OBRTNI VESTNIK
Strokovni iist ta pcvzdigo in napredek oterfniitva Dravske banovine
»OBRTNI VESTNIK«
JShaja tedensko in sicer vsako so-boto ter g t a n e :
Msitletno................Din 40 —
Polletno.................Din 20 —
posamezna številka . . Din !•—
Glasilo »Zveze obrtnih zailrug v Ljubljani«, »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru« in obrtnih društev Dravske banovine.
Uredništvo in upravnišlvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10.
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le * navedbo vira.
Štev. pri poštni hranilnici podružnici v Ljubljani 10.860.
XIII. letnik.
V	LJUBLJANI, dne 1. marca 1980.
Štev. 9.
Briskiranje predstavnikov organiziranega obrtništva.
Včeraj dopoldne se je vršila v zbornični dvorani redna seja obrtnega odseka Zbornice za TOI, ki jo je vodil podpredsednik g. Ivan Ogrin. Se pred prehodom na dnevni red je predsednik Zveze obrtnih zadrug g. Josip Rebek kot član tega odseka zahteval od podpredsednika g. Ogrina pojasnila v zadevi zborničnega Zavoda za pospeševanje obrti in novega glasila »Jugoslovanski obrtnik«, ki ga je g. Ogrin brez posebnega sklepa obrtnega odseka pričel izdajati kot zbornično glasilo. Obrtni odsek zbornice je v proračunski razpravi v decembru le votiral gotovo vsoto za strokovni list, ni pa sklepal kdaj in v kakšni obliki se bo pričel izdajati. Vprašal je nadalje, s kakšnim pooblastilom je bilo postavljeno novo osebje za zavod, odnosno za redakcijo lista, n. pr. uradnica, ki je bila prej nastavljena v tajništvu razpuščene organizacije bivše SLS Jugoslovanski? obrtne zveze in končno glede okrožnice, ki jo je pred tedni poslal g. Ogrin privatnim osebam, ki jih je prosil, da imenujejo zaupnike, na katere bi se Zavod za pospeševanje obrti obračal v važnih zadevah.
O.	Ogrin na ta vprašanja ni dal pojasnila, češ, da se bo popoldne o tem razpravljalo na seji odbora Zavoda za pospeševanje obrti. Po opravljenih tekočih poslih (dispenzne prošnje, Načelne izjave v obrtnopravnih zade-Vah) je prišla na dnevni red izjava, ki jo naj zbornica pošlje 'kralj, banski upravi glede predloga nekaterih obrtnikov, da se reorganizirajo obrtne zadruge, odnosno ustanovijo strokovne obrtniške zveze. G. Rebek je Predlagal, da zbornica v tem vprašanju zasliši obstoječe obrtne zadruge ‘n zveze, ker predpisuje § 14. c, da ®ora zbornica za izjave v obrtniških zadevah zahtevati mnenje od obrtnikih zadrug in zvez. Ta predlog je Podpredsednik g. Ogrin odklonil, češ, to ni potrebno in da si ne Želi sodelovanja z obrtnimi zadrugami in Zvezami. Sledila je burna debata, tekom katere se je izkazalo, da je večina članov obrtnega odseka proti sodelovanju z legalnimi obrtniškimi organizacijami.
Popoldne se je vršila seja odbora ^■avoda za pospeševanje obrti, ki se-5 ji iz vseh članov obrtnega odseka, v.Veh članov industrijskega in enega dana trgovskega odseka. Seje se je za kr. bansko upravo udeležil obrtni referent dr. Šink in za mestno občino omisar g. čehun, poleg tega pa sta 'ija navzoča zbornična podpredsed-tka g. Drag. Hribar in I. Bruderman. 1 ta ‘ej seji je g. Rebek ponovil vpra-®anja, ki jih je stavil že dopoldne, ar je g. Ogrin izjavil, da je vse “°sedanje ukrepe, ki se nanašajo na av°d za pospeševanje obrti storil v Navesti, da ima polnomočje, opirajoč e na trditev, da je bil sklep prora-nnske seje tudi merodajen za izdajo \sta. Uradnico od bivše Jugoslovan-e obrtne zveze je res nastavil, kar na pozna upravljanje poslov obrtni-^ega strokovnega lista. G. Rebek je ® to iznesel sklep plenuma zbornice, P° katerem se ne sme nastavljati ®ebje brez odobrenja plenuma.
Glede okrožnice zaradi zaupnikov Pa s eje g. Ogrin postavil na stališče, a je to okrožnico izdal v svojem ime-
nu, čeprav je stilizirana tako, da mora vsakdo smatrati, da je dobil poziv od zborničnega urada. Na legalne obrtniške organizacije in zveze obrtnih zadrug pa se ni hotel obrniti, ker smatra, da si te organizacije lastijo pravico kontrole nad zbornico, za kar niso upravičene.
Zastopniki stanovskih organizacij pa se niso zadovoljili s to izjavo in so vztrajali na sklepu občnega zbora Zveze obrtnih zadrug, po katerem naj se znesek za strokovno glasilo odsto pi za strokovno prilogo obstoječemu ^•Obrtnemu vestniku«. Večina pa j'*, šla preko tega predloga na dnevni red.
Pri razpravi o poslovniku Zavoda za pospeševanje obrti je bil od strani predstavnikov obrtniških organizacij stavljen predlog, da se v ožji odbor pokličejo zastopniki legalnih obrtniških organizacij, saj so te organizacije predvsem poklicane k čim ožjemu sodelovanju z zavodom, ki ne sme prezreti njihove dobre volje za sodelovanja. Tudi ta predlog je bil odklonjen in so bili v ožji odbor izvoljeni gg. Ogrin, Hohnjec in inž. Remec.
Ker je delegacija obrtniških organizacij to postopanje smatrala za neupravičeno zapostavljanje, je njen zastopnik g. Rebek podal naslednjo izjavo:
»Z ozirom na potek današnjega zborovanja ,ker smo ugotovili, da se od strani zborničnega podpredsednika in njegove večine dosledno briskirajo in zapostavljajo legalne obrtniške organizacije, katerih upravičeni zastopniki se smatramo edino mi, odločuo protestiramo proti temu postopanju, zahtevamo, da se napravi red ter v znak protesta zapuščamo današnje posvetovanje.« Nato je delegacija zapustila dvorano.
Glede na izredno važnost obrtnega pospeševanja' za razvoj našega obrtništva, je zares obžalovati in obsojati, da predstavnikom obrtniških organizacij ni dopuščeno sodelovanje v tem zavodu, ki razpolaga za tekoče leto z nič manj kakor tričetrt milijona dinarji. Pri tem je vsakomur jasno, da so očitki, češ, da hočejo predstavniki organizacij le ovirati delo zavoda, povsem neosnovani, saj smatrajo obrtniške organizacije sodelovanje v tem zavodu za eno njihovih najvažnejših nalog.
Protest stanovskih organizacij obrtnikov in trgovcev.
Stanovske organizacije obrtnikov in trgovcev so vložile v zadevi postavljanja zaupnikov za Zavod za pospeševanje obrti Zbornice TOI v Ljubljani Kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani sledeči protest:
»Obveščeni smo, da je več obrtnikov, pa tudi nedbrtnikov prejelo od zborničnega zavoda za pospeševanje obrti okrožnico, ki jo prilagamo v prepisu. Okrožnica je objavljena tudi v št. 7. »Obrtnega Vestnika« z dne 15. februarja 1930 in v »Slovencu« z dne 18. t. m. Zbornični podpredsednik g. Ogrin sam potrjuje, da je to okrožnico res razposlal.
Določanje nepoznanih zaupnikov z vlogo, da dajejo tajne informacije o posameznih osebah ali informacijah, je odijozen, pri vsakem človeku in posebno med obrtništvom zelo osovražen posel. Slovensko obrtništvo je tak posel v državni upravi od nekdaj pobijalo in pri tem našlo močno oporo v svoji zbornici. Državna uprava je tajne informacije po privatnikih v novem davčnem zakonu povsem odpravila. Če sedaj zbornični podpredsednik uvaja tako zaupništvo, bi pač mogli sklepati, da je zbornica postala nezvesta svojim načelom.
Zbornični podpredsednik napoveduje, da se bo zavod obračal do zaupnikov med drugim tudi »za prirejanje tečajev, za imenovanje v razne šolske odbore, za mnenja o osebah, ki se obračajo na zavod ali zbornico, pa tudi radi kontakta z raznimi zadrugami.« Tak posel označuje okrožnica kot častno zaupništvo, primernejši pa bi bil za to čisto drug izrai, iz pristavka, da se bodo povrnili stroški za pisanje, sledi tudi namen, da bi se tako zaupniško delo še poseb«'j honoriralo iz zborničnih sredstev.
Tega ne piše g. Ogrin v lastnem imenu, ker pravi v uvodu, da zaupnike rabi Zavod za pospeševanje obrti Zbornice za TOI, in da se bo rabilo mnenje zaupnikov o osebah,
ki se obračajo na zavod ali zbornico.
Vse zbornice na celem svetu se za informacije ali predloge v takih zadevah, ki jih našteva okrožnica, obračajo le na strokovne, zadružne, ev. tudi na splošne obrtne organizacije. Tako je postopala do nedavna tudi ljubljanska zbornica, kadar je hotela v kaki stvari zadobiti nepristranska poročila. Videti pa je, da se že nekaj časa iščejo privatna pojasnila, kakršna želi po svoji okrožnici zbornični podpredsednik. Na ta način je pojasnjeno tudi, da so se že leta 1928, predlogi zadrug glede zborničnih zastopnikov v šolskih odborih obrtnih nadaljevalnih šol prezirali in je bilo odvzeto to zastopstvo v Središču čisto nepričakovano enemu najodličnejših pospeševateljev obrtnega izobraževalnega dela in ustanovitelju obrtne nadaljevalne šole v Središču, na Vranskem pa poverjeno obrtniku, katerega je sreski načelnik kaznoval, ker je vzel v zaščito vajenca, ki je v obrtno-nadaljevalni šoli z železnim drogom grozil svojemu učitelju.
Zbornični podpredsednik g. Ogrin oziroma zbornični zavod za pospeševanje obrti ne išče stika z zadružnimi organizacijami, čeprav bi bilo to čisto naravno, ker so obrtne zadruge in trgovski gremiji nekake podedini-ce zbornic, ampak se hoče obračati do zaupnikov po informacije radi kontakta z raznimi zadrugami. Od mnenja takih res pravih zaupnikov, naših odličnih mož, takih, ki so res zaupanja vredni in nebojazljivi«, bo odvisno ali naj zavod oziroma zbornica v bodoče dopisuje zadrugam ali gremijem.
To je zapostavljanje in žalitev obrtnih zadrug in gremijev zborničnega področja, ki se mora tem odločneje obsojati, ker te organizacije vršijo javne posle v imenu države in za državo, so tedaj uradne organizacije. Bati se je, da bo prenehalo nujno potrebno sodelovanje zadrug in gremi-jev z zbornico, katera jih po svojem
funkcijonarju tako očitno zapostavlja.
Imenom zadružnih in gremijalnih organizacij svojega področja protestiramo zoper tako škodlijovo poslovanje zborničnega funkcijonarja, pridržujoč si nadaljnje sklepe po zaslišanju včlanjenih organizacij, ter prosimo zbornično nadzorstveno oblast, da zadevo preišče in potrebno ukrene za zaščito ugleda obrtnih zadrug in trgovskih gremijev kot uradnih ustanov, kakor tudi v interesu nepristranskega poslovanja Zbornice za TOI v Ljubljani in njenih zavodov.«
Ljubljana-Maribor, dne 21. februarja 1930.
Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani. Zveza trgovskih gremijev v Ljubljani.
Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani.
Splošna zveza obrtnih zadrug v Mariboru.
Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru.
G. Gomišček:
Umno obratovanje v obrtu.
Mnogo obrtnikov je, ki misli da za uspešno delovanje je potrebno samo dobro iirie in priporočilo znancev. V vsem tudi to nekaj zaleže, a vendar ni še dovolj za uspehe in napredek.
Danes se povsod uvaja umno ali racionalno obratovanje, kar je toliko kot »z najmanjšim naporom doseči največji uspeh«. Tak način dela je prišel k nam iz Amerike, kjer se je začel uvajati že pred vojno istočasno z uvedbo znanstvenega obratovanja po sistemu Taylor. Sistem Taylor pa se peča samo s stroji in orodjem, potrebnim za produkcijo, dočim jemlje racionalizacija v poštev navedeni sistem in človeka kot takega z vsemi njegovimi slabostmi in vrlinami. Racionalizacija vpošteva tudi razmere trga in vse one okoliščine, ki so v zvezi z obratovanjem. K racionalnemu obratovanju spada poleg ureditve obrata po modernih načelih tehnike tudi ureditev vnovčevanja obrtnih izdelkov.
Mnenje, da se obrt ne more racionalizirati na enak način kot se je reorganizirala industrija, je napačno. Obrt je ročno delo in tam kjer deluie človeška roka in razum se najde vedno dovolj stvari, ki potrebujejo izboljšanja in poenostavitve. Tavlor-jev sistem dela kakor tudi racionalizacija v splošnem se da najlažje izvesti baš v srednjem obratu in tudi v dobro organiziranem malem obratu najde hvaležno polje. To nam dokazujejo ameriški mali obrati. Posebnost obrti v tem pogledu je v toliko v kolikor le-ta ne producira produktov v masi in ima ozke zveze z umetnostjo, kjer je pripuščeno okusu rokodelca kakor tudi okusu klijenla. da ustvarja po svoje. Vendar pa * tem ne tiči samo izključno ročno delo. Pripuščeno je strojem, da opravijo vsa ona groba dela, ki se danes pri ročnem delu ne rentirajo več. Obrti je prepuščeno, da ustvarja po svoje. Če se poslužuje šablone, dela to le v toliko, v kolikor je potrebno, oziroma v kolikor to lahko oprali stroj.
Poleg izrazito tehničnega dela v obratu ima obrtnik še druga važna
dela od katerih zavisi njegov napredek. Najvažnejša je nabava surovin in potrebščin. Na tem polju imamo lepe zglede pri nas in drugod v tujini. Obrtniki danes ne nastopajo sami kot poedinci ampak imajo svoje nabavi,jalne zadruge, k'i jih zalagajo s potrebščinami in tudi v drugem oziru ščitijo svoje člane. Kot masa lažje nastopajo napram dobaviteljem in tudi napram oblastim, kadar gre za to, da ščitijo obrtniški stan. Med, obrtniki so posebno razvite nabavljalne in strojne zadruge, slednje posebno v mizarski stroki. Imamo pa tudi obrtniške kreditne zadruge. Opažamo nadalje, da se združujejo obrtniki tudi v svrho prodaje svojih izdelkov. Ta način sicer kaj ugodno upliva na razvoj cene in trga, vendar pa je le precej težaven, ker je potrebna dobra trgovska organizacija in sposobnih, spretnih in zanesljivih ljudi. S stališča pocenitve produktov in glede na konkurenco med posameznimi obrtniki je stvar dobra, žalibog pa ne donaša onih sadov kot si jih zamislijo obrtniki zadrugarji. Da je temu tako pa leži krivda po večini v onih obrtnikih, ki mislijo da oni lahko delujejo tudi brez organizacije.
Za obrtnika je važno, da ima na razpolago cen kredit in sicer obratni in investicijski. Ako hoče obrtnik danes količkaj delovati, ne more po-' grešati strojev in drugih tehničnih pripomočkov. Zato je pa potreben cen in če le mogoče dolgoročen kredit. Takega pa si morejo ustvariti obrtniki sami s pomočjo obrtnih kreditnih zadrug. Teh imamo pri nas malo, ker mi nimamo dovolj kapitalno krepkega in razvitega obrtništva. Pri nas je vsak obrtnik na deželi tudi kmetovalec in hišni posestnik in veliko je takih, ki opravljajo obrt kot postranski poklic, oziroma kot postranski vir dohodkov. Obrtniku pa je pri sedanjem stanju obrestne mere popolnoma nemogoče, da se poslužuje bančnega kredita, ki je za obrtnika jako drag- in skoro težko dosegljiv.
Obrtniku pa ni dovolj, da ima cen kredit, cen material in razne olajša- . ve. On mora tudi stalno zasledovati ' razvoj trga in novosti, ki se tu kažejo. Podobno, kakor industrijec mora izrabiti vse pridobitve tehničnega napredka. Drugod po svetu srečamo strokovne liste, ki se pečajo z izrazito strokovno tehničnim poukom in opozarjajo maso obrtnikov na vse novosti v metodah dela in obratovanja. Pri našem stanju obrtniškega stanu pa si ne moremo misliti vsega tega. Imamo pa drugo ustanovo, ki nam bo vsaj v gotovih mejah pri dobri organizaciji zamogla mnogo koristiti. To je baš zavod za pospeševanje obrti.
S tečaji, ki jih bo prirejal ta zavod, moramo pričakovati, da se obrtnik strokovno dvigne in bo zavzel oni položaj, ki mu pripada. Pri nas je obrtniški stan dvojno čislan: prvič, ker se iz njega rekrutira zdrav element splošne produkcije, a po drugi strani kot podlaga razvijajoče se domače in solidne industrije.
Kakor v vseh drugih panogah gospodarstva je tudi v obrtu potrebno, da se razvoj vrši v tempu razmer. Ta tempo pa je mogoče držati le, ako so obrtniki med seboj solidarni in znajo upoštevati pomen organizacije. Pri nas se je opazilo, da vlada med obrtniškim stanom mnogo vzajemnosti. Čut skupnosti pa je treba bolj poglobiti. Prvi in najboljši korak k uspešnemu delovanju je organizacija na zunaj in v obratu. Le dobro organiziran, ali z drugimi besedami: racionaliziran obrat deluje ceno in dobro ter pri nizki ceni in solidnem delu donaša obrtniku večji gospodarski uspeh.
Cenj. naročnike, ki še niso poravnali naročnino za L 1929, naprošamo, da to čimpreje store, sicer jim bomo list ustavili. Obenem, pa naprošamo cenj. naročnike, da poravnajo naročnino tudi za 1. 1930.
A. K.:
Na pragu nove krojaške sezije.
Leto se deli v spomlad, leto, jesen in zimo. Za vsak prehod leta skrbijo modni diktatorji in razne tekstilne industrije, da se izkažejo z novimi deli, ki odgovarjajo času namreč, da se ustreže ljudstvu, ki stremi za spremembami.
Ob vsakem prehodu leta so tudi vremenske spremembe, nakar se tudi zahteve in dejanja človeka spremene.
Kake bi se ne! Saj pozimi ne moremo nositi iste obleke z istim blagom kot poleti. Tudi jesenski in zimski čas nas ne vleče v prosto naravo tako kot poleti in spomladi. Torej vidimo, da nas že narava sama prisili indirektno radi klimatičnih sprememb, da sežemc po blagu, ki se prilagodi času.
Vsak čas leta prinese svoje obveznosti obleki, torej merodajna pravila, katerih ne smemo zgrešiti. Na primer, če si da človek za ulico narediti dve ali tri obleke, je to njegova stvar, ker je tu več ali manj merodajna finančna zmožnost in tudi, če ima eno obleko manj ali več, mode to ne tan-gira, pač pa pride obveznost v poštev, če kupimo obleko, in nastane vprašanje, za kakšno blago in kroj se odločimo.
Kolikokrat ima človek oblek polno omaro in nikoli nič pravega za obleči, ker ne odgovarjajo modi, ne okusu in ne času. Bolje je imeti oblek manj, a dotične take, ki jih z veseljem nosimo in ravno tu štedimo, ker napije pazimo in jih zato manj rabimo. Ravno dandanes je to potrebno, da spremembo blaga in mode pozna po potrebi vsak človek, ker je njegova garderoba manj bogata kot včasih, prav dobro pa mora to poznati krojač, da naročnika lahko zadovolji ali z nasveti, ali delom, ker je to njegova dolžnest. Imamo mojstre, ki v tem zaostajajo. Pa čudno, saj se moška moda napram damski manj spreminja in se radi tega tem lažje zasleduje. Umetnost dobrega krojača je, da da obleki prikladno obliko za dotično' osebo in tudi izraz tedanje mode. Krojač mora vedeti, kaj pristoja tej ali oni osebi, ozirati se na socijalni položaj osebe, toraj vse, kar odgovarja individualnosti naročnika, ker brez teh vednosti gornjih pogojev ne moremo dobro izkoristiti.
Ne dela malo skrbi dobro situiranemu, še več slabo situiranemu, ki je dolgo časa branil za obleko, kakšno si kupi.
Pregovor pravi: Obleka dela človeka. Tega sicer ne smemo vzeti dobesedno, vendar tako sodi del javnosti, tudi ni čuda, saj v praksi se tako izvaja. Če ste dobro in okusno oblečeni, imate dostop povsod in ste dobro postreženi in tudi to pripomore dostikrat celo uspehu svoje eksistence.
Spomladanski čas je tu, narava je slekla svojo zimsko odejo in dala mogočen znak novemu življenju, torej tudi modi.
Trgovci v svojih izložbah, razen nekaterih brezbrižnih, že zamenjavajo svoje blagove s spomladanskimi, ki požive sliko izložbe. Temni blagovi so zamenjajo z blagovi svetlih barv, n. pr. sive, rujave, sivkasto-rujave, temnosive, modre, sivkasto modre itd., katere barve bodo ravno v bodoči se-ziji prevladovale.
Kmalu pride čas, ko bo treba površnik sleči in bo treba vedeti, kaj je novega, si marsikateri krojač misli, s kakšnimi novitetami bo svojim naročnikom treba ustreči in da bo lažji kroj, služijo za podlago za pomladansko sezijo 1930 podane smernice.
Za enovrstni suknjič.
Enovrstni suknjič je pri osebi, ki je velika 172 cm, dolg 75 cm.
Ramena so široka in dvignjena (visoka), torej se na rami konici (na kraju rame) v smeri proti plečam z vato precej močno podloži, zato postane rama visoka. Ker ramo vata dvigne, se s tem potegne zadnji del gori in postane pri rokovni krogli zadnji del kratek in radi tega se tesno prileže. S takim ravnanjem pokaže rokav v plečah (od rame navzdol) lepo raven, skoraj navpično šiv, kateri
nudi zadnjemu delu moderno hrbtno (plečno) linijo. Šiv na rami se preloži više pri rokovni krogli za 2 cm, pri vratu ostane; torej poševni šiv bi kvaril okus moderne linije.
Prednji izstrižek spredaj pri žepu ostane, samo predolg ne sme biti, torej se neha cirka 7 cm nad pasom, izstriže se pol do 1 cm.
'Prsa se delajo precej močna. Z dobro obdelano fasno partijo pride tudi prsna linija bolj do izraza.
Zadaj čez pleča naj bo suknjič dosti prostoren, tako da dela zadaj (čez pleča) takozvane »komodne gube ; .
Fasone so v modi eno- in dvovrstne in se delajo srednje široke. Na zunanjem robu le malo na ven izbočene (okrogle).
Fasona se vije, torej je votlo likana. do polovice fasone. Ovratnik sega do običajne višine. Ovratnik srajce naj se kaže, oziroma vidi, izpod suknjiča za 1 cm.
Širina vratnika zadaj naj bo 4 do 4 in pol cm.
Zadnji del je brez razpare (šlica).
Spodnji, del suknjiča se tesno prileže kolkom.
Suknjič se dela na dva ali tri gumbe. S tri gumbi leži srednji v pasu in so 10—11 cm narazen.
Z dvemi gumbi pride gornji gumi) nad pasom cirka 3—4 cm in sta nara zen 12—13. cm.
Srednji rob suknjiča od spodnjega gumba navzdol dobi primerno okroglino.
Žepi ležijo pod fasom »predaj 10 do
10	cm zadaj nekoliko više. Žepna otvorina je 15 cm in je zgoraj in spodaj paapulirana z dobrega pol centime Ira široko pospulo.
Žepi se delajo z žepnimi zaklopkami (patnami) ali tudi brez. Zadnje je ravno letos novo, namreč pri uličnih oblekah. Žepni zaklopki so široki o cm.
Prsni žep postavimo običajno, iajr ska je široka 2A&r-3 cm.
Prestop (Obertritt) ne sme biti preširok, da gumbi ne pridejo predaleč prišiti od roba.
Rokavi so vedno široki spodaj, torej cirka 15 cm,
Na rokavnem razparku se prišijejo ozko skupaj, ne daleč od spodnjega roba, 4 gumbi.
Suknjič je za spoznanje bolj prile-žen (tajliran) od lanskega leta.
(Dalje prih.)
Josip Steinman, čevlj. mojster in
strokovni učitelj:
Lepljenje moških podplatov.
Naj se oglasim zopet nekoliko o lepljenju čevljev. »Ago -zveza poroča, da je neki čevljarski mojster razstavil škornje, katerih podplati so bi-
li	prilepljeni po načinu »Ago« sistema. Škornji so prosto viseli, na robu podplata pa je bilo obešenih 150 kg tež in sicer tako, da se je videlo, da visi teža edino samo na podplatu. — Tako so viseli škornji 6 dni na razstavi.
Preizkušnja je ugotovila, da je bil podplat ne glede na težo še vedno trden, na nobenem mestu se ni opazilo, da bi kaj odstopilo, nasprotno, lahko bi vzdržal še večjo težo.
Pri pregledu škornja se je prišlo do vprašanja, zakaj se ne morejo z »Ago« načinom izgotoviti skoraj nobeni moški čevlji?
Amerika ima posebno močno usnje za podplate, zato je bilo tam tudi možno uporabljati močne podplate celo za polčevlje. Vsled tega so prišli
v	Ameriki tudi na idejo, da naj bodo moški čevlji, posebno polčevlji v vseh delih lahki, lični in pripravni.
Okvirnato delo pri moških podplatih je drago, tako, da si želimo uporabljati kak drug cenejši način pritrjevanja podplatov. Za to pa je lepljenje kot nalašč. Podplat je posebno vzdržen, pri tem pa lahek in elastičen. V novejšem času se g’eda tudi na to, da ne napravimo noge navidezno večje kot so v resnici, kakor je bilo to sedaj pri . simi« čevljih v navadi.
(Nadaljevani« na 3. strani.)
Kaj je novega
Borza. V prešlem tednu so veljale tuje valute v dinarjih povprečno: Berlin (marka) Din. 13 55, Budimpešta (pengo) Din 9-92, Dunaj, (šiling) Din 7-99, Curih (švicarski frank) Din 10-96, London (funt šterling) Din 27609, Nevvyork (dolar) Din 56-70, Pariz (fr. frank) Din 2-22, Praga (čsi, kronii) Din 1-68, Trst (lira) Din 2-98.
Kriza francoske vlade je končana s sestavitvijo nove vlade socijalnega radikala Chautompsa, ki pa je dobil nezaupnico lin podal demisijo.
Konferenca o carinskem premirju v Ženevi je pokazala, da obstoje še velike težkoče za dosego sporazuma vseh navzočih držav in da bo za enkrat prišlo le do pripravljalnega stadija, da se v bodočnosti -doseže sporazum glede ustavljenja carinskih uvoznih tarif:
Beograjske banke izkazujejo za prešle leto precejšnje poslabšanje bančnih poslov in opaziti je vsled slabih izkušenj vlagateljev' z bankami tudi znatno nazadovanje hranilnih vlog v privatnih bankah.
KommijaJizadj* ali celo prodaja državnih rudnikov se namerava izvršiti ter ustanoviti za njihovo izkoriščanje posebno delniško družbo, pri kateri bi bila udeležena država z večino delnic.
Proti ustanovitvi pomorske zbornice so se izjavile vse zbornice za TOI v naši državi, češ, da takih zbornic nimajo niti v pomorsko najbolj razvitih državah.
Naš trgovinski minister Demetro-vic je na mednarodni konferenci o carinskem premirju v Ženevi izjavil, da bi bilo treba izpolniti celo vrsto pogojev, predno bi se meglo izvesti program o carinskem premirju, ker je treba spraviti preje v sklad potrebe in interese poedinih proizvajalnih 'n konsumnih držav.
Število delavcev v industrijskih podjetjih v Jugoslaviji je znašalo leta
1928	559.000, v letu 1929 pa 596.000.
Londonska konferenca za razorožitev na morju, iki se je morala radi krize francoske vlade prekiniti, se najbrže sploh ne bo nadaljevala, odnosno je pričakovali po dosedanjem poteku, da radi nesporazuma med-francosko in anglešiko-amerikansko tezo ne bo prišlo do zadovoljivih zaključkov.	'	'
Cesto preko celega, Pohorja se namerava zgraditi, s čemer bi se :ie odprla le za lesno industrijo važna prometna linija, temveč tudi za turi-stiko in zimski spert velevažna pokrajina.
Konferenca vseh banov se je vršila zadnje dni v Beogradu ter razpravljala v banovinskih proračunih; opažati ie bilo tudi daljše razgovore med banoma Savske in Dravske banovine, ki sta predvsem razpravljala o ureditvi čabranskega in ernomeljskega mejnega ozemlja.
Preureditev trgovskega in obrtnega šolstva namerava izvesti ministrstvo trgovine in industrije po vzorcu naprednih inozemskih strokovnih šol.
Zagrebška občina prevzame avto-mobilni promet po mestu Zagrebu, ki ga je dosedaj vršilo invalidsko udru-ženje ali pravilneje Erneš Kardoš, s čemer se. 'bo ustreglo tudi ponovno v javnosti izraženi želji malih avtobusnih obrtnikov.
Naredba o izdelovanju obrt. izdelkov v kaznilnicah je izšla ter jo priobči »Obrni Vestnik« v prihodnji številki radi informacije obrtnikov.
Proračun Dravske banovine bo vseboval v glavnem enake dohodke, kakor v bivši oblastni samoupravi, le trošarine se bodo povišale.
Reka s svojim okolišem se namerava proglasiti za slobodno carinsko ozemlje in luko, kamor bode lahko prihajalo blago brez uvozne carine.
Zvočni film »Smejoči norec« so prvič predvajali v »Kinu Matica« v Ljubljani. Predstava je imela velik uspeh. Žalostna usoda nčsrečnega pevca-očeta je bila v govoru in sliki predstavljana tako učinkujoče, naravno in v gotovih momentih pretresljivo, da je izvabila mnogim solze.
-, tsx&^i±sx'.v. rii «soieA. r.-3«a£«cB»iai
*.
EDIC-ZANKL
ivornfce olfa, firneža, lakov Ir» barv (bofa)
d. z o. z.
€	v	^ubljanl * Lastnik kranjo Medič
Tovarne: IT-J ubljana- Medvode - Domžale i-;oci«y.2rs:ce in skladiSča: Maribor, Novisad
!!
Lastni tlom. prolzvc.11: laneno olie, firneč, v*e vrste Jakov in emajlno lakastih barv, oljnatih barv, kemijsko čistih, olepšanih in navadnih prstenih barv vseh vrst in nijanc, steklarski kit, čopiče znamke „Merakl'‘ in sploh vse v barvarsko stroko spadajoče blago za ciKtnške, trgovino, industrijo, za železnice, ® pomorstvo in zrakopiovstvo po solidnih cenah in točni postrežb
Medtem, ko se je večji del ženskih hiksuznih čevljev v najfinejši izdela-v'a po načinu lepljenja izvrševal in se tudi pokazal, da podplat ugaja, da se robu gornjega usnja gladko prilega, zato bi bilo dobro, da se prenesejo vse te prednosti tudi na moške čevlj.:.
Naprej stoječi rob z dvojnim šivom pri ženskih čevljih bi danes smatrali kot nelepo. Naprej stoječi rob se smatra z ok u snega-ume tn iškega stališča za luksuzno delo, kot nepotreben privesek. To pride posebno takrat do izraza, če položimo različne čevlje drug poleg drugega. Zato je čevljarjem tudi priporočati, da vse. to upoštevajo in začnejo uvajati način lepljenja podplatov tudi za lahke 'Hoške čevlje. Kolo časa gre,za cenejšim in ravno lepljenje podplatov ima Prednost, da so cenejši kot .okvirnati podplati. Pri vsem tem pa čevelj iz-gleda elegantnejši kot zbit podplat. Izdelava je lažja in zato cenejša.
Navada je, da radi izgleda damo r,a moške čevlje bolj močne podplate. Dobro bi pa bilo, da bi jemali tenk** podplate, kakor pri ženskih tudi za moške čevlje, brez vsakršnih nepotrebnih. podlog. Govoricam, da bi pri hoji občutili neednakosti podplata, ni verjeti, kajti ženski podplati so veliko tanjši pa se -p tem nič ne pritožujejo. Pri visokih' ženskih petah je podplat veliko bolj obremenjen. — Partija od členka do prstov stopa Veliko ostrejše in trdnejše, ker jo k temu sili visoka peta. Cela teža telesa leži na prednjem delu noge. Pri Nizkih moških čevljih z nizkimi petami pa je ravno nasprotno. Noga se premika pri hoji skoraj naravnost naprej in stopa skoraj na celi podplat enakomerno, ne da bi člene ob-težavali. Iz vsega tega se lahko sklepa, da bi bili moški podplati lahko tanjši kot ženski.
Čim močnejši je podplat, tem močnejši morajo biti tudi notranjki in
.okvir,' zato pa je tem trdnejši seveda tudi podplat. Tako so se moški privadili na trde podplate.
Smatramo pa lahko, da bodo moški ? tenkimi podplati, ko jih enkrat poskusijo bolj zadovoljni kot s težkimi, Ze radi elastičnosti in upogljivosti.
. Kot redek slučaj naj omenim, da si Je neki nemški tovarnar čevljev vedno J**l čevlje za svojo porabo zlepiti, ^‘jub temu, da v svoji tovarni nima hiti enega para takih čevljev. Zakaj?
Želel 'bi, da se naša obrt začne pečati resnejše s tem vprašanjem. . Poizkusi bodo, ali so že bili sigurni. — Vendar pa je treba, da se vsak dobro jzvežba. Vsak le prehitro zna, seveda Kako, to je drugo vprašanje. Z izdelovanjem luksuznih damskih, kakor udi moških čevljev po načinu >Ago<~ se bo pokazalo, da bo čevljar bolje zaslužil, stranka pa bo kupila ceneje m dobro blago.
Popisi, proračuni jn načrti hišne električne instalacije.
Ker je sedaj ravno oni čas, ko se delajo proračuni za nove stavbe in s temi v zvezi tudi proračuni vseh del, ‘ so potrebna pri današnjih stavbah, ako so razmere in pogoji dani, da se gradi kar najbolj udobno, sem mne-'nja' da ne bo napačno, ako malo iz-pregovorim tudi o proračunih za nisne elektroinstalacije, tudi zvoncev !n telefonov, brez katerih ne bi smela 'biti nobena, vsaj nekoliko večja, stavba.
Opetovano se namreč primeri, da Prejme elektrotehnično podjetje že Ugotovljen popis materijala, ki se bo
rabil pri instalaciji elektrike, zvoncev in telefonov in poleg tega še načrt, ako ga sploh dobi, po katerem je sestavljen materijah Da je vse to lepo, naj pojasnim v naslednjem in povda-rim le-to: Taki načrti (izvzemši one, ki jih iz vrše strokovnjaki), največkrat ne ustrezajo namenu, kateremu so določeni. Pri teh je le s težavo mogoče uganiti, kaj pravzaprav kakšen znak pomeni. Če stavbno podjetje samo urile električno napeljavo v načrt, potem naredi ena tvrdka, n. pr. znak za utikalno pušo križ, druga krog s piko itd. in če je takih napak veliko in če je slučajno dobile elektrotehnično podjetje več ofert naenkrat, pa če je rok za izvršitev istih kratek, potem se lahko zgodi, da nastanejo napake ravno na račun teh nepravilnosti. Radi tega bi bilo potrebno, da so vsi načrti, ki se predlagajo za izvršitev proračunov električnih instalacij, opremljeni že vedno z po možnosti pravilno urisanimi vodi ter znaki za pripadajoči materijal, kot to predpisujejo Predpisi Zveze nemških elektrotehnikov (V. D. E.), ki so pri nas merodajni
Pa tudi ostala instalacija bodi točno in vestno, izvedena, po imenovanih predpisih in smernicah, kar naj se potem vedno navede v popisu, proračunu, odnosno pogodbi, ako se odda električna instalacija v izvršitev.
Popisi navedenih instalacij so pa tudi večkrat taki, da je naravnost čudno. Vsebujejo namreč take postavke, ki bi jih sploh ne bilo treba omenjati in bi istih tudi ne bilo, če bi sestavljal popis strokovnjak. Navedem samo. par primerov, pri čem se največkrat greši in sicer: premalo di-mehzijonirajie cevi, prešibke žice, premale razvodne doze, nepravilna določitev sklepal, namesti Ive gotovih aparatov na mestih, ki niso za to prikladna, odnosno pristopna, v svrho kontrole, popravi) itd. To vse so stvari, ki jih je treba dobro premisliti ter pravilno izvesti uris istih v načrte, prej ko se da električ ia instalacija ofertantom. In če se ta na to odda kar tako kot je v načrtih, bode tudi izvedena na ta način, ako ne bode med tern časom že hišni lastnik pre-okrenil drugače in izpremenil proti nameravani izvršitvi instalacije. Če so spremembe samo manjšega značaja, potem je stvar lahka. Ako pa je stvar večja, ni to več tako enostavno, ker rodijo večkrat ravno ti vzroki posledice, ki so neprijetne, to pa le v zade-
vi	cene, ki je s to izpremembo nastala.
(Dalje prih.)
Iz organizacij
Zadruga kovinskih o hrtov za Ljubljano in okolico je imela v nedeljo, dne 23. februarja t L svoj. radai letni cbčni zbor. Načelnik tov. Batjel je otvoril občni zbor ter konstatiral sklepčnost. Pozdravil je zastopnika Zveze obrtnih zadrug g. Milk® Krapeža ter vse navzoče tovariše člane. Pred prehodom na dnevni red se je javil k besedi g. Milko Krapež kot zastopnik Zveze obrtnih zadrug ter iskreno pozdravil vse navzoče. Poudarjal je, da se mnogi obrtniki ne zavedajo svoje dolžnosti napram svoji zadrugi, kar povzroča nered v poslovanju in ne more roditi uspehov. Bodril je članstvo k skupnemu delu ter primerjal razne organizacije, ki so si s smotrenim delom in s prispevki, v obliki plačevanja članarine v zadostni višini, priborile na najvišja mesta. Konečno pozdravlja zadrugo, ji želi mnogo uspehov ter apelira na
članstvo z geslom Eden za vse in vsi za enega \ G. tajnik poda kratko poročilo o delovanju zadrude v preteklem letu. Sprejetih je bilo 15, črtanih pa 7 mojstrov. Koncem leta je štela zadruga 116 članov. Vajencev je bilo vpisanih 63. Zadruga je izdala 50 učnih pisem in ravno toliko izpričeval o preslanih pomočniških preizkušnjah. Kadi šušmarstva je bilo naznanjenih 7 oseb politični upravi I. stopnje. Gosp. blagajnik je podal istotako izčrpno poročilo o blagajniškem stanju. Tovariš Tschokert kot pregledalec računov je poročaj da sta s tovarišem Barom starejšim pregledala vse račune in blagajno, našla oboje v najlepšem redu ter predlaga, da se izreče blagajniku in celokupnemu odboru obsolu-torij. Tovariš Baraga kot poročevalec o proračunu za leto 1930 je predlagal povišanje članarine od 25 na 65 Din letno za člana z motivacijo, da naj iz tega poviška plača zadruga naročnino za Obrtni Vestnik za vse člane, ker je ta list vsem članom potreben. Po daljši debati je bil predlog sprejet z-večino glasov. Nadalje je predlagal g. Baraga ter prosil, da naj se sprejme rezolucija glede uvedbe obligato-ričnega zavarovanja obrtnikov za slučaj bolezni, nesreče, onemoglosti, starosti in smrti, ki naj se predloži v poštev prihajajočim ministrstvom, da jo po možnosti uvažujejo o novem obrtnem zakonu. Soglasno sprejeto. Pod-načelnik Vrhovec je priporočal črtanje Obrtnega Vestnika«. Tovariš > Pintar je pa pojasnil zadevo glede cen za podkovanje konj i. t. d. — Po pozdravnem nagovoru je gosp. načelnik Batjel zaključil lepo uspelo zborovanje.
Rednj let ni občni zbor Zadr ugo urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev in pasarjev za bivšo ljubljansko oblast v Ljubljani, se vrši v nedeljo, dne.. 9. marca 1930 ob pol 14. uri v srednji sobi restavracije Zvezda« (Kazino) na Kongresnem trgu v Ljubljani s .sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor načelnika. 2. črtanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo računskih preglednikov. 6. Odobritev proračuna in določitev zadružne doklade za leto 1930. 7. Volitev načelnika, njega namestnika, 7 odbornikov, 4 namestnikov In«2 računskih preglednikov. 8. Volitev članov v preizkuševalno komisij«*, in sicer predsednika, njega ,najnestnika in od,vsake stroke po dva prisednika. 9. Spre-memiba>1pravil. .10. Raznoterosti. -- Če bi bil občni zbor ob (določeni uri,nesklepčen, se bo vršil isti eno uro pozneje na, .istem mestu, ne oziraje se na število navzočih članov. Eventualne predloge za občni zbor je poslati načelstvu najkasneje do 5. marca 1930. Člani, ki se občnega zbora ne udeleže, brez da bi se verojetno upravičili vsaj do občnega zbora, se kaznujejo v, smislu § 24 zadružnih pravil z globo do 300 Din, ki pripade podpornemu fondu. Neutemeljena in vsakdanja opravičila se ne bodo več upoštevala. — Milko Krapež L r., načelnik.
Konferenca čevljarjev, katera se vrši sporazumno z zadrugo čevljarjev v Ljubljani, Celju in Mariboru v nedeljo dne 9. marca 1930 v Celju v hotelu »Evropa« s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o kongresu čevljarjev dne 3. novembra v Beogradu.
2.	Pripadajo popravila čevljev čevljarjem ali trgovcem. 3. Davčna obveznost. 4. Zveza, čevljarskih zadrug. 5. Raznoterosti. — H konferenci se vabijo vse čevljarske zadruge delokroga kralj. Dravske banovine kakor tudi čevljarji iz skupnih in oblačilnih zadrug. Tovariši, z združenimi možmi in združenimi protesti bodemo do*
segli svoje pravice. — Krajeer Anion, sklicatelj.
Veliki obrtniški plet« priredi društvo obrtnikov na Jesenicah v soboto 1. marca t. 1. ob 8. uri zvečer v vseli prostorih društvenega doma S. K. J. Spored je zelo bogat in pester, zato vabimo vse obrtnike, da se te družabne prireditve v polnem številu udeleže. — V nedeljo dne 9. marca t. 1. priredi isto društvo zaključni venoek svoje plesne šole v istih prostorih. — Vse organizacije obrtnikov na Jeseni cah sporočajo svojemu članstvu, da bodo še tekom tega tedna selile v zadružno pisarno v I. nadstropje restavracije »Mesar< poleg kolodvora na Jesenicah. V zadevah, tičočih društva obrtnikov na Jesenicah, Ko;-loktivne obrtne zadruge za sodni okraj Kranjska gora in Zadruga kfO-r jačev in krojačic za arez Radovljica, bo poslovala zadružna pisarna dnevno od 9. do. 2. ure popoldne in sicer od 1. marca dalje. Dopisi naj se naplavljajo kakor do sedaj na posameailo naslove. Vsa osebna opravila in intervencije itd. pa se bodo vršila v zgoraj navedenem času v zadružni pi -sarni.
Zadruga krojačev in krojači«; sodni okraj Ribnica im Velike Lašče bo imela svoj sedmi redni letni občni zbor v nedeljo, dne 9. marca t. 1. ob 2. uri popoldne v prostorih gospoda Jo? sipa Perhaja (gostilna pod kolodvorom v Velikih Laščah). Dnevni red;
1. Pozdrav in poročilo načelnika^
2. poročilo tajnika in blagajnika;
3. poročilo računskih preglednikov i
4. proračun za poslovno^, leto 1930 In določitev zadružne doklade^ 5. mo$3-bitna izprememba pravil; 6. ustanovitev odjeka za šivilje in volitev dveh odbornic; 7. na^a obrt in,naš naraščaja 8. bolniško 'nezgodno in starostno zavarovanje obrtnika; 9. stanovski tisk in raznoterosti. V slučaju, da obč-fui zbor o/b napovedani uri ne bi bil sklepčen, se bo vršil eno uro pozneje ne glede na število navzočih članov. Člani, kateri izostanejo brez opravič-be, zapadejo disciplinami globi do 300 Din. — Načelstvo.
OBRTNIŠKA DRUŠTVENA ORGANIZACIJA V MARIBORU.
Dne 10. februarja je polagalo Slovensko obrtno društvo mariborsko račun o svojem delovanju leta 1929.
Tajniško poročilo priča o prav živahnem gibanju obrtništva. Društvo je prirejalo poučne tečaje ne le zn svoje članstvo, ampak za obrtništvo in obrtniški naraščaj sploh, poučna predavanja v zadevah trgovskih pogodb in o davčnih predpisih, se je bavilo s stanovanjskimi zadevami, je priredilo ponovno razstavo pomočniških in vajeniških izdelkov, vadilo naraščaj v petju, gledaliških nastopih/ prirejalo zabavne večere in .izlete v mariborsko okolico in se bavilo z važnim vprašanjem ustanovitve naprave, katera bi oskrbovala članom društva cenen kredit. Dohodki društva brez prometa v specijel-nih akcijah so znašali v poslovnem letu 3955 Din, izdatki 6082 Din 50 p, tako da je leto zaključilo s primanjkljajem 2127 Din 50 p. — Razstavni konto iakazuje prebitka 14 Din 65 p. Društvo upravlja tudi poseben sklad za »Vajenski dom«.
Občni zbor je odobril v celoti predložena nova pravila, glasom katerih 3e društvo odslej imenuje »Obrtno društvo v Mariboru« in se njega delokrog razteza na področje mariborskega sodnega okraja. Namen društva, zaradi katerega je bilo ustanovljeno, se je pridržal v novih pravilih, t. j.: društvo hoče tudi v bodoče nu-
oliti posebno zaščito domačemu naci-jonalno in državno zavednemu obrtništvu. V pravilih je predvidena tudi ustanovitev posebnega podpornega sklada, katerega bo društvo nudilo v nujni potrebi obrtništvu brez kompliciranega postopka kratkoročna posojila in po možnosti tudi podpiralo brez lastne krivde osirotele člane.
V	novi odbor so izvoljeni: knjigo-veški mojster Vahtar Miha kot predsednik, klobučar Kvas Ivan kot podpredsednik, urar in optičar Bareš Franjo kot predsednik razsodišča, slaščičar Ilich Emanuel, fotograf Japelj Mirko, ključavničar Kumerc Fr., pletar Prah Alojzij, klepar Ratajc Josip, čevljar Sulič Josip, mizar Volčič Joža, krojač Zotter Rajko kot odborniki, Juratic Drago in Sonnen-wald Jakob kot revizorja.
Toliko o oficijelnem delu zborovanja.
Priznati moramo odkrito, da je odbor pridno deloval in ni štedil niti s časom niti z lastnimi denarnimi žrtvami, da doseže društvu in svojim elanom čim lepših uspehov. Posebno pohvalno moramo omeniti društveno kulturno delo, ki se je pokazalo v gojenju glasbe, petja in iger, prirejanju vajeniških in pomočniških razstav, ter društveno socijalno skrb za člane. Žalostno pa je, da naša javnost in posebno tudi poklicani obrtniški krogi kvitirajo tako lepo delo z nekim preziranjem, omalovaževanjem ali celo nasprotovanjem. Kako
je mogoče, da društvo šteje komaj 50 članov, da ima na članarini le borih 2000 Din dohodkov in izkazuje ob koncu leta razmeroma visok deficit, da so društvene prireditve ostale vkljub znanim velikim žrtvam prirediteljev brez učinka, ali so celo morale po končanih pripravah izostati? Pogled na število udeležencev na zborovanju je v bengalični luči svetil na malomarnost velikega dela sicer dobrih mariborskih obrtnikov. — Za razstavo je bilo vrlo malo agitatorjev, mnogo več pa obrtnih mojstrov, ki so svojim pomčonikom in vajencem udeležbo zabranili. Za ustanovitev konkurenčnega, pa politično pobarvanega društva se je javilo baje preko 200 članov, samo takih, ki na obstoječem društvu niso našli druge pogreške, nego besedo »slovensko« v naslovu! — To so znamenja skrajno razdrapanih razmer med mariborskim obrtništvom, ki jih je treba korenito odpraviti.
Društvu priporočamo za bodočnost, da stori vse, da spravi pod svojo streho, kar je dobrega in zavednega obrtništva v Mariboru in okolici in tako ustvari kader tistega najboljšega obrtništva, katero bo v doglednem času v Mariboru zagospodarilo, ker mora zagospodariti. Dolžnost javnosti pa je, da delovanju društva posveti vso pozornost in isto tudi financijelno podpre. Za obrtnike, kateri kažejo svoje zanimanje za društvo le tedaj, kadar društveno delovanje kritiku-jejo, ki pa zlohotno bojkotirajo dru-
štvene prireditve, namesto da bi pomagali odstraniti pogreške, brez katerih seveda tudi društvo ni, se bo tudi še morala najti saj moralna kazen. Društveno vodstvo ima pred seboj sicer težke naloge; pozivamo pa ga k vztrajnemu delu in čiščenju ozračja, kar bo le v korist obrtniškemu pokretu v Mariboru. Kdor ni z nami, ni naš.
Razno.
Dražba kož divjadi se vrši dne 23. marca t. 1. v prostorih Ljubljanskega velesejma. Kože se sprejemajo do 23. marca t. 1.
Naša trgovinska bilanca izkazuje po končnih uradnih ugotovitvah za leto
1929	na uvozu vrednost 7.594-7 milijonov Din, na izvozu pa vrednost 7.921-7 milijonov Din, tako da znaša aktivnost 327 milijonov Din in je to od leta 1926 prva aktivna zunanje trgovinska bilanca.
Konferenca gospodarskih organizacij glede reforme socialne zakonodaje. Iz Beograda poročajo, da se bo
1.	marca vršila v Beogradu skupna konferenca predstavnikov delodajalskih organizacij, na kateri se bo razpravljalo o vprašanju reforme socialne zakonodaje. Konference se bo udeležil tudi ravnatelj Mednarodnega urada dela g. Albert Thomas, ki bo imel tudi konferenco s predstavniki delavskih organizacij.
Dobave.
Dobava smučarskih čevljev. Dn& 25. februarja t. 1. se bo vršila pri Upravi III. oddelka Zavoda za izradu vojne odeče v Zagrebu ustmena licitacija glede dobave 600 parov smučarskih čevljev. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji in vzorci pa pri omenjeni upravi.)
Prodaja konjskega gnoja se bo vršila potom ustmene licitacije dne 7„ marca t. 1. pri Komandi 8. žandarme-rijskega polka v Ljubljani, Bleivvei-sova cesta št. 8. (Pogoji so na vpogled pri navedeni komandi.)
Prodaja lesa. Direkcija šum v Ljubljani odda potom pismenih ponudb večjo množino bukovega lesa. Ponudbe je vložiti do 8. marca t. 1. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.)
Oddaja zakupa kolodvorske restavracije na postaji Novo mesto se bo vršila potom licitacije dne 15. marca t. I. pri Direkciji drž. železnic v Ljubljani. (Razpis je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, natančnejša pojasnila in podrobni pogoji pa pri navedeni direkciji.)
Dobave. Gradbeni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 4. marca 1.1. ponudbe glede dobave 1000 kg steklarskega kleja, 15.000 kg negašenega apna, 100 komadov spojnih vijakov in 80 komadov hrastovih pragov.
AVGUST AGNOLA
Zalogu stekla, porcelanu, kamenine, zrcal in šip Kompletne opreme za gostilne, restavracije, hotele, kavarne in bare
Luksuzni ptedtnef!
Stavbno in umetno steklarstvo
Ljubljana. Dunajska cesta št. 10
Telefon 247$	s
Železnina
orodje, okovje itd.
It. Mikuš, S3SSSK5
Ljubljana
Mestni trg 25
Uitanovlleno 1S30
Skrbno f»dalovanj«! Najveij! Izbor! NajnlSJa cana! Preobleka! Popravila •
Porce|an
Steklenina
BOGDAN ŽILIC
LJUBLJANA, Dunajska c. 11
(poleg Figovca)
Specialna tovarna strojev za obdelavo lesa
KLEIN & STIEFEL V FULDI
- .	5»**,	-	.....	■	,
Zastopnik:
PETER ANGELO
Ljubljana, GledaliSka ulica *tev. A/l
Specijaliteta: mizarski in ko* larski stroji, posamezni in v vsaki kombinaciji s vda* lanimi elektromotorji (pogon
brez jermena) kakor tudi vsi stroji za jermenski pogon
Dolgotralen kredit brez menične podlage
Zahtevajte ponudbo ali brezplačni obisk zastopnika
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
Ljubljana
Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju)
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana Tslefon it. 2040, 2457, 2458, 2805 h» 2806
Obrestovanjc vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, saft Jeposits itd. itd.
nrOftKiCAKtnjaoasMNiAn»>iRNtŽAiwsTesuui>
v S\vv CBul»A«.OZ.i3UaUAHA t/,y s
ORIENT
TERPENti
taOOMAlNA
0UNADSKA C.
UUBL3ANA
, POUOTRGOVINA
*CHNE(0ER iVEROVSEK
? PRVOVRSTNI MATER3AL-NIZK E CENE H
OBRTNA BANKA V LJUBLJANI
.. KOUROCCUI TRG 4	PODRUŽNICA: LJUTOMER
CENTRALA - KONeRBSl*! TKVJ **	.|„1.||.,|	I.	a	m	T.inoi	it	2503
Talafon II. 2508	* *»oWb' hranilni«! v Ljubljani it. 12.051
Z* konsoMi} »Obrtaega Vestalka« Iv«n MlbelSi?. Urednik Ivan Lombar. — Tiskarna »Merkur«, trg.-iod. d. d. (predstavnik O. Miehžlek). Vsi v L}»blj
\