov tejnik. Psderewski je živel v omenjenem hotelu eno leto. On je bil prvi premier svobodne poljske države od jenuerjs 1010 do decembra istegs lete. Kopičenje mate-rialavdominionik London naznanil dosego sporazuma 28. Jun. — Enoletna produkcija živeža, volne, bonfiba-ša in drugega materiala bo nakopičena v skladiščih, britakih dominionov kot rezerva v smislu pravkar aklenjenege dogovora s Veliko Britanija Vee blago, nakopičeno v eklediŠČih, bo raz-pečeno v Evropi, ko bo vojna končana. ' Velika Britanija je že prevzele kontrolo ned previškom potrebščin v Avatraliji in Novi Zelandiji. Mošnoat je, da bo ali-čen načrt uveljavljen v britakih kolonijah v Jušni Afriki. Dogovor predvideva povečanje dovoza konzerviranega meaa in drugih živil is dominionov v Anglijo. Ameriška vleda ae je iarekla za kooperacijo z britakimi dominion!. Parnikl bodo vozili meao lz Avetrallje in Nove Zelandije v ameriške luke ln iz teh bo tranaportlrano v Anglijo, če bo jiačrt izveden, bo Anglija svišala odmerke meM. _____- Angleški poslanik sa vrnil v Moskvo Moskva, 28 jun. — Stefford Cripps, angleški poslanik, ae Je sinoči vrnil v Moakvo is Londona s letalom. Z njim vred eo dospeli tudi členi ekonomske misije In reprezententl brani britske oborožene sile Te-koj po prihodu so odšli v ured sunsnjegs komisar j s Molotovs> Med členi mletje eo genere! Meeon MscFsrlsne, admirel Mylee in leUlekl podmeršel A C. Ameriški poslanik obiskal Petaina Francoska vlada ie ni pojagnila stališča Vleky, Francija, 28. jun. . Admiral WUUam D Leehy meriški poelariik, ae je etnoči po» nov no ogtaall v uradu premierje Petaina, da isve, kakšno politiko bo francoeke vlada vodila s osi-rom ns konflikt, ki Je naatal med eovjetako Rusijo in nacij-ako Nemčijo. Leahy je še dva-kret konfériral a Petainom, odkar je Hitler napadel Rueijo. Protikomunlstični blok M formira okrog Nemčije. Poalanlkov rszgovor s Petainom je bil Izraz saakrbljenoetl urednih krogov v Waahingtonu glede vprašanja uvrščanja evropekih držav kot noeledice vojne med Nemčijo in Rusijo. Izgleda, da sq simpe-tije francoskega ljudstva razdeljene, čeprav Petalnova vlada ša nI pojaanile svojega atališča. Sovjetska Ruaija Ima mnogo prljeteljev v Frenclji, ki pe morajo biti tiho lz bojazni pred možnostjo naeijekih repriaallj. Francija vzdrftuje diplomatlčne odnošaje s aovjeti in ured skegs poslaništva ni zaatražen. Ne drugi atrani pa ae kampanja proti francoakim komunistom nadaljuje. Policije upri-serje nsvsls ns komunistična aredišča, ker dokazujejo poročila v čaaopisju Veliko število oaeb je bilo aretirenih v zadnjih dneh v Meraeillesu ln drugih meetih ne obtožbo komunističnih aktivnoeti. Dve komunlsts sta bila ereti-rana v Carceaaoni, ker aU raso-beelle rdečo zeaUvo na cerkvenem etolpu, ko Je Nemčija ns-povedala vojno Rusiji. Ns ob-ravnavi sta dobils dvs let! zspo-ra vask. Policija v Bezlerau je aretirala 26 komunistov, ker ao razpečevali komuniatlčne tiskovine. t Poslanik Leehy Je konferirel tudi z M. Bogomolovom, sovjetskim poslanikom v Vlchyju Predmet razgovore nI bil objav* IJ en. Mlekarski farmarji zapretili s stavko Utice, N. Y., 28 Jun.-Unlje mlekarskih farmarjev je zapre-Ule z oklicem stavke, če bodo mlekarske firme odbile njihovo zahtevo, prihodnji torek Fer mer j I zahtevajo tri dolarje u ato funtov mleka, 16 centov več kot zdaj prejemajo. unija preklicala stavko v letalski tovarni Strojniki izvojevali zvišanje plače KONTROLA PREMO-GOVNE INDUSTRIJE Sen Francleco. CeL 28. jun. — Federalni in državni poaredo-valci ao naznanili aklenltev apo-razuma med unijo CIO in Piper Aircraft Co., ki izdeluje letale za armado, nakar je unija preklicala atavko. V atavki, ki ae je pričela 16. junije, je bilo za-vojevanlh dva-tisoč delavcev. Kompanija je pristala na zvišanje plače in druge zahteva. Strojniki, člani unija CIO, eo odglaaovali za vrnitev na delo. Sledili eo članom unije ADF, ki »o vodili dolgo stavko v tukajšnjih ladjedelnicah. Unqa je is-vojevala zvišanje plače ln druge koncesije. Dogovor določa plačo $1,12 na uro ter plačo ln pol m čszumo dslo. Waahington. D. O* M. jun. -Sidney Hillman, sodirektor u-rada aa produkcijo bojne opreme, je oriael načrt glede etabili-zacije dele v gradbeni induatri-Ji. O tem m bodo vršili rasgo-vori^med predstavniki sMvbnih unij ADF, federelnega urada ln representanti vojnega ln mor-narlčnega departmenta. Voditelji etavbnih unij ao le prej zagotovili vlado, da ao za odpravo juriedikoijekih sporov. liMlAtiLtii^ l___i _ ___i__i nicmkujr hc, da oodo sklenjeni dogovori glede omejitve stavk ln Ufcorov 1er atabilleaeije mesd In lapoaktve. Edward R. Stettinius, direktor posebne divlsije urada za produkcijo bojne opreme, Je po Cvetovanju e predsednikom »eeveltom nemignll, da bo vladna kontrola nad premogovno Induatrijo rastagnjene. Ustanovljen bo odbor, ki bo gledal, de lnduetrije, ki eo udeleÎMte v produkciji orožje, etrellva in drugega bojnega materiala, dobe dovolj premoga. Trgovska mornarica na vojni osnovi Senator Bailey predložil načrt Week Inf len, D. C«, 28. jun. _ Senator Bailey, demokrat Is Severne Karollpe in načelnik trgo-vinekega odaeka, je predložil zekonakl načrt, da ae poetavi trgovska mornarica na vojno podlago. Slatem, ki Je aedaj «v veljavi, ovire obrežno in preko-oceeneko plovbo, Je dejel. 'To je vojne ekonomija na-eprotl normalni," je rekel eene-tor v razgovoru s reporterji. "Potrebni so totslnl nspori brez totalitarizma Vel perniki morajo biti zaposleni. A meri k s mors zgrsditi močno trgovsko mor-nsrlco in Jo obdržsti ns višku." Podaljšanje službe v bojni mornarici Waalilngton, D. C., 26 jun. — Mornsrlčni depsrtment Je vprs-šel kongres za oblast, ds vsi molje, ki eo bili rekrutlreni zs službo v bojni mornarici, ostanejo v njej, dokler bo trsjalo izjemno stanje Vprašanje je v obliki načrts, katerega je predložil podadmlrsl C. W Nimitz. načelnik bi roj s zs plovbo. Ali M bo nsčrt apliciral tudi ne ermedo, nI bilo pojaanjeno. Senator Hiram W. J oh neon, republikanec Is Cslifornlje, je kritisirel ne-črt in gs oznslll za kršenje previs posameznikov Nimitz je odgovoril, ds i ms senetor najbrie prav, toda Amerike mora etort-tl te korsk v interesu varnosti. WMMAMMMM I*»*»»» PROSVETA the enlightenment •LAMI O im UITMINA »IKOVEN»** NAIODNI rourua.nu jbukots M * —4 mMIIM br Minnim m y^Mii érten (len Cklngt) la Imj, ggjp M teto. «9 00 u pol tau. 1140 M trt UU. sa Chicago ti c«h« |7.4# m «ta 1*4«. mm •• »j tate; .a taMta Hü, III y - Mtaftt tar UM UaMM Mata* <««* AM cm*M M M yw, Ctaeaaa »ta Ctaaa» $1M »m _ fl— r po dogovoru B«S»plU ámptm* Im rotan» ttwkov m m vrmtmio Roltopita U Ur «rtv« * í£¡£a povesti, dram«. P^mi Itd.) w vrnajo p<4l)Ja|aJ)i| ta » Mutaju. M )a prUotti P«*««^- _________ iUST _ __ _ ______ ,„ «r .____ _^^"uMolUtua arttataa will Mt hm wUnnl Oltar ■ «a* - «tartas «M., will U ------^ Mtf. EH08VETA SM T-M S*. LavaMta ___OP TBK ifonutb) Daiu» a oklapata aa »rta* (Jmm M. »Ml), »ataa ----Matar» »Mai. M »Mi ta • ta» Ml—— r** P*aavtta i» »rarataMa. M M M MM aa «lav 1M Hitlerjev apel na katolike : Glavno leglo Hitlerjeve propagande v Berlinu, ki je detna roka Hitlerjeve morilne maline, je izdalo apel na katoliške vernike vaegk »veta, naj moralno podprejo ofenzivo nacijske Nemčije proti brezbožni in ateiatični komunistični Rusiji, katera je "največja nevarnost za katolištvo in vse ostalo krščanstvo." 11 wt Glasovi iz Odziv v katoliških deželah, ki so pod nacij-sklm "protektoratom," je bil seveda uradno avtomatičen in stoodstoten. Na primer v Slo-vakiji. Poročilo se glasi, da je slovaški "firar" Tiso, ki je obenem duhovnik, takoj oznanil "sveto vojno" zoper brez versko Rusijo in ponižno informiral Hitlerjs, da slovaška armada je pripravljena na novo križarsko vojno za sveto vero . . . Ogrska še ni protektorat, je pa takoj pretrgala stike z režimom v Moskvi in nejbrže bo tsm dovolj katoliških prostovoljcev, ki bodo šli na poziv svojih duhovnikov "križarit" na rusko fronto. Ncksj podobnega je lahko pričakovat tudi na Hrvaškem kljub nedavnemu strahu v Vatikanu, da "firar" Pavelič s svojo bando vred ni posebno naklonjen katoliški cerkvi. Pavelič je vsekakor toliko veren kolikor Je Hitler, vzlic temu ima podporo večine hrvaške katoliške duhovščine doma in v Ameriki. ' Razume se, da je Hitlerjev apel dobil dober odziv v Italiji in Španiji. Vatikan bo kajpeda molčal, ampak italijanska fašistična duhovščina bo na svojo odgovornost navdušeno "križa-rila" za uničenje brezverske Rusije. Španski falanglsti (fašistih ki so danes na krmilu in kateri so tesno povezani z večino voditeljev katoliške cerkve v Španiji, so Že dali velikemu krščanskemu križarju Hitlerju vso moralno oporo. Precej odziva bo tudi v Ameriki, posebno v latinskih republikah, kjer je katoliški vpUv močan v politiki. V Združenih državah bodo "fathri" Coughlin, O'Brien, Curran itd. z bostonskim kardinalom 0'Connellom vred na čelu križarske propagande, katera bo zdaj imela novo orožje za "žturmanje" predsednika Roo-sevelta, ki je obljubil pomoč napadeni Rusiji. Nsj bodo limsnice Hitlerjeve propagande še tako podle in prozorne, svet je še poln kalinov, ki mu drage volje nasedajo. Ali nI to zanimivo? Hitler ne more apelirati za katoliško podporo na katolike v zasedeni!) deželah, na primer v Iklgui. Frincili, PoljHkli talki ta na Slovenskem; katoliška duhovščina, ki se tamkaj nahaja v koncetracljakih "kempah" in katera mora anažiti škornje gestapovcem, ae danes zelo kislo drži glede "verske svobode", katero barbarski Hitler obeta Rusom in ostalemu svetu ... Vsaj v zasedenih deželah imajo verniki na dlani vse hinavstvo nacijskih razbojnikov. Na primer oni slovenski katoličani, ki so slišali nacijskcga gestspovcs, ko sc je pred njimi be hal, da edini Bog v Nemčiji je danea Hitler — se bodo prekleto malo navdušili za Hitlerjevo "sveto vojno" zoper 'boljševiške brezverce! Saj imajo na dlani, da ao načeti največji In naj nesramnejit blufarji pod solncem. Hitlerjev apel za versko simpatije pri njegovem napadu na Ruaijo je res nesramnost prve vrste. Kajti v resnici je Hitlerju in njegovim k I iker jem toliko za kakšno vero Rusov ali n< vero Stalinovih klikarjev kolikor mu Je za predlsnski sneg. Nacljskim razbojnikom je za rusko pšenico, olje, rudo in drugo blago, koli kor ga Je tam na razpolago, ne pa za kaj drugega; nJim Je za dominacijo Rusije, da jo bodo lahko izkoriščali do kosti in mozga v svojem "novem redu" ne glede nato, kaj ruaki kmet In delavec verujeta. Dejstvo pa Je. da je na svetu še mnogo, mnogo katoliških vernikov, ki verjamejo, da ae Hitler v Rusiji bori za "sveto vero" in bodo pozdravljali njegovo klanje in uničevanje na ruskih poljanah. Dtugo dejstvo je, »da ae mnogo teh vernikov nahaja v deželah, kjer jim demokracija še vedno jamči versko svobodo — kjer še nI koncetracljakih taborišč za njihove katoliške voditelje - kjer še lahko tiakajo, kar hočejo in javno govore, kar mislijo. • naselbin Poročilo o bratu P owes Polni. O.—Pred časom asm naletel na moža, ki je rekel, da je bil moj starejši brat John pri njem na hrani pred Štiridesetimi leti v Scofieldu, Utah. Seveda sem bil presenečeh. Dotič-ni, čigar ime sem pozabil, je rekel, da živi v bližini Clevelar\da na farmi. Izgledal je kot pravi slovenski pqftenjak, pa sem ga poslušal. Jaz sem prejel zadnje pismo in v njem pet dolarjev od Johna v januarju 1900. Leta 1907 Je prišel rojak J. D Glencoe, O., Iz Wyoming. On mi Je prvi povedal, da je John i/.gubir roko; sam mi ni nikdar pisal, da ga je zadela ta ntaPS ča. John je šel peš na nočno delo in v bližini njegovega dela se je pripetila grozna eksplozijo, v kateri je bilo mnogo rudarjev ubitih in Johnu je baje kos trač- hudo telesno poškodovala ko je pozimi padla na poledeneli ulici Lokalni zdravniki je nieo mogli ozdravetl. Antonija Šimenc, članica istega društva, ae zdravi v bolnišnici St. Marys v U Sallu. HI John Rančigaj, član društva št. 96 SNPJ, je srečno prestal operacijo na slepiču in sedaj se zdravi doma. Vsem trem želimo hitrega okrevanja. Vida M. Kerne, hčerka-edin-ka Johna in Mary Kerne, ki je graduirala s srednje šole, pohaja nat državno univerzo v Champai-gjm, UL, kjer ostane čez poletje. Theresa Dušak, znana humo- ----- -------. - pu.1„lliu IV. . «»VlVSl. .... |V nice odbil roko. Odškodnine ni ^ ^ narava na obisk v »nWnnn A.. v/no Irnmru.n- _ ... . • . prejel nobene, državne kompenzacije takrat le ni bilo (so rekli, da preveč smrdi po socializmu), podpornih društev takrat je bilo še malo. Ko je John okreval, je bil "suh", ps sta mu on in nekdo drugi kupila konja in voz ter nekaj blaga, da je prodajal od hiše do hiše. Slo mu je dokaj dobro in vrnil jima je ves denar. Ko je nekega dne šel na postajo po blago In privezal konja k drogu, ni bilo o njem.več nobenega sledu. V bližini ob železniški progi je živelo več Mehikancev. Ker je bilo baš po plačilnem dnevu, je morda kdo mislil, da je imel vsoto denarja pri sebi. To poročilo sem sprejel seveda z žalostjo, vendar pa sem do-tičnemu možu hvaležen', da mi je #tvar pojasnil. Morda bo zanimalo tudi katerega drugega Potyanca ali mojega sorodnika. Kakor sem omenil že v tedniku dne 25. junija in kakor je že splošno znano, se bo dne 4. ju- risfka in dopisovalka ProsVete, A. S., A. M. in Zarje, se je^^ad-njih par let oprijela le Prosvete. To je prav, kajti pri Prosveti imamo dobre dopisovslce, kar mi bo tudi ona priznala. No, pa pustimo to. . Theresa ml je za- Harlan F. Slone, katerega je Roosevelt imenoval aa načelnika rrkovnega sodlŠčs. Milwaukee in v Cleveland, ne vem pa, če bo prodajala kakšno "robo", kot ji priporoča Fabjan. Ampak milwauškim vdovam, ki so nas obiskale koncem maja, priporočam, naj pazijo, kajti če pride tja Tereza Dušakova, jim bo vse bečlarje in fante preplav šala, pa tudi elevelandaki France naj se pripravi. Ko bo videl prijazno in prikupljlvo damo, ki je dobro "pri sebi", vstopiti v njegovo poulično^ to bo Tereza Dušakova. Pozdrav vsem čitateljem in delegatom dvanajste konvencije SNPJ! Naš delegat je Joeeph Gorišek, namestnik pa John Kernc. Christina Nadvoenlk, 95. —mm—m ' »« 5 ' Slavje SNPJ in drugo Cleveland. O.—V Clevelandu se živahno pripravljamo za masni poset proslave ohijskega dneva SNPJ dne 4. julija v Girardu, Ohio. Vrši se v Avon parku na cesti 442. Tudi na zadnji federacij ski seji s^ je razpravljalo o tej skupni turi. Naši Girardča-ni in tamkajšnje federacije se tudi marljivo pripravljajo za to slavje in mi upamo, da bodo imeli ogromno udeležbo. Apeliramo na vse cleveland-sko članstvo nsše jednote, da se Huda nesreča je zadela našega člana od društva 53 SNPJ An- dreja Moleta. V nesreči mu je odrezalo obe nogi nad členom. Nesreča ga je doletela pri delu v delavnici NYCRR, kjer je delal že več let. Tistega dne je moral delati deset minut nad-čas. Boss mu je rekel, naj gre po desko, ki jo je nesel čez tračnice, ne da bi opazil ko so premikali na tračnicah vozove. Pri tem ga zadelo in vrglo pod kolesje tako, da sta bili obe nogi na tračhicah. Štiri železniški lija vršila velika proslava ohijskega dneva SNPJ v Girardu, Ohio. Pričakuje se velika udeležba Iz vseh krajev te države. Večkratni dež Je povzročil, da Je narava res krasna, tako da bo še bolj prijetno na proslavi. Seveda pričakujemo mnogo članov in prijateljev tudi iz Penne in - West Vlrginije. To proslavo pri- vehkem Jtevilu^ Ta rajajo štiri ohijske federacije ~ *..... društev SNPJ. NI treba omenjati, da bo v Girardu vsega dovolj za razvedrilo in zabavo. Na svidenje dne 4. julija v Avon parku! Mati. Tušek. vozo- vi so šli čez ln odrezali Andreju obe nogi. Dobili so ga v kritičnem položaju skoro pol ure po nesreči, namreč potem, ker se ni vrnil. Bil je nezavesten in močno je krvavel. Nahaja ae v lute-ranski bolnišnici. Zaradi kom pUkacij so mu odrezali noge pod kolenom, tako da so kolena do sedaj še ohranjena. Naš nesrečni sobrat Mele se je pred dobrim mesecem poročil in |e star 54 let. Kdor pozna Mele- Drobno veatt la OgleabyJa Oglesby. Ilir—Z možem sva prejela kartico od najine hčerke Christine, ki se mudi na počitnicah v Miamiju v Floridi, kamor ae je 14. junija odpeljala z av apel velja tudi našim članom pri društvu št. 53 SNPJ. Voznina na buau v oba kraja stane $1.25. Razume ae, da bo šlo mnogo čla nov ln prijateljev a privatnimi avti. Dne 22. junija je imela C. U. svoj letni zlet na prostorih federacije društev SNPJ. Udeležba je bila obilna in upamo, da tudi gmotni uspeh ni izostal, kar bo pomagalo vzdrževati to nam potrebno revijo Cankarjev Glasnik. Izmenjali smo nekaj miali, uposlcna v uradu Liquor Con-trol Commission že pet let. One je člsnics tamkajšnjega društva 507 SNPJ. Piše, da bi rada videla, če bi bila s njo vsa naša družina in bi imela priliko videti prirodno krasoto in rszne zanimive stvari v Floridi. Želimo ji srečno vrnitev. Francas Kikel, tajnica društva 155 SNPJ. se nahaja v bolnišnici v Pcoriji, III., kjer jo zdravi dr. H. E. Cooper. Ses. Kikel se je tom iz SprlngfieWa, TU., kjer}» podebetlratf in nekateri so nabi- rali prispevke za C. C . drugi pa za Proletarca, kajti obe ti dve naši publikaciji sta vredni naše podpore. Ni pa posebno praktično, ds se zs obe hkrati pobira, ker ni tiatega uspeha, nekateri pa ne marajo, da je kdo "vedno nad njimi" a kako kolek-to. Večkrat to povzroči Jezo in nevoljo. Valed tega Je priporočljivo, da ae za ti dve blikaciji v bodoče ne hkrati. noši pu-• pobira pač ve, da je bil vedno dober posetnik balincarskih prostorov v SDD, rad je balinal. On je mirnega značaja in rad podpira naše napredne kulturne ustanove ter delavska' prizadevanja. Pred leti je bil delj časa član tukajšnjega soc. kluba. Društvo in prijatelji mu želijo skorajšnjega okrevanja in povratek med nas. Rojaki, pazite, da ste zavarovani pri SNPJ za slučaj nesreče in bolezni. Članstvo društva 53 SNPJ se naproša, da obišče našega br. Meleta v bolnišnici. Mi vsi sočustvujemo z njim v njegovi nesreči. Klub 27 JSZ priredi velik piknik v nedeljo, dne 6. julija, na farmi SNPJ, klub 49 JSZ pa priredi 8Vojega v nedeljo, dne 13. julija, na istih proetorih. Vae naše zavedno slovensko delav-atvo je vabljeno, da se udeleži obeh prireditev. Vsi se. zavedamo naše delavske dolžnosti napram tema dvema kluboma v Clevelandu, saj vemo, da sta dve trdnjavi vsega našega napredka med nami. Članstvo teh klubov je aktivno pri raznih kulturnih in ostalih delavskih ustanovah. Udeležite se! Sedaj je na dnevnem redu debata vsled udora Hitlerjevih h tolp v Rusijo. Vsi Stalinovi sopotniki ao bili abaolutno proti , vsaki pomoči Angliji in pa proti vojni sploh, kajti to je imperia- ifrH^ vojna, so peli dan za s svojimi pajdaši. Seveda, eedaj so zavzeli novo linijo in uradno zahtevajo vso pomoč, da ae stare hitlerijanaka vojna malina. Znano nam je, da je Stalin že skoro dve leti apizaril s Hitlerjem, kateri pa ga je za-vratno napadel 22. junija tako nepričakovano. In sedaj si stojita nasproti dva največja dou blekroserja. Človek ne želi groznega prelivanja krvi, ki ga mora prenašati rusko ljudstvo, ampak Jožetova taktika ni mogla prinesti druge-Kljuboval je demokracijam in pridno apizal barbarskega erj*1 ML smo vedno obsojali diktatorje in njih početje, pa bil to Jože, Dolfe, Benito ah Franko. Zavedamo se, da ima delavstvo mnogo večje prilike za priborjenje pravic pod demokracijo, kajti pod diktaturami sploh nima nobenih pravic Upajmo, da bo demokracija končno triumfirala nad barbarskim diktatorsivom vsepovsod! J. F. Dura. 53. Poročilo ln sahvala Detroit. Mich-—Dne 5. junija je po osemmesečni bolezni umrl moj mož Joseph Bozich, Član društva 518 SNPJ. Pogreb se je vršil S. junija iz SDD na pokopališče Woodmere pod vodstvom pogrebnika E. C. Watka. Pokojni Bozich se je rodil 8. feb. 1886 v Sv. Križu pri Litiji na Dolenjskem in je prišel v Detroit pred tridesetimi leti ter ves ča* delal pri Fordu. fcNaj omenim, da je bil pokojni Bozich soustanovitelj društva 121 SNČJ in SDD, pri katerem je bil član direktorja 17 let Dalje je pomagal ustanoviti pev sko društvo Naprej in je bil član tudi društva 114 SSPZ. Na tem mestu se iskreno za hvaljujemo vsem za izraze sože lja, pomoč in naklonjenost, kar ste nsm izkazali v urah žalosti. Posebna hvala sorodnikom, prijateljem in znancem ter sosedom za poklonitev krasnih rož, za rabo avtov, tako tudi društvu Naprej za žalostinke, članom drtUtev 518, 677 ln 564 SNPJ društvu 114 SSPZ, Ladies' Auxiliary, SDD in SND ter vsem posameznikom. Pokojni zapušča poleg mene štiri hčere, Josephine Wurster, Helen, Betty in Virgi-nijo, sinovs Henryjs in Ed-warda, sestro Frances Hrvatin ln dva vnuka, Johna in Henryja Wusterja. Francee BosldLH ▼ o)a»ko opramo Slavje SNPJ v Benidu CarljnvllVf HI.—Kakor je bi lo že parkrat naznanjeno v gla-silu naše jednote, se vrši slavje jednotinega dneva ln 10 letnice federacije društev SNPJ za centralni Illinois in Missouri, na petek, dna 4. julija, ki je praznik ameriške neodvisnosti, v Midr way Gardensu, Benld, 111. Slavje se bo pričelo s sledečim programom: Otvoritveni govor bo podal podpisani, nakar bodo pozvan! usta no vi tel j i federacije, ki so Anton Gričnik, Anton Stigl, John Rogl, Goo. Vercich, John Homtz in Lauis Mahkovtz, ki bodo na kratko povedali iz zgodovine, federacije. Upamo, da bomo vodili našo federacijo na prej in da bomo stali skupaj tudi ob njeni 20 letnici. Kot glavni govornik na tem slavju nastopi predsednik SNPJ br. Vincent Cainkar, ki bo razložil pomen naše jednote, njenih društev in federacij. Nato nastopi pevski zbor Zvon iz St Louisa, Mo. Potem se razvije splotna zabava, ob 7. zvečer pa prične igrati godba za ples, in sicer Bssso's Old Time Bsnd. Ns razpolago bo obilo okrepči Is v raznih oblikah, obilo zabave in razvedrila, tako da boste vsi zadovoljni. Manjkalo ne bo ječ-menovca in ne kranjskih klobas, pa tudi pečena jagnjetina bo na razpolago. Torej na veselo svidenje 4. julije ns našem velikem slavju! Louie Mehkovts. predsednik. --- HLOVBNSKA NARODNA POOrORNA JKDNOTA la ša Pismo iz Londona (Izvirno poročilo Pro^etij 20. "Nekaj bomb je padlo v napravile niso nobene SktxieTfc^ slišimo to naznanilo smo še mi - LondonTan?-J"adN'lCUdn^ v onih krajih, kjer p^iajo ftj Juskoči vsakomur takcyj „a mi¿ ki besedo "invazija". Le malo danes ogledat te kraje. Dežela 'Z** ravnina, r»alo je zanimivosti za tukTTS kmetije SO tukaj naokoli. žltna £ ^J perutnine redijo. Reke, ki * moiije, so razčlenjene v široke X j! morskih zalivčkov se zajeda daW „ ležečo in blatno obal. Tisoče otokov plava po vodah teh rek ali morja kdo « je voda alana in kje je sladka, tako se JI prelivata druga v drugo. 1 Druga leta, da, je bilo tukaj polno živita Kopanje, seveda. Razen tega pa jadranj? le tn večje jadrnice so se drenjale po teh vodah od pomladi do pozne jeseni p^ vale ao na obalah. Tako imenitni U krajil kot na primer Cowes, tudi ne tako dr J pa je družba tukaj bolj mlada, prijeti ao jadrnice v narodni službi, — zasluhk! večno slavo z "Dunkirkom". Mladi ljudi so jih krmarili, so tudi v narodni službi!* jakih večinoma. Vode tukaj so pa praa domačini potai vzdihovanja: "Kakien p vam je to bil pred vojno! Jadrnice to m njale v tem zalivu. Prihajanje, odhajaj konca in kraja, to vam je bilo življenje!" Kdor danes zaide v te kraje, bo nafcl ni — mir kljub vsemu, kar slišimo na radij«, mačini že res pridejo vsako jutro z novo vestjo: včeraj so mi pravili, da so bile ta plozije ponoči "strašno glasno, da se je nt slo"; sinoči je bila ena bomba, al mogli daleč, "je bilo preveč grozno." Jaz pa ne Aišim teh vzhodno-anglijskih straši, trdim, seveda, da jih ni. Mir je relitm jem. Londančani mislimo, da je izredM no, če padejo dve ali tri bombe v bližnji Vajeni smo spati, dokler ni ta relativni tako absolutno skaljen, da vsa noč kar« od grozote. Če bi ljudje imeli danes več časa in pt da se zanimajo za kuhinjske dobrote, b v te kraje. Nakaznice in pomanjkanje česa seveda straši po malih vaških trg« enako kakor po mestnih. Ali tukaj s> ostrige: plitva, blatna obal je gojišče najboljših ostrig na svetu, imenitnih "m V mestu so bile ribe grozovito drage. 2 dim, da tudi ne tako dobre kakor tuk4 jih poceni naravnost od ribiča in so m sočne. Ne kakor v mestu, kjer so bik kolikokrat zmrznjene in odtajane in spel njene, predno so priromale do štedilniki in pomladna zelenjava sveža z vrU je boljša, kakor če jo kupiš pri branjevca vrta: divja spinača raste vsepovsod po bn in je boljša kot vrtna. Vse to so dobrote, ki ti jih nudi milo na vzhodno-anglijski obali. Ali kljub te mi zdi, da trpi na "inferiority comple*. ko niao zadovoljni, da niso bolj v prti vojne kot bi si vsakdo mislil o mestu ni» no-anglijski obali. H kosilu pride redu upokojeni major. On je med gl organizacije: za obrambo prebivalstvi zračnim napadom. Vedno je točen in i Včeraj pa je prišel pol ure FW*" razburjen. Srečal je nekoga, ki ja P"« ski požarni brambi. Kaj vsega tam«« vel! Major ga ni mogel nehati oix^ovs glavno je bilo, da ga je major■ h**^" za svoje malo mestece, da Isi načel v« gascem. Pa je mož menda br«oWias imeli poštenega ognja, odkar pwsn£ tudi zlepa ne bodo imeli! Da je jimi ognji edino zadosti dober u aobnosti! Major je bil poniža » skoraj ni mogel kositi, i Kako pa je zares z bombam« ns * Menda je res. da se zgodi, da ^ padejo ena ali dve bpmb. v bU^1' Ali nič hudega ne naprsvijo. »»J vredno omembe. Samo »^JT^ v tem malem merfecu. To je^, ^ likega zračnega napada na dnevi, ne ponoči, kot sa v» dni» ni napadi. Zrakoplov je priprt Samoeden zrakoplov je bJ. pn^J bombo - samo eno bombo se zaobrnil ter odletel nazajP^ ££ ba je zadela vrsto la^dh to» ^ šile. V trenotku u» bile a» m^ zacije: ARP, prva p««*/T&m gasci. Vsakdo je vedel, d» J ^^ ^(Dalje na X »tram; Pnd dvajsetimi liti (Iz Prosvete. 30 J^ 1 Do-ačov^ VBen^tf, penju utonil ^ Primorskem, člen ^J Delavsko veeti Trimesec®* ^ Ism.it— Italijanska glavtle GioUttejevo ^ Sovjataka Al"*f je odpotoval v RusM°- kovice 2 starega kraja , Slovenij« jjBANSKI RIBIČI Wit, 10. marca —V dobi kak-današnjemu pokolenju na-moramo dan za ¿a usoda, moramo aan za mo pa se je posebno uveljavil s m razmišljati o prehrani. Pri .plenom, o katerem bodo še dol-_ m vge premalo zavedamo, go govorili. V eni noči je nam-iroamo morje, ki je velika za- reč spravil s sveta 30 volkov, daica tistemu, kdor jo zna Cesar niso mogli Unica tistemu. „ ¿»o izkoriščati. Statistika b da naša država, čeprav je pnki, še vedno premalo uži-rib, mnogo manj kakor neko- ^ Take razmerepinS ** »n upajmo, da ne bodo ■jo trajale. Treba je pr*. J* Poskrbeti, da jadranski J ne bodo imeli take bodoč-tkakor sedanjost in pretek-1 J0*« »e bo končala in sta- STRAHOTNA NOČ VOLČJEGA POMORA Kplašinski lovec Vuksan Ra-dovič je močno na glasu med prvovrstnimi lovci. Letošnjp zimo {* se je posebno uveljavil s opraviti lovci s streli, je opravil strup. Že nekaj let je bila velika tolpa volkov strah in trepet mirnih »ovčarjev v kolašinekem okraju. je prejšnje čase tako razpaseno zvodništvo plačanih agentov, ki so spravljali z raznimi obljubami delovne moči po skrivnih potih čez mejo. Mno^i so se razočarani vrnili. Za mnoge pa meja sploh ni obstojala, prekoračevali so jo po svoji volji Tako je delal tudi bivši tovarniški delavec Volentar Anton, ki se ni zmenil za svarilne klice obmejnih stražarjev. Na begu je bil ustreljen. Našla ga je patrulja v bližini ceste na Holmecu. Po uradnih formalnostih je bil mrtvec prepeljan v mrtvašnico ha Prevalje. do. Živina in drobnica nista bili nikjer več vami. Kakor govore ljudje iz džungle s strahom o čr- te države brez morja. Tu ne- Dan za dnem so napravljali ško- j ne more biti v redu in vse J- ..... p da bodo razmere same mo-le voditi k temu, da se bo ure-| gospodarski položaj jedran- nam panterju, kateremu pripisu- ribičev, pridobivanje rib in v"JiX--------11 plitev po tržiščih v zaledju, tem vprašanju razpravlja v tanskem ribarju" učitelj r» Milic. povišanjem števila ribičev tfhiikega orodja se je poveča-, tudi pridobivanje rib na Ja-tou, toda tržišče je ostalo isto. [semski kupci so cesto priha-, število domačih se ni pove-* Ce pa se je že pojavil kak kupec, ni stopil v stik z ribi-«arveč je po raznih mešetar-sklepa 1 kupčije in vsakdo se okoriščal na račun ribičev, pjalo se je, da se je kilogram tih sardel prodajal po 60 par narsikateri ribič je moral najetje ribe metati nazaj v mor-V takih razmerah so ribiče stili med obrtnike, ki so moi poleg bednega zaslužke plasti davke kakor kakšni in-trijcL Po takem je lahko zaviti, kakšno je bilo stanje ja-askih ribičev. iise je v sedanji vojni njiho-ije izboljšalo? Saj zdaj so dar cene ribam previsoke? V i ribarnici smo zaprepaŠče-•ko zahtevajo ribiči za kilo-n giric 16 do 18 din, o boljših ih pa navadni smrtniki ne mo niti razmišljati. To je j doba, ko se lahko ribiči tijo? Toda če primerjamo mi cene mrež, vrvi in niti,| ike pri vzdrževanju ladij ir\ kega pribora, da že ne go-mo o življenjskih potrebšči-¿e vse to primerjamo s ce-i na tržiščih in s številom «k ust, ki čakajo na dohodek žarnice, w nam pokaže še ttnejše stanje ribičev. Staje takšno, da se marsikateri i ne bo mogel opremiti za lopajočo sezono, ako ae mu »rtasno ne zagotovi nabava jejo hudičevo silo, tako so kolašinski pastirji govorili o ogromni volkulji, za katero se od vasi do vasi podi velika tropa volkov. Seveda tudi ljudje niso bili ver ni pred volkovi. Lovci so organizirali velike pogone, se postav JjaJU v zasede, zmrzovali po skalnatih predelih. Toda volkulja, voditeljica trope, je neverjetno prebrisano izbegavala vsako srečanje z lovci Ljudje so domala že verjeli, da ima volkulja kar nadnaravne sposobnosti. Letošnja zima, ena izmed najhujših v kolašinskem okraju, pa je obračunala tudi s to nevarno volčjo tolpo. Snega je bilo toliko, da je dosegel strehe vaških hiš in staj in se ni bilo mogoče umakniti niti 50 korakov daleč iz vasi. Dan za dnem, noč za nočjo (SO se vrstile snežne burje. Sleherno noč so nad vasjo, kjer prebiva lovec Radovič zavijali volkovi. Zaman je Radovič z drugimi lovci čistil puško in pripravljal naboje, saj ni bilo mo-. Ijoče v tolikšen sneg. Krplje niso zadostovale, zrak je bil tako mrzel, da se ni dalo količkaj dolgo vzdržati na prostem. Nekega dne pa se je Vuksan Radovič vendar spustil do bližnjega potoka. Tvegal je .-vse, saj je videl, da divja zver v takšni zimi nima strahu niti pred puško. Posrečilo se mu je prav tam, kamor so dan za dnem prihajali tulit volkovi razmetati kosce zastrupljenega mesa. Nastopila je noč in ta je bila grozna. Ljudje niad mogli spati. Nastalo je krvavo klanje med zastrupljenimi volkovi. Divje tuljenje se je oglašalo v tiho noč vse do zore. Izmed 30 volkov (ali jih je bilo celo nekaj več) sta se rešila smrti le stara volkulja in najmlajši član volčje trope, ki ga je go- ^ega materiala za poletni tovo previdna mati rešila smrti. P» * bo spet nalsbšela poznajo še danes, ko je mogoče lahko irndati inn Im IL viHati 1 «rti nhri/aana rlravAM. je lahko prodati vsako ii-Kopt bodo mesni in rast- Jwrr4ni padle cene, se ribe m" m°f?le prodajati kakor * p* č« bi tudi cene ostale bi ribic ob domači po- * Propadel, če se ne najde J» tuje tržišče. V Italiji, J" ^niji in Afriki, ki zad-J» »rsdi vojnih zapletkov bo ribištvo spet po-njihova proizvodnja, ** naše. bo odpravila na-* ui konzervirane ribe z J*J,h tržišč. Ribiči bodo i* vnovcevati čim več otegnil s seboj, ker so bili častihlepni, ali pa ker so šivali v napetosti in razburjenju, ki ga je prinesel sleheren dan, odkar so vojne in politični dogodki kot grozeč oblak viseli nad Evropo, niso bili več v stenju, de bi bili še mogli posvečati pa/-njo svojim osebnim zaoLevgm; javno življenje je popolnoma prevzelo njih misli, da niti ena ni več ostela prosti* za njih o-sebno življenje. Človek je vsto-1 v lastno hišo, kot de je prišel na obisk, ker je koncem koncev pač morsi nekje prenočiti, toda nihče ni več smel pomisliti na to, da bi mu lastna hiša lahko služila kot stalno bivališče." • > ' "Več kot dvajset let je bile vojna v Evropi. V tem času se je marsikaj spremenilo; vojni cilji marsikaterih narodov »o »e teko spremenili kot sveže in fronte. Narodi, ki so si bili danes sovražniki, so .postali v naslednjem letu medsebojni zavezniki in ravno tekd hitro, kot so take zveze nastajale, so se tudi zopet razšle. Ozemlja so menjala gospodarje, dinastije so se zrušile, novi vladarji so bili postavljeni na prestole in stari so bili poslani v pregnanstvo, nova kraljestva so bila priklicana iz zemlje, meje, ki so stoletje ostale trdne ln nespremenjene, ao zginile. Spremembe, bolj neverjetne kot derovnija, so si sledile z vrtoglavo naglico druga drugi. Sedaj pa je bile čarobna palica magijca (čarodejca Napoleone) zlomljena, od njega zgrajena Stavba je ležala v ruševinah in nevedni smrtniki so imeli težavno nalogo, zbrati te ruševine." a "Dandanes ni več lahko, da bi kdo dalj časa vsral ljudi". (Štirideset let po tem je rekel Abraham Lincoln, predaednik Zedi-njenih držav, da ni mogoče neomejeno dolgo voditi vsega narode se nos.) "Poznam nekoga," je nadaljeval Talleyrand, "ki je pamet na j i od Voltalreja, pametne-ji od Bonaparteja, pametnejl od vsekege ¿lena direktorije in od kateregakoli ministra v preteklosti in bodočnosti; ta nekdo je vsakdo (tout monde). Spustiti Člani unije prlaianiščnih del Morgan Line vladi. Kupčija se v boj ali vsaj vztrajali v njem, med tem ko je ta vaekdo s svo-ijimi občutki in. stremljenji na nasprotni strani, je napaka, ln dgndanes so politične nspako nevarne " a Prvo delo Villelesa (ministrskega predsednika Ludovika XYUI., ki je nasledil na prestolu Napoleona L) je bil osnutek zakona, s katerim je bUo odrejeno, de za prestopke v zvezi a tiskom ni več pristojna porota, ampak de spadajo v podsedneet uradnikov kraljevega sodstva Talleyrand je nastopil proti temu zakonu. Po tedaj veljavnih običajih v francoski zbornici pairov, ao se V sejnem zapisniku natisnili vsi govori govornjkov, ki v debati niso prišli na vrsto. e "Posegov v svobodo tlaka, so se ministri — na nesrečo — tudi še n*dMJe posJjuievali kot zelo čislanega si cdstva za vladanje, dasi je TaUeyrand L 1814, 1821 in 1822 svaril kraljevo hišo, ki je zopet zavladala. Leta 1829 je predloiil ministrski predsednik Villele zbornici xakon, po katenem se ne bi smelo tiskati ničesar, kar ni bilo pet dni poprej predloženo vladi v odobritev. Casimlr Pernor je rekel, ae bi spričo tega zakona tiskanje v Franciji raje kar sploh prepove-Tal ley rundje pripomnil: 'Ni ancosko, ker je preveč bedasto." dali. frum "Ekstremistl, vseeno kateremu taboru pripadajo, so bolezenske klice v ljudskem telesu. Nikdar niso v stanju, da bi kaj ustvari ničujoče. Taki ljudje ne izbirajo sredstev, tn ker njihove od stra-sti zameglene oči na znajo razločevati med najbolj umerjenim in najbolj nasilnim izmed svojih nasprotnikov, ae nevedno zveže» jo z naallnikl, da pobijejo zmerne." (O »vezi francoskih rojall-stov g liberalci.) e Angleški zunanji minister Ca-stlereagh je dejal ob priliki dunajskega kongrese U8JtlA): "Ar ko bi kdaj, kakšna evropska velesile s svojo vojsko prekoračila belgijsko mejo, bi to nemlnovno pomenilo vojno z Anglijo, kakor Če bi ae te armada izkrcala v Kentu (na Angleškem)." e "Revolucije je znak težkega političnega obolenja; na šalost je nalezljiva. Pariška julijska revolucija (1830), je sprožila «lične pobune v raznih državah K-vrope. Prva dežela, ki se je okužila g revolucijo je bila Pelgija, Toda razlogi za njo ao bili drugačni, kot v Franciji* V Franciji je bil vzrok nezodnvoljstvu restoči vpliv katoliške cerkve. V Belgiji pa je stala za revolucijo cerkev sama in se je trudila, čim bolj razpaJtti strastni nacionalizem, ki se je potem pekaiel kot hudi duh devetnajstega stoletja." (Belgijci so katoličani in ao se u-prll v avgustu 1, 1830 proti Ho-lendcem, ki ao protestanti in a katerimi eo bili združeni'v eni državi pod viadarako kilo Orani jeev.) a "Državniki zbrani na dunajskem kongresu Ao storili eno napako: prezrli ao ali pa ao podcenjevali «novl duh nacionalizma, ki pa je vzplamtel vsepovsod, koder je vodila nesrečne pot Nspo- John L. Lewis, predsednik rudarsko unije UMWA. ki le lama-nevriral Juins oporatoria. da eo morali končno pristati na laenoèe-eje plat kl Ida! Uttfeld sedem dolarjev ne dan po vsej premogovni |»du«irui. Pismo ii Londona (Nadaljevanj» s I. «tranl.) prazna, * njo se jim ni treba mu diti. Drenjanj« na kraju nesreče je ves čas naraščalo, vsakdo v mestu je hotul kaj videti, lspod revne podrtije druge koče so privedli starega moža. Saj se mu nI nič zgodilo, prav tako hodi kot ga vidijo vsak dan po mestu. Le začudeno gleda v gnečo. Reševalci ogorčeno razlagajo, da so ga morali zbuditi, tako trdno je apel na poptelji. Gluh je, starček, ali lahko bi se vsaj zbudil, ko je padlo nekaj omota na postelj, saj ae mu je moralo za-kadtl pod nos. Ne, zbuditi so ga morali! V tretji kočici je živela tenka, dobro, poznana po vsem mestecu. Ubožiea, težko bi odnesla življenje iz te nesreče. Pravijo, da ja zelo stara. Koliko pa je zares stara, saj, ftihče ne ve H, morejo pa, ako je toleano adra- £ vje izpodkopeno, učinkovati u- ®.bHzu devetdesetih nuira biti, - ubožiea. "Dvaindevetdeeet proč!" ae ja začul slaboten glasek Izpod Lete 1831, za čase vlade Casl-miTa Parterje v Franciji, je Imel Taileyrand kot franeoeki poslanik v Londonu velik vpliv na francoeko politiko, slasti ea mi-nlstrskags predsednika. V svojih spominih je nepieel: "Skušam krotiti njegovo vnemo, kajti pri našem delu (diplomatov), je vneme samo škodljiva — v odločilnih časih je bile največja nevernost, nevamoet, ki jo povzroči vnema neizkušenih ljudi — (Po mariborski Delavski Politiki z dne I. aprila, zadnji številki tega lista, ki je Izšla v Jugoslaviji ) — Mož, krava je nam zbolela. Mleko bomo morell kupovati nekaj časa v mestu Žena; Kaj bomo mleko naše krave Izlivali? Kaj še, prodejali ge bomo v mefto. razvalin. V gneči gj se spogledali .ln rastne'hI i. Ne, sture ni lahko ugnati vela je malo runo in neka ask po glavi, eli vae ae ji je 'u zacelilo in za avojih 92 k «e kar dobra kljub tej sku< bombo. Edini "veliki zraml napad" na me-steče na vzhodnoaiiglijski obali m je tako končal brez smrtnih nesreč. , Pozabiti na "invaslon" nI lahko v teh krajih, i Ker na vsakem koraku srečaš vojaka. Vojaški avtomobili so skuro edini avtomobili na teh cestah. Na vodi Je malo prometa. Ali naša mornarica pstrollra po zalivih gori ln doli vsak dan dvakrat. V malih čolnih preiščejo vse vodovje daleč notri v zpledje. Da, tiie majhno mestece ima vojsko in mornarico, da čuvata nad njegovo varnostjo. Tako je vsaj malo nadomestila za življenje, ki ga ja prinesla v to kraje pred vojno mladina, ki ae Je prišla sem kopat in jadrat. Zdaj je uniformirana mladina tukaj. In kopati se ni mogoče. Ob obrežju so napisi: Dangerl Mineš! Le nekaj ribičev-domečlnov Ima dovoljenje, da gredo z ladjami ven, da je kaj rib naprodaj. Starejši se pritožujejo, de Je to slaba zamena za predvojno veselo žlv-ljenje. Ali težko jim Je verjeti ker za takole majhno mestece je polno življenja, mladina že ve o tam. Lepe domačinke se zabavajo s novoprišelci. Po vseh vogalih so nabiti oglasi in vabila na pleee za "Spltfire Fund". Tako tiho Je to morje, da ga ne slišiš, če ae sprehajaš tik ob njem. Ob plimi in oseki nara ste ln skopni, vse tako mirno, neslišno, Drugače je kakor naša Dalmacija.* Tam Je več kipo-nja, šumenja. Uboga Dalmacija, zdaj je pod Italijo. Slovenija je tudi italljenake. Vojščakl eo kockali za Jugoslavijo kakor za raztrgano cunjo. Surovo so se krohota!!: ubili so človeka, zdsj kockajo za cunje! V žepu nosim s seboj zednje pismo, ki je prišlo Iz Ljubljene. Prva stran je bile pisana 26 marce. Polne je obupe: "Zdaj je vse končano, ne vemo, kaj nas čaka." Druga sjran je pisana 27 marca: "Včeraj smo bili še vsi obupani, danes je že toliko bolje. Imamo novo vlado ln veliko upanje. Bog naj nam pomaga še naprej, naj že pride, kar hoče Danes je tukaj velikansko nevdušenje, o-veclje po trgih in ulicah." Plamo nosi švicarski) rnamko ln poštni pečat od 4. aprile, Kako Je prišlo tja, sam Bog ve. In sem Bog ve, koliko veeelja je prineslo mml* Ker o Ljubljeni smo slišali v o> nih dneh teko malo. Najbrže tu- di vi niste svedell dosti, zato sem si mislila, da vam ustreŽcm, če vam omenim zadnje pismo Iz Ljubljane. Dolenjka. Omejitev letalskega prometa Največji bombnik te dvignil v imjl ' Washington. D. Cm 28. jun. — Ameriške letalske družbe bodo omejile potniški promet v soglasju s programom federalne vlade, ki določa izročitev velikega števila letal Angliji. Polkovnik Kdgat S. Correll, predsednik Air Transport Assn., organizacije letalskih družb, je dejal, da so priznamo v^r icompantje Slednjo so že transferlralo čez sto letal vladi. Correll je dejal, da bodo morale letalske družbe odstopiti nadaljnjih 6fl letal Angliji. On je omenil, da poziv ni prišel v obliki apela, temveč v obliki zahteva. Mareh Fleld, Cel« 2K, jun. — Največji bombnik B-19 ae je včeraj dvignil v zrak v prvi poskusni vožnji. Izdelala ga je ta armado Douglas Alrcreft Co. Konstrukcija ae je pričela pred tremi leti Bombnik brez tovora tehta 41 ton, s tovorom pa 81 ton. Opremljen Je z motorji, ki razvijajo 2200 konjskih sil. Prvi polet je bil uspešen. Bombnik je bil v zraku a posadko desetih članov M minut. Nemčija udarila ameriške državljane Berlin/ 28. jun, — Ameriški državljani, ki žive v Nemčiji ln imajo denar v nemških benkeh, so bili informrlanl, da ne morejo potegniti več kot tisoč mark Iz banke na mesec. To velja tudi za uradnike ameriških konzulatov in jxislaništva. Naeijl so so s tem maščevali nad ameriškimi državljani, ker ja predsednik Itooeevelt odredil "za-mrznjenje" nemške imovine v Združenih državah. Druga od-|.M'P«»veduje rodjba «llTitv dftavljunom likvidacija premoženje, ki ga posedujejo, brez dovoljenja nemških avtoritet. Najseneeljlvejše dnevne delavske veetl se v dnevniku "Pre-sveti." Ali Jih čltate vsak deal ZASTOPNIKI LISTA PROSVETE sa val šrašttaal tajatšl le talataa Ia «laal, ki lik šraštva Isvsllje » le svrk» Naši aaaievljsel tekala* to petevslet Bsetatmiki sa šatalasa akraja SSI |«ala llarhsrlck, ss MUaeakea, Wl* iS eMice. Anion Jaakevlflk, sa Clevalsag, Okle Is akeilra. Andr») lifts Is Klf, Mina., sa dris« ra Misanaii, Krink Kisa I« CklshalaiS, Mlaa* sa Cbtakolai Ia »kalim. Prsat Oatss Ia TIra Hill, Pl, M raa erwle|« f ilwtaa Prnaa. % Aatea ZaraMi Is Haradsla, ft, m raa sar*4>« l'»a»»rltasije. ia* |Vi»rn#l Is IJWtff, Pa* as sa» Jaka '¿eralk ss lletrslt Ia ■ P«Uf f*n tak pa aU saratslk Ma Htfje *va|a sa girrfcta« lUta 1'KOftVRTA aaS7 tU. Uwwéal» Ata* POLO ROMAN IZ VOJNE L. 1870J1 ČMILE ZOLA Preložil VLADIMIR LEVSTIK (Se nadaljuje.) Tako je vodil sleherni dan svojo žalost s seboj, vojaki so zažigali velike ognje, peli in se napajali vso noč, dočim so jih prebivalci, ki so se bili zdaj primorani vračati ob devetih, poslušali, Iz globine svojih temnih hiš ter v mukah svoje negotovosti slutili novo nesrečo. V eni teh okolnosti se je zgodilo, da je gospod von Gartlauben prvikrat podal dokaz nekolikega ra-hločutja. le od jutra m je Sedan prerajal v novi nadi: ti rila se je vest o velikem uspehu lo-irske armade, ki je bila baje na pohodu, da o-svobodi Pariz. Toda že tolikokrat so se bile najboljše novice izpremenile v nesreče! In res ae je še isti večer rszneslo, ds ja bavarska armad a vzela Orleans. V,ulici Maqua so vojaki v neki hiši, ki je stala tovarni nasproti, Uko neusmiljeno tulili, da jim je šel stotnik, videč Gilberto vso bolno od hrupa, ukazati mir, ker se to kričanje tudi njemu ni zdelo umestno. . V teku mesece je imel gospod von Gsrtlauben ie večkrat priliko, storiti majhno uslugo. Pruske gosposke so bile preustrojile upravo; posU-vile so nemškega podprefekU, ne da bi se zato nehale nadloge, četudi se je podprefekt pokazal razmerno pametnega moža. Izpod neprestanih težav, ki so se porsjsle med povelj ništvort) ln mestnim svetom, Je bila ena najpogosUJiih rek-vizicija voz; in cela velika reč je nastala nekega jutra, ko Delaherche ni mogel poslati pred podprefekturo svoje kočije, zsprežene s psrom konj: župana so za nekaj ur zaprli in tudi on sam bi mu bil moral iti drugovat ns trdnjsvo, d s ni bilo gospoda von GertUubns, ki js z majhnim trudom pomiril to veliko Jezo. Drugič je s svojim posredovanjem izposloval mestu odlogs. Sedan je bil namreč obsojen, ds mors plačati trideset tisoč frankov odškodnine kot globo, češ da se Je zakasnil j popravkom Villett-. skega mostu, ki so ga Prusi razrušili — bila Je to klaverna historija, ki je razburila in uničiU ves Sedan. Zlasti pa je dolgoval Delaherche svojemu gostu največjo hvaležnost po predaji Metza. Ta strašna novica je zadela prebivalce kakor blisk in uničila njih poslednje nade; in takoj drugi teden so se iznovs vršili dsveči prehodi čet — Človeški hudournik, ki se je razlll od Metza v Francijo; armada princa Friderika Karla se je obračala proti Loiri, armada generala ManteuffeU je marširala ns Amiens in Rouen, ostali oddelki ps so šli okrepit oblogo-valce pod Parizom. Več dni so bile hiše polne vojakov, pekarne in mesarije so se izpraznile do najzadnje drobtinice ln do zadnje kosti; cestni tlak pa je obdržal vonj po znoju kakor po prehodu velikih čed živali selllk. Edini tovarni v ulici Maqua je bila prihranjena U povodenj človeške živine; bila je pod Varstvom prijatelj-ske roke in je morala prenočiti le nekaj dobro vzgojenih poveljnikov. Tako je nazadnje Delaherche opuatll svoje hladno vedenje. MeŠčanake rodbine ao se bile pozaprle v notranjost svojih stanovanj in so se ogibsle vsakršnega odnošaja do častnikov, ki so bivali pri njih. On ps, s svojo nepresUno potrebo, govoriti, ugsjsti ln uilvsti življenje, ni nič kaj lahko prenašal U uloge jeznega premaganca Njegova velika molčeča in odreve-neU hiša, kjer je živel vaakateri zase v trdi mrinjl, mu Je ležaU na ramah kakor strašno breme. In Uko je nekoga dne pričel s tem, da je uaUvil gospbda von Gartlauben na stopnicah I ter se mu zahvalil za njegove ualuge. Polagoma sU se moža privadila ln sU izpregovorlla par besed, kadarkoli sU se srečala. Tako se je naposled zgodilo, da je nekega večera sedel pruski stotnik v tovarnarjevcm kabinetu v kotu za kaminom, kjer ao gorele ogromne hrastove klad«, pušil smodko in se prijateljski ras- govarjal o najnovejših novicah. Prvih štirinajst dni se Gilberta ni pokazala in stotnik se je delal, kakor da ne ve ničesar o njej, čeprav se Je o na j manjšem šumu naglo ozrl proti vratom sosednje sobe. Zdelo se je, da hoče izbrisati svoje sUlišče kot zmagovalec, kazal se je svobodno ln ne stisnjeno mislečega ter se včasih rsd ponorčeval iz rekvlzlcij, če so dsjsle povoda za smeh. - ,-•. -J- Tako so nekega dne zahtevali krsto in banda-žo, in U bandaža in krsta sU gs zelo zabavali. O drugem ps, kar se je tlkslo premogs, ohtf mleka, sladkorja, surovega masla, kruha, mesa, nadalje obleke, peči ln svetilk — z eno besedo vsega, kar pomeni jed ln vsakdanje živ-ljenske potrebščine, ni znal drugega kakor zmigniti z rameni: "Kaj hočemo, Bože moj?" Seveda je bilo zelo težko, in priznaval je celo da zahtevajo preveč, a bila je pač vojska, in tudi v sovražnikovi deželi mora človek živeti. Delaherche, ki so ga te neprestane rekvizicl-je razgrevale, je govoril o njih z enako odkri- • tostjo ter jih kritikoval vsak večer, kakor ds je pregledal računsko knjižico svoje kuharice. Vseeno ps sta imeU le eden razgovor, ki se je vršil z veliko razvnetostjo, in sicer o tistem vojnem dsvku v znesku enega milijona, ki ga je pruski prefekt von Rethel naložil Ardenske-mu departmentu s pretvezo, da je odškodnina za škodo, ki ao jo napravile Nemčiji francoske bojne ladije ln Izgon Nemcev, živečih na Francoskem. Sedan zase je imel plačati dvaintri-deaet tisoč frsnkov, in Delaherche je dokazoval svojemu gostu ns vse krlplje, ds to nI pravično, češ, mesto ae nahaja V Izjemnem položaju, in trpeli ao že zdaj preveč, ne pa da bi noaill še Ukšno kazen. SIcer pa aU ae po takšnih pogovorih razsUls še prijazneje, on — ves očarsn, ds se Je omamil z valom svoje besede, Prus ps zadovoljen, da je pokazal svojo vseskozi pariško vljudnost. - - Nekega večera Je vstopils Gilberts s svojim veselim, nezamišljenim obrazom. Obstala je, igrala presenečenje. Gospod von Gsrtlauben je vstal Ur se rahločutno priporočil akoraj tik nato. Toda drugi dan je nsšel Gilberto že Um; zavzel je avoje običajno mesto pri kaminu. In zdaj so se pričeli preiestni večeri, ki so potekali v kabinetu, ne pa v salonu, kar je tvorilo rahlo razliko. Celo kaaneje, ko se je mlada žena pripravila in včaalh zaigrala svojemu gostu, ki jo oboževal, je ŠU sama v sosedni salon ter pustila samo vraU odprta. V tej kruti zimi so sUri srdenski hraatje goreli z velikimi plameni v globini visokega kamina, ko so prebivalci okrog desete ure srebali svojo čašlco čaja ln kramljali v prijetni gorkoti prostorne sobe. In gospod von GartUuben se je bil očlvidno blazno zaljubil v to mlsdo, smejavo ženo, ki je koketi-rala z njim kakor svoje dni v Charlevilleu a prijatelji stotnika Baaudouina. Se gojil svojo zunanjoat Ur kazal pretirano galantnoat, zadovoljen z vsako najmanjšo miloatjo in mučen od edine skrbi, da ga ne bi imeU za barbara in nasilneža do ženakih. In Uko ae jo življenje v veliki temni hiši v ulici Maqua delilo na dvoje. Dočim je pri obedih Edmond a svojim lepim obrazom ranjenega keruba kratko odgovarjal nepretrganemu kramljanju Delaherchea Ur zardel, kadarkoli ga je Gilberta proella, naj jI poda aol, dočim Je zvečer gospod von Gartlauben zamaknjenih oči aedel v kabinetu ter poslušal Mozartovo sonato, ki Jo je mlada iena Igrala njemu v zabavo, Je oatala sosednja, soba, kjer sta živela polkovnik de Vlneull ln goapa Delaherche, molčeča, z zaprtimi naoknicaml ln z nepreatano gorečo svetilko, enaka grobu, ki ga razsvetljuje voščenica. ____ (Dalje prlhod*jtt) ______ Obisk Hana aedi na balkonu ln je vsa v beli solnčni luči. Z napol odprtimi očmi gleda na morje, na to velikanako polje aamih modrih, zelenih in zlatih pramenov; na vse tisU iskre, ki ae svetlikajo, ugašajo in ilvijo, živijo v bujnem kipenju. Vsa ailna vročina in vse to bujno življenje omamlja Hano ln Uko ji je, kakor bi bila med nebom in zem-Ijo, nič več človek in vendar člo-'vek z vsem hotenjem in Z vsem hrepenenjem po močnem, opojnem življenju. Tako dobro Ji je, tako polno vsega in nobene želje ni, ne slutnje, ne skrbi v daljavi. "Hana, tak pridi vendar v ao-bo!" jo predrami glaa. Hana se nasmehne in pravi: Cakuj ie, Andrej; Uko lepo je!" "Ne ra/umem, kako se moreš peči na »olncu v tej strašni vročini!" i . "No, pridem, pridem." liana počasi vsUne in odide v sobo. Obraz ji je žareč in pekoč, in Kolnce je še vsepovsod na njej. "Le kaj imaš s tem aolncem' Ne rszumem te," ae Jezi Andrej, ki leti na zofi in mu je ailno vroče; liana priaede k nJemu in ga poboža po laaeh. "Ne jezi ae. Andrej, ko Je tako'U elamnik, se zavrti pred zrca- lepo, ko nama aije Uka sreča, Andrej!" In poljubi ga na uat- nice. Andrej jo prime za roko in pravi: "Ko bi le ne imela čaaih Ukih čudnih navad! Ali te me zarez spravljajo v slsbo voljo." "In vendar al moj, samo moj, Andrej!" "O, ti Hana, tli" In objame Jo, da se razgrnejo njeni laaje po njem. "Vidiš U-ko zelo sem tvoj in ti ai vsa moja, vaa« vsa . ." V tem zabrni zvonec. Hana plane kvišku. "Nekdo je prišel!" Popravi si laae in aede v naslanjač. , —T VraU ae burno odpro. "Milka!** vzklikne Hana aeatri in Andrej vsUnc in sitno mu jo. "No, Andrej, ksj toe ne poznaš več?" vpraša Milka, vss mlada in veaela in polna neuto-»enega življenja. 'Oprosti, pravkar sem poči val . "Si lenaril, bolje povedano, kajne. Hana?" In segajo v roke in vsem žarijo obrazi. "Pa kako? Thko naglo, nič nisi pisala. — Pa sedi, aedi in odloži. — In v Uj vročini . . .** hiti lUna in pomaga Milki, ki odi©- lom ln kar pada v naalanjač ln al piha z robcem v obraz. "Puh, ta vročina! — Kako aem priila? Dolgčas »mi je bilo doma pa aem se kar v trenotku odločila ln sem pirila k vama na počitnice. Ali vama ni všeč? Si cor mi je pa vseeno, če vama Je všeč ali ne. Tu aem in ne odpravim se izlepa. Tako. — Kako jo vroče, vroče!" Hana vesela gleda Milko. Andrej se smehlja, všeč mu je U mladost in U bujnoet, priaede k njej in reče v amehu "Prav, da ai prišla, ao bomo vaaj amejall." "Kaj se ne smejeU a Hano?" "Hana. Hana . . "No?" vpraša Hana. "Hana je čaaih čudna; prejle na primer je sedela na eolneu ln jaz tega ne morem razumeti. In Čaaih je vsa zamaknjena v dež, Jaz ae pa jezim na meglo ln Mata In . . ." "In — še vedno sUra Hana, kakršno poznam od doma." pravi v amehu Milka. "Lepa reč; Uko alabo me eo-diU," odvrne Hana. Milka pUne k njej in Jo objame "Ne Jezi ae. ne Jezi. bodi veaela! Veš. jaz aem vedno veoeU in bi ae rada amejaU vea dan ln vso noč ksr dalje, daljo veno- "Se Jesti bi ne utegnila," pri- pomni Andrej v smehu in si pri-' žge cigareto. Tudi Milka seže po cigareti, puha dim predse, konc-| no se Ji zaleti, da zakašlja, vrže cigareto na balkon in ae zasmeje na ves glas. Hana jo gleda in čuti, kako daleč je od nje. In pogleda Andreja, in dobro JI Je, ko vidi, kako Andrej uži-va v tem smehu in kako je ves blažen in srečen. "Lačna sem, Hana, prinesi kaj, prinesi!" "Oh, ssj res, kako sem poza-biU," pravi Hana in odhiti iz ao-be. Zunaj postoji za trenotek in pogleda vase ln nekaj jo zaboli v duši. Pa potegne z roko preko čeU in gre dalje. " Vsi drugačni so zdaj dnevi. Hodijo na izlete, vozijo se po morju; ves dan «veni smeh po hiši, in Andrej in Milka sU kskor dvs otroka. "Kakor- dva otroka .. /P Ko Je prišU Hana prvikrat do Uh besed, se je nasmehniU; ko jih je izrekU drugič, se je za-mislila; zdsj stoji pred velikanskim vprašanjem in ne ve, kaj je vse to, kako in kal. Ko so bili zadnjič na izletu, je dejala kar nehoU: "Čudno, kako se vidva ujemaU; vse drugače nego midva." Komaj je izrekla te besede, že ao Jo opekle; prestrašila se jo, prebledela, in Andrej je mislil, da jI je slsbo od prenaporne hoje. — Od tistega dneva ne hodi Hana več z Andrejem ln Milko pravi, da ji nt dobro. In Andrej je vesel in Milki je tudi prsv. Hana poseda doma in premišlja "Kaj Je to? Nekaj je, nekaj. Držim tisto nekaj v rokah, a ko si gs hočem ogledati bliže, se mi izmuzne iz rok. In spet prihaja ln odhaja. Pa kaj je?" Rada bi bila dobre volje, sredi smeha se ji prelomi beseda; rada bi bila živahna, a že namerjena kretnja omahne začetku; rada bi biU brez skrbi kakor preje, a tam globoko i duši nekaj gloje in gloje in kiju va ves dan ln vso noč.—Andrej je razigran, je dobre volje, je vesel tudi s Hano; a Hani se zdi zdi se ji, da je nekaj vmes. Pa kaj, kaj? Hana je »j?et sama doma. Sedi v sobi in bere. Bere, s misli niso pri tisti knjigi, begsjo ln Uvsjo vseokrog. Slednjič porine knjigo daleč od sebe, sklene roke v naročju, nasloni se nazaj in gleda v svetilko. Pogleds ns uro. "Moj Bog, že enajst je! In kje sU onadva?" Tedaj zaškriplje pesek bod balkonom, sliši priU jene glaaove. Hano izpreleti grozna misel, hoče vsUti, s noge so kskor priklenjene, še gU-vs se noče okrenltl. Ps aunko-ms vsUne, ds jo zaboli po vseh udih, in gre počasi ns bslkon Stopi v kot v senco ln se nsslo-ni ns ogrsjo. Vsa sključena, bol: čepi kakor stoji. Tsm spodaj sU Andrej in Milka. Hsns ju hoče poklicati, a nekaj ji drži glaa v grlu, da je tiho in čaka. — Vidi ali prav vidi? Andrej objema MUko in jo poljublja dolgo, dol go. Hani ae akrči srce, za peče jo v gUvi; še bolj se sključi, ln ks kor ds mors glodsti vse to, se ne more niti goniti s mosU. Ne rszume vsega toga, zdi se ji, da ni ros, kar vidi. Gleda, gleda ln ne rszume in vendsr rszums. glavi ji šumi in sdi so ji, kskor do je raztegnjena v neskončno širjavo ln daljavo ln je nI nikjer več ln je še vsa tu v groznih bo-lečinah. Potem so obrne, sode mizi in potegne knjigo k sebi. "Se bediš?" vpraša Andrej in obatane ob misL "Da, berem," pravi tiho Hana in gleda dalje v kniigo, ln črke zaplešejo v divjem vrtincu po vsej strani papirja. Zakaj ne spil?" «u "Zakaj?" ; V uji"» "Ker Je pozno!" "In zakaj nisi doma, ker pozno?" pravi Hana in ae Še bo zagleda v knjiga 'Taka kraana noč," reče Andrej in stopi na balkon. "Ti pa aadli doma! Kako al čudna, vaa bolj drugačna si ..." "Si opazil?** odvrne Hana In pogleda v steno. "Kaj?" ae začudi Andrej. "Zaspan aem, spat grom. In U?" "Kje Je Milka?** "Ah, U ie spi spe nje pravičnega! Tako Jo trudna; daleč sva bi-U in lepo Je bUo, da. lepo/ In ie oo obrne In odide v spalnico. Hans ugasne luč In dolgo strmi v temo. Potom letet s vso noč Edwin S. Smith. član federal-nega delavskega odbora. se ji zdi, da je ni, da ni res, da živi. Da je nekje daleč onkraj vsega in je vendar prav v sredi neke velikanske groze, ki jo počasi vsrkava vase, vso—do zad nje kaplje krvi. — V jutru pa vidi ves U dogodek v milejši luči. "Neumna sem," se tolaži, "razposajena sta, nemara je bila vse-skupaj le igrača. In, no — saj sta vendar v sorodu! Tako natančna vendar ne smem biti, moj Bog!*' In gre spet po oprav kih in hodi spet na izlete in iz-prehode. Vendar, kaj je to? Ali se ne zastro Milki oči, ko vidi, da gre ona z njima? Ali ni Andrej čudno zamišljen ln potrt v vseh teh dnevih? Ali ne iščeU oba besed n so jima kretnje kskor prikovane? — Toda ¿lana noče verjeti svojim očem in ne svojim slutnjam. Gluha in slepa hoče t>iti; hoče, hoče, hoče. Potekajo dnevi polni dvomov n polni groze za Hano. Koma čaka konca počitnic. In vendar ne reče Milki niti besedice o svo-ih mislih; sram jo jo. In tud ne omeni, naj bi odšla domov "Preide vse to, preide," se tolaži Andr^Pte bo spametoval in vse t>o spet dobro. "Vse'" — V srcu o zaskeli in hujše ji je kot kdaj prej. Nekoč pravi Andrej: "V kavarno bi šli. Pa ne vem če pojdeš tudi ti? Tako nekam bleda si." "Bleda?" Hana se začudi, a že zasluti inisel, ki jo ima Andre za temi besedami. "Te boli glava?" reče Milka "Ostani doma, kmalu se vrneva. "Pa kaj toliko skrbiU zame Zdi se mi, da *hii ni ničesar nocoj," odvrne Hana in oči ji žare v Ujni grozi. "Pa vidim, da ti ni dobro, pravi spet Andrej. "Le ostani doma; kaj bi se mučila! Saj vem da si rada sama in ljubiš tihoto in mir." "Če ml je že res slabo, torej, odvrne Hana in neka težka mora pade nanjo. Milka jo objame vsa vesele, U se odmakne, da Milka naUh no prebledi in ji zadrhtijo roke "Vidiš, kako si neznosna. Pazi ae!" ji pravi Milka, in odhiti iZ SODOT "I^ezi malo, dobro ti bo delo, reče še Andrej in je videti ves vesel in potolažen. Poljubi Ha no na čelo, a ko se ta strese pri poljubu, ji pogleda Andrej v oči in prarvi- "No, Hana, kaj .. ." "Saj veš, Andrej," . prekine Hana besedo. "Vem, vem sami si rada, zbogom!" in fr: odide za MUko. "Nemara se ne motim in se tudi zadnjič nisem motila,'* reče Hana čisto mirno nama sebi, se nasloni na mizo in podpre glavo z rokami "Kaj naj storim'" — Ps se zmedejo miali in hudo ji je, da bi se vrgla v morje. "Jasnosti, jasnosti!" sakliče skoraj glasno ln prične spet premišljevati. "Torej: on — vesel človek, dobro. Ona — naivna, mlada, dehteča. Dobra — O moj Bog!" Pokrije obraz z rokami in solze zdrknejo po prstih. "Ne — moči. moči!" In vsUne in hodi po sobi. Hodi in misli se mešaj* Dobro, Andrej — lahek, vesel značaj, ki — priznaj si to, Hana! — ki. ah. ki Je čutil neko težo v meni. ki sem mu bila preresna, pre-pre-čudna, ha, ha. ha!" Nasloni se zs trenotek na stol in gleda- v preprogo, ps spet hodi dalje in dalje. hodi, kakor vjeU v železno kletko strašnih dvomov. "Dalje. Hana. kaj dalje?** Ji zaiepeče neki tajni duh. "Dalje? De. dalje. Pa kam, kam, moj Bog, kam?" zakliče v obupu in se zgrudi na obraz na zofo in zaihti. Slednjič skloni in obsedi. Ustnice se jretegnejo v obupen nasmeh. Dalje? Nič. Morda ..." Spet se ioče tolažiti, a to pot je črna tema krog nje in ne vidi konca in ne poti. Potem se odpravi v spalnico. V polsnu se predrami. "Kaj šumi okrog mene?" Pogleda in vidi senco, kri obsUne v žilah. "Kdo je? Andrej? In kaj ioče? Oblači se, tiho se plazi do vrat . . ." Hana hoče krikniti, a glas ne more iz grla. — VraU se odpro in pripro. Potem je vse tiho. — Hana skoči s postelje v naglici vrže obleko nase in ne-ca slutnja, ali kaj, jo vodi do Milkine sobe. Prisluhne. "Kaj ni tO šepetanje? Torej je res? Je res?" — Hana se prime za gUvo, počasi zdrkne ob vratih in čepi na pragu. "Kaj bi zdaj? Ah, saj ni res, saj sanjam!" — DrgeU v mrazu, Id ji gre preko vseh kosti, s silo tišči robec na usta, da ne zavpije na ves glas. "Kaj zdaj? Krik — revolver — smrt — o, moj Bog!" Sključi se popol noma, a v sobi šepeUnje, šumenje .. . "Joj, Hana, kaj zdaj?" Že hoče prijeti za kljuko. — "Ne!" — Šiloma se odtrga od vrat in se splazi do spalnice Mrzel pot jo oblije in potem j zažari obraz v peklenskem ognju, in srce bije, bije, čisto glasno bije, kakor bi hotelo skočit iz prsi. Zagrize se v blazino in omotica jo obide. Ko se prebudi, je svetlo ju tro, in Andrej spi in blažen smehljaj mu igra krog usten Hani je čudno: neko zlobo za čuti v sebi. Stopila bi k Andreju in bi ga udarila naravnost v tisti srečni obraz. Ne — spet je, da bi se vrgla čezenj ln ga poljubljala do onemoglosti ln do smrti. Hitro se obleče in odide v Mil-kino sobo. Milka leži vznak in roke ima prekrižane pod glavo in začudena pogleda Hano. "Ti? 2e zdaj? In kaj — teko bleda si —- govon i skloni ui opre J'"'^ Hana obst!Z J** Grozna je. Žareč osen« J oči ustn.cesobled?^- je kakor iz kamna la snoči, da sem bolna tu! povprašuješ. Sicer p.' 2 "Kaj bi vedela?" Dr, "i strahu Milka. * "Veš - in tudi jaz vem- vori zamolklo Hana m fcj^ režejo njene besede. Govori razločneje, rdi M da ti ni dobro," povz^ m strašna slutnja jo obwi. "Vidiš, Milka," ¿v^ tu Hana, "ženska sem, ka bi ne hotela, da aem. Ni m smeha in lahkih besed Le eno imam: globoko, globoko bežen. In ti, ti si ženska, šna je všeč vsem. Zato * veš — ne bom ti ponavljal, godkov .. .** ' "Dogodkov?". "Da. Le to: takoj pojA mov!" ^ Hana se sesede na stol m \ da jeled v njej. "Kako misliš? Kaj vei?" ■ v strahu Milka. "Vse vem, vse. Razumel' hB "Nocoj? Joj, Hana!" Milka« či s postelje in poklekne p Hano in se oklene njenih i Hana v strahu vstane, "Ne, Hana, ostani, Hana! jaz, Hana« Odpusti, odpustilj ne morem, ne morem.. "Ti, ti.,." "Ljubim ga, ah, Uko, tal» ljubim!" In pade na tla in i ka na ves glas. Hani je motno pred očmiO se ob ateno. "Danes moraš odtod -Tj — in zdaj zbogom. Ne želiš besed." Bg "Hana, odpusti, Hana, ja ljubim!" Danes moraš *odtod." In Hana odide vsa groaa še srce ji ne bije. Zvečer je Hana sama. Tudi Andreja ni vež. K Ali ste aaroéeai aa i "Prosveto"? Podpirajte roj TISKARNA S.N.P. ■PREJEMA VSA " v tiskarska abrt spadajoča Mi Tlaka vabUa aa reeellce in shode, visitnlce. časnika, kd koledarje, letake Itd. t slovenskem, hrvatske«, sloraikao, češkem, anglaikam Jesiku U dragih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJfW. TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKAR« I Vsa pojasnila daje vodstvo tiskana—Cene smerne, unija!» 4* P"»' Pišite po informnetl« na aaslovt SNPJ PRINTERY 2657-59 S. LAWNDALE AVENUE - CHICAGO. HAD« tel. rockwell 4s04 __ NAROČITE SI DNEVNE PRO» Pe sklepu 11. • • > •■ —- — »- ——- — . .u__w dva. trL štiri ali pet članev Is eae dnjMae s tane aa vse enako, sa ¿Une ali | Kav pa člani še plačajo pri ee jbnio prišteje k narošntaL TeeeJ a*UJ * da )e list predrag se člane SNPJ. gotovo Je V vsaki druilni nekdo, ki Ltat Presvets Js ____________ji*reSttt«llk^*V Pojasnilo«—Vselej kakor hitro kateri teh članov praart« ¥PJ, ali če se preseli proč od družin« ln bo sehterw ^ član ls dotltne družine, ki Jt m »"♦o, to UkoJ wnuAlti n SNPJ tednik, bode moral tisti naročena na dnevnik Prosveto, — ---- _ in obenem doplačati dotično vsoto U»tu Prosvtts. ^ stori, tedaj mora upravništvo snižati datum za to vso let Sa Zdnai. drieve ta Kanade eSJO U Cleeto »n Chic*o 1 tednik ta_ iN 1 PROeVETA. SNPJ. zas? Bo. Lewndale Ave. Chicago, m. Prtloéeno pottljem