16. štev. V Ljubljani, dne 22. aprila 1922. Leto IH. NOVA PRAVD A Uredništvo In uprava v Ljubljani, Gradišče 7, levo. -po dosovoru. Telefon št. 77. — Naročnina 2 din. na mesec. — Posamezna številka stane 50 p. — Rokopisov ne vračamo. — Poštnina plačana v gotovini. Br. Vaclav Klofač med nami! Naša goreča želja se je izpolnila: br. Vaclav Klofač, voditelj bratske češkoslovaške narodno - socijalistične stranke je prišel med nas! Pozdravljen voditelj! V malem se je začela pred 25 leti češka narodno - socijalistična stranka, v malem in v jako neugodnih razmerah. Meščanske stranke niso imele smisla za. gospodarske in naravne potrebe širokih plasti delovnega ljudstva: delavca, malega obrtnika, malega kmeta, uradnika; mali človek je bil prepuščen sam sebi in svoji žalostni usodi, ali pa je moral iti s socijalno demokracijo. Tej pa zopet ni bilo mar narodnih potreb češkega naroda, in jih je naravnost zavidala s svojim protidržavno-pravnim proglasom v državnem zboru. Mali človek, ki jo čutil narodno, se je moral postaviti na lastne noge. Brez sredstev, preziran in teptan z obeh front, je začel organizirati pod Klofa-čevim vodstvom, zajemajoč vero in upanje v njegovem neomejenem idealizmu, v njegovi neomajni veri. da pridejo lepši časi za češkega človeka, za češkega narodno čutečega delavca. Organizacija stranke se je pod njegovim vodstvom širila in jačila in začela vrivati tudi v avstrijsko armado, šireč med pristaši antimilitaristično razpoloženje. Delo ni bilo zaman, kakor je pokazala zgodovina. Narodno socijalna stranka je pod Klofačevim vodstvom zanašala narodno idejo v najširše narodove plasti. Vzgajala je svoje pristaše v skrajno radikalnem duhu: Z vspchom, kakor je pokazala zgodovina Osvobojenja. V borbi za narodne ideale, narodno socijalna stranka ni pozabila na gospodarska vprašanja svojih pristašev, drobnega človeka. Šla je socijalistična pota, toda češka socijalistična pota. Za češki socijalizem ne eksistira samo delavsko vprašanje; češki socijalizem kot socijalno gibanje vidi del sebe v vsakem vprašanju, v katerem gre za boj med pravico in krivico, med svobodo in nasiljem. Zato je v svetovni zgodovini našel takoj svoje mesto. Stranka in njeni pristaši so šli za idejo češkega soci-jalizma, kakor ga je formuliral voditelj Vaclav Klofač. Njegov socijalizem ne pozna mate-rijalizma in brutalnosti, njegov socijalizem je res evangelij. Njegov socijalizem ve, da je velika razlika med bogatim in revnim, toda še večja je med hudobnim in dobrim človekom. Klical je, da se morajo združiti dobri ljudje vseh vrst, da bi ustvarili boljšo človeško družbo. Češki socijalizem, kakor ga je oznanjal Klofač, si stavi za nalogo, da organizira češko družbo, iz katere bi bil iztrebljen egoizem, ker boju v človeštvu ni vzrok le gospodar- ska razlika, temveč požrešnost, napuli, gospodstvaželjnost, trdosrčnost in druge takšne lastnosti. Češki socijalizem. kakor ga je formuliral Klofač, zanaša \ socijalizem element srca in pripoznava čuvstvu vlogo, ki mu gre, on noče samo politične in gospodarske stranke, temveč vzgaja predvsem dobrega človeka in tako prožete ljudi združuje v mogočno gibanje, ki ne vpliva samo na gospodarske potrebe življenja, temveč na življenje samo. Klofač svojega delovanja ni omejeval samo na narodno socijalno stranko na Češkem, temveč je posvečal svoje moči tudi ostalim vprašanjem Slovanstva, posebno Jugoslovanom in to v takšni meri, da ga jugoslovansko narodno socijalistično gibanje z vso pravico šteje med svoje. Pozdravljen voditelj in brat! Ljubljana, dne 20. aprila 1922. Ce bi se danes pri nas štelo ljudi, ki so zadovoljni z razmerami v naši državi, bi se jih naštelo gotovo prav malo število. Nasproti pa je nezadovoljnežev tako ogromno veliko, da bi ,iih bilo prav težko prešteti. In vendar lahko rečemo, da so vsi ti nezadovoljneži z dušo in srcem Jugoslovani. Nobenemu izmed njih ne pride niti na misel, da bi hotel s svojo nezadovoljnostjo škoditi državi. Vzrokov nezadovoljstva je veliko, težko bi jih bilo navesti. Vendar pa lahko trdimo, da obstoja nekak glavni vzrok nezadovoljstva, tako rekoč vsem skupen, ki je nekak temelj vsemu drugemu in neusahljivi vir vedno novemu nezadovoljstvu. Imenujmo ta vzrok napačno umevanje državne organizacije. Imenuje sc pa lahko tudi drugače: čisto kratko se mu pravi centralizem. Ne da se tajiti, da je bilo začetkom stvarjanja naše države mnogo ljudi, zlasti inteligentov, ki si države niso mogli drugače predstavljati, kakor da se mora vladati vse z enega mesta. Kje bi bilo sicer edinstvo, ako bi temu ne bilo tako. Pri splošnem navdušenju se je pozabilo na praktično življenje. Je res, da se brez navdušenja ne na- ; pravi ničesar, res je pa tudi, da preveč navdušenju navadno več škodi, kakor koristi. To je bilo tudi v našem slučaju. Navdušenje je zmagalo in ž njim je zmagal centralizem. Sedaj se polagoma odpirajo ljudem oči, da so napačno delali, da so začeli zidati hišo pri strehi, mesto na zemlji. Radi bi šli nazaj, toda korak nazaj ne pojde tako hitro. Kajti takozvani centralizem je mnogim v korist in ti mnogi imajo veliko moč. Skušali bodo na vse mogoče načine, da preprečijo ukinjenje centralizma. Med tem pa raste nezadovoljstvo vedno hujše in hujše, kajti naš centralizem nima samo napak, ki so bistvene vsakemu centralizmu, naš centralizem ima tudi to napako, da ne zmore samega sebe. Vladati državo centralistično, se pravi imeti številno in jako dobro kvalificirano uradništvo. Ako tega manjka, je vsako vladanje z enega mesta popolnoma izključeno. Nam pa manjka ravno na najmerodajnejših mestih kvalificiranega uradništva. Posledica tega je, da sc je državni aparat enostavno ustavil. Naše centralne oblasti niso zmožne, da bi vodile tako veliko državo in čisto naravna posledica temu je, da polagoma, toda sigurno propadajo industrija, trgovina, poljedelstvo itd. Ako začne propadati gospodarstvo, je pač umevno, da se pričenja nezadovoljnost. Da, nezadovoljnost se vedno veča, čim bolj propada gospodarstvo. Gospodarstvo zopet mora propadati, ker državni aparat, od katerega je v veliki meri odvisno, enostavno stoji. Ljudje hočejo rešiti državo, kajti, ako pojde tako naprej, mora propasti, in radi tega se čujejo vedno glasnejši klici, da naj sc uredi država tako, da bo moglo gospodarstvo napredovati. O velikonočnih praznikih se je vršilo znamenito zborovanje v Bosni. Muslimani so do sedaj podpirali centralizem. Pred nekaj časom pa je prišlo med njimi, kakor smo to poročali, do razkola. Eni so hoteli, da se podpira centralizem še nadalje, drugi zopet so bili mnenja, da mu je treba napraviti konec in začeti graditi drža-«vo na drugih temeljih. Za velikonočne ;; praznike je bilo sklicano v Sarajevo ■ strankino zborovanje, ki naj odloči, kako bodo v bodoče Muslimani nastopali. In zbor je sklenil z ogromno večino, da je treba napraviti centralizmu konec ter da se morajo muslimanski , poslanci boriti z vsemi močmi za avtonomijo. Ali bo prišlo do preokreta? Avtonomistični pokret je že danes silno močen. Za njim stoji cela Hrvatska, večina Slovenije, Muslimani, pa tudi med srbskimi strankami ima mnogo privržencev. Na drugi strani pa imajo veliko moč tudi centralisti. Napake, napravljene spočetka se danes maščujejo. Tisti, ki so svoj čas trdili, da so napravili z ustavo za državo nekaj dobrega, so postavljeni danes na laž. Boj za ustavo se bo znova pričel in še dolgo ne bo končan. Kaj pa bo počelo med tem nezadovoljno ljudstvo? ------ Iz glavnega zbora Nar. soc. stranke v Ljubljani. Načela narodnega socijalizma. (Nadaljevanje.) Sloji, ki so prevzeli po preobratu politično moč, še niso bili orientirani v svojih interesih tako, da bi celemu gibanju dali smotreno in jasno smer. Radi tega označuje prvi čas po preobratu neka nejasnost, nobeden sloj ne ve kam da spada. Je li cel narod ena socijalna enota ali pravzaprav vendar ne spadajo vsi skupaj v en lonec. Bil je to čas, v katerem so mnogi upali, da bi se dalo napraviti naravnost idealno skupno življenje celega naroda, samo če bi se napravilo to in ono. Toda življenje je šlo z železnimi koraki preko vseh še tako lepih fantazij. Kar je nam zgodovina že dostikrat dokazala, se je ponovilo tudi pri nas. Vladajoči sloj se je tekom časa konso- lidiral in našel svoje jasne interese. Kar naenkrat so ti prej tako prijazni ljudje, ki so bili po preobratu zmedeni, kakor ves drugi narod, našli, da so dobili s svojo politično in gospodarsko močjo, ki jim jo je ljudstvo zaupalo, da so dobili s to močjo v roke aparat, ki se da izvrstno izrabljati v njihove interese. In ako mi danes tarnamo in povdarjamo neko pravico, ki naj bode vseobča, pač pri tem pozabimo, da vladajoči krogi ne poznajo naših želja, oni ne poznajo tiste pravice, ki jo hočemo mi, oni poznajo le tisto pravico, ki odgovarja njihovim interesom in ta pravica je danes uvedena. Z njihovega vidika so socijalne in gospodarske razmere, ki vladajo danes, naravnost idealne, one odgovarjajo njihovim interesom, zakaj jih potem preurejati. Da vpletem trenutno vladajoče razmere. Mi se čudimo zmoti vladajočih krogov, ki tirajo naše razmere do obupa, toda od strani vladajočih ni to ni-kaka zmota, to so čisto jasni interesi vladajočih krogov. Mi vidimo dozdevno zmoto pri vladajočih krogih in jo kritiziramo, oni vidijo, da imamo zmotne nazore mi, ker se ti nazori ne strinjajo z njihovimi interesi, zato skušajo te nazore ubiti. In vsakokrat, kadar jim mi iz kateregakoli vzroka pritrdimo, slišimo iz ust vladajočih krogov hvalo naše treznosti in pameti. Tako pridemo polagoma na resničnost prvovrstnega znanstvenega razkritja, na katerem sloni cel sistem so-cijalnega gibanja, da je zgodovinsko pojmovanje socijalnega gibanja združeno s socijalnimi, gospodarskimi in Političnimi prikaznimi in dogodki1. Preko tega spoznanja ne bo mogel iti tudi narodni socijalizem v Jugoslaviji. Kakor že povedano, sloni na tem spoznanju celo svetovno socijalno gibanje. Iz tega seveda ne sledi, da mora prevzeti narodni socijalizem celoten ustroj internacijonalnega socijalizma, kakor stoji in leži. Ako bi se to zgodilo, bi socijalni ideji prav malo služili. Naše razmere so take, da se ne dado prikrojiti po kakem formiranem soci-jalnem gibanju, temveč se zahteva od nas, da ustvarimo našim razmeram primerno fronto. Ako se nam to posreči, bomo ne samo rešili svoj narod, temveč oplodili splošno soc. gibanje in s tem doprinesli tudi svoj delež k celokupni sreči človeštva. Spremembam, ki jih zahtevajo naše posebne razmere, danes ni mogoče dati označujočega imena, ki bi jasno povedalo resničnost našega soc. gibanja napram svetovnemu. Nedvomno se bodo izcimile izpremembe v kratkem času do popolne jasnosti1, da bo mogoča tudi vsak dvom izključujoča de- finicija, ki bo dala potem tudi jasno di-ferencijacijo ne samo napram svetovnemu gibanju, temveč tudi do posameznih vej tega gibanja. Našim posebnim razmeram primerno mora biti stališče nar. soc. do države in naroda povsem drugo, kakor je zavzema danes oficijelna teorija internacijonalnega socijalizma. Tukaj moram povdarjati naše stališče do lastne narodne države. Socijalizem je končno tudi višek organizacijske popolnosti in mora kot tak biti še v svojem gibanju ozko spojen z organizatoričnirn smislom. Narodna država je višek narodne organizacije, ki jo danes v praksi poznamo. Boljše organizacije do danes nimamo. Ta organizacija nam sicer ne nudi vsega, kar bi si želeli, vendar nam pa nudi toliko, da nam more dati vse, kar potrebujemo, da pridemo do zaželje-nega cilja. Socijalizem neobhodno potrebuje visoko kulturo*. Edino le lastna država je v stanu, da dvigne narod na višino kulture. Edino potom že obstoječo visoke državne organizacije, sc pride organizatoričnemu znanju do dna, ki je tudi ena najvišjih potreb socijal-nega družabnega reda. S tem je naše stališče napram lastni narodni državi že ugotovljeno. Država nam mora biti nekaj svetega, nekaj nedotakljivega, nekaj, za. kar-moramo biti pripravljeni dati tudi vsako žrtev, ker brez njene organizacije ni mogoče doseči zaželjenega cilja. Je nekaj na tem, kar pravijo komunisti, da je država samo aparat organizirane roparske družbe, res je pa tudi, da se da ta roparska družba, da govorim v komunističnem jeziku, precej dresirati, kakor nam kažejo razmere na Angleškem in Nemškem. Z lastnimi očmi vidimo, kaj je lastna narodna država za narod, kako je v stanu pripeljati narod do resnosti in smotrenosti, da navedem tukaj zopet Anglijo in Nemčijo, da se navadi s svojimi lastnimi možgani misliti ter si pripravljati boljšo bodočnost. Proletarijat, vzgojen kulturno, bo znal ceniti njene pridobitve za celo človeštvo in ne bo hotel, da propade kultura in ž njo vse udobnosti in vsa lepota življenja, ker bo to vse sam užival. Danes na zapadli ni nobenega resnega so-cijalista, ki bi odobraval ruski boljševizem, ki uničuje kulturo in znanstvo ter podi človeštvo nazaj v staro, davno preživijeno primitivnost. Kratkomalo ni res, da delovni človek nima domovine, res je, da jo ima, ki mu pa mora tudi nekaj dati in sicer edino ona dati, to je izobrazbo in kulturo. Iz tega vidika bomo razumeli tudi razne patrijotične govore vplivnih in- ternacijonalnih voditeljev, da spomnim le na rajnega Bebela, ki je rekel v nemškem državnem zboru, da bo vzel on puško na ramo ter pojde nad sovražnika, ako bode domovina v nevarnosti. Pravi socijalist faktično ne more drugače ravnati. Socijalizem mora biti. ako želimo napredka človeštvu; ako ne smatramo socijalizma kot napredek na vseh poljih, potem je boljše, da se s socijalizmom sploh ne pečamo. Napredku pa je podlaga vseobča kultura in izobrazba. Pridobitev vscobče kulture in izobrazbe je zopet le mogoča s primerno organizacijo in to je le državna organizacija. (Konec prih.) Ironija. V Mestnem domu je priredila Zveza javnih nameščencev protestni shod. na katerem je bilo govora o velikanskih krivicah, ki jih povzročajo demokratski ministri in poslanci, osobito javnim nameščencem, katere so najprej zadeli s tem, da so jim zvišali dnevnice samo za 80 para na dan, sedaj pa so, kakor da to ne bi bilo dovolj, padli po njih s tem, da so jim omejili osebne in družinske doklade, ki v najnižjem razredu skupno ne smejo presegati 050 Din. mesečno. Ta shod je pokazal, kako prav sta imela naša poslanca tov. Deržič in Brandner, ki sta mesca januarja t. 1. na shodu nižjih javnih nameščencev v Mestnem domu kritizirala demokratsko postopanje napram j. nameščencem. 'Pakrat že je bila sprejeta resolucija, da se mora popraviti krivica, storjena nižjim javnim nameščencem s tem, da se njihove dnevnice zvišajo na najmanj 18 Din. dnevno. Med tem časom se je zgodilo, da ni samo izostalo zvišanje dnevnic, marveč se je položaj nižjih uslužbencev celo poslabšal s tem, da so se jim omejile osebne in družinske doklade. In to vse na podlagi zakona o draginjskih dokladah, ki ga je prof. Reisner vedno proglašal za velikanski svoj uspeh. Sedaj vidimo, kako precizen je ta zakon. Prof. Reisner je pač verjel svojim kolegom v demokratskem klubu, ko so ga nafarbali, da se bo čl. 51 tega zakona uporabljal v korist uslužbencem. Danes vidimo, da se je zgodilo obratno: namesto da bi poviševali doklade z rastočo draginjo, pa doklade omejujejo. Danes, ko je draginja tako narasla, da ta zakon od 1. januarja ne zadošča več, danes, ko bi moralo nastopiti zopetno povišanje najmanj za polovico, pa se je treba boriti za ono trohico pravic, ki so bi:, dovoljene decembra meseca. Treba se je boriti za spoštovanje zakona. In to so demokrati hoteli. Vedeli so dobro, da se bo zahtevalo povišanje, zato so si izmislili, da je treba kršiti zakon, oz. ga razlagati v škodo uslužbencev, da bodo ti pozabili na povišanje, ker bodo imeli opraviti s tem, da protestirajo proti kršitvi zakona. Žalostna tnajka! In to vse so zagrešili demokrati. Kajti glavni faktor pri tej stvari je demokratski minister dr. Kumanudi in njegov adlatus demokr. poslanec Šečerov. in poslanca Reisnerja ni oblila rdečica, ko je predsedoval shodu, ki je protestiral proti delu njegovega kluba. Ali ni to največja ironija? Tudi se Zveza Fr Rojc. (Nadaljevanje.) Ta birokratski duh, pomešan s strankarsko pristranostjo, je okužil tudi večino naših takozvanih priznanih književnikov, ki kot taki že od nekdaj zavzemajo nepravilno stališče v presojevanju in ocenah novih slovenskih slovstvenih del. Ako pride na svetlo knjiga, ki jo spiše kak doktor ali kdo drugi njemu enak, tedaj jo njegovi strankarski vrstniki najraje že, preden pregledajo njeno vsebino, odobre in priznajo na najbolj laskav način; ako pa jo spiše kak nestrankarski plebejec, jo navadno prezro ali pa pregledajo le na nekatere strani, opljujejo in pa vržejo na smeti kakor bebec, ki ne ve, kaj je knjiga. Le malo je nepristranskih slovenskih ocenjevalcev, ki z odkritosrčno dobrohotnostjo pozdravljajo naše nove knjige kot dobrodošle prispevke k slovenski književni kulturi. * Popravek: Tretji stavek v zadnji št. naj se bere: Prav po nepotrebnem Plemljeva zoperni in pretirani izraz »literarna tatvina*, a obenem pove, da mu je znan boljši izraz »literarna pretvorba«. Dalje naj se bere »lahko razžaljen« namesto »tako razžaljen« in v tretjem odstavku »nalogo« namesto »vlogo«. javnih nameščencev dosedaj ni pobrigala za to, da bi zahtevala zvišanje dnevnic za sluge. Ako bi tov. Bavdek ne stavil tozadevnega predloga, Zveza bi ga gotovo ne, ker, kakor se vidi, njej niso posebno pri srcu nižji uslužbenci. Kakor smo že rekli, je nar. soc. stranka povišanje že januarja zahtevala in poslanca tov. Deržič in Brandner sta v smislu sklepa stranke, podkrepljenega s shodom, takoj zahtevala povišanje. Njun predlog pride še ta mesec v razpravo. Takrat se bo jasno pokazalo, kako stališče bodo zavzemali demokratski poslanci in ministri. Zato priporočamo, da javni nameščenci pazno slede poteku razprave. Nova „eSrž&v©tv©ra&“ koalicija. Vedno smo trdili, da se demokrati vežejo v slučaju potrebe tudi s hudičem, samo da rešijo sebe in ostanejo pri koritih, ob katerih sc tako lahko odebeli. To trdimo še danes. Da ta naša trditev ni napačna, nam dokazuje nova državotvorna demokratsko - šustercijanska - nemškona-cijonalna koalicija, ki je takorekoč že ustvarjena. Ako temu ni tako, naj nam gospodje demokratje blagovolijo pojasniti. Kdor je bral dr. Šusteršičevo brošuro »Moj odgovor«, si je bil takoj na jasnem, kakšen preobrat se je v njem izvršil. Kdor možakarja pozna, bo gotovo pritrdil, da Šušteršič preobrata svojih nazorov ni izvršil po svojem prepričanju, ampak zato, ker so mu to narekovale razne okoliščine in prilike. Dr. Šušteršič — demokrat! — Kdo bi si bil kaj takega mislil? In vendar je tako. Je pa to končno vseeno, ali je spreobrnjenje nastalo vsled lastnega prepričanja, ali vsled ugodnih in lokavih ponudb, ki so mu jih mogoče stavili naši državotvorci. Fakt je ta, da se je dr. Šušteršič spovedal, obžaloval svoje grehe in dobil od »Jutrovcev« vesoljno odvezo za vso grešno preteklost, kar dokazujejo razni članki, ki jih prinašajo demokratski listi. Vse to je dokaz, da se vrši ves proces po načrtu in da gospodje samo vsega tega niso znali dobro prikriti, kar jim je danes zelo neljubo. Fakt je, da so se po vsem tem naši demokrati že zvezali s Šustercijanci, s svojimi nekdanjimi najhujšimi in smrtnimi sovražniki, z ljudmi, ki so ob času vojne denuncirali naše zavedne ljudi, jih spravljali na morišče, — na suhi bajer, njihove družine, nepreskrbljeno nedolžno deco pa tirali v nesrečo in obup. Lepo je to, krasni spomini tej koaliciji, zlasti demokratom, ko se ravno ob njenem snovanju odpira grob ene take nedolžne žrtve — našega Kromarja. Ali vas res ni sram, ali se ne bojite, gospodje demokratje, da vam zalučamo v obraz: »Ravno taki ste!« Ali se ne bojite, da bi se ljudstvo dvignilo zoper vas? — Čakajte, obračun za taka izdajstva pride najbrže prav kmalu. Mi tega ysega Šustercijancem ne zamerimo toliko, kakor demokratom, ki so svoječasno najbolj kričali o klerikalnih denuncijantih in morilcih, ter narodnosocijalistični stranki predbaci- Nalco je bilo na svetu in tako najbrže ostane še dolgo tudi pri nas Slovencih. Zato nikakor nisem presenečen, ako mojega Tončka zaradi ubožnega plebejskega roditelja tako nespoštljivo zapostavljata naša visoka gospoda Golia in Zupančič! Ali to nič. ne de, saj vkljub temu Tonček ostane zdrav, krepak in dober slovenski otrok, kakor je bil dozdaj! Hvalevredno je sicer, da so se uvedle v našem dramskem gledališču redne^ mladinske predstave in da se poizkuša^ te predstave izpopolniti tudi z domačimi igrami. Saj je mladina naš up, naša narodna bodočnost; zanjo pa se je dosedaj zlasti na dramskem polju kaj malo delalo. Manjka nam dobrih mladinskih iger. Toda upati je, kakor je g. Golia pokazal s svojim poizkusom, da se bodo odslej tudi naši mladinski pisatelji bavili z mladinsko gledališko književnostjo. Ali pri tem delu naj se ne misli, da je za otroke, za mladino vse dobro. Tudi naše mladinske igre morajo biti sestavljene in dovršene po pravilih dramske umetnosti. Zajete naj bodo iz življenja našega naroda, njih junaki ali junakinje naj bodo res junaki in naši ljudje. Vsaka igra naj ima vsaj rahlo tendenco vzgoje-valnosti kake primerne smeri. Snovi za take igre je dovolj v narodu; treba je samo iti med njega ter opazovati z budnim čustvovanjem njegovo živo življenje. Po vali strogo gospodarsko koalicijo na ljubljanskem magistratu. Ljudje božji, ali vidite sedaj, kaj so v stanu demokratje? Pa to še ni vse. Osnovala se je v zadnjem času nova banka z imenom »Slavenska banka«. In kdo jo je osnoval? Naši demokratje, par Židov in pa par najzagrizenejših nemških nacijonal-ccv. To nam pove vse! Kak namen imajo banke, ki so v rokah demokratov, to vemo! — Prispevati morajo gotove zneske, gotovi politični partiji! Cistb jasno Je in smelo se trdi, da je s tem ravnokar označenim dejstvom podana osnova združenja demokratov z nacijonalnimi Nemci! Zato: »Živela demokratsko - šustercijanska - nem-škonacijonalna koalicija«! A ta živijo zagrenimo obenem z žolčem, z dejstvom, da se narodnosocijalistična ideja širi preko cele Jugoslavije in da pride vkljub novi koaliciji pri demokratih do poloma, kakoršnega se niso nadejali. Le tako naprej! Piaž&site naročnino 1 Politične vesti. (Dr. Šušteršič na vidiku.) Slovenija ima zopet svojo senzacijo. Šušteršič se vrača iz tujine v domovino. Prodno nastopi zopet na političnem polju, je izdal brošuro naslovljeno »Moj odgovor«. In čudno, v tej brošuri napada svoje prejšnje prijatelje in stranko, katero je vodil in ustanovil. Že pred časom so napovedovali demokratski listi, da se bo Šušteršič vrnil ter dostavljali, da prav za prav ni nobene zapreke, da ne bi prišel nazaj v domovino.' Pisava demokratskih listov je bila sumljiva že tedaj, tembolj sumljiva postaja pa sedaj, ko je "postala Šustcršičeva vrnitev le še vprašanje najbližjega časa. Tako-zvani »napredni« časopisi ne morejo dočakati trenutka Šusteršičevega prihoda. Kako se obrača zgodovina! Demokratska stranka je izgubila med ljudstvom vso zaslombo, popolnoma pravilno pričakuje pri prihodnjih volitvah popolen poraz. To sramoto pa bi demokratska stranka rada preprečila. Toda kako? Delati demokrati ne marajo, med ljudstvo iti se boje, tako jim preosta-jajo edino le še intrige, s katerimi se še upajo držati nad vodo. In zato jim je sedaj dober tudi Šušteršič. Demokrati mislijo namreč takole. Ako se Šušteršiču posreči napraviti v slovenskem političnem življenju zmešnjavo, bo mogoče demokratska stranka tisti faktor, ki bo vlekel iz te zmešnjave dobičke. To je peklenski načrt ljudi, ki hočejo dobro živeti na račun ljudske neumnosti. Kljub advokatski zvitosti, pa so upeljali celo stvar tako brezpa-metno, da more vsak otrok uvideti, kaj hočejo s Šušteršičem doseči. Trdno upamo, da so Slovenci politično že tako zreli, da ne pojdejo na nastavljene limanice ter da bodo pustili demokrate z njihovo najnovejšo pridobitvijo vred na cedilu. Pri tej priliki so demokrati na novo pokazali, da jim ni za državo, ne za narod, temveč samo zato, da posamezniki vlečejo dobičke. (Še bodo reducirali.) Po ravnokar izvršeni redukciji državnih uslužbencev knjigah, v gostilnah in kavarnah pa se ne dobi dobrega gradiva za izvirne igre, posebno za mladinske ne. Pred Peterčkom smo videli na odru lepo češko pravljično igro »Princesa Pam-peliška,« ki jo je spisal priznani češki pisatelj, in je bila preizkušena že na češkem odru. »Narodov« gledališki poročevalec je igri očital hibe v sestavi in priznati se mu mora, da je imel prav. Dogodek med pastirji in Pampeliško je res premalenkosten za take velike posledice v razvitkit igre, in pastirji so v resnici presurovi, da-si je njih porednost splošno znana. A porednost še ni nasilna surovost. Res je tudi da je pomen ali vodilna misel igre kaj nejasna. Meni se zdi, da je hotel češki pisatelj vanjo izliti pritajeno narodnostno bol, povzročeno po avstrijski odvisnosti. Pam-peliška je narodno zavedna češka deklica in zato raje pobegne od doma, kakor bi sc poročila s španskim kraljevičem ter odšla z njim v daljno tujino. Na svojem begu se seznani s siromašnim, a dobrirn, močnim in junaškim domačim fantom Hanzo. Zanj se ji takoj srce vname in se zaroči z njim, ker se vse njune misli tako čudovito lepo strinjajo, da se lepše ne morejo. Gospodična Vera Danilova pa je bila kaj krasna in ljubka princesa, a vloga Peterčka ni tako primerna zanjo vkljub temu, da se je pisalo v »Narodovem« poročilu ravno nasprotno. je vlada sklenila, da mora začeti z novim reduciranjem. S tem delom naj se prične takoj po Veliki noči. Menda mislijo to pot reducirati tudi Pašiča, tako poroča vsaj Janez Zgaga. Najbrže ni dobro poučen. (Najdražje železniške tarife.) Vprašanje povišanja železniške tarife bo skoraj rešeno. Po tej novi tarifi bodo naše železnice najdražje na svetu Db enem se pa lahko ponašamo tudi s tem, da so naše železnice najslabše. — Tako izgleda naš napredek pod radikali in demokrati. (Milijonska afera.) Dubrovniški državotvorni patrijotje so ogoljufali državo za več kot 100 milijonov dinarjev. Kar naenkrat pa je bilo sodnijsko postopanje proti njim ukinjeno. Poslanec Gjonovič je interpeliral ministra pravde, po katerih zakonih je smelo dubrovniško sodišče kazensko postopanje ustaviti. Kdo naj pozna vse luknje naših državotvorcev. (Pogajanju med Jugoslavijo in Italijo.) Med našo državo in Italijo se vrše 0 priliki genovske konference pogajanja glede rapallskc mirovne pogodbe. Kako nas je Italija v Rapallu opeharila, je znano. Toda Italija ni niti hotela tega držati, kar je podpisala, zato se je hotela še enkrat pogajati in nas še enkrat ogoljufati. Po rapallski mirovni pogodbi je postala Reka samostojna država, nam pa je pripadla luka Baroš, ki meji na Reko. Toda Italijani so znali s svojimi fašisti tako manipulirati, da so pokazali na zunaj nezadovoljnost Reke, ki baje s svojo samostojnostjo ni zadovoljna ter želi biti spojena na vsak način z Italijo. Seveda to ni resnica, toda Italijani so znali napeljevati stvari tako, da izgleda, kakor da bi bilo res. In tako so hoteli Lahi nova pogajanja z našo državo, da bi dosegli, kar žele. Umevno, da je sledila tem pogajanjem cela naša javnost z napetostjo. Prva 1 poročila, ki so prihajala, niso dajala mnogo upov. Izgledalo je, da bo Italija prodrla na vsej črti. Ta teden nam pa javljajo časopisi, da se je Mala antanta zavzela za nas, in da so se pogajanja prekinila. Bog daj, da bi rešila naša vlada vsaj to, da se izvrši rapallska pogodba. (Kam pridemo?) Kakor smo že poročali, zahteva Amerika, da ji plačajo evropske države med vojno posojeni denar, ako že ne glavnice, pa vsaj obresti. Posledica te terjatve je bila, da je zahtevala tudi Anglija od svojih dolžnikov obresti. Tudi Srbiji je posodila Anglija med vojno precej veliko. Značilno za nered, ki vlada v Beogradu, se pokaže jasno v okolnosti, da Srbi niti vedeli niso, koliko jim je Anglija posodila. In minister Veljkovič je enostavno podpisal, da bo naša država pripoznala kot dolg ono svoto, ki jo bo Anglija napovedala. Sedaj je Anglija položila račun za 22 miljonov funtov šterlingov, to je v našem denarju 32 milijard 120 milijonov kron. Ko so v Beogradu čitali to svoto, jim je postalo malo slabo. Samo obresti za ta dolg bodo znašale letno 1 milijardo 600 milijonov kron. In vse to se bo moralo brezpogojno plačati. — V tem slučaju vidimo, kam pride država, ki nima polnovrednega uradništva. V ministrstvih so visoki uradniki, ki niti pisati ne znajo. Pa so postali vseeno uradniki, ker so dobri strankini agitatorji. Tako se more potem zgoditi, da država ne ve, koliko ji je kdo posodil, še manj seveda, kako in kdo je denar porabil. Ni čuda torej, da je potem izročena na milost in nemilost svojim sovražnikom. V našem slučaju so Angleži kratko povedali: toliko hočemo imeti, in vsa ministrstva skupaj nimajo niti toliko zmožnih ljudi, da bi to sramoto preprečili. Ako se vlada tako, potem sploh ni mogoče pričakovati, da bi se časi kedaj zboljšali, nasprotno vedno slabše bo. In zgodilo so je celo, da je rekel v zadnjem času srbijanski poslanec v parlamentu, da ni potrebno, da bi bil uradnik na višini znanja, potrebno je samo, da je patrijot, to se pravi, da je dober pristaš vladnih strank. Pri takem pogledu v bodočnost nam postaja temno pred očmi. Svetovni pregled. (Genovska konferenca.) Vedno bolj in bolj se opaža, zakaj je bila sklicana Dramski pogovori. genovska konferenca. Ententa hoče delati »gšefte«. Seveda, svet se je temeljito preobrnil. K;tkor vidimo v vsakdanjem domačem življenju, da hočejo oni, ki imajo politično moč v rokah, izrabljati to moč na račun slabših, tako sc kaže to v svetovnem političnem življenju, da hočejo močne države izrabljati tnale države tako, da jih gospodarsko izžemajo. V našem »prosvit-Ijenem« veku so postali »gšefti« glavna stvar. Za genovsko konferenco si je hotela izposoditi ententa Rusijo, da jo izkoristi v lastne svrlie, kolikor bi se pač izkoristiti dala. Vendar pa stvar ne pojde tako gladko, kakor si jo je en-tenta zamislila. Res je, da Rusija potrebuje evropske pomoči, res je pa tudi da Evropa ravno tako potrebuje Rusije. Eden brez drugega ne moreta živeti življenje, ki ga zahteva danes čas. Ni drugega izhoda, kakor medsebojni sporazum ali pa propast Evrope. To vedo danes tako Angleži, kakor Rusi. Vendar pa ne more priti tako lahko do sporazuma, ker hoče vsak drugega, po domače povedano ociga-niti. Eden hoče veljati za bolj pametnega, kakor drugi in vsakega državnika največje veselje je, da ostriže svojega soseda. Da trpe narodi pri takih razmerah neizmerno gorje, kaj briga to državnike. Njim gre dobro, oni imajo vsega dovolj. Ententa v Genovi pa še vrhu vsega ni edina. Vsak njen član ima druge interese, vendar pa so vsi ti interesi močno vezani z Rusijo. Francozom gre samo po glavi, kako bi dobili od Rusije tiste milijarde z obrestmi vred, ki so jili posodili svojčas carju. Radi bi seveda videli na Ruskem tudi carja, toda če jim boljševiki plačajo njihove milijarde, so nazadnje zadovoljni tudi z boljševiki. Angleže zanima Rusija zopet iz drugega vzroka. Anglija ima veliko industrijo in veliko delavcev. Tovarne morejo le tedaj delati, če imajo odjemalce. Angleški industriji pa primanjkuje konsumentov. Posledica tega je, da se zatvarjajo tovarne in da postaja delavstvo brezposelno. Tako ima Anglija danes skoraj tri milijone brezposelnih delavcev. Te delavce mora država vzdrževati in kajpada jo stane to ogromnega denarja. Ne samo to, to bi še ne bilo najhujše. Najslabše za angleške državnike je to, da raste med delavstvom nezadovoljstvo od dneva do dneva. Ta nezadovoljnost postaja tako velika, da bo angleški narod pri prihodnjih volitvah obračunal z današnjimi vladajočimi sloji, jih vrgel med staro šaro in sigurno si bo delavstvo samo sestavilo novo vlado. To je, kar angleške državnike najhujše peče. Radi tega hočejo priti do sporazuma z Rusijo, da bi ji potem prodajali proizvode svoje industrije in tako doma preprečili nevarnost nezadovoljstva in zastoj industrije. Slične interese ima tudi Italija, le da bi ona pred vsem rada dobivala iz Rusije sirovine. Rusija na drugi strani potrebuje denarja in industrijskih proizvodov. Tako si stoje nasproti interesi na genovski konferenci. Ententa je potipala takoj prve dni žilo Rusije in zahtevala od nje, da plača najprej dolgove, ki so jih napravile carske vlade, v znesku 68 milijard zlatih frankov. Rusi so se izrazili, da hočejo plačati dolgove, toda tudi ententa mora plačati Rusiji, kar ji dolguje, in sicer 50 milijard zlatih frankov. Ruski odgovor je ententne državnike razkačil. Ententa pa plačati, kdo je še kaj takega slišal. Nezaslišno je to od Rusov. Konferenca se mora razbiti, tako so zakričali na prvi mah ententarjL Kar naenkrat pa so se premislili. Ce se razbije konferenca, bi bila za entento večja škoda, kakor za Rusijo. In rekli so drugega dne: pustimo zaenkrat pogajanje o dolgovih, začnimo se pomenkovati o čem drugem. Medtem pa se je zgodilo v Genovi nekaj povsem novega, kar utegne imeti za potek konference važne posledice. Na velikonočno nede- leP-1Pt?ZnC.V noči so ruski in nemSki de" Xrkaevseor'por^’na ■S-TETaJS Litovskem. S tem se ,e prav za prav ustvarilo pravo mirovno stanje med obema državama. V pogodbi se državi medsebojno odrečeta terjatvam po- vojnih in predvojnih medsebojnih dolgov. Pogodba predvideva nadalje tudi obojestransko obveznost, da si bosta obe državi med seboj dovoljevali vse ■ trgovinske privilegije in pravice. Ta rusko - nemška pogodba bo nedvomno silno vplivala na vse na genovski konferenci navzoče državnike in bo dala konferenci povsem drug potek. Kaj takega si ententa sigurno ni želela, še manj pa pričakovala. Najbolj udarjena je s to pogodbo Anglija; vidi se, da jo hoče Nemčija izpodriniti. In Lloyd George bo imel mnogo posla, da vsaj nekoliko zopet popravi, kar mu je Francija s svojo trmoglavostjo pokvarila. Vsekakor poteka genovska konferenca silno zanimivo in bo svet še v marsičem iznenadila. (Romunija.) V Romuniji so se vršile pred kratkim volitve v državni zbor. Zmagala je stranka ministrskega predsednika .lonel 13. Bratianu-a. Novoizvoljeni državni zbor ima nalogo, da napravi ustavo za Veliko Romunijo, le romunske volitve so dale povod, da govore še danes o romunskih razmerah vsi svetovni časopisi. Pokazale so, da ie Romunija dežela, ki prav za prav ne spada v Evropo, temveč daleč tja v Azijo. Angleško časopisje piše, da svet takih volitev še ni videl. Vlada je goljufala na nečuven način. Vsako sredstvo ji je bilo dobro. Ako so bili n. pr. v kakem okraju izvoljeni protivladni poslanci, je izvolitev teh ovrgla in proglasila izvoljenim lastne kandidate. V drugih krajih je zabranila zopet volil-cem, od katerih je pričakovala, da bodo volili protivladne kandidate, dostop na volišče. Svojčas se je svet zgražal nad ogrskimi volitvami, toda romunska vlada je, tako pišejo švicarski listi, v tem oziru ogrsko vlado daleč prekosila. Posledica teh volitev je sklep opozicijonalnih poslancev, da ne pojdejo v parlament. Opozicijonalci, sama znana imena, kakor Take Jonescu, dr. Jorga, Mar-ghilotnan itd. so izdali protest, v katerem obdolžujejo današnjo vlado, ki se je posluževala pri volitvah nasilja, ka-koršnega še dosedaj ne pozna zgodovina nobenega naroda. (Španija.) Španski parlament je odobril, da šteje španska armada v miru 215.000 mož. Po potrebi se to število še lahko pomnoži. (Danska.) Silni gospodarski boji med delavci in kapitalisti, o katerih smo že poročali, so končani ter se je delavstvo povsod povrnilo na delo. Boj se je končal s sporazumom med delavci in delodajalci. Pogajanja je vodila vlada. (Nemčija.) Pri zadnjem železničarskem štrajku, so bili voditelji žel. strokovnih organizacij različnega mnenja; eni za stavko, drugi proti njej. Zadnje dni se je vršil občni zbor žel. strokovne organizacije. Pri volitvah so propadli vsi oni voditelji, ki so bili proti stavki. Poročila z dežele. Maribor. — V bedo so vrženi izvežba-ni organi finančne kontrole, ker hoče vlada, da opravljajo posle finančne straže neuki graničarji, ki povečini še pisati ne znajo. V divjih albanskih gorah so že dobri taki graničarji, ampak pri vratih Jugoslavije, pri carinami v Mariboru vendar niso na mestu taki ljudje. Govorili so, da bodo graničarji odpoklicani s takih mest in reaktivirani pravi kontrolni organi, ampak v modernem času ne velja več izrek »ljudski glas, božji glas,« Kot v zasmeh vsem pritožbam je baje sklenilo finančno ravnateljstvo, da bo upokojilo še 40 izvež-banih uslužbencev Primorcev. Ti služijo šele 17 do 24 let ter so vsi zelo sposobni. Vlada jih je po prevratu poklicala v službo, da bi pomagali vzdrževati red na meji Jugoslavije. Mnogo jih jc izgubilo radi-tega pravico do odškodnine v Primorju, izgubili so vse, kar so imeli, zdaj jim hoče ta toliko zaželjena Jugoslavija (to se pravi vladna klika) še kruh odjesti. Smo še hujši kot fašisti. Sevnica. — Briider Wlnkle ali nemška nesramnost v Jugoslaviji. Večkrat smo že pisali o tej čedni tvrdki toda danes moramo nekoliko globlje pogledati v razmere, ki vladajo pri tej »jugoslovanski firmi«. Ce se ne motimo, smo že par let svobodni in naša naloga je bila, da smo spravili stran vse, kar nas je spominjalo na suženjstvo. V Sevnici se pa vzlic temu, da imamo kr. državnega zastopnika, še vedno blešči napis: Briider Winkle. In tudi drugače je tu vse »hochdeuisch«. Korespondenca, občevalni jezik, osobje, vse samo — nemško. Gospod državni nadzornik, bivši C. in kr. oberst Guzelj je mož na svojem mestu. Kaj treba njemu čuvati narodno blago, če lahko bratje Winkle tudi nadalje opravljajo svoje »kšeftc3! Da so pri tem lojalni, nam pove naslednje: V tovarni imajo tri uradnike. So to gospodje Schink-ler, Jiingling in Baran. Vsi trije so pristni »Jugosloveni« z Bavarskega doma! Tudi glavni modelir je »Slovan«, ki je bil izgnan na Bavarsko, ali jc po zaslugi g. Gu-zclja prišel nazaj na službeno mesto in izvršuje nemoteno svoj posel. Je to gospod Laure Paul. Domačina pa, ki je sposob-nejši od omenjenega Nemca, so odslovili. To se vse lahko dogaja v naši blaženi zemlji. Pa še dalje. Gospod Guzelj jc kot dober vojak navajen na vojaško življenje. Zato je v tovarni upeljal dnevni »Rap-port.« Vsak dan ob peli uri popoldne morajo delavci »antretati« k raportu 1:1 g. Guzelj jim »drži pridige«, kot svojčas pri vojakih. Ta je grajan, oni pohvaljen, ta kaznovan. Žal, da se tudi tu vporablja dvojna mera. Boljša za Nemce, slabša za domačine. Da ne pretiravamo; evo resničnih slučajev. Narodnjak, delavec, ki je 21 let vestno služil v tovarni jc bil odpuščen, ker se je drznil na nekem shodu stopiti do g. ministra Kukovca in se mu potožiti o slabih razmerah v VVinklejevi tovarni. Ta narodnjak je bil sploh trn v peti gospodom Nemcem. I11 glej, našla se je prilika, da je mož, oče šestih otrok, po 21-letnem službovanju odfrčal na cesto, Ker ;e Sio-venec in ker se je pritožil pri slovenskem ministru zoper krivično postopanje Nemcev. Gospod Guzelj kje jc Vaš narodni čut? Pa še dalje. Zopet drugi delavec, domačin je prosil teden dni dopusta, ker ga je brat-kmet vabil, naj mu pride pomagat k poljskemu delu, da si prisluži nekaj krompirja itd. Gospod VVinkle Se je zadrl »Vcrfluchte Bagage« in delavec 111 dobil dopusta. G. Guzelj je tudi nahrulil delavca in mu vrgel poselsko knjižico, češ, pa pojdi k bratu v službo, in tretji slučaj se je dogodil pred par dnevi, ko je g. Guzelj poklical v pisarno delavca in mu zagrozil, da bo zletel na ulico, če bo še nadalje rovaril proti Nemcem in organiziral delavce. Mi o vsem tem ne bi pisali, če ne bi videli tu neke tendence. Delavci v tovarni V/inkle so po veliki večini organizirani v strokovni organizaciji Narodno-socijalne zveze in ta narodna zveza je strah Wink-lejev. G. Guzelj sc pa najbrže boji zamerili visokemu gospodu VVinkleju in mu za to pridno sekundira. Mi pravimo eno. Oblast bi morala poskrbeti, da bi se takim gospodom ala VVinkle postavilo za sekve-stra odločno narodnega moža ali pa bi morala dovoliti ustanovitev »Siidmarke«, da bi se delavstvo pri tej organiziralo in prišlo zopet v milost pri nadutih Nemcih. lino ali drugo je neobhodno potrebno, zato razmišljajte. Dclavcem pa jc treba brezpogojno popraviti vse krivice. Ce še to ne bo pomagalo, posvetimo z drugimi argumenti. Zagorje ob Savi. Pri nas sc vršijo dne 28. maja t. 1. nadomestne volitve za 11 razveljavljenih bivših komunističnih mest. Odbor NSS poživlja vse tovariše, da st- zavedajo svoje strankine dolžnosti in discipline, ter gredo takoj na delo. da pride naša stranka v čimvečjem številu v občinski zastop. Vsakdo naj agitira med prijatelji za pravično stvar. Vsak naš prijatelj in somišljenik mora ob volitvah pokazati, da je voljan koristiti svojemu narodu — svojim soobčanotn s tem, da odda glas edini zaščitnici narodnega proletariata — Narodno-socijalistični stranki. Tovariši na delo! s Na občnem zboru krajevne organizacije NSS jc bil izvoljen sledeči novi odbor: Leopold Juh, predsednik, Luka Križnik, podpredsednik, Franjo Keržnik, tajnik,^ Jože Kalan, blagajnik, Svetcc, Hočevar II., Umek, Anžur, Bostič, Malovrh, Ahčan, Praznik, Murovič in Fiucin-ger odborniki. Novemu odboru želimo pri delovanju mnogo uspeha. Vztrajno naprej! Litija. Po dolgem času se moramo zopet nekoliko oglasiti. Povedati bi sicer imeli precej iz našega okoliša, a se omejimo danes samo na predilnico. V zadnjem času je raztrosil tukajšnji predilniški mizar J. P. vest,'da zapijejo odborniki Na-rodno-socijalne zveze ves denar vplačan za članarino. Mi, kar nas je članov N. S. Z. mu tega seve ne verjamemo, ker vemo kam se steka za članarino pobrani denar. Gre Pa to vse centralni blagajni v Ljubljano. Mi to vemo. so pa ljudje, ki nasedejo takim lažem in verjamejo obrekovalcu. Naš odbor bo pa že moral poskrbeti, da mizarju P. skrajša predolgi jezik. Povedati Pa tudi še moramo čemu ta laž. To je Predigra k novi ustanovitvi J. S. Z. (klerikalne) v predilnici. Znano je vsem, da je klerikalna zveza nekaj časa obstojala in je Potem napovedala konkurs ter propadla. Sedaj se je pričelo zopet z agitacijo za Ponovno ustanovitev te klerikalne zveze, tudi nameravajo klerikalci sklicati čim-Preje javen shod in ustanoviti podružnico te zveze. Da se jim to posreči -- dvomimo. Predilniški delavci vedo, kje je njihov spas in se zato otresajo vsake druge organizacije ter se oklepajo edino le Na-rodno-socijalne zveze, ki jc predil niškemu delavstvu že mnogo pripomogla. Delavci in delavke! Ne pustite se begati. Vaša rešitev je v N. S. Z. Zato bodite vsi in vsak člani te organizacije. Guštanj. 1. maja praznuje krajevni odsek NSS prvič svoj delavski praznik. Mala skupina narodno in socijalno mislečih delavcev natovorila si je dela in truda, vzbuditi pravi socijalni in narodni čut med proletarijatom, zato priredi peščica mož praznik kulturnega dela. Prvi maj naj^ ne bo praznik pijančevanja in veseljačenja, ampak dan kulturnega dela v korist vsemu trpečemu delavstvu. Ta dan se^ bo lahko vsak pošteno misleči tovariš naužil duševne hrane in prirodue krasote. Prireditev bi lahko nazvali tabor NSS v Mežiški dolini, posetile bodo to prireditev gotovo tudi bližnje bratske organizacije. Vsa prireditev bo na prostem, brez vseh predpriprav, v krasnem parku Rimskega vrelca Posestnik je dal prostor za ta dan na razpolago, skrbel bo tudi za potrebno pokrepčilo. Rimski vrelec leži */’» ure od postaje Guštanj-Ravne na progi Maribor—Celovec, tik vasi Kotje, ki se naslanja na vznožje (Jršle gore. Rimski vrelec je bil pred vojno zatočišče vseh zdravja in miru potrebnih. Po vojni oziroma ob času, ko je gospodaril v Mežiški dolini Volksvvehr je bilo letovišče od te soldateske izropano, sedajni posestnik ga pa hoče zopet upostaviti in Urediti moderno, da^ bo povrnilo vsakomur, ki se sem zateče, izgubljeno zdravje. NSS v Guštanju hoče z to prireditvijo tovariše seznaniti z našim svetom, ki je poln naravnih krasot in zakladov, ki so socijalna last. S prireditvijo v Kotljah hoče pa tudi pokazati oni del naše male domovine, kjer je zibelka nekaterih naših talentov, naših kulturnih borcev. V Kotljah se je rodil naš veliki umetnik kipar Bernekar, kateri modelira našega kralja Aleksandra, y Kotljah domuje tudi slovenski pisatelj Lovro Kuhar. — Vsaka skupina, ki se udeleži tega tabora NSS v Kotljah, naj javi to do s°. aprila t. 1. krajevni skupini NSS v Guštanju. — V interesu vsakega posameznika in skupnosti je, da se somišljeniki polnoštevilno odzovejo pozivu mejašev, ki se ne borijo samo v socijalnem, ampak tudi v narodnem oziru. Žiri. Zadnjič smo že enkrat poslali glas iz našega kota in potolažili gorje, ki ga imamo z tukajšnjo obmejno stražo, v kateri so sami Rusi — Vranglovci, ki našega ljudstva ne razumejo in ima vsakdo pravi križev pot, če hoče kaj izposlovat] pri obmejni straži. Kake šikanc trpi naš živelj od te pogranične čele, bomo priobčili prihodnjič, ker zbiramo pozitiven materijah — Pred kratkim je prinesel »Novi čas« vest, da zahteva Italija vas Žiri in da jo bo tudi zasedla. Ljudstvo se je upravičeno razburilo, to razburjenje se je pa še povečalo, ko je katoliška zadruga razobesila članek iz »Novega časa« na javno mesto. Ne vemo sicer, kaj so gospodje okoli »Novega časa« s tem hoteli, šlo se jim jc menda le zato, da bi zbegano ljudstvo tem rajše in v tem večjem številu letelo k misijonu, ki se je vršil pri nas na veliki teden. Nam se čudno zdi. da o tej nevarnosti piše ravno »Novi čas«, drugi listi o tem ničesar ne vedo. — Apeliramo pa vseeno na merodajne kroge, da pomirijo naše ljudstvo s tem, da nam za-sigurajo, da ostane naša vas Jugoslaviji in da skušajo čimveč naše zemlje dobiti od Italije nazaj, ne pa, da ji damo še to, kar nam je že itak po milosti pustila. Italiji pa kličemo: roke proč od naše zerrtljef Bled. Narodno-socijalna zveza se pii-pravlja na dostojno proslavo delav3kega praznika 1. majnika. 2e 30. aprila se bo vršil veliki javni shod, na katerem bo poročal delegat zveze iz Ljubljane. I. maja priredimo obhod po Bledu okoli jezera in na to se bo vršila družabna zabava. Že sedaj vabimo vse narodne delavce, da se naše proslave gotovo udeleže. V sak doji a se mora brezpogojno udeležiti velevažnega javnega shoda. Tovariši! Proslavimo svoj praznik, 1. maj, dostojno in veličastno. Blejska Dobrava. Člani Narodno-so-cijalne zveze so nabrali med seboj znesek K 615:— za stavkujoče v Westenovi tovarni v Celju. Denar se je odposlal centrali v Ljubljano, da ga izroči na pristojno mesto. Želimo, da se tudi drugi tovariši spomnijo stavkujočih žrtev nemškega kapitalista. (Zveza nam sporoča, da jc denar oddala glavnemu odboru kovinarjev v Ljubljani ter da se nabiralcem in daro-vateljem najlepše zahvaljuje. Op. ur.) Jesenice. Sveti Birokrat je tu pri nas začel s staro »avstrijsko« prav modistovsko stroko spadaloča dela Za obilen obisk se cenjenemu občinstvu ————- najvljudneje priporoča --------- R. Stadler in Stemberser, Ljubljana, Sv Petra cesta štev. 23. A finiUn* trgovina z gQlanterii° ji lian mr priporoča krep in svili« JLUUtul) len papir na drobno ir debelo, po najnižjih cenah, kakor tudi vse drugo blago. Ljubljana, Sv. Petra c. 23 F. P. ZAJEC, ?p«s Ljubljana : — zaloga očal, Sčlpalcev, ur. zlatnine, srebrnine, Itd. Kdor hote imeti res s pravlmi_pred-vojniml barvami prepleskano hISo, naj se obrne edino le na domato tvrdko Tone Malsaj pleskar in ličar Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 6. M. Kuštrin Ljubljana.' TefcuSičo in elektrotehniško podjetje. Trgo vina s tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in debelo. Velika zalova vseh vrst gumija, kolesne in automobilste pneumatike. Glavno zastopstvo polnogiuai" jastih obročev iz tovarne „Walter Martlmr" Na razpolago je hydravlična stiskalnica z« montiranje polnogumijastih obročev. Centrala: Ljubljana, Ulmska cesta Stav.T Telefon št. 588. Brzojavi: KuStrln Ljubljana Podružnice: Ljubljana. Dunajska cesta 20. Telefon št. 470 Maribor. Jurčičeva ulica 9. Telefon št. 153 Beograd, Knez Mlhajlova ulica štev. 3. Zaloga čevljev mmii m\i Koroška testa is. maribor komisijska zaloga pri Betki Lešnik. Gosposka ulica W. lastnega izdelka g - - - ^ a a a i Slovenska eskomptna banka (* Rezervni zakladi: B B B g podružnice: UU&UANA. Šelenfeursova ulica štev. 1. Telefoni št. 146, 458 B ^ Novo meslo, Rakek. Slovenjgradec Izvršuje vse bančne posle naftočneje in najkulantnej e. Brzojavke: eskomptna ^ sBnnBOBBOBODnBDonBnoBOBnnoonoBOBBOfflBOOOBnBnoBOonooBOOoonnoonfflnooonoogjgj