260. številka. Ljubljana, v soboto 13. novembra 1897. XXX. leto.
SLOVENSKI NAROD.
mhaja vsak dan ave*«r, isimsi nedelje in praznike, ter velja po pofiti p reje man za avatro-ogerake dežele t.;\ vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld, za jeden MH 1 gld. 40 kr. — Za I.j ubijano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom rafiuna se po 10 kr,
na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele tuliko već, kolikor pofitnina znaša. Za oznanila plačuje ae od stiristopne petit-vrste po 6 kr., te se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankovat). — Rokopisi se ne vrač., jo. — Uredništvo in u pr» vniitv •• je na Kongresnem trgu st. 12. Up r a v n i 61 v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanna, t. J. vso administrativne stvari.
'1'ololnn £ t. :* l .
P. n. g g. volilnim možem okrajev vipavskega in idrijskega!
Dne IG. novembra Vas zadene častna naloga, da bodete volili za kmetski volilni okraj vipavsko idrijski deželnega poslanca.
Kakor vselej, je tudi pri tej volitvi narodni stranki do tega, da pride v deželni zbor mož, ki ima voljo in sposobnost, udeleževati ae uspešno posvetovanj v korist narodu in deželi sploh, svojim volilnim okrajem pa posebej, in Vam zategadelj priporoča v izvolitev gospoda
Ivana Đožiča,
posestnika v Podragi.
Narodna stranka Vam v soglasju z volilci priporoča moža, ki je z vsem svojim dose danjim delovanjem dokazal svoje čisto narodno mišljenje, svojo značajnost in temeljito poznavanje gmotnih potreb in stisk našega kmetskega prebivalstva, zlasti v vipavsken in t idrijskem okraju. Ni dvoma, da bode prav slovenski kmetovalec imel v njem najboljšega zastopnika in to tembolj, ker je v vsakem osirn neodvisen.
Volilni možje! Kakor mi, prepričani ste tudi Vi, da je treba v naših javnih zastopih izobraženih in delavnih močij, ako hočemo, da Dam bo dežela napredovala v po litičnem in v gospodarskem pogledu. Ako se držite tega prepričanja in smotra, potem Vam ne bode težko, odloČiti se za kandidata. Ne dajte se strahovati z rečmi, katere s politiko in s gospodarstvom ničesar opraviti nimajo, najmanj pa od oseb, katere vodi gola gospodstva« željnost, čeprav so same na uzdi!
Volilni možje!   Oddajte na dan volitve dne 16. novembra svoje glasove narodnemu kandidatu  gospodu  Ivanu Božiču, in prepričani bodite, da z njegovo izvolitvijo po stavite pravega moža na pravo mesto.
V Ljubljani, 13. novembra 1897.
Za izvrševalni odbor narodne stranke:
Dr. Karol vitez Bleivveis-Trsteniški.
Slovenščina v mariborskem sodnem okrožju.
Z Dolenjskega, 12. novembra. Kakor so je že večkrat omenilo, namestila je višja juBtica na Štajerskem malo naših sodnikov. Lahko bi bila dobila več tacib, ki so v besedi in v pismu vešči slovenskega jezika. Novi civilni postopek terjal bode znanje slovenskega jezika v večji meri, kakor prejšnji postopek, ker prej se je mnogo pisalo in je imel dotični uradnik, advokat ali notar dosti časa premišljevati o kakem izrazu in si pomagati tudi s kakim besednjakom; po novem ci-vilnopravdnem redu se bode po večjem — vsaj pri okrajnih sodiščih, pa dosti tudi pri okrožnih sodiščih — ustmeno obravnavalo, pisalo se bo le malo pri teh obravnavah, in treba bo slovenski jezik dobro znati, da ne  bodo obravnane justične
■pake.
Kako se bo to na slovenskem Stajerekem zgodilo, to ve le Bog, ki ve, kako cptimistična so spričevala o znanju slovenskega jezika večine štajerskih sodnih uradnikov. Na Kranjskem bo glede znanja slovenščine večinoma vse v redu, ker tukaj si šteje posamezni uradnik v dolžnost, da slovenski dobro zna, večini je pa slovenski dcmači jezik tudi ljub. Ali to je gotovo, da bodo nove ustmene obravnave najboljše vaje tudi v jezikovnem oziru in da dobi naš jezik za pojme vsega pravdnega življenja kmalo vse potrebne dobre in tudi ljudstvu razumljive izraze.
Ker je bilo slovenstvo do zdaj le pripona nemštvu in ni imelo v zgodovinskem času svojega lastnega prava, ki bi se bilo iz naroda rodilo, in ker je bilo do novejšega časa tudi v oziru pravdnega življenja le na nemški jezik vezano, se v našem ljudstvu ni razvijal pravdni jezik in kar se je v tem oziru v novejšem času zgodilo, je le nastalo vsled domoljubnega briganja naših sodnikov, slovenskih domačinov, notarjev in advokatov. Delo teh mož se bode moralo in še v večji meri vršiti tudi poslej, ko stopi v življenje novi civilno-pravdni red.
Kolike važnosti je to, da sodišča v slovenskem jeziku obravnavajo, ni treba razpravljati, saj je jasno, da je to najvažnejše stališče, katero zamore jezik narodov zavzemati.   Beče se lahko, da
j__'" :..-===-- .---
bi naš narod nikdar ne bil toliko ponemčen in bi ne stal na tako bkromni stopinji kulture, ako bi se bil v prejšnjih časih naš narod le količkaj opomogel, da bi smel svoj jezik rabiti, če tudi le pred patrimonijalnimi sodišči. Reče se lahko, da je slo* venski narod prišel še le do količkaj veljave, ko si je njegov jezik priboril pravico pri sodiščih. Juristi so bili in bodo v ravzoju slovenskega naroda največjega pomena, bodi v zlem, bodi v dobrem pomenu. Seveda tirja čast državljana, da se mu y> njegovem jeziku uraduje in to terjajo tudi koristi njegove. Kateri sodnik jezika narodnega ne razume, mora krivično soditi in naj si bo še taka poštena narava.
To vse moramo uvaževati, če se vprašamo, v kakem j( ziku se bo obravnavalo v okrožju mari-horskega okrožnega sodišča? Novi civilni postopek namreč nikjer ne določuje, v katerem jeziku se sme pri kakem sodišču obravnavati; mero-dajen bo torej § 13. slarega ob. civ. postopka, in merodajue bodo one naredbe justičnega ministerstva, katere so za posamezne dežele določile jezikovno vprašanje.
Glede Slovencev na Kranjskem, na Koroškem in na Štajerskem velja razen omenjenega § 13. obe. civil. post. miniaterska naredba z dne 18. aprila 1882. 1. štev. 20513. Ta naredba pravi: „Fur deu Gebrauch der slovenischen Sprache bei Gerioht sind im llerzogthumo Krain, in dem Gerichtshof-Bprengel C i 11 i des Ilerzogthums Steiermark, dann in den slovenischen und spraehlich gemisehten Gerichtdbezirken des Herzogthums Kiirnten die Be-stimmungen der Justizministerialerlaose vom ID. Miirz 18G2 Z. 805 Praes., vom 20. Oktober 18CG Zahl 1861 Praes. und vom 5. September 18G7 Z. 863G ma8sgtbend und haben sich alle Gerichta in Zukunft genau nach diesen Bestimmungen zu benehmen."
Torej po tej naredbi se zdaj sme slovenski uradovati v celem okrožju zdajšnjega celjskega okrožnega sodišča.
Kakor znano, se je celjsko okrožno sodišče razdelilo in se je ustanovilo tudi v Mariboru okrožno sodišče. Dosti okrajev zdajšnjega celjskega okrožnega sodišča se je priklopilo mariborskemu okrožnemu sodišču, ki bo s 1. januvarijem 18(JS začelo kot mariborsko okrožno sodišče svoje delo. Do
LISTEK.
Gledališko pismo z Dunaja.
Dunajsko gledališko življenje je bilo oktobra aVeCNca iavanridao živahno in zanimivo Znameniti dogodki so se vršili in kopičili drog za dragim. Izbira nt j njimi je bila težavna, saj prisostvovati Vlea jt bilo Is malokomu mogoče. Rojakom, zani-■najočim se aa te dogodka, naj jih obrišem le v glavnih potezah, saj o on«b ki imajo tudi za nas večjo ?rednost ali veljavo, sporoči „Slov. Narod" itak priložnostno v obširnejši mari.
Pričnimo z dramo 1 Znamenito ja bilo troje gostovanj. V dvornem gledališču je igral slavljeni berolinski igralec K a i n z , ki je odločen v namestnika pokojnemu ganijalnema M tteivvorurju. V Rti-tnundovem bivša heroina taga gledališča, Romunka Bareesca, ki je po mojem uverjerji jedna naj-izbornejih igralk ter bi bila najvrednejša namestnica AVeltf r ce. Morda pride vsnder če kdaj na dvorno gledališče, kjer je pred leti že dolovala, na pristojno, odlično me s te V Karlovem pa je vzbujal italijanski r »etnik Z a ceo ni občo senzacijo. To gledališče tla ti že dorgo vrsto let sim prekletstvo, da je vedno
praino. No, pri Zaccoeiju je bilo vsalaj razprodano in natlačeno do zadnjega kotička kljub temu, da so bile cene izdatno povišane. Nepopisan sntuzijazem je vzbujala njegova izborna realistična igra.
Zaccon', ki potnje s svojo dražbo, je prej igral v Zagrebu i največjim priznanjem hrvatskih kritikov in v Trstu ter hoče v obeh mestih vnovič nastopiti. Sedaj pa igra z največjim uspehom v Pragi. Toplo bi bilo želeti, da bi se odločil Zacconi vsaj sa jednokratno gostovanje tudi v Ljubljani. Bilo bi to prevelikega pomena aa naše občinstro, da izpo zna svetovnoslavnega umetnika, a todi še poeebno za nase igralce, da vidijo in proučavajo mojstra. Uferjen sem, da bi tudi v Ljubljani zmagonoena Bila prave nmeteosti obrodila najlepši sad.
V operi js zabilježiti vač znamenitih pojavov. UspehSmetaninega , 1) a 1 i b o r a" Slovane opravičena navdaja s veseljem in ponose m. BT o j s bil naj sijajnejši uspeh, kar jih je dunajska opera doživela že dolgo vrsto let." Tako je poročal strokoven list, ki ne more dovelj prehval.ti glasbe in nprizeritm Iu vender je dursjfcka cptra zitdoja leta peleg vel k'g« fitevi.a oprav škandalozno propadlih eper uprizorila neka-
tere, ki so vzbudila največje trajne uspehe, omenjam Is .Manon", „Weitbera, »Janko in Maka", — da
ne spominjam tudi povsod drugod zmagoslavnih oper: „CAvalltriaM in .Prodana nevesta". Novi direktor Malih r ne bi mogel srečneje pričeti svoje vlade. A tudi sictr je neumorno delaven. W«gner-je.e in Moiartote opere so se na novo in skrbno studirale ter se, popieje prave pastorke v repertoaru, igrajo sedaj prav pogosto. L.rtsingova ljubka opera .Caf ia tesar" se je, po presledku več let, uprizorila s popolnim uspehom ter se je v nji zlasti odlikoval čah, basist H e s , v ulogi županovi. Dasi nam Lortzingove opere ne podajejo težke umetnostne glasbe, so se vender vsled svoje metodike občinstva izvanredno omilile. »Car in tesar", njegovo najbolje delo, bi bilo todi pri nas primerno; sej je v glasbenem ožiru vsaj tolike vrednosti nego stare Verdije-.-e opere. V Jastf^tadtskem gledališča pa se je v popoluJauski pr«.djt*vr, kater j je kr.tika zelo hvalila, uprizoril tudi Ljubljančanom dobro znani Lortzingjv »O r o ž a r iz \V orna s a".
V gledališču ob D.inajšiici je v Paccinijevi operi ,L i B o b e m b" naš roja k, Naval Pogač n i k iz Ikre lina, s svojim krasnim glasom in
1. januvarija 1898 velja navedena ministerijalna naredba tndi se za mariborska sodišča ter za ona scd šča, ki imajo potem spadati pod okrožno sodišče v Mariboru. Vprašanje je, če bo slovenski jezik tndi po novem letu v okrožju mariborskega okrožnega sodišča kot deželni jezik veljaven? Reklo bi se lahko, da dobi mariborsko okrožno sodišče pod svoje nadzorstvo po večjem sod šča, ki bo bila prej celjskemn okrožnemu sodišču podrejena in da ne more delitev okrožne sodnije glede jezika kaj predrugačiti, če je prej veljala ministerska naredba glede vseh okrajev, bo tndi po novem leta, če še ostane ista v veljavi. Ali izreče se tudi lahko kaj crruzega, posebno če bi kak Heinricher II. bil predsednik mariborskemu okrožnemu sodišču.
V mariborskem sodnem okrožju je todi meja mej Nemci in Slovenci. Mariborski Nemci in po-nemčenci niso dosti manj Slovencem sovražni, kakor celjski; npljiv mestnega mariborskega prebivalstva na sodnijske kroge hode tak, da bi se moglo lahko kaj slovenstvu neljubega pripetiti.
Opozarjamo torej nase poslance na to nedo-Iočno8t v jez kovnem oziru; naj se potrudijo, da se bdprari, Zgodi se lahko, da ima kak posamezen Bodnik v okraju mariborskega novega okrožnega sodišča glede ravno imenovanega vprašanja svojo trmo in jo tudi izvaja in tako izvaja, da slovenskih ulog sploh ne bo rešil ali ne slovenski. Seveda bomo zagnali velik hrup zaradi tega, da h< se slovenščina v tamošojih uradih kot uradni jezik izključila. Misliti je, da nobeden bodoči ju-aMcni minister ne bo tako omejen, d* bi kaj ta-cega odobraval ali kakor je glede nas majhnih Slovenc-v v naši Avstriji navada, se dovolitev rabe s'ovenskega jezika pri sodiščih mariborskega sodnega okrožja jedenkrat lahko kot posebna milost, ali kot plačilo za to vzame, če so slo Venski poslanci kakemu ministerstvu robovali.
Potrebno je tedaj tudi iz teh ozirov, da se z zlajšnjim jastičn'ra ministeratvom glede tega vprašanja napravi čista miza.
laetopetva hoče olloiiti mandate, ako se igodi Bazffjjeva namera; nekateri pe agitirajo i »ova, na) se odpošlje k cesarju mnogoštevilna deputacija, čas": le cesar na* še more rešiti ogerskega jarma.
Mej Turčijo in avstrijskim poslanikom v Carigrada je navali velika nep9to*t, ker so turške oblasti v M-rs ni avstro-ogerskega podanika, L1tylovega agenta Brazsafol ja isgnale ter šiloma prepeljite v Alakeandrijo. Turška oblastva trdijo, da jt) imel Braziafoli tajne zveie z Armenci. Avs'rijski poslanik je zahteval zadoščenja, a ga doslej ni dobil Viled tega je odšJa avstrijska vojna ladija »Leopard* pred Mere.no za varstvo) ondot-nega avstrijskega kontulata in kristijanov.
Grčija  Iamej mirovn h točk je sorajetih doslej že 14; samo dve, tičoči se uprem«mbe kapitulacij in odškodnine privatnih izgub, te morata še dognati. — V Atenah in v vseh glavnih mest'h Grčije  pa  raiburja  sedaj   občinstvo škandalozna vest, da so bile mej vojao torpedovke brez ažigal-nikov; take torpedovke so sevala sovražnika ne cpasne. Kapitan Raphtopulo trdi, da je as to princ Ja'.ij vedel, vaied tega zahteva, naj se princ pred disciplinarnim svetoaa zasliši kakor priča.   To pa se je odklonilo. Rejubl.kanski časopie ,11     *" zahteva, naj se postavi priao Jurij pred vomo so d šče. Časopisi napadejo rasiičae častniki radi nji h • e a vedenja mej vojao, zato se širi mej narodom velno bolj maenje, da so bili Grki pramtgani le rrdi izdajstva rajnih prinčev in višjih častnikov. Tj )* seveda voda na republikansko anarbistični mlin.
Armenci v M »1 »zi ji so se zopet začeli gibat". Ker so ostale vse obljube g'edo nuja»b narodnih, gospodarskih ia kuHuraih r«f *rm le obljube, polotil se je nesrečisžjv žs obup. Siltao je baje rdooslal v TVapezait kimajo, ki naj rasiaare na t^nko preišče.
V I.JllhlJ *"K 13 novembra. Nova  pogajanja   mej   vlado  in Nemci
BL°itmeritzar Z*g ■ poreč a, da hoče vUda tedaj, ko je nag dbeni provizorij po prvem č tanju že dovoljen, ztčeti nova pogpjaoja s nemškimi stran kani. Vlada hoče nekako kakor zmagovalka pona-d ti roko premagancem. .Liitmeritzer Zfcg.-, glas lo pesi. Funkeja, ki je joden glavnih obitrakcijo-sistov, dostavlja, da so N-mci za rema pogajanja pripravljeni „Deu\ Volkablstt" pa mani, da so vsi te vesti le izraz izvcstnih liberalnih krogov, do stavba pa, da je i ajerra znano, da bo nekateri češki in nemški napredni poslanci neprestano pri snovanju pod Ing« za nova. uip*$nejša pogajanja,
Nemadjarski narodi na Ogrskem si hočejo 'M'i eknpno organizacijo za boj proti naadjarskim nasilsUom. Pr luloji teden bodo imeli vodje za opno sejo, da se posvetujejo o načina boja, o virih, po katerih di be sred tev za skupen opoz;cijonalen časopis, ki naj bi izhajal v B'uslji, g'eda velikega ruajanskfga meetitg* in glede sestave nove spo menice.
Reka se še vedao z vso sil j brani, da bi jej Bar.iTv nsilil rgerski zakon. Maogo členov mestnega
Dopisi.
Iz krogov krtan j«klli  ii«'*ltel|ic, dne
11. novembra.   „Slovensko učiteljsko društvo" je sestavilo „spomenico", to je načrt o preosuovi učiteljskih plač, ter jo potom deputacije izročilo g. deželnemu glavarju  —  tako  nam   poroča zadnja št.  21. „Učiteljskega Tovariša".   Kar se  tiče te „spomenice*, priznati moramo, da so kranjski uči telji  lnbko   zadovoljni  se  „Slovenskim učiteljskim društvom", ki tako lepo skrbi  za  njih „socijalni ugled"   in  pravično  razdeljenje njihovih plač. Se-atavljalci te  „spomenice"  so  gotovo  poiskali vse vire v dosego svojega smotra, saj so posegli celo v žep — svojih koleginj.   Ta  „spomenica" namreč nasvetuje visokemu  deželnemu  zboru,   naj podeli učiteljicam   vsake  plačilne  vrste  po  150 oziroma 200 gld. manj ,  nego učiteljem.   No,  ukrepali so dosti dolgo o tem. Uže pred dvema letoma je izišla brošurica: Zar i učiteljicam istu plaću? — in „Učiteljski Tovariš" — glasilo „Slovenskoga učiteljskega društva", ki šteje,  kakor sam  pripozna, v svoji sredi precejšno število marljivo plačujočih učiteljic, ni zamudil priporočati jo svojim čitateljem — v proučevanje ! — Javno in tajno popraševali so se učitelji  dokaj   časa,  zakaj   ho jim kranjske učiteljice „jednakopravne" ? ! Žive mej njimi, niso uvideli te „jednakopravnosti". Ljubi Bog, ako je povsod taka jednakop avnost na svetu — kdo jo še tako imenuje? — Oglejmo si jo nekoliko bližje!  — Izmej (circa) 180 kranjskih Ijudskošolsk h učiteljic so ii, reci: tri v I. plačilnem razreda, 2 v II. — 22 jih
je v III. plačilnem razreda I Vsa ostale, nad 150 v IV.! A koliko jih je mej temi provizoričnih' M >j srečnimi III. plačilnega razreda so vee nad učiteljico dekliških štirirazrednic zunaj Ljubljane. — Učiteljice z 20 do 25 slažbenimi leti so v IV. plačilnem razreda — mej tem, ko zavzemajo mladi, neoženjeni učitelji s par definitivnimi leti mesta III. — d.i, celo II. razreda! To je toraj ona toliko razvpita, toliko zavidana naša jednakopravnoat! Žalibog, me jo poznamo le po imenu iz predalov „Uhteljskega Tovariša". Oglejmo si m mo t > jednakopravniške pravice tudi nje dolžnosti! Učiteljica mora imeti iste predštudije kakor učitelj. Pred jedao in isto komisijo polagata svoje izpite in stopivša v resno delo svojega poklica, isvršuje, stoje poleg svojega kolege, dolžnost svojo v dosti in dostikrat večjo zadovoljnost predstojnikov, nego on. Ona poučuje svoj razred, kakor on svojega, a poleg tega v dveh, treh oddelkih ženska ročna dela, k itera so jeden najutrudljivejšh predmetov. S tem p ukom ima ona čestokrat 2 do 4, da, celo 6 ur na teden več nego učitelj. Ko učitelj, recimo sorazredmk I. razreda, razpušča mladino, počitka in pokoja ž-djan, hiti ona še le v druge razrede k le še utru iljivejšem pouku v ročnih delih. Ali se jo morebiii sploh varuje obremenjenja? Bog obvaraj, kjer zboli na več« razrednici učitelj — suplira ga — učiteljica. In za ta trud dobiva naj 150 do 200 gli manj. Z »kaj? Zato, ker molči. Molči tudi o svojem marsikdaj neznosnem stanji poleg rodbine svojega nad- ali součitelja — molči, radi ljub°ga miru In — kje bi pa tudi iskala pomoči? Kdo bi jo varoval, ako jo razvpijejo oni, s katerimi jo veže stanovska vez!?
— V krajnem šolskem svetu nima glasu, ona niti ne ve kaj se sklepa. Ako ji ni naklonjen nadučitelj in koliko nam jih je — soditi po tem, kar se vidi, čita. — potem naj le gleda, kako bo prišla dalje. In potem se še ču 1 te, da učiteljice rajši v Ljub* Ijani zastonj služijo, nego bi šle ni dež do? — Učiteljici na deželi pa vzemite še to borni pl tčo, ki jo ima, da bodo še bolj odvisna, da bode prosjačila za svojo borno hrano. Vi, u'itelji, prosite in sa potegujete zi izboljšanje plač, da hranite svojo družino. Ker ste ločili iz svojih vrst nas, učiteljica, zakaj ne ločite i svojih neoženjenih kolegov? Zikajno ločite onih, ki ima po 2, 4 otroke od onih, ki jih imajo 6? — Saj je vndar jasno, da potrebuje 6 otrok več nego 2, 4! — Me Vam stavimo vprašanje; koliko je sloveuskih učiteljic, ki ne podpiralo svojcev: bratov, sester, roditeljev? In to s pritrgavanjem od svojih ust. — Ako nekatere porabijo plačo zase, krive so temu razmere, v katerih žive. Da, tudi take imamo, ki žive v razmerah, da j i m ni rao-goče shajati brez podpore z doma. lo vzemimo slučaj, ki pa je jako redek; da bi si vzmogla učiteljica položiti krajcar na stran, ne škodovalo bi to niti njej, niti naroda, ni kolegom 1 Ziano Vam je, s kako marljivostjo, vztrajnostjo in veseljem so jele delovati mnoge izmej nas za učiteljski konvikt
— od katerega, to ste povedali naprej, na bodo imele nobene koristi — za Franc Jožefovo ustanovo; — one podpirajo časopisja, društva, itd. Predbacivali ste nam eleganco ali če hočete: gizda-vost! Nespametno je govoriti o tem, ker je smešno. Ženska obleka j* dandanes iste cene, če na dražja, nego moška — in razlog je ničev: da učitelji več potrebujejo nego učiteljice, kajti nikdar in n kjer se plače ne uravnavajo po „potreb ih" dotiftnikov. In ko bi to bilo, .potrebovala" bi tudi učiteljica več, ako bi imela. To je, da ne rečem hujše: jako čudna maksima! — Naši nazori so: jednako delo, dolžnosti— jednako priznanje plačilo! —Še nekaj 1 Sklicujete se na sosedne dežele, Če5, ondi dobivajo tudi le 8%! Da, na Štajerskem in na Koroškem. Ali povejte nam, na kateri (štajarski) šoli poučuje učiteljica ženska ročna dela? Manjši trud in delo pa zahteva tudi manjee nadomeščanje porabljenih
Dali« v prilogi
izborno igro dosegel tolik uspeh, da ja bil angaževan na dvorao opero, ne da bi imel preje naetopiti v običajnih u'ogah kot goet, kar je jako redka, odli-kopalna izjema.
Opera ,La Bob ene" je v cb!e jako dobro napela. Glasbi in dejanja sicer nedostaje prave jed-note; pi dajejo se nam le bolj zapcridne Blike iz I '.r.-'ke| a življenja umetniških „ciganov", katerim g'aeba eluži v dekoracijo in karakteristiko, a ae vender večkrat popne do lepe melodijoznoeti. Zaa umito je, da je mladoitslijanaka šola, vrstniki in tekmeci Ma^cegnijevi — čegar Cavalleria je služila vsem v izgled, a katere doslej Še ni nobeden pre-kosil — dokazala, da todi glasba lehko služi povsem realizmu in veri zrna, ća da prav v tem dusega svoje mjvečje uspehe.
Da nam opera litos donese še marsikaj zna menitega, smemo pač npati. Saj se v dvornem oper nem gledal šča že pripravlja z\ 19 november — — ce8*nčin god, — uprizoritev .EvgenijaOne-gina". Čajkovski je torej prvi ruski skladatelj, ki prida tu na vrsto; saj Rubnsteina ekoro ne smemo šteti — v muzikalnom oziru — mej Rusa Kdo te, ne bo li zopet  u-m ta  » -o ■       •■•  skuš .la kaliti
tega umetnostnega užitka! Donejčani so sicer pri „DaUbcro" sijajno dokazali, da v umetnika čislajo ganij — bodisi katerega roda koli, ter da se ne dado iloreb'jati v strankarske spletkar je.
Čim bolj procvita opera, tembolj propada opereta. Onih dolgotrajnih nspehov, katere so si prido bivale še pred leti Stranssove in Mili*',, ckerjeve operete, ne more nikdo več doseči. Da vsaj še životarijo, sknšfjo z dekoracijikimi k raso tami namestiti muzikalno revščino. Tudi to jib ne vzdrži več dolgo. Preživela se je ta stroka ia zato izgine prej ali slej. V Karlovem gledališču je sicer „Geisha*, japonska burleska, po vzoru nekdaj fd.vijem g« „Mikado", uspela; a ob Danejščici je „Zadeževani A mor" imel jako malo sreče; no, vee to so le efemerni pojavi.
Burke v cb'e, dunajskemu značaja primerno in prilagođene, ta bol) vspevajo nego bi povsod drugod. Tako je zadnja leta stari Gosta prevladoval v Kumnndovem gledališča z raznimi Bvojimi novimi burkami. Tudi te dni je G i r a r d i kot gofit vabudiB ondi nepopisno navdušenost. Ta nekdanji ljubljenec dunajskega občinstva, po znani aferi Rot« schilda in Odilonke še ieteresantntjši, ss proslavlja
čez mero. Meii je bila njegova popularnost vedno nerazumljiva. V operetah sem pogrešal pri njeni zvokega glasa, — v barkah decentne in diskretne igre; izboren ja bil le kot kupletist. Operete ia barke, ki so morale biti take, da se je poleg njegove uloge izgubljalo vse v ničnost, so mnogokrat le ž njim stale in pale. Ia vender more to povzročiti le istinit umetnik; a ta povzročila je to le nje* gova popnl most. Ker se mi njegova umetniška veljava ne adi zadostna, zdi se mi njegova priljubljenost pretirana. A kdo bi hotel in mogel tema nasprotovati z uspehom I To stori le čas.
Slednjič omenim naj še, da raznn v operi prirejajo po vseh gledališčih popoladanske pred« stave pri znižanih vstopninah , ki so vselej razprodane. A'i bi res ne bilo možno, da se tudi v Ljubljani uvede ta običaj? Nasvet o njih, katerega je donesel „Slov. Svet" in za njim BLjab. Z /on" bil bi morda avaievanja vreden. S tem bi se ustrezalo ne le mnogim slojem ljubljanskega občinstva, temveč bi tudi mnogim okoličanom in deželanom omogočilo obisk gledališča; bilo bi torej pač vredno, da se vsaj poskusi uresničenje te ideje.
Štefani
morij. Sicer so pa tam učiteljic* že sedaj boljše plačane, nego tn. In na Koroškem? Učiteljica tam res poučuje tudi ženska ročna dela brez posebne nagrade, — a obhodite celo Koroško in težko bo-dete našli kraj, kjtr bi učiteljica ne imela prostega stanovanja. Ako ga nima v šolskem p slopji, plača je ji ga občina in pohg tega dobiva še čestokrat kurjavo — in culo razsvetljavo. — In na Kranjskem? Kdo se tu briga za novodcšlo učiteljico in njeno stanovanje? Tu imamo celo slučaje, da mora učiteljica od sobice, ki jo ima v šolskem poslopji, plačevati stanarino. To je, naravnost rečeno: umazano! Cenjene ko'eginje! Uže podpore vlansk^ga dež. zbora, oziroma njih letošnja razdelitev nas je morala poučiti, v kakšni meri se nam v bodoče hoče rezati trdo prisluženi kruh. Molčale smo, molčale do skrajnosti. Napočil je zadnji čas! Oglasimo se i me za svoj „socijalni ugled". Povejmo svetu svoje težnje in apelujmo na pristojnem mestu za svoje pravice. Ne skrivajmo svojih ran, to nas ne vedi k cilju! Oni, katerim smo do sedaj zaupale — pustili so nas na cedilu. Pomagajmo si samo! Tudi za učiteljico velja izrek: da človek toliko velja, kolikor plača ! —ć*.
11, lliirihoi-it, 12. novembra. (Novo in staro podporno društvo za visokošolce v O rad ci.) To leto osnovalo se je v Gradcu novo podporro društvo za visokošolce. No da so tajit', da je bilo tako društvo potrebno, ker se je prejšnja podpiralna zaloga celo po nepotrebnem spravila v roke akademiškemu senatu. Ni pa razumeti, zakaj se ne poskusi od nobene strani, da bi se vsaj del zaloginega kajiitala rešil za slovenske visokošolce, če se res ne da ves kapital rešiti. Ni težko ustanoviti novo društvo; pa težko bode novo društvo dobilo potrebna sredstva v roke. Pokojna zalogi imela je za naše razmere že lep kapital, okoli deset tisoč goldinarjev. Obresti od tega kapitala, same bile so lepa pomoč! Sedaj imamo več dijaških kuhinj, podporno društvo na Dunaji in v Ljubljani itd. Te konkurence graška podpiralna zaloga prejšnje čase ni imela! Potrebno je tedaj, da si prizadevamo dobiti nazaj kapital pokojne zaloge. Ali je to scela ali vsaj doloma mogoče? Za večkrat sem slišal, da hi drugi slovanski dijaki graške univerze slovesno priznali izključno pravico Slovencev do imetja podpiralna zaloge. To pa je jako važno, ker se na podlagi takega priznanja že da kaj doseči, če ne v Gradcu pa na Dunaji! Na temelju ttga priznanja dali bi se vsaj dohodki zaloginega kapitala za Slovence rešiti. Vprašam tedaj, zakaj se to ne poskusi? S išal pa sem tudi, da bo slovenski zaupniki pripravljeni v tej stvari jiosredovati, da jim pa nihče ne da niti prepisov pravil, sejnih zapisnikov in drugih potrebnih podatkov! Ves ta materijal hrani baje neki Slovenec v Celji ter ga noče nikomur izročiti, dasi ga je že več gospodov v to nagovarjalo. Akoravno se ne ve, kake pravice si ta gospod svoji do omenjenih prepisov, se vendar brani jih le za kratek čas komur v porabo izročiti, češ, da bode o n na temelji zbranega materijala sestavil neko spomenico, s katero bode akademiški senat pi* pravil, da vrne Slovencem zagrabljeno njim glavnico. Vprašamo, zakaj vendar ta mogočni gospod ne nastopi s svojim sredstvom? Zakaj odlaga, ko vendar slovenski dijaki brez potrebne podpore v Gradci gladujejo? Ali mu to ni nič mar? Ali bode treba še jasneje govoriti?
Dnevne vesti«
V Ljubljani. 13. novembra
— (Dopolnilna deželno zbor ska volitev v vipavsko idrijskem okraja) Gosp. Iv. Gruden
Strahopetnež.
ČeSki »pisala Irma G u i s 1 o v ii
Postajo je dobitea šiba b ž a. Najvišje ravnateljstvo je poslalo tja Ar t ur j a Bruna za načelnika. Ta arogantni, neotesani Neoaec iz .rajh«" je tiral s svojo breataktnoatjo vse nradnike v obup.
Nekega jutra je dal poklicati k sebi v pisarno m'adsga tehnika Smečka.
.Dal eam vas poklicati, Srcefiko," je začel ošabno, ne da bi bil dodal bese lice .gospod", kakor se spodobi.
.Tu sem  gospod š«f,"  se je oglasil tehnik
plabo.
„Vi nosite iz« en službe klobuk". — — .De, pri-si m!
.Toda  takošnega  širocega, demokratičnega, vstaškega, — ne moreni ga niti videti 1" .Pa kaj moram, prosim, nositi ?■ ,C linder.*
.Cilnder?" se je prestrašil mladi mož.
.Da. Zaksj se čudite?"
„Gcspod š«f, pri nas to ne kaže."
„Jai sem tndi Že nekaj slišal zvoniti o taki donaifiljivosti. Toda ee brigajte se sa to ; ali s'e tttomeli? Popolodne rajno vidim več tega .ultra*. Sončka, čujete-li?   Kup li si bodete cilinder. In vi
na Je ličnem vrba nas je pooblaetil izjaviti, da on ne kandidira in ne sprejme mandata pod nobenim pogojem, najmanj od klerikalne stranka. Goep. Ivan Groden savrača odločno vsak klerikalni glas, ker kot zavedaš in odločen narodnjak ne mara klerikalnih glaac v in priporoča toplo vsem narodnim volilcem, naj glasujejo za g. Ivana Božiča.
— (Kdor noče umeti — ne razume ') Na naše pchle*ne priporanjo glede kritika tržaške .Eli nosti1 o dr. Tavčarja govoru na vipavskem aboda dobili Brna 8i!e dolg odgovor, kateri je spremenil v prepričanje naš« domnevanje, da nae .Eiinost" ab m 11111 n o noče nnieti. Vsa hvoj odgovor je ztusnovala na premisi, da o dr. Tavčar duhovščini epi oh odrekal pravico, vtikati ae v pouvetnn stvari, da jej je odrekal po drž. osnovnih zakonih njej kakor vsa kemu diugema zajamčene državljanske pravice. Dj bila je to premiso seveda samo potom dlakccepstva ia krčevitega oprijemanja posameznih besed. Da se je držala duha in tendenco dr. Tavčarjevega govora, bi tega ne bila našla, sa« mora vsakdo sp znati, da je bil dr. Tavčarja govor naperjen le proti a v toritativnacan vtikanju duhovščine v posvetno z..deve. Uieležaiki vipavskega shoda so to dobro sponah, samo .Edinost" tsga ni spoznala. Morda še danes ne poioa kranjskega klerikalizma in še danes ne ve, da se bori za neomejeno prevlado duhovščine nad celim narodom, in da se v ta namen poslužuje vseh sredstev, katera mu daje o rksv, di ■l< rablja svojo avtoriteto, da razpostavlja ev. K »noje t- lo, da izkorišča spovedn>co in lečo. Narodna stranka se bori proti prevladi dnhovščin« in ker je ta prevlada za e'ovemki narod na Kranj ikem največja mej vsemi, njema pretečimi cevarnr strni, ker je v svojih konsekvencah pogub ia narodovemu obstanku in pogubna njegovomu napredku v kul turnem, gospodarskem in v političnem ozira, mora biti r-hit-v od nje jed-.a glavnih na'og narodne stranke in prva stvar, katera se mora širšim kro gora narodovim pojasniti, naj ae tudi zgraža nad tem kdoraoh*. Ii k»r duhovščina v zagotovitev svoje prevlhd-« zlorablja svo:o cerkveno avtoriteto, zlorablja cerkvena sredstva, zato je dr. Tavčar s polno pravico rekel, da naj duhovnik ostane v cerkvi, in da naj se ns vtika v posvetne etvari — ket dr-žavljanu, ki je pustil dabovnika v cerkvi, mu pri-st jajo iste pravice kakor vsakemu dragemu in mu teh tudi nihče ne odreka, caimanj dr. Tavčar. Im pati rat i dr. Tavčarja, da hoče kratiti duhovnikom njih državljaaske pravice, J9 naravnost smešno. S tem smo ovrgli bistvo vsah izvajanj tržaške .Eli-nosti" in s tem zaključujemo tudi svojo polemiko, ker se nrm zdi škoda časa in preštora za neplodna razpravljanja. Samo glede slovescega proteza .Eli-nofiti" bodi Še povedano, d« jej mi nismo n k Lir podtikali hinavstva, ampak da smo že davno pre pričani, da je postala popolnoma klerikalna, a prav ker je resnično kleriknloa, jej tuđini všeč, da zmaga pri predstoječi volitvi — narodni kanddat.
— (Repertoir slovenskega gledališča ) Jutri ee bede, s a d n j i č v t- ►oči aezdai, pela opera .Karmen*. Za drngn polovico meseca novembra
tudi,8 je dodal z ukazovalnim pogledom, ko je zagledal druzega mladega tehnika, Chlumekega.--
, Kaj meni mar tvej ukaz, kaj to mi ni mar?" si je olajšal sres Chlumsk^, seveda šele za durmi; .ako bi moral izgubiti službo, ns udam ee; odvisen sem 8!cer, ns pa suženj", je rekel tovaričn Smečki.
.Prosim Vas, kaj kljubujete? — š.f je šef", je odgovoril Smečka.
, Vi ete že davno strahopetnež!" . . .
Popoludne je Šinil prvi pogled šefa Bruna na obešalo, kjer so viseli klubu ki vseh uradnikov.
»Kupil sem si cilinder, gospod šef."
„B/uao ee je zaničljivo rogal: »Saj sem vedel, da nima tale domišljtvost korenin; in vi," ee je obrnil k C ti I umskemu , .kdaj si pa vi nabavite cilinder?"
.Jaz ? nikdar ne I"
.Kako, da nikdar ne, — zakaj?"
.Zato, ker nočem I*
,Jaz vam to u ks zajem!"
.Za moje saeebne reči se ne brigajte I"
»Kaj — kaj — kaj —"
.In sploh prosim, ne brigajte ee nič tame!"
Bruna pa je bil vee zbegan ; zasmejal se je . ..
„To s« mi pa še ni pripetilo ... Vi ste tič . . . Razveselili ste me, — nosite kar hočete I . . ."
Prev Iv. Koš.
j« določen sledeči repartoir: V torek 16 t m. opera .FraDiavolo", v četrtek 18 t. m. veseloigra .Knjižničar", v Boboto 20. t. m. cp»ra .Fra D i a v o I o", v torek 23. t m. ne bo predstave, ker se bo rabil eder za glavno orkestralao skušnjo za operno noviteto, v petek 26. t. m. prvikrat Verdijeva opera .Ples v maskah" (Ua balio ia matehera), v nedeljo 28 t. m. Ijndiki igrokaz .De* bora", v torek 30. t. m. opera »PleB v m a -a k ah". — Opozarjamo še jedenkrat aa to, da je začetek jutrišnji predstavi ob 7. ari.
— (Slovensko gledališče.) Sadermannov .Dom" je gotovo jako interesantno delo, a valic tema ni napolnil gl<d*Ii5ča tako, kakor je bilo pričakovati. Pred »tava ja bila — če ne upoštevamo, da je časih nekatere igralce zapuščal spomin — prav dobra ter na isti višini, kakor eo bile lanske predstave te igre. Pred vsem sta se odlikovala predstavhalca glavnih ulog g Inemann ia gospč. Terševa, a tndi gospa Danilova, gospč. Slav če v a, gospč. Ogrinčeva in gospč. Bitenčeva, kakor gg Danilo, Verovšek, Kranjec, Lovšin in Perdan so storili svojo dolžaest. Pred ta v.« je imela vkljub nekim nedostatkom lep uspeh.
— (Mestna hranilnica ljubljanska) ne bode znižala obrestne mere za hranilne nleg«. ampsk bede tudi zanaprej, t. j. od 1. januvarja 1898, obrestovala ulege po 4°/0 in bode sama plačevala novi rentni davek, tako, da bodo vlagatelji dobivali cele 4°/0 obresti. Kakor snano, znižala je kranjska hranilnica obrestno mero za hranilne uloge na 3 9% ; vidi se torej, da mestna hranilnica ljubljacska boljše obrestuje uloge, nego kranjska braoilaic* in je torej pričakovati, da bode vsakdo raje nalagal svoje denarje pri mestni hranilnici ljublj&naki, ker ona bolje obrestuje in ker jamči občina z vsem svojim pre moženjem in davčno močjo za vsn uloge.
— (Zamuda vlaka) Dunajski brzovlak, kateri bi bil moral priti že zjutraj ob G. uri v Ljubljano, prišel je šele danes popoludne in je imel torej devet ur zamude. Uzrok zamudi je nezgoda, katera se je primerila že včeraj zvečer pri Mitter-dorfu blizu Brucka. Tam je tovorni vlak skočil s tira, a gotovo se je zgodila večja nezgoda, ker sicer bi brzovlak ne imel tako velike zamude. Podrobnosti o tej nezgodi nam niso znane, pač pa se nam poroča, da ni nihče ponesrečil. Vsled te zamude tudi nismo mogli porabiti današnje pošte in emo nagega poročevalca prosili za telefonično poročilo o včerajšnji seji drž. zbora, katero prijavljamo na drugem mestu.
— (Nova uredba zgla'e anja pri mestnem magistratu) stopila je z 10. dnem novembra t. I. v veljavo, in sicer po stanji tega dne. Z»jla-sitev je sedaj izvršena večinoma že po celem mestu s pred kraj i vred. Od imenovanega dne smejo oziroma morajo se za zglaševanje rabiti le zglasilnice v novi obliki, ki se dobe, kdor bi jih še potreboval, na magistratu (policijski oddelek) in po po-icijskih stražnicah.
— (Pri .Martinovem večera",) koj*ga priredi pevsko drnstvo .Slavec" jatri, v nedeljo v sv. ji ti društvenih prostorih v .Narodnima domn", bode iz posebna prijaznosti sodeloval si. I. hrvatski tamburaški klub .Danica". Reditelji so poskrbeli, da bode tndi običajna .Mirhnova giska" zistjpana. VeporeJ zaključi mali ples. Z .J--t-k ob S uri avečer. — Vstopnine ni.
— (.Dobrodelno društvo tiskarjev na Kranjskem') priredi na korist božičnemu obdaro vauju tiskarskih sirot v nedeljo, dae 21. novem bra t I., v Sokolovi dvorani v .Narodnem domu" s prijaznim sod-tavanjem si. slov. del. pevskega društva .Slavec" ia oddelka si. vojaške gobe c. in kr. pešpoik« št. 27 zabavni večer.
— (Slovo Bko drsališče) I) da za prireditev tega, v naših narednih krogih tako zažaljenega in potrebnega športnega torišča vrlo napredujejo, tako da bode ob pričetku drsalna sezone omogočena otvoritev in uporaba slovenskemu občinBtvu. Drsališče imelo bode, kar se tiče poitranskih prostorov, zakurjene garderobe in bnffdt, za gledalce bode prostor z vso udobnostjo opremljen, sploh bode drsališče ustrezalo vsem modernim konfortnim zahtevam. Crne določene so sled-tče: sezonska vstopnica: 2 gld 50 kr., za dijake 2 gld.; dnevna vstopnica: 25 kr., za dijake 20 kr.; sezonska vstopoica za gledalce: 50 kr , pri čimer se pa pripomni, da je prostor ze gledalce delničarjem dirkališčne zadruge in n|ibovim rodbinam brezplačno odprt. Pri stopaine za slovensko dirkališče ni. Sezonske vstopnica glasijo se na ime. Dijaki se morajo kot taki legitimovati ia se bedo dale olajšave tudi tistim, ki se izkažejo a ubožnim epričsvalom. Vstopnice prodajale se bodo pri blagajni in pa pri si. tvrdkah J. Lozarin Gričar & Meječ, koji sra ta posel s vrlo znano požrtvovalnostjo prevzeli. R*vno tam bede tndi nahajala se naznanila drsalnih dnij. Odbor je prepričan, da sms računiti z narodnim našim občinstvom, katero bodi s tem uljudno opozorjeno na I. slovensko drsališče.
— (Stavbena kronika.) Ta mesec se skrči din zopet za jedno uro in  nekaj  minut. Draga stavbena doba po potresa bliža se torej konca. S žrjavi in divjimi gosmi jeli so se na pot pripravljati tndi delavci iz dežele   —  polente in limon. Ker je bilo ta dva tedna vreme .suho, so atavbna dela precej napredovala.  Na Erjavčevi cesti so po krili novo vladao poslopje.   V Wo!fovih ulicah dogradili so ravnokar Aurovih dsdičev 3 nadstropno hišo ter jo sedaj pokrivajo. Na sv. Jakoba trgu je Blagaveva biša dograjena do parternih prostorov, na Valvazorjevem trgu pa Manrerjeve hiše vogelni del.   Pri centralnem   poslopji mestne elektrarne v Slomšekovih   ulicah   so  iz vodnjaka   izpraznili te dni  vodo, ostala  dela v notranjih  delih  pa so v tiru.   Pretekle dni so začeli podirati redatno poslopje na sv. Jakobu trgu. Vsled sklepa občinskega sveta dobi tudi „Švicarija" nad  tivolskim gradom električno   razsvetljavo,   istotako   pa   tudi mestni drevoredi — Lattermanov in ostali. Te dni so pričeli podirati na sv. Petra cesti hišo št. 7. R-kon-8trukcijska dela pri mestni dvorani se od zunaj in znotraj nadaljujejo, istotako gradnja nove Knhnove ceste in kanala.   Jezuvitsko župnišče in stavbišče ter vrt ogradili so pretekle dni z lesenim plotom. Več novih neometanih hiš se bode čez zimo sušilo tako Kartelčeva na Dolenjski cesti št 14, št. 5 na Karlovski cesti, Plautzeva na Starem Trgu, Konija-tovih dedičev in dr.   Dela se sedsj še S in pol ur na dan.   Stavbnega materijala je še dovelj na raz polaganje. Nezgoda se ni ta teden nikaka pripetila. Darak se je do sedaj še malo odstranilo. Nekaj delavcev je že iz Ljubljane odšlo.
— (Hitra pošta ) Na Dunaj i dne 1. novem bra oddana dopisnica, na katere naslova je bilo lirečno zapisano .Ljubljana — Laibach", je romala najprej v Draždane, kamor j a srečno dospe!a 10. novembra, in od tod v Ljubljano, kamor je prišla 11 nov»a*bra.
— (Vedeževalka,)  neka  .misi Mary", ka katera je glaaom  „Karntner Nachrichten" v ChIovcu   veliko  uspeha imela,  prorckae v hotelu .Pri slonu8, kakor je rasvidno iz ineerata.
— (Osebne vesti) Logarska pomočnika gg. Alojzij Bar le v Sinja in Viktor Pes si v M. t o vunu sta imenovana gozdnima paznikoma, prvi v Radovljici drugi v Cerknici
— (Čitalnica v Spodnji Šiški) priredi v nedeljo, dne 14 novembra t. L, v Koalerjevi aimski pivarni Martinovo besedo s plesom. Vzpored: 1.) Koračnica, 2.) Pašinger: Slovenski potponri, godba. 3) Volarič: .Novinci", motki zbor. 4) Ba renbart: Emine oavertura, godba. 5) S. Gregorčič: .Oljki", deklamacija. 6 ) Zijc: .Zidnji čaa Zrin-ekega", godba. 7) Vilhar: .Zvezdi", moški 'bor a tenor eole. 8 ) »*. SokoUka potnica, g«-dba 9 ) Vo larič: .Moravska", moški zbor. 10) Igra: .Luna-paci vtgubnnd", 3. dejanje. 11) Tombola. 12 j Ples. Začetek vaselici ob 8. ari. Vstopnina 20 kr. sa osebo; čč. čitalniški člani so vstopnine pr sti.
— (Iz  Spodnje Idrije; se  nam pise: Pri molitvi volilnih   mcž  je   b Ia   pri  nas buda borba. Naš gospod kaptanček je vse žilna napel, vee gr če c bral, vsa kota je poiskal;  delal je pa tajno. Ali na dan volitve   ia vse nezavedne hribovske kmete ekupaj nabral. Njegova zmaga bila je zagotovljena. Vsled tega hodil je smejoč se po volilni sobi, ia strastno nagovarjal kmete katere može na) volijo. V je bilo v njegovih rokah. Zmaga je nafta, si je mi slil ter roke le za glavo  in ušesi držal, kakor da ki ae Vipavske burje bal.  Ia v resnici ga ne bode brila, čeravno je njegova nada bla.   Klab njegovi agitaciji od  kcče do koče iz lece, in njegovih ras danih  listkov  je   propal  — Naši možje držali so se kot ekala, čeravno jim ja kaplan rokave in hlače trga).   Prišlo je   pa vs^jedno v tem budem boja mej našim Poldetcm in goeprdom kaplanom do ožje volitve.   Tu  bi  morali videti strast g kaplančkaj Kakor ris v žele* m kletki je bil,   in upi je: katerega imata  rajši  mane, ali Poldeta,   kateri Vas bo obhajal jaz ali P Ide v A ves njegov trad je šil po vodi,  zavedni   naši   kmeti niso ae dali pregovoriti, in zmagal je z večino naš narodni Porde Žaidarš č. Ali dragi  čitatelji,   kaj  pa zdaj?   Gospod kaplan pravi, da tistega, ki je Poldeta volil, ne bode več obhajal. Mi mu pa svetujemo: gosp. kaplan bodite pametni, bcjlj vzorni in  todi   ne  pretepajte otrok vaftih nasprotnih volilcev,  kakor  ste sedaj v »voji strasti storili I   če ee   pa pretepanja že ne m< rite odvaditi,  pcjdite  k  našemn  mesarju Poldetu Žni daršiću cn vedno koije in  brezplačno vam da mri žgane. Pa bote imeli svojo zabavol l> g i Slovani ! S.oboda r-ai bede nafte »eslol — P.
— (Razmere v Bohinja)  Iz BiUinjske Bi strice se nam piše:   Sio)  čae je vladala  pri nas krarjeka iadaatrijalna družba. Imela js tu tovarno, v kateri je delalo mnogo delavcev, še več delavcev pa je delalo  v njenih gozdih    Toda pred dvema letema je vsa tukajšnja posest kranjBke indastrjalne družbe preftla v roke verskega zaklada  n naši de lavci nimajo zdaj nobenega zaslužka    Tovarne ni več. zdaj pa tudi v gozdih ni dela in uaši pridni delate morbjo isktt krnba v daljnih krajib. Indu strijalna dtožba je svojim delavcem prodajala moko, sol in splch vi;, fn vai j • ter druge redi   Človek b: tniulil, da je to ponehalo, ko je eednnji lastn k dotičnih  posestev delavce  odslovil.   Kaj   šel Tod,
eedaoji lastnik prodaja aaoko, otrobo, žeblje in neko železo, iz katerega pa kovači ne morejo nič nare diti. Vereki aaklad ae jem!|e aiei a mat. j na p«iaih pravic, ni vaal aamo domačim delavcem aaalaiek, ampak jemlje aaalaiek tadi domačim trgovce a in obrtnikom. V Bohinja je ie itak dosti in ša preveč prodajalcev otrobov, ni torej treba, da jim neii-merno bogati vereki z »klad odjeda zaslužek. Duhovnikom se i brez tega dobro godi!
— (Celjeko okrajno sodisfie) js zdaj tadi razglasila s nabitkoaa svoje uradne nre, kakor okrožno sodišča v nemškem in v slovenskem jeaikn. Kdaj da je čas za občevanje sodnikov z ljulmi. to ja še vedno aaao v nemškem jeziku naznanjeno Tudi v razpravni sobi je prepoved kaditi sam i nemško napieana. Vidi ee pač, kako težko nekatari go spodjs jednak"*pravnoat izrršaiejo.
— (Celjska bolniška blagajna.) Ni je meada v celi Avstriji bolj saoikerao oskrbovana bolaiške blagajne, kakor je celjska PošljaŠ danar dopoludae, ne najde) notri kričečega Oactisi, ia neko staro človeče ne more ali ne sna prevzeti denaria. Pa štj'š popoladns denar, zopet ni Oecbsa, ima važ nejše posle, kakor je to uradniško mesto, zato najdeš zopet le onega starčka, ki pa ta odslovi, da dtnea ne vidi in zato ne more prevzeti denarja, pridi jutri! Prašamo, ali res ni nikogar, ki bi skrbel, da bi ee ne dogajale take krivice in bi imela blagajna uradnika, ki bi sedel v pisarai in bi plačniki, če že drusega nič nimajo od blagajne, vsaj staosti ia jeze ne prenašali. Kako se godi, če kdo oboli ia za
i t*va predpisani denar (oolnišnino) ali pa če kio nmn', kako se tu postopa pri izplačanju določene svete, govorili bomo jasno, da svet avidi, kako se ta gospodari in kake uradnika ima ta bolniena blagajna. (Domovina)
— (Poročil) se je dne 10. t m. gosp. Fran R oble k, veleposestnik v Žalci z g lč. Ano Zamer, hčerko vrlega narodnjaka gospv Norberte Zaniera iz Št. Pavla v Saviajski ddini. Cistitamol
— (O koroškem deželnem predsednika baronu Sohmidt Zabierovva) pravi sedaj tudi .Vaterland", da v kratkem odstopi.
— (Odstop deželnega poslanca goriškega.) Baron Ri ttar, zastopnik trgovinske in obrtnijske zbornice goriške, ja odložil deželaozboreki mandat; kot razlog je naval zdravstvene ozire.
— (Slovenska šola v Gorioi) .Soča" piše: Ker so raztrcbili italijanski časopisi vest, da je de žalni šolski 8 već nastopil proti goriškemu mesta eksekativm pot, tedaj naj tndi mi povemo, da je vest resnična. Ooa šolska nadzornika gg. Vodopivec in C ilr t sta eksekatorja ; ona imata dobiti stanovanje, najeti potrebno osebje, preskrbeti opravo itd. Liško časopisje ju smeli in grdi, kar pa g jspodoma g t vo ni v ne čas t. Ali nekaj so »abonski časopisi razkrili, kar je vređno, da pribijeno. Povedali eo namreč, da v Gorici ni Italijana, ki bi dal v tak u.tirea prostore, tuli ca jih ima. — Z iaj vedo šol Bke oblasti, pri čem da so — in kakošna agitacija se vrš!. S tem seveda še ni rečeno, d t ne b) mogoče dobiti prostorov, ker v Gorici je velkobliven skih gosicdarja*. Prostorov bo torej iskati Ie pri Sloveacib! — In primerni prostori so tadi na razpolago. B,m i videli, ali ima dež-lm šolski svet rei resno voljo, ali ja vse zopet le — pesek v oči. Ži-pan Venuti je v tej reči tekel na Danaj. Kaj je opravil tam, o tem molče* italijanski viri. V Avstriji je vse mogoče !
— (Italijanski agitator zaprt.) Tržaška po
Vc\\* js B-iprt* t sobiLu mu. Iuj in v Trsta vodjo italijanske kbke, izdajatelja listi .Pensiero", K»rola Martmobča, radi poneverjanja večjih evot. To je torei oni slovci rodoljub, ki je v veliki časti tndt pri Lihih v G rici!
— (Iz Zagreba) se nam poroča: Dne 15. novembra se začne sodna obravnava proti dolgi vrsti prebivalcev obč ine Sječinak, kateri so obtoženi radi umora treh uradnikov. Stvar je našim čitateljem znana. Obravnava utegne biti jako zanimiva. Trajala bo 14 dnij.
* (Kako se goji ruski jezik na Češkem.)
Po raznih Šolah ga učijo v Pragi; na Češki univerzi in na češki politehniki lektor slovanskih jezikov J o s. k o laf; na čeSkoslovanski trgovski akademiji [irofesor dr. Jan Režabek; v mestni višji dekliški učiteljica Dorota Hračkova; v obrtni nadaljevalni šoli Fra nt. Blaže j, uradnik banke Sla vije; v šoli češkega ženskega rokotvorni-škega društva in sicer v I. tečaju EliŠka Kraa-noliorska, predsednica teg« društva, v II. tečaju pa učiteljica Dorota Hračkova; v „Ituskem kružku" učite'j Jaromir Hrub^-, pisatelj; v Miškovi šoli slovanskih jezikov, ki je odsek učiteljskega društva Komenskega, učitelj V. Broj; v svojih privatnih šolah: karo! Štčpanek, pisatelj, in Jan Vuiia, pisatelj in bivši profesor ruskega jezika na češkoslovanski trgovski akademiji. — Po deželi zna ruski skoraj vsak profesor češkega jezika ter pripomaga  vsakemu,  ki hoče  ruski se
nčiti, a knjigo in svetom. — Slovnice ruskega jezika so pisali: Jo s. Dobrovsk? (II. natis 1813); A. J Pachmeyer (IS20); V. Han k a (II. natis 1858); A. Seidl (1868); Dr. Č. ŠsrcI (I. II. III. del 1883—1884); F. O MikeŠ (V. natis 1887); J o a. Kolaf i V. natis 1897); Jan. Vaua (II. natis 1894); Fr. Vymazal (II. natis 1896j. — Berila ruskega jezika so pisali: Fr. L Oelakovsky, Z piaemnictvi ruskeho. 1852, (pa brez naglasa); A. Seidl, Raeka čitanka s prav dly o pfizvaku, 1863; J o s. Kolaf, Desatero bajek J O Krylova, 1868; Druhe* desatero bajek J O. Krylova, 1872 (z naglasom, transkripcijo in nre vodom): F r. Vy-mazal. Kuskv slabik.if 1868, 1889; Češkoruak^ slabikaf 1874; Ruske narodni pohaiky 1833; A. Sichrovskv (na ime akad. drufttva Slavije), Praktičke navedeni ks snadoemu naučeni se rti -sklonu jazyku. 1883 (z naglasom in prevodom) ; Jan Vaiia, Škola ruske konversace, I. 1890, II. 1897 (z nagi.) — Zi dobro berilo služi tudi E. G. Petrovske Babuška (prevod Bibiča Bi/, N*.n-cove 1871, z nagi J in ps Lermontovega Taman 1857 (z nagi. in transkripcijo). — Slovar je sestavil J o s. Rank, namreč Ruskočešky slovni k, 1874. — Da se sluh bolje navadi ruskega govora, igrajo se po zimi gledišue igre v ruskem kružku in v ženskem rokotvorniškem drufttvu v Pragi. — Da se pa tadi nižji slojevi češkega naroda seznanijo s ruskim duhom in življenjem, za to skrbi mnog) prevodov iz ruske književnosti, zadnjega časi pa zlasti O t tova .Ruska knihovna", katere je doslej izšlo 27 zvezkov.
* (Goaka sv. Martina ) Tuli na avstrijskem dvora imajo na dan sv. Martina pri obeda go*ko. Po starodavnem običaju prinese iz Požana posvboa židovska deputacija tri najlepše in nsiokasnejšs gosi v dvorno kuhinjo. Goske so okrašene z avstrijskimi in ogerakimi trakovi. Cisar sprejme potem deputaciji v adijeeoi.
* (Najnovejše delo Leva Tolstega) Ob širna novela, kitaro je ravnokar sjisal v*liki rmki pisatelj, se začenja p-i s^diš^u Mlada lepa ž^tuka je obsojena radi tatvine v Sibirijo. Neki porotnik, katerega ljubica je bila obsojena ženska prej leti, jo spozna, in vest mu ne da prej mira, da gre prostovoljno v pregnanstvo z njo, katero je zavedla njegova zvestoba v nesrečo in prd sod šče.
* (Konec sveta bo bliža!) Tako vsaj je koaštatoval zeani potresni prerok: Rado f Falb. Zemlja b de trčila na komet .Tempel" ter as bode vsled tega razrušila. Ia to se bede zuodilo 13 novembra 1899 Tako je dejal Falb Ker pa tega svojega izreka ni bil sam prav gotov, pr stavil je še, da bodo mesto tega morda videti onoga oso-dnega dne le velikanski utrinki zveid .Leonid", katere imajo skoro isto pot, kakor .Tempe!". Riz vrščene so okoli solaca ter režejo zemeljski tir v to ki, kat?n bode prešla zemlja 13. nov. Ako bi .Tempei' res baš istega dne šel skozi ono točko, potem bi se ć suiil ob zemljo, a to ss ne bi »go dilo; I. 1866 js kom-t ono 'o'ko prestopil calih 8 mesecev prej nego zeanlia. Umrli aitronom O ipolzer je konštatoval, da preide usodao to ko .Tianpal" že maimka 1899. 1
* (700 letnica premoga)   Najdba premoga se postavlja vi. 1197   Čovek bi mislil da so bili liudje tega kuriva veseli. Toda prav narobe je b Is. V severni Nemčiji so začali sicer ttkoj kuriti s pr*-megma, na Angleškem pa je bilo celo v 14 stoletju prepovedano rab ti premog  Izdao js bi zikoo, ki je grczl s smrtjo vsakomur, ki bi kuril s premogom. Zgodovina navaja celo slučaj, dri je bi nekdo radi kršenja tega bedastega zakona v istiui usmrčen. Prepovedan ja bil premog is zdravstvemb oiirov, ker se je splošno trdilo, da js premogov dim smr toaosen  Tudi po tem še, ko je bil zakon odpravijo i, so se ljudje dolgo ca8a ogibali hiš in rodbin, pri katerih so korili premog, ki je sidaj najraz lirjtaejia in najcenajfte kurivo na +a*m »vetu.
* (Kraljica — zdravnica) Pet let že se bavi portugalska kraljic* prav resno in vstrajno z medicino. Napravila je tudi že doktorat, da more sedaj svoje ananje praktično porabljati. Prepotovala je vao Portugalsko, pregledala vee bolarce, zdraviftča ia poredišča, ter se v družbi najodlićnejš-b portu galskih zdravnikov lotila preosnove zdravstveno službe na Portugalskem.
* (Žrtva ljubosumnosti.) .Pester L'oy Iti" bb poro a iz /V>tu;u Szanto : Kmet Miha Takaoo-i z Bakae je imel mlado, lepo žeuo, r«di katere je bil vzpričo njene lahkoži vesti in not 100 iti opravičeno Ij'1 boHumen. Vedel je, da ljubimka žena z nekom, a poznal ni svojega tekmeca, ker sta bila žena ia tekm-r jako previdna. T«kr-roi je ženo često ho > tepel. Ko pa je šil te dni zopet jedenkrat v mtsto, povedalo ma je neko dekle, da pride istega večera k njegovi ženi gotovo /o,.ot. ljubimec. Takaros se je vrnil ter se skril v bližini hiša. Ia res Kmalu po polnoči jb prišel iz hiše mož. Takaros je planil h svojega skrivališča ter ud.r 1 tokmeoa s kolom toli silno po glavi, da ga je tako>i ub I. Potem je htel v bišo t-t začel daviti ženo, češ: .Tvoi Ijnbčak leži mrtev pred hišo, sedaj ubijem še tebe I" Ž-na ]■ I8 zakričala: .Ubil fli — brata!" Takaros je hitel k mrtveca, potem pa je šel klicat onega dekleta. Ko je prišla iz koča, presekal ji je Takaros s sekiro glavo
gggtP" Dalje v prilogi.
9 (K dobroti prisilil!) Nfdavno je bil po-■ltcan pred neko sodišče slovenski velikoŠolec. Tožile po ga različne gospodinje v raznih r krajih, da je stanoval Slovenec več mesecev pri njih, ne da bil plačal novčiča. Kadar pa ju gospodinja že pre-nnjno t.riale, pt.bral je velikošolec \ • j svoj imetek, io je kitalo, lijio in tkatljo za tobak ter — izginil. Tako je delal pav »od. Končno pa so gospo-dinje pogrne tale to žcmjalno taktiko velikoAolca ter ga ovadile. Pred «< diščt m je dejal zatoJenec: „Kaj bi naj bil uiter sferi)I Stanovanja nisem mogel plačati, ker sem ubog, na cesti ne amem bivati, zastonj pa me noče nilu'e pod streho. Torej sem moral ljudi prisiliti k dobrodelnosti I*
* < Hottentotenatottei trottelmutteratten-taiterlattengittervvetterkotterbeutelratte ) Nedavno je imelo dunajsko pisateljsko društvo „Oon-cordia" na čast Marku Tvvainu zabavni večer, ka-teiega se je udeležil tudi humorist sam. Amerikanski humorist je hvalil nemški jezik, češ, da je jako blagoglasen, a da ima jedrio veliko napako. Ako hočeš najti v stavku predikat, vzeti moraš daljnogled v roko ter stopiti ž njim na najvišjo goro, katerih se nahaja mnogo mej subjektom in predikatom. Le na ta način se ti bo posrečilo, naiti ga. Tuko Mark Tvvain. Draždanski lovski list „\Vaidmann" |>a je našel v nemškem jeziku še neko drugo napako, za kar navaja sledeči primer: Pri Hotentotih imajo veliko vrečaric — Deutelratte ; nekatere so zaprte v kletki, imenovani — Kotter. Te kletke so pokrite z lesenim omrežjem — Latten-gitter, katera varuje živali slabega vremena. Take kletke se torej imenujejo nemški: Lattengittervvetter-kotter, a vrečarica, katera je v nji, se zove: Latten-gitterwetterbeutelratte. Nekoč so ujeli ubijalca — Attentiiter, — kateri je umoril Ilotentotkinjo, mat»r dvth bebastih, jecavih otrok : Hottentotenstotter-trottelmutter, zato je naravno, da se imenuje njen
morilec: Hottentotenstottertrottelmutterattentuter. Ubijalca so zaprli v kletko za vrečarice: v Beutel-rattenlattengittervvetterkotter, a hotel je uteči. K sreči pa ga je ujel neki Hotentot, kateri je ves blažen pritiral morilca pred mestnega sodnika. „Ujel sem — „Beutelratte". — „Kakšno?u — „Atten-taterlattengittei wet'erkotterbeutelratte.u — bO katerem „atentaferjuu govoriš?" — „0 Ilottentoten-etottertrottelmutterattentiiter-ju". — A tako; pa sakaj nisi takoj kratko in jasno povedal, da si ujel
„Hottentotenstottertrottelmutterattentaterlattengit-tervvetterkotterbeutelratte?" — ga je pokaral sodnik, s tem pa izustil menda najdaljčo zloženko.
* (Poroka mej levi) V Bostonu se in iz ▼tšila te dni rudna poroka Župnik Genrge Radar je poročil v kletki dveh levov Arturja Stadras»yja a gdčao. Kirkto VVihergovo. Poreka sa je izvršila brez vsakega nemira lavov; ravnatelj menežarije pa jo inel t'stcga dne oaromne dohodke.
* (Opioe — delavci) V južnoafriški lepab-liki TranBvaal uporabljajo v rudnikih tndi opice kakor delavce. Najprve j m pokažejo, kako imajo delo opravljati, in opice delt jo prav tako kakor ljudje. Zjutraj so že zgodaj pri dela, zvečer pa zlezejo na dano znamenje iz rudnikov. Todi v Kini porabijo često opico v velikem števila za različna mehanična dela; služijo jim zlasti pri nabiranju Čaja. Neki šimpanz je znal kuriti ter poklicati kuharja, k* dar je hetel egenj og&sniti V Sierra Leone služijo opice kot nosilke vode ter mlatilke aita.
Davila i
Uredništvu našega lista je poslal: Za dražbo av. Cirila in Metoda: G. Ant. G o si ar v Ptnji 13 kron 3 0 vin., katere je nabral I trgove c g. Pesteršifi na Murtinov večer v čita laici v Ptuji. — Živeli rodoljobni darovalci in darovnike in njih naeledvikil
KnJItevnosti
— .Popotnik" št. 27 ima to le vsebino: Kako je uravnati jezikovne vaje, da pospešujejo bolj pouk v materinščini, nego pa teoretično slov nico. (Matija H«ric) — Stovniška teorija Kernova. (Dr. Bezjak.) — Zgodovina ljutomerske Šole. (M. Šinkovec ) — Slo vat v o. (Novosti ) — Društveni veatnik. — Dopisi in razne vesti. — Natečaj in iaterat.
— „Mladost'. Smotra sa modemu književnost i umjetnost. — Sredi decembra t. I. lačne izhajati na Dunaja (IX Turkenstrases 23. II. 19) revija, ki hoče prinašati izvirne in prevedene leposlovne moderes spise vseh literatur, baviti se v umetniško kritiko, z vsemi vejami fiiozttije in lečati te z vsemi strokami moderne aaanosti. K ■odelovanju so povabljeni vsi mlajši slovanski pi-aatelji, hrvatski, srbski, češki, ruski, poljski in ludi slovenski. Uredništvo ne stavi se t rudnikom ni kakih mej (razen nazadnjaštva) ter hoče v znameniti nHJširše umetniške o.obode delati za napredek literature.
		
	Sloveuoi in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila ln Metoda 1	
	1	
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 13. novembra. V včerajšnji razpravi o pndlogu, naj se ministerstvo obtoži radi jezikovnih uartilb, so govorili po Kussu še grof 1) / ie d u s g y ck i in -r-ruralna govor nika Chiari in dr Herold, potem pa so sledili faktični popravki, pri kateri priliki se je v imeni italijanskih poslancev izrekel dr. 11 o r t i s proti naredham Pacakov predlog, naj se preko obtožbe prestopi na dnevni red, je bil vzprejet z jako neznatno večino 6 glasov, namreč s 177 proti 171 glasom. Desnica je bila propadla, da jej ni prišla na pomoč strančica Stojalo w s keg a. Za obtožbo ni i n i -sterstva je glasovala vsa nemška opozicija, krščanski socijalisti, Italijani, socijalni demokratje in večina nemških klerikalcev. Po izidu glasovanja so se primerili viharni prizoii. Združeni Nemci so Stojalovvskega stranko surovo napadali in jo na najostudnejš i način grdili. Zlasti so se pri tem rdlikovali krščanski socijalisti. Tudi desnica je bila razburjena, in sicer radi izdajstva nemških klerikalcev.
Dunaj 13. novembra. Badenijcva izjava v včerajšnji seji poslanske zbornice je po poročilih listov naredila na slovanske poslance jako slab utis. Pravi se, da se je Bideni s Bvojim govorom postavil na Dipaulijevo, ravno pravnosti sovražno stališče in sam obsodil svoje naredbe. Nemške stranke odklanjajo vsako pogajanje z vlado, češ, da je imil Bjidenijev go vor samo namen, jih kapthirati, da bi ne nasprotovale rešitvi nagodbentga provizorija.
Dunaj 13. novembra. Nemške stranke ne mer*jo udušiti svoje jeze, da je skupina Stojalowsk«ga včeraj glasovala proti predlogu, naj se niinisttrstvo obtoži. Nemci se dogjvar-jajo, da bodo to skupino bojkotirali, in surova druhal krščanskih socijalistov jim grozi z de janskimi žalitvami, vsled česar zapusti ta skupina desedanje svoje sedeže in se preseli na desno stran zboince.
Dunaj 13. novembra. Budgetni odsek je imel danes sejo, v kateri je nadaljeval razpravo o nagodbenem provizoriju. Po končani generalni debati so opozicijonalni poslanci naznanili za specijalno debato več preminjevalnih predlogov, toda odsekov predsednik dr. Kra-marf je izjavil, da specijalne debate sploh ne bo. Rekel je, da ga je Abra h a in o \v i c z opozoril, da je specijalna debata nedopustna, ker obsega ves zakonski načrt samo jeden paragraf, on da zategadelj specijalne debate ne pripusti, pač pa je pripravljen vprašati odsek, hoče li dovoliti, da se še jeden krat otvori generalna debata. Obstrukcijo-nisti so se Kramafu z vso silo upirali, naj se otvori specijalna debata. P i ninski je stavil posredovalni predlog, naj se generalna debata Že jedenkrat začne. Proti temu predlogu se je izrekel dr. Stranskv, a odsek je vzlic temu, toda proti glasom čeških članov odseka sklenil, da se otvori še jedenkrar generalna debata.
Dunaj 13. novembra. Na vseučilišči se je danes primeril krvav pretep mej dijaki. Člani židovskega društva „Kadimah" zbrali so se na vse zgodaj v avli in člane  nemškega liberal nega društva „Fidelitas* pri njih prihodu po zdravili s „PfuiM klici. Mej prepirom, kateri je nastal, prišli so v avlo člani liberalnega društva J ledeno".   Židje so tudi  te napadli in očitaje jim pred parlamentom uprizorjeno demonstracijo, jih psovali s hlapci Schonererja in TVolfs. Iz prepira je nastal ljut boj.  Židje so s pomočjo nemških nacijonalcev po ljutem odporu napadencev te iztisnili iz avle. Mnogo di jakov je bilo ranjenih, več šip in mnogo palic polomljenih.
Dunai 13. novembra. Na tehniki je nabit oklic rektorata, kateri odločno obsoja v četrtek prirejeno demonstracijo nemških dijakov in svari dijake, naj se v svojem lastnem interesu vzdrže tacih priredb.
Dunaj 13. novembra. Listi poročajo, da namerava vlada češkemu de*, zbora v pri-
hodnjem zasedanju predložiti načrt jezikovnega zakona.
Budimpešta   13. novembra. .Pester
Lloyd" prijivlja povod >m B d njevega včerajšnjega govor:- r le nek, v katere n pravi, da )9 občudo ati B dei i;a radi požrtvovalnosti in heroizm*, s katerim se bori proti p/ecej nezrelim MsJtrakc jonistom, ki so zdij poklicali celo dij ke sebi na prmoč. Badeni je s svojim govoreni ustvaril nov teren za pogajanja v svrho porazuml.^iija mej Nemci in C h', in Nemci bi samo svojo pozicjo izboljšal1, Če bi sprejeli njegovi ponudbe. Upliv Nemcev je čtdaje bolj pojemal, odkar so nastopili proti vojnemu zakonu, pri kateri priliki je Jlerbst nosil zvonec in odkar so nasprotovali okupaciji li »sne; a če ne premenč svojegi postopanja, morajo priti povsem ob veljavo.
Atene 10. novembra. V Akrot;riju bili so mej ruskimi, francoskimi in italijanskimi pomorščaki in vojaki krvavi pretepi.
Kristijanija 13. novembra. Dosedanje volitve v parlament so uniji mej Švedsko in Norveško nasprotujoči radikalni stranki zagotovile večino. Stranka ima že zdaj jeden glas nad absolutno večino, a upa, da si pribori še nekaj mandatov.
Narodno-gospodarske stvari.
Predavanje dvornega svetnika dra W Exaerja o pariški svetovni razstavi v letu 1900
(Konec.)
Potem ko je gGSjod d?crni svetnik v tako jasnem, pr« pJeduem govutu karakteri .v ival glavai emoter Pariške razstiva I. 1900, za*el je s pomočjo jake rtzam'dvega nacrta r*tstave njeno sstuvaciio razlagati. N .črt ji k i :» I. da bode cela raz^tuva v urediš j P. r < :a ; po* v rat tavo pelje iz Piace id ia Cmcorde, prevzeti sv Cjempei Elseas, trg prid invalidnim doaum in raestav-u prostor I. 1889. Prc-Btor za razstavo rrei 108 hektarje-, — vidi s*, da razitava ne bode z obe žmstio imponovala — na vsako drživo odpadata tedaj 2 hektarja: nasipi ob S ni eo določeni za Japoaek?, Kino, Brazilijo ia droge države, ki ne pr<dejo v ekupice, tukaj I o I o potem kavarne, restavracije in drage nspreve (gledališča) z orijentaličnim in eksotičnim bliščem nudile otisko« a'cena jako čarobno sliko. Kr pe tiče £e dozdaj razvidne udeležbe Avstriji ca tej svetovni razstavi, je poročevalec prepračan, de. bode rasa d >bk vinu j ki častno zaatopuna, z\> st; v skupinah : stroji, prnmst, notranja hišna oprava. Nameravani ao tadi jako dobr* ^kurine (kolaktnre) razstave n pr vin o roja, žganja-rija. železna industrija. V „Hvilca'em dvoru" bode industrija avotrijsfce svi e posoraott vzbujala od bok'm do gotove svile; na jednak način ee bode rarstavila najbrž todi ndnitrijc plate-n ne. V eknpni izložbi bode n. pr. Tnonct z Dunaja razstavil v dražbi z vsemi tovarnarji uohištva is zakrivljenega Itsi, to indastrijsk) st/oko itd. itd. Vendar pa v Avatriji cd strani razs'avmkov ši ni Čutiti one navdušenoiti za razitavo I. 1900, kakor ss kaže n. pr. v Švici in Ogeiski; v*udar ^ naj sa — to se ne more dovolj dostikrat po« dir.i ti — oni iidelovaltc, ki nima veae'ja kaj razstaviti, raiš ne ndaleži te rezttave, kajti ta razstava b J le naj boljše, najodličnejša na vs^h poij.h v sabi združevala! Naloga bodočih deželnih komisiji kakor tadi trgovskih in obrtniških zbornic pa je: veselje in poirtvovalnoet aa to razstavo vzbujati in to zani manje vsdno živo r hraniti; zs>. muzeje, strokovna šole, srednje šile, ia vsakega posimetnika bode njen npliv velikanski. Vsak posaroeien obiskovalec in cele korporacije si bodo pri obisku v Pariza I. 1900 to pridobile, kar se bode od neizčrpnega b g^itva vsega, ki bode tam nakopičeno, dobiti moglo, kakor nam ta velikansk od sajodl'čnejš b mož francoskih sestavljen program tako jasno, natanko to prepričevalno zagotavlja! Mnogobrojno ohč.nitvo, ki jo lepsmu, več ko nro trajajočemu in zaniisivemu pradi«anju g. d?or. svetoika z največjo pal^vostjo s'edilo, ma je ca konca svojo popolno odobravanje izrafilo.
— C. kr. finančno ravnateljstvo js naznanilo trgovski in obr(m6kt zbornici naslednje: Avstrijsko ogeraki banki ee je na njnno prošnjo w smisla § 22 alioea 9 zakona z dne 9. marca 1897. drž. zak. št. 195, ne krateč ji privelegijalno pravico, dovolilo, da ni r.ičun svojih k ntr »hentov prevzet, po št 2, 3 iu 4 navedene pos Javne do ločbe pripadajoč davek plačuje z predpis »no porabo kolkovnih znamk ia račnaib, ki jih daje 8'ojim kontrahentem.
Razširjeno domačo zdravilo. Vedno vefila po-prafievtinja po ,,M»JI-ovein framuiHkem žganju in soli" dokazujejo u - p*-:' ni upliv te^a zdravila, zlasti koristnega kot. bolesti utefiujofic, dobro znano antii'cvinat ifino maallo. V ateklenioah po i*0 kr. Po postnem povzetji raapoiilja to mazilo lckar A. MOLIi, c. in kr. dvorni založnik na DLJNAJI, Tiulilaubcn 'J. V zalogah po deželi je izm-no zahtevati ; MOLh-uv preparat, zaznamo an z varnostno mamko in pod-1 pisom. 4 (ifl—14)
V&žno oznanilo. V nobenem gospodinjstvu naj bi ne nedostajala izknSena sredstva: Dr. Rosa balzam za želodec in Praška domača mait Dobiva ae v vseh tukajšnjih lekarnah.
Dobro domaće zdravilo. Mej doanafimi zdravili, ki se kot bolečine lajšajoče in hladilno mazilo vporahljajo |>ri prehljajenjih, savzemlje prvo mes'o v lahnratorju Rich-terjeve (lekarne v Pragi izlelano UN1MENT. CAPSICI <''\ir (Vna j-' ti zka: 40 nov* M ajejfVl m l aM Steklenica; vsako steklenico je spoznati jo znanem rndečem sidra.
1'rotl /oImiImiIm In giijllohl lob
Izborno deluje
Melusina ustna ia zobna voda
ntrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz nst. Cena 1 steklenici z raliilnim navodom 50 kr. ajT odlna /ulovil
lekarna M. Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta št. I,
zraven mesarskega mosta. (91—44)
Telefon št. 68 v poljubno porabo.
fitev. is.    Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.sm
Operna preciststTra.. Začetek ob 7. uri V nedeljo, <lue 1 I. novembra I S1»7.
Zadnjikrat v te] sezoni:
Opera v Itirih dejanjih, po noveli l'rospera Merimće a spisala H ftfai hae in I*. Heievj, poeloveail E Oangl, nglaabll • i orgei Biaat, Kapelnik g II Beniiek. ttežiser ^. J. Nolli. Blagajnica se odpre oh ',,7. nri.   Začetek točno ob 7. uri.
Konec pr. »I 111 uro Pri preds'avi sodeluje orkester si. c. in kr. peSpolka St. 27. Prihodnja predstava bo v torek, due l^J. novembra 189 7.
Dz uradnegra lista.
ImvrHllue    »«H   eltHt-Uiitiviie  draibei Jakoba
l: aneha zemljice v Semiču Crelicitacija' dne 16. novembra v M thki.
A-.tr nije O o 1 i a s posestvo v Leacah cenjeno 10.420 gld., .1-.   I {J novembra in 16. decembra v IUdovljici.
.l.»;.ffa Dobre-ta zemljiško v Dra/.goSah, cenj-no »728 gld 4o kr. duj 16. novembra in 15. decembra v 8koQi Loki,
Franca Krašovca zemljićće v Oor. Brezovici, (po-novljeno) aemljiMi vi. 5t-v. ui in 196 v Vrhpolji, Ja-nesa / upa na posestvo v Mihovem, cenjeno 2416 gld., in Franceta U.>renca posestvo v Vel Vodenicah, cenjeno 192 gld., vsa dne  16, novembra   in   16. decembra  v Ko-
•tanjeviet.
Janeza Jakopi ča posesUo t Hribu, cenjeno 3440gld. in 05       , dur  16. novembra  in  21. decembra v Velikih
Laaican.
V aapnUino Frana V.irdjana spal.ijoče p )sest o v ( rnomlju od Karola Gteltarja za 4708 gld. idralbano, cenjen^ I   19 gld.  relietac ja , dan 17. novembra v Črnomlja.
Jerneja Obreae pos st?o v Zabavi, cenjeno 15y»; gld., 1286 gld. in 2t"i gld., Jerneje Kotarja zemljiSče v Mali <i ibi, cenjeno 2890 gld-, Matije Afahkovoa posestvo v Mali Stanki, cenjeno 868^ \i\<\. 11 rj a t v i /a 1.'30 in 50 fild.), m Martina Tomšiča pnsesvo v Jiblanicl, onj. DO650 ^ld., vse itiri dne 17. novembra in 17. decembra v Litiji.
Meteorologično poročilo
Visina nad morjem 30i>'2 m.
1 B 0 X	Čas opa-rovanja	Stanje barometra v mm.	raiura v C	Vetrovi	Nebo	Padavina v mm. v ji arah
12, 13. ■	9. zvečer 7. zjntraj 2. popol.	71 745 0 742*9 ■	—2 G -6 0 54	si. sever si. ssvzhod si. jjzah.	jasno jasno del. jasno	00
Srednja  včerajšnja taraperatnra —3 8»,  sa 8*9' pod r. irJaalom. — Po noči se je opazoval obroč okoli lune.
3^"u.-n.st3sl£3, "borza
dne 13. novembra 1897.
Skupni državni dolg v notah..... 102 gld. 40 kr.
Skupni državni dolg v srebru    .... 102 , 3') „
Avstrijska zlata renta....... 122 „ 00 ,
Avstrijska kronika renta 4% .   .   .   .   , 102 „ 05 „
Ogeraka alata renta 4°/„....... 122 „ 20 ,
Ogerska kronska renta 4°/„..... 99 , iO ,
Avstro-ogerske bančne delnice    .... 955 , — „
Kreditne delnice......... 353 „ 25 „
London vista........... 119 B 75 „
NetnlkJ drž. bankovci za 100 mark ... 58 „ 86 ,
20 mark............ 11 „ 76 ,
20 frankov........... 9 „ 53"/i »
Italijanski bankovci.....*   .   . 46 . 20 B
C. kr. cekini........... 5 . 66
. na
53 .S g %
-3| .s
A "E 13 'S
rs «
9. ■ —
rt ■ 1^
'5 Ljublj
kateri je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glasu v vseb boleznih rillinl in prebavvll, pri protlnu, želodčnem in mehur-nem kataru. Izvrsten je za otroke, prebolele I- in mej nosečnostjo. (14-9)
Najboljša dijeletična in oiiftovalna pijača.
Henrik Mattoni, Giesshlibl Slatina.
prepušča cenjenim p. n. gostom svoj telefon št. 73 v poljubno porabo.
Tam se tadi dobć iz druge roke sledeči listi:
Domovina, Soča, Brivec, Edinost. Mir, Delavec, Flob, Politik, Poster Llojrd, Trleater Zeltung, Weltblatt Siidateler. Post, Wlener Zeitang, Jug-end, Doatiohe (1750—1) Wacht, Peatl Htrlap.
lnieria-grozdje, prekajeni
Renski losos („Lachs")> sveže Banane« „Sprote" in slaniki (,,Pftlinri")j marinirane ribe in kon-
serve a»M
ino ravno sicic «I«a*lo pri
Ant. Stacul-u, z delikatesami.
Prodaja vina.
Imam v kleti okoli IOOO Ii < k t o I i< 10 v iiiiliiriiliic^ft Čriteffa* l'iiilra'r^it lil brloga vinu. Cene nemirnega vina od lb' do 25 kr. ItcTonIVo v sodčkih od 30 do 40 kr. l*ri«1iil iHtcrMki K<*^;n;iI*, žgan iz vina, od 1 gld. do 1 gld. kr. liter. Vse postavljeno na tukajnnji kolodvor. Večje partije vina po dogo veru c^neji. (IB40—6)
A. IVI. Pujman, D i gnano, Istra.
Ces. jsr. avstrijske      državne železnlct.
Izvod iz voznega reda
■wi»lja.-van.eera od *L. oletolora. OiIImmI I m I.|ul»1jHiie jtiž. kol. l'roirn Cea TrbIŠ
Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzenfeste, Ljabno; tez Solathal v Aasse, Solno^rad; čel Klein Baifiiag v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. nri 5 ni. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solno-grad ; tez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 50 rn. dopohidnc osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selz-tbal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osotmi vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljabno; čez Selzthal v Solnograd, Lend Oaatein, Zeli ob jezera. Inom >st, Bregenc, Curih, G^nevo, Pariz; čez Klein-Reilling v Stey, Line, B.ulejevice, Plaenj, Marijine vire, Heb, Francove vnre( Karlove vare, Prago, Lip-sko. Dunaj \ ia Amstetten. — Progfia v Novo nieNto In w Keeevje« Ob 6. uri 15 m zjutraj mešani vlak. — Ob 12. uri 66 m. popoludne mešani vlak. — Ob b\ uri 30 m. zvečer meSani vlak. — Prihod v LJubljano, j. k. Progi Ia I i Im/.i. Ob 5. ari 52 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varOV, Beba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno-grada, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensteste. - Ob 11. uri 20 m. dopolndne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Ganeva, Cunha, Bregenca. Inomosta Zella oh )ezeru, Lend Gasteina, Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4 uri 57 m. popoludne os-.bni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Ce-lovca, Franzensteste, Pontabla — Ob 9, nri H m. zvečer osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca. Pontabla. — l'roi{ii I« Novega iim-nI« iii la Koeev|». Ob b. uri 19 m. zjutraj mešani vlak. — Ob 2. nri 32 m. popoludne mešani vlak. — Ob H. nri 35 m. zvečer raeSani vlak. — OiIImmI Ie I.|iiMjune d. k. v KMinnlk. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. zvečer. — l*rllio«l v l.|nl»lja\no d. k. Ia Kamnika. Ob 6. ari 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 20 m. zvečer. (962—280)
Najzadnja, največja novost!
Fotografični aparat „Strah" (Blitz)
s katerim more vsakdo brez katerih predve dnostij v nekaterih minutah izdelati kompletno gotove fotografije. Lahko, priprosto ravnanje. Lahko umljiv popis se priloži vsakemu a?aratn. Cena koropl. fotogratičnerau aparatu, vStevsi vse kemikalije v elegantni kaseti, M glĆL. 1.90 ► (zaVioj 35 kr. . Večji aparati z objektivom in večjimi pri-tiklin.imi g\(L. 3.—. J<:dina glavna zalo«*: (lt»12—4) M. Rundbakin,  Dunaj, II., Taborztraaae 35.
ani i) dobiva po vseh lekarnah, večjih 6peoerijah viubkih in delikatesnih trgovinah.
iie —"
Vsak
kdor ljubi okusno kavo, laočo zdra-v ostati in si kaj prlh.raniti.
Lepo stanovanje
s St'rimi sobami odda se a 15. ilecemltroiai mi Kongreaneni Ir^u fit. 12, I. nadstropje, v iia|ena. (1729-2)
proti proviziji se vzprejmo za Kranjsko.
Ponudbe so poslati na gospoda A. Killft-a potre-dovalnl zavod v LJubljani. (1741 — 1
Kupujem dobro, neponarejeno
hrušovo moko
(KlatzenUlken)  ia  prosim   za  ponudba  Z vzorci
opremljene. (1706-3)
L. Apold v Celovcu.
Trgovina, i mešanim blagu
(podružnica)
odda se pod  zelo  ugodnimi pogoji.
Naslov pove iz prijaznosti upravniŠtvo „Slov. Naroda". (1718-3)
Na Starem trgu štev. 5
(poleg Glavnega trga) so odda takoj (1619-6)
za prodajalnico in skladišče.
d)
«n
(j rH
>(J)
O
P
Vllll9  €>II §  lil  4*11(11 HV\
Prvikrat v Ljubljani! j Očarujoča
Miss Jflai*y
8veto7nos1avna   mladostna spominska umetnica (chiromantinja)  imenovana živeča uganka devetnajstega stoletja. Njeni čarobni salon je
v hotelu „Pri slonu"
v I. nadstropju, 5t. 33—34.
Vstopnina 50 kr. ,1739>
mašilo časa!
O
C_li
(D
i
8t 11.617.
(1702-3)
Stenografa
nemške komorne stenografije popolnoma veičega, vzprejme dež Ini odbor kranjski za bodoče deželno-zborsko zasedanje. Prednost ima, kdor je zmožen slovenskega jezika. Plača po dogovoru. R^flektanti pošljejo naj svoje prošnju do tiO. novembra t. I. podpisanemu deželnemu odboru.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, 3. novembra 18U7.
w
P. i. slavnemu občinutva uljudno naznanjam, da sem preselil svojo
g hrojačnico H
na Kongresni trg št, 5
poleg Gerberjeve prodajalnico.
Zahvaljevaje se za doaedaj mi iakaaano za-uparijo, He toplo priporoAam /.a uadaljne narocbo iu zagotovljHin solidno in ceno postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem
cfranjo cKraigher
(1728-2)     krojač oblek za gospode.
U H, X"
t5
Jubilejske ustanove.
Podpisana zbornica razpisuje za leto 1807 Oftem c c mm i* I r«n< |>« k Jožefu)* ili n si u* ■i»iv po U."* u ia onemogle obrtnike vo|vo«llne Kranjuike.
Prošnje naj se \pošljejo zbornici ilo «liu-22*. novembra t. I. in priloži naj se jim od župnijskega in obči.i^kena nrada potrjeno dokazilo, da je prositelj kak obrt samostojno (na svojo roko) izvrševal, da zdaj zaradi onemoglosti no more vtf-delati in da je ubog. (1698—2)
V Ljubljani, 2. novembra 1897.
TrgovNku in obrtniška zbornica za Kranjsko.
Tovarna
ovčjevolneno sukno
8
v Brnu
(345—22) je
prva na svetu
ki na zahtevanje razpošilja brezplačno in poštnine prosto vzorce Bvojih pridelkov v damskih lodnih suknih in prodaja blaga na metre. Ker b« ogibljemo blago tako BtraSno poilra&ujof emu pre-kupovanju, kupujejo nafii otijetnalci za najmanj ii'>"/„ ceneje, ker naravnost iz tovarne. Prosimo si naročiti vzorce, da se prepriča.
Tovarna n OTČjcTohieDO intaro Julij VViesner & Co.
Drno, Zollhausulacis 7/106.
ISTaravncat Iz tovarne.
Učenca
kateri ima veselje do trgovine, s primerno šolsko oliko, vzprej me takoj v učenje
Jernej Sbil
(1749-1) t r goreč v Mokronogu.
Isti odda tudi v najem, oziroma na račun
gostilno v Mokronogu.
		rp~o
		
			
> o o	o o o-o		
			
nooooooononnoooooo Prilika za nakup
d.a,rll z=t        ci74.r)—i
«
S o »
Zaradi prenapolnitve skladišča in ker 4Qr 4Qr je sez:ina napredovala se bode oddalo vse *$r
i s
klobuki /a dame,  kožu- ^ ho? lita, Hcliarpcs. ar hice-, u roltovlce,  norma no pe-«0 ■'■'o il<l.
j     Za in pod nakupna ceno.
Z velespoštovanjem
*
Pozornost!
,,Klanjam se gospod stotnik! " „Dobro jntro gospod doktor! No, gospodje, ste-li bili zadovoljni z doposTanimi venci umetnega vrtnarja Korsike ?'* „ Hvala! Popolnoma! Spoznali smo, da prireja res kar najizborneje; naravno, saj ima tudi vso izvrstno urejeno ter najbolj§6 delavce, ki deluejo po dunajski in pariški modi, njegov vrt je vreden, da se upogleda. Korsika je lahko tudi vsem naročilom kos in lahko tekmuje Venci in buketi so tako ukusno prirejeni in tako cenil da Korsiko lahko priporočamo vsakomur. Dober dan. Priporočam se!"
' 1 m °1 rti
m
m roj
r\
m H
loj
Miklavža in Božić.
zimsko blaga
So si da in
Cacao Suchard.
Da se preprečijo dogodiva* se nepo> razumljenja, se čaBtito občinstvo opozarja da tovarna Nucliii iti takozvano ..lomljiv <» *oUolit<Io** ;Bruch-Chocolade) niti ne izdeluje, uiti v trgovino spravlja
aOhoUlđS Sur/tftt'fl't   se za-
jantčeno čiste dobavljajo in, HahoT mnattot le v štanijolu navite s tovar-nii/eo znamko iti podpisom*     (io—46»
I najstarejša posredovalnica stanovanj in slniet>
G-. FLUX
Gospodske ulice št. 6 pri tleh na desni
|)ripurni'ii I ii n«ineAća (1747)
službe iskajoče vsake vrste
(moške In žeuatke) »n inl.itj lu ilnii*o«l. /w kolikor inoiof« tiltro In vejOJtBMi ptistreibo Ne jntuet.
Lepo stanovanje
s 4 sobami itd. v I. nadstropji  hiše št. 34- v Ko lodvorski ulici odda se s I. decembrom ali I fe-b ni varjeni   Priredi ae lahko evfntu valno za 2 stanovanji. — Natančneje pri kamnoseku Vodniku v Kolodvorskih ulicah. (1697—2)
dokazuje nad 1000 izpričeval
l/lmrilONt
Kaiser-jevili
ki gotovo in hitro pomagajo pri kašlju, hripavostl, katarhu Ia zag-rlenostl. Največja specijaliteta Avstrije, Nemčijo in Švice. Zavoj po  10 iu yo novč.
Zaloga pri Mr, Fh. OS. Mardetachlagerju, lekarnarju v LJubljani. (ltitil—3)
Največja izhr
najcenejših in najfinejših
s
*
i *
§
onooonooooooooooon
Kar. Recknagel.
U-3
Največji izbor.   ^ J5
*j£M Skrbno V« %f
n  '  7' /      ^ N
8U90 aizjufeng »
suknenih - in ^laee -rokovic
■ićijSMiljse L i» U a vos i i
(1688-6) P° Prlmerni Cenl Pri
Alojziju Persche
■•■•t «1 Škofijo št. S3.
IVAN KORDIK
(1660— f.)
Ljubljana. Prešernove (Slonove) ulice IO—14,
priporoča svojo veliko zalogo
norimborškega   in galanterijskega blagai Zimskih čevljev, čevljev za telovadbo in gumi čevljev vse velikosti.
Velika izher Jcdllneg-a orodja, illo, nožev in vlilo tadi s kosftenimi in roženimi držali, tudi iz alpake in alpaka-arebra, prianano najbolj! proizvodi.
Za Miklavža: velika izber igrač, "ssa
Prodaja na debelo: Potrebščine za crevljarje, aedlarjo ln tapetarje. Vsakovrstnega blaga za kramarje.
32Zad.iln.© potreTošdine za tra.±ilca.ii.te. ILji" Zunanja naurodlla aei ini<o) tu tod ti o (-/.vi-Mujcjo. "Sfl
Koncesijonirnu po vib. c. kr. ministerBtvu ■ odredbo z dnć 7. maja 189-4, fit. f>;J73.
Severno-nemški
mm
■ '■ ■ .      • : r
■ 'v^aHHaVa?^ Brzoparnllke votnje v Newyork: Iz Bremena ob torkili in Bobot>ib.
Iz Southamptona oalr, Oher-Jbourpa ob bredab iu nedeljah. I2 Oenove oairoma Noapolja
via
Gibraltar
2 -.'1 k rut inesečn*
Bremen - Avstralij
V Adelaido,
Molbourno, (1077—29) Sydnoy. *qajej
Bremen-Iztočna Azija.
V Kino.
v
Japan.
Bremen-Juž. Amerika.
V Montovldoo.
V Bnonoa Al roa.
Lil]«. I dnoy. I
v Newyork H
7^8 dni J. H
j Najbolj ša iu najcenejša 3 potovalna prilika.
Generalno ravnateljstvo v Ljubljani:
Samo v liitopiitštloimicl
Frana Kaiser-ja\
v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 6
ki je bila ustanovljena 1. 1857 in pretnovana na raa-nih razbtavah, si morete dati izgotoviti po želji
dobro puško.
Kot posebnost:  Ekspres - puške,
zajamčene za atrel ln dobroet.
,^"1 Istotam se dobć tudi revolverji in Flobert-pneke, kakor tudi
vse strelivo m lovske potrebićlne. (1828—»18) 0Or~ Tndi popravljanja se Izvršujejo dobro ln po coni.
Zaloga pušk domačega izdelka, Glavni zastop za Pieper-puške.
mt %<7-
:i iiirljenje v Londonu.
**S^'!U&r rilljola z. Av.trljo: Filijala I. Ogor.ko:
Dunaj, L, Giselastrasse i Pešta, JFranz -Josefsplatr
fit. 1, v hiši društva. 6t. 5 in G, v hiši društva.
Društvena aktiva dne 31. decembra 1*96..........kron 157,805.340*—
Letni dohodki na premijah in obrestih dne 81. decembra 1H9«   .   .      , 28,U70.916-— Izplačitve zavanivalnin  in rent in zakupnin itd. za obstanka društva (1848)   ,................... 339,497.900-—
Moj letom 189ii jo društvo izpostavilo 8G.r)4 polic z glavnico ... „ 80.577-950' ■ Prospekta in tarife,  na podlagi  katerih  izdaja  družba police, kakor tudi obrazce jja
predloge, daje br»;:plačno
glavna agentura v Ljubljani, vila nasproti »Narodnemu domu"
pri C3-Trid.or^.-o- Zescliko-tu.      (i4>;:i-i >
03436594
83
Prvu tržit* I* a tovarna
za asfaltne izdelke in pokrivanja Panfiill & Comp.
prevzemlje   pokrivanja  z  leBnim cementom, pokrivanja z asfaltno strešno lepko, dobav ljanje i so lirski h plošč   strešne lepke. leanega cementa in asfaltnih izdelkov.   (IM 10)
t t
3folandska - ameriška črta.
% I
Pai u ki vozijo |to Ikra t ilo L'ki-at na t<»<lt»n ;<
iz Rotterdama v New-York. §
Pisarna za kajute: ^
l>mi>i|, I., Kolowratrlna; 9. £
ravJM m ine-lkr«': Dunaj, IV.. Weyringerg. 7 A. *
I. kaj uta: '
mark 290—400*) 0
Od 1. aprila (Jo 31. oktobra „   1. novembra do 31. marca .     „     230 -320 II. kaiuta:
Od 1. avgustu do 15. oktobra......mark 200
n   16. oktobra do 31. julija....... ,, 180
*) Po legi in velikosti kajute in po hitrosti in eleganci parnika. (1501 — 7) £
Najboljše črnilo sveta!
K dor boca ohraniti svoje obutalo lepo j n\ vi lo in irpeino, naj kupuje I«*
Fernolendt-ovo
črnilo za čevlje,
za »votlo oImiIhIo le
Femolendt-crčme za naravno usnje.
Dobiva ae povaod.
Češ. kralj. pr. tovarna
ustanovljena 1  rattS 18W na Dunaji. Tovarniška zaloga
Dunaj, I., Schulerstrasse 21.
Zaradi mnogih ponaredb brez vr o-za crnilo.       sti naj se pazi natančno na moje ime
(12-20-13) St. Fcrnolendt.
Zaloga pri gosp. Vlkt. Sohlffer-ju v LJubljani.
Nwl prodaj je
siružnica (Drehbank)
in itriiinraka oroiljc*, kakor tndi Nko-
l»<-lniU (za oblati) (1736-2)
na Dunajski cesti, delavske hiše št. 3.
Staro preskufieno dijet. koBm. srediti o inairazauje) za oja-fenje in « krej č»nje kit in roiftic
človeškega telesa.
Kwizdov fluid
^E^iM znamka kača (fluid za turiste)
Vporabljajo ga z uspehom tari* t i, kolesarji in je'.deci za ojačenje in okrepćanje po vecj h turah.
Cena 1 , stekl. 1 gld. av. ▼., »taki.
gld. — 60 av. v.
Pristen se dobi v vseh lekarnah.
Glavna zaoga okrožna lekarna v Korneuburgu
iiy.ii
pri Dunaju.
0 (11)
Ogersko-lirvatsko delniško pomorsko (Ho)  parobrodno društvo v Reki. 4s)
Preko Reke
najkrajša in najvarnejša, mej otoki se vijoca vozna crta (elegantni, z največjim komfortora opremljeni, električno razsvetljeni parniki) '^*T
^ / Redne vožnje:
V.
V noči od sobote na   nedeljo hitri
parnih v Zadet Spijet-
Oruča, Oravosa (Ragu-sa -Castelnuovo-Kotor. V ponedeljek ob 10. uri zvečer postni  parniki v Zadar-Spljet-^        ^       Metkovič.   V torek ob pol 11. uri ^r* dopolnilne hitri parniki v Zader, Spijet
f r Oravosa (.Rngusa'  in Kotor. V četrtek
<e^ J ob pol  10. uri  zvečer postni  parniki v
r ,s Zader. Šibenik, T ran. Spljot, na otoke Brač, Lešina, Vis, Krč, dalje v Dubrovnik do Kotora. V petek ob pol II. uri dopoludne hitri parniki Zader, Spijet in Oravosa iRagnaa . V petek ob 1. uri popoludne poštni parniki v Lošinj, Selve, Zader, Šibenik, Trau, Castelvccchio in Spijet. Vsako nedeljo ob 7. uri zjutraj  iz.et Reka-Opatija-Losinj in nazaj.
proila|al ae hode nrpoNrbau na prostovoljni <lm/l»l
dne 18. novembra 1.1.
pri 'i umi ob 9. nri dopolndne v občinah Kovor in Ij|iiI»iio na Gorcnjnkf rn in sicer celi deli aknpaj.
Vfč o trm se   zve v Kovorji  pri Devovlh.
Kupci n;i) ne na dan prodaje zbero V Sveti-cevi gostilni • Kovorji. (1621—2)
I {l09) Ljudevit Borovnik
(44)
m
0
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
■e priporoča v izdelovanje vrnit o vratni h pn&ek
za lovce in strelce po najnovej&ih sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi prouVluj»- stare samokresnice, vz prejem a vsakovrstna poprMvtlM in jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr proskuBevalnici in od mene preskusene. — Ilnatrovani cor.lki zastonj.
■noex»oaaa»eiaaaaag>«iaoieaejiaeia)aaa)#B)S
Pristno Brnsko sukno
zn Jescit ln zimo f *fJ9.
Kupon IIUhi dolu. aw pii|ioliin moMko
obleko (Niikiija, lilm'-r  Iu lelovjalat)
NlMIie NHIllO
a i> v
nI. 4.HO U ilobr« Ki. H.— Is bol|Ae Rl. 7.7* Ia Ha« ||, ».— lxflii<*iA« Kl> i« so it. u»|llu. IIIh^o r.i% zlniNke MUkit|«*, IovnIco Niikuo, l<»il*'U. ur«'ln'i*ino /it Mi'oijc ln lilnc« v najlepši i/beti, tlmiiMko Hiikuo in vse drago vrste sukna razpošilja po tovarniških cenah kot reelna in Bolidua najboljše znana zaloga tovarne za sukno
££&egel-&QS^ofp Brao.
Vzorci brezplačno In poitnlne prosto. Jamdl ao za poslljatev po vzorou. ('272-40) 1 |Ollaoaal| naročati blago uaravnont pri gornji firmi  v k rui ti   to t artie,  so precejšnje.
Jedna  najznamenitejših tovarn za  cleUiiM-teliniko išče proti ♦
i
Jedna najznamenitejših tovarn za «»1 oU 1t «»li n iK<» iftče proti
gotovi plači in proviziji (17'25—3)
spretnega inženeria katerekoli stroke
v kakem mesto na Kranjskem, v Trstu ali v Reki za akvizicijo električnih raz-svecljevulnih in rnoč prenosilnih naprav v tem okrožji.
Ponndbe  naj  se  pošiljajo  z  navedbo   starosti,   poklica in  referenc  pod: , Eleotrotechnik" anondni ekspedloiji H. Bchalek na Dunaji.
♦ ♦ ♦
e* ♦
♦4»eee»e»»e»eeeeee»aeaa»ea»*«
Na Najvišje povelje Njega JjJ^jfr c. in lsr. apcst- Veličarstva.
XIX. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobtotvorne namene avstro ogerake države.
Ta denarna loterija — jedina v Avstriji zakonito dovoljena — ima 7278 dobitkov v gotovem denarji v aknpnem znesku 341.<>84 kron.
Glavni dobitek s
100.000
kron.
Za izplačanje dobitkov jamči,o c. kr. loterijski dohodki.
Žrebanje bode nepreklicno dne 16. decembra 1897.
Srečka prelja, 2 grl<d.. a. tt.
Srečke se dobivajo pri oddelku za drž. Icterije na Dunaji, I., Riemer-gasHe 7, v loto-kolekturah, taba£nih trafikah, pri davčnih poStmh, brzojavnih in železniških aradih. v menjalnicah itd.; načrte igranja dobe* knpci srečk brezplačno.        Srečke ae poštnine prosto razpošiljajo.
Od c. kr. ravnateljstva loterijskih dohodkov.
(1485-4) Oddelek državnih loterij.
3vC*)
Gostilna ,pri ribču'.
P. n. slavnemu občinstvu v Ljubljani iu na deželi uljudno priporočam bvojo dobro znano
gostilno ,jri rita', Dolenjska cesta mi i
kjer točim dobra dolenjska, latrljanska in dalmatinjeka vina, pristen dolenjski cviček in vsak dan Bveže Relning-hausovo pivo.
Postrežem tudi z ukusnimi ajorklmi in mrzlimi Jedili.
Z vsem spoštovanjem
Alojzij Rasberger
l 17: d—2) ;;ohI il »-.
*^f30)O«!K^vX>WOWO00O(K^^
VŠgr V orijent!
Velika cenena posebna vožnja v februvariju 1898.
Vsa podrobnejša razjasnila daje radovoljno
dr. Jos. Evg. Russel     QW-i)    Russel & Comp.
Budapeita, Erzsebet korut 52 sz. Dunaj, I. Franz-Joaefa Qual 5.
Pravi trpotcev sok je jedino oni, kateri se pripravlja v lekarni k Zrinjskemu, H. B r o d j o v i n , Zagreb, Z r i n j s k i trg štev. 2 0.
Trpotcev sok nepresežno delnje pri vseh prehla-jenjih d u Snih organov, ter je najboljše sredstvo za prani  katar,  k a S e I j ,   prsobol,   h r i p a v o s t  in   v ra t o bo 1.
T _ J :   _ _ .. i___:   l .t.ll___*____i___:i_____: i. .__:«__
i s ii i    k i i   i i ,   n a h t- i j ,    i' i s o o ij i ,    ii i i (i it \ i» ^ i    i ii vruiunui.
udi zastarani kašelj se s tem zdravilom v najkrajšem h s n da odpraviti; bolniki dobijo tek za jelo, lahko pijo in  na  ta  način   hitro okrevajo. — Izmed mnogih
:i li i ;i I    h n rt m i n i n m   snmn   o n n •
D T
e
s _
zah/al spominjam samo ono
, Velccenjeni gospod lekarnik! Pošljite mi fie tri steklenice Vaaega izvrstno delujočega trpotčevega soka; potrebujem jih za moje poznan c e.   Jaz sem od dveh steklenic od neznosnega kaAlja popolnoma ozdravel. Hvala Vam! Priporočil bodem ta zdravilni b o k vsem praobolnim.   S spoštovanjem — Rudolf A u s i m. Na Dunaji, 2 0. marca 189 7." Pazi naj  se  to raj , da je na vsaki steklenici varstvena znamka, t. j. slika bana Nikole ZrinJBkega, kajti samo  oni je  pravi   trpotcev  sok,   kateri to varstveno znamko  nosi.   —   ('ena   steklenici   s  točnim   opisom je 75 k r. — Razpošilja se vsaki dan s posto na vsa m u k t a , in b i r, o r proti  predplačila (priračnnavfii 2 0 kr. za zametek)  ali   pa  no  postnem povzetju.  —  Ceniki rasno-vrstnih domačih preskufienih zdravil razpošiljajo se na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg 6tev- 20.
(1360-7)
L. Luser-jev obliž za turiste.
i :<i ' u ne
v Ickar nah.
Izkušeno sredstvo v^
proti /^V> A
>.ulj«-m mi pod- >VTAy plutih, petah m  j/L^ \>N/ V.diko dnipiin trdim /i£8r <*X Pr"5,,tt,Iim
y "V* tf»*Jr     pisem  jo na ^*yr       ogled v
^ shm razpnžiljalniri:
^►•v^ L* Schwenk-a lekarna
^ f>*/^'MH-'M Bleidllng-DunaJ.
j        *    Pristen nanio, ( e imata navod in
riih.; iiui kože.
A    N.) ^                  *• udu u milili/, \ v ■aaasemea aaa»vw*a »aa
^*\V ol»li>. varstveno znamko in podpia,
^ ^« j*' tn aravehi toroj naj sv> pazi
\>cf m zavrne vco manj vredno poii&redle
i iiolcii v I.Jubl |»ul : J.
Mayr, Mardetschlager. U. pl.'i'rnk «*ii'.zy. G.Piceoli,L. (•J reče I; v Kuilolfovein S. pl. BladOViO, F. I laika ; v Haiuiilku J Močnik; v Oluvfl A. Eggur, W. I'hiirmwald, J. Birnba-chor; v llre«Kli A. Aich-inser; v Tricu (na Koroškem) C. Mcnner; v B«'I)taUu F. Soholz, J. M. Stadh-r ; V Ciurlrl G.
B. Pontoni; v WoITh-Im-iusi A. Llutb ; v Krulili K. Šavnik; v Ilad-ix«n»i C. E. Andrion; v Iliriji Josip VVnrto; v Ku<love|lci A. boblea; v C'«»l»i K.JSe : i «'■-n«iiii ;■ i : 1''. llaika.
a
■
M
Izdelovalec parketov
izurjen v trdih in furniranih, tndi ve4£ ravnanja s stroji, se vzprejms in dobi trajno delo. — Po-
nndbe upravništvu „Slov. Naroda". (1723-3)
Ozdravljen
po
eiekro-volta križcu.
Ne besede — dejanja dokazujejo.
Mesto vedno novih hvalisanj, priobčujem kot tehten dokaz .nedoaežnega učinka mojega elektro-volta križca vedno vnovič dohajajoča prostovoljna spričevala po elektro-volta križu ozdravljenih.
Moj elektro-volta križec je sedaj tako sestavljen, d* glede električnega toka ln magnetične moči daleč proteza vee dosedanje; dokaže ae lahko, da ima 0 78 volt elektrike.
Moj elektro-volta križec ni tajno aredatvo. marveč teži na znanost lih in flzlkalićnlh postavah ter je električen stebrič, ki Je vsakomur na porabo.
iN> mlaje nje in podaljšanje življenja
dosežeš, ako nasla slavni elektro-volta križec.
Pri osebah, ki vedno nosijo tak križec, delujeta kri in živčni sist m povsem normalno in čutni* e se pooštre; posledica temu je, tla s« izborno počutiš, da se ti telesna in duševna moč okrepi ter zadobiš zdravo in srečno stanje, vsled česar se ti itak ta največ Ijudlj prekratko življenje podaljša.
Vsem šibkim ljudem ni možno dovelj svetovati, naj nosijo tak Volta križec vedno; križeo krepi živce, prenavlja kri in je na vsem svetu priznano brez-primerno najboljše sredstvo zh sledeče bolezni: putlko in revmatliem, nevralgljo, za slabe živce, ako človek na more spati, ako ima mrzle roke in noge, za hipohondrijo, bledioo, naduho, otrplost, krče, za poneanaženje postelje, za kožne bolezni, hemoroide, za želodčne bolezni, hrlpo, kašelj, gluhost in šumenje po ušesih, za zobobol ln glavobol itd.
Neproatovoljen gubit ek žlvljenske moči, molka slabost ali Impotenoa ae ozdravijo, ako nosi človek vedno voltaičnl križeo.
UST Ženske, dekleta KL.J ™K.h, tS&
ker jim skoraj vedno slajSa bolečine, jih ovaiuje s svojim električnim tokom slabh posledic. katere so že v mladih dneh zamorile marsikatero l>-po bitje.
Prosim Se jedenkrat brž ko mogoče vposlati 2 volta-križca. Zelo zadovoljna sem, nimam več nemirnih noči.
Dunaj I , VVildpritmarkt, št. 3, „Rudeči jež".
Regina Rick.
Kot očividec sem se prepričal o učinku, kojega je imel v kratkem času Vas volta-križec ter prosim, pošljite mi obratno jednega.
Dunaj XIX., Dobling, Billrothstrasse f).r).
Franc Steiger.
Poslana 2 križca sem prejel in opažam, da so moje bolečine precej odnehale. Dosedaj mi ni mogel pomoči nikak zdravnik in hvalim Boga in Vas, da ju bolje.
Mlazow pri Kolnicu, (Češka).
Fracc Janousek, graščinski vrtnar.
Pred štirimi tedni doposlani mi volta-križec je imel UBpeh ; prosim pošljite mi še dva volta-križca.
Treconj, 24. julija I8it7.
Wencel Linha, Sol. ravnatelj
Hvalepolnega srca poprimam za pero, da se Vam prav srčno zahvalim ter prosim Vsemogočnega za Vaše zdravje, srečo in dolgo življenje. Voltaični križec sem sprejela 1F>. junija in želim, da si vsi trpeči nabavijo litega, da ozdravijo.
Brno, 18 julija 1897.   Sestra Rozalija Th Czernj.
Poslani mi voltaični križec nosim že nekaj časa in sem z uspehom prav zadovolina. Posebno proti kongestijam je služil prav dobro in se sploh nosi prav prijetno ter tudi znatno pospešuje kroženje krvi.
ćrcovcl (Bukovina), 17. jul. 1897. Bernh. Bohs, uradnik.
Za VaS volta-križec i/.rekani Vam naj boli An zahvalo. Učinek jako dober. Pošljite mi Se jeden volta-križec, ker so je obneslo.
Schmalzgruben, (Češko). Karol Rick.
CVnn Uoimiclii f MO kr.
Ako as pošlje %i ix(t»di v pisemskih znamkah) ponijem trunko in carine prosto. Pri povzetju SOfkr. vee. Razpošilja: U "48,
LEOP. EPSTEIN, kemik, Draždane — A. 16.
Nič več
Nič več
Jedino
zakonom zavarovano
najboli&e je U713 — D
ztav. spiralno hlačno držalo
vedno prilegujoče se, udobno, nobenega potu, nobenega gumba, nič pritiska, nobene zadržane sape. Cena 75 kr. v pisemskih znamkah, 3 komadi 1 gld. 80 kr. proti povzetju ali vpofti-ljatvi denarja v naprej. — Razpošilja:
llnliH Jclllnclt, lltiiiH). II *.
Erzherzog-Karlplatz 14. — Zastopniki se iščejo povsod.
PjgT OcL lota. 1B68. se
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki je izkušeno na klinikah in od mnogih praktičnih zdravnikov, ne le v Avstro-Ogerski, nego tudi v Nemčiji, Rusiji, balkanskih državah, Švici itd. proti poltnlin boleanlin, zlasti proti
vsake vrste spuščaj em
uporablja z najboljšim uspehom. Učinek Bergerjevega kotra-novega mila kot higijeničnega sredstva za odstranjenje luskinic na glavi in v bradi, za čiščenje in desinfek-cijo polti je takisto aplošno priznan. Iler-Igerjt'vo kotranovo milo ima v sebi in odstotkov leanegn botrama in se razlikuje bistveno od vseh drugih kotrano-vih mil, ki se nahajajo v trgovini. Da se pride Mi«-pnri }om v okom, zaht«v>*j izrecno H«*ric«*ro kotranovo milo. in pazi na zraven natisnjeno varstveno znamko. Pri neozdravljivih p«>lt-nili Itolecnlb se na mesto kotranovega mila z uspehom uporablja
Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo.
Kot blutj« kotranovo milo za odpravljanje
itrBiiagc m polti.
proti spuščajem na polti in glavi pri otrocih, kakor tudi kot nenadkriljeno kosraetično milo km nuilvnuje in kopan |e «h VMi«h«lnn|o rabo služi
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo,
v katerem je 36 odst. glicerina in ki je fino parfumovano. Cena komadu vsake vrste z navodiom o uporabi 35 krajo.
Od drugih lt*Tger|evlh medicinsko - kotnue* llenili mil zaslužijo, da na nje posebno opozarjamo: Hensoe>uillo za fino polt; boraksovo milo za prišče ; kttrbolNbo milo za uglajenje polti pri pikah vsled koz in kot razknžujoča mila: Hergerjevo amrekovo - Iflav »to nallo km uuili **••!«* in to I leto, llericerjevo inllo Za necno otročjo dobo kr.); ft-htjrolovo milo proti rudečici obraza; milo sta pege v obrazu jako učinkujoče; taniuHko milo za potne noge in proti izpadanju las; sobno mil«, najboljše sredstvo za čiščenje zob. (iledi- vseh drugih Bergerjetlh mil se najde vse potrebno v navodilu o uporabi. Zahtevajte vedno B**rjr«*rje v« mila, ker je mnogo ničvrednih imitacij. (407 —17)
Prodaja se v Ljubljani v lekarnah gg. V. Mavr, (1. Piicoli, J. Svelo da in U. pl. Trnk6c£y-ja, dalje skoro v vseh lekarnah na Kranjskem.
Nagrobne vence (
v največji izberi in
po najnižjih cenah
trakove k vencem
z ali brez napisov
v vseh barvah
(98—8G
priporoča
Karol Recknagel.
Na prodaj ja
lepo posestvo
v prijaznem kraju blizu Ljubljane, pripravno za vsako trgovino ali gostilno.
Istoram proda se tudi skoro nov kozolec (d-pler) 8 6 štanti   Kupni pogoji jako ugodni.
Ponudb« pod „posestvo* na upravništvo »Slovenskega Naroda*. (1714—3)
Vrt se odda v zakup.
Za čas od dne 25. Januvarlja 1898 naprej se odda v zakup vrt, kateri se nahaja v varni legi in skorja sredi mesta pri hi&i v LJubljani, Gradiids It. 16.
Vrt je prostran, ima površine za Sest vrst gredic, dalje dva zidana, s steklom krita gredičnjaka zidan cve-tličnjak in pa zidan rastlinjak, katera oba mejita na v sredi med njima se nahajajoča stanovanje za vrtnarja, obstoječe iz pritlične sobe in kuhinje, iz pristrešne sobe in pa is podzemeljske kleti, namenjene za shrambo.
V slednji se nahajata dva ognjišča za cvetličnjak oziroma za rastlinjak. V rečenem vrtu se izvršuje vže dolgo vrsto let umetno in trgovinsko vrtnarstvo.
Zakupne ponudbe izročajo ne naj lastniku Dr. Franu Munda, odvetnika v LJubljani. (1183-28)
krah!
N>w-Jork in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vbo svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih močij. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne £ld. 660, in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s pristno
angleško k litijo; 6 komadov amer. patent srebrnih vilic iz jednega
komada;
6 komadov amer. patent-srebrn li jedilnih žlic; 12 komndov amer. patent-srebrnih kavnih žlic; 1 komad  amer. patent - srebrna zajemal niča za j »ho;
1 komad amer. patent - »rebrna zajemalnira za mleko;
2 komada amer. patent-srebrnih kopic zajajra; 6 komadov angleških Viktoria-raftic za podklado; 2 komada efektnih namiznih svečnikov; 1 komad cedilnik za čaj; 1 komad najfinejša sinalniea za sladkor.
44 komadov vkupe samo siri. (1*60.
Vseh teh 44 predmetov je poprej stalo gld. 40'— ter je je. moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 6*60. Američansko patent - Brebro je ven in ven bela kovina, ki obdrži bojo srebra 2f> let, za kar se garantnje. V najboljši dokaz, da da le-ta inserat ne temelji na
nikakšni slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago pov^eč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikedor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot preliniNiia
^ božična in novoletna darila ^£5
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se |«>tlliio I« v (1G11— 3)
A. HIRS< HDERO-a
glavni agenturi zjedlnjenih ameriških tovarn patent-srebrs na iMinaji, 11., Remnraiidtstr. 19/8. — Telefon št. 71U
Pošilja se v provincijo proti povzetju ali če se
znesek naprej vpošlje. ^E^^ Čistilni prašek za njo 10 kr. ^  «A i~
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko * ^
(zdrava kovina). *^ *> v\
Izvleček lz pohvalnih pisem:
Trst. — Ker sem z blagom jako zadovoljen, Vas prosim, da pošljete povsem jednako garnituro 41 komadov amer. patentno srebrne jedilne oprave mojemu svaku Pietru Dussichn v Zader, Dalmacija. Karla do Lin za.
Kalocza — S prvo pošiljatvijo sem povsem zadovoljen, prosim še za jedno garnituro.
Ivan Majaro£y, kanonik. Ljubljana. — S pošiljatvijo jako zadovoljen. Oton L..rtu-:h. c. in kr. stotnik v 87, peš-polku.
Krakovo, Stradoni št. 2
eksportna hiša za ure, razpošiljalna trgovi w!*m vjna  vsakovrstnih predmetov, tvornica kina-srebrnega blaga s Čudovito nizkimi cenami.
Na zabtoranje pošljem vsakomur svoj najnovejši veliki ilu-etrovani ccnilr.il: brezplačno in poštnine prosto.
Nekatere cene moje tovarne: (1654—6)
1 niklasta rcmont"arna žopua ura na sidro.......... gld. 1*80,
1 niklasta romontoarka, dobro idoča Jassy...........„ 2f)0.
1 srebrna romontoarka, dobra kvaliteta..........,   .     „   4"50.
1 Brebrna reinoutoarka, na pol zakrita, jaiiiftcnit........ 5' — .
1 srebrna reinoutoarka, dvojno zakrita, močna, dobro idoča, od gld. fvfiO do gld. G"—. 1 srebrna romontoarka nn sidro«  dvojno zakrita, 3 srebrni pokrovi,
bogato gravirana, tlobro idoča............. gld. 6 7f>.
1 pristna srebrna verižici, čedno delo...........,     _ l*8B,
1 zlat 14karatni prstan z briljantom ali Mix-kamenom...... a 8A0,
1 prstan iz no tega zlata s poljubnim kamenom.........„ 1*50.
2 velika kina srebrna svetilnika, prav kakor srebrna, jako trpežna, gra-
virana ali guilloširana, pitr.............. „   3'—.
6 kina-sn b nib kuvinih žličic, prav kakor srebrne, jako trpežne. . . , 2'—. ti Brebruih kavinih žličic, liilotno srebro, puneirane od c. kr. urada .   .     „ 7*60.
sezoni
priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov, revolverjev itd. in vseh pripa-dajoćih rekvizitov; posebno opozarjam na
Novo!
»trocevne puške'
Novo!
kater« izdelujem samo jaz in katere se radi svoje lahkote in priroftnosti vsakemu najbolje priporočajo.
Ker sem na Kranjskem jedini puškar, ki se peča samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila, ter izvršujem tudi v svojo Btroko spadajoče naročbo in poprava točno, soliduo in najceneje.
Z vclespoštovanjom (1208—14)
Fran S^včik
pii^KiLt- v I    nl>I jami, ^idovnlie ulice.
X nj fini č «3 ii o cista
španska in portugalska desertna vina
in
pristen francoski Cognac
znamka Cnrle FrorrH se dobiva pri (1614—4)
T. Hlau.ex-ju, grla,T7-ria. prodaja.
1  Prevzetje gostilne pred Igriščem štev. 1.
Spoštovanemu občinstvu nljudno nnznanjam, da sem prevzel znano
gostilno pred Igriščem štev. 1
/*♦%   &JI r.» t? t I ■ -, i L«       kis &JSJ       *n« i iUUUIII       t-S* K UP & ■        ■ &
kjer  bodem  točil  dobra vina,  vedno   sveže   pivo  ter postreaal vedno z \§*
srorkinil in mrzlimi Jedili po zraeini ceni. $M
Za obilen obisk se priporočam Jakob  milili [$3
gostilničar. tjfefl
H (1780- 2)
Največja zaloga VHakovistnih ur in ragoceuoHti in srebrnega namiznega orodja Trgovina z biciklji m šivalnimi stroji in muzikalntmi avtomati Dovoljujem si slavnemu občinstva naznanit1, da seru z dnem
11, septembrom na sv. Petra cesti v novi Mayerjevi
pri frančiškanski cerkvi <i4<.5-n>
veliko novo prodajalnico otvoril
in trdi prodajalna na Mestnem trgu nasproti rotovža ostane.
Zahvaljujem   se! za (bilni dosedajni 1 obisk in se še zanapr^j priporočam  in va-/ bim, ker bodem zamognl Se  bolj poetreči ,    in to po najnižjih tovarniških cenah.
urar v Ljubljani nasproti frančiškanske cerkve.
KJS" Za vsa popravila Jamčim! Ceniki tudi po poeti zastonj. ""S-Jl
(1738-
% dnom 1. jaiiuiarja iHf»**. 1« ntopi v veljavo
zakon z dne 25. oktol ra 1890, drž. znk. štev. 220, o dlrelat-■ illi |Mkr*omiliiili dtivUlIt. glasom kiterega je plačevati tudi otl ohrcNtl liimiilnili vloge pri hod ninski davek (Itciitciiatcucr) z fVt'/ee
Hranilnice imajo dolžnost, da odtegnejo ta davek od obresti pri izplačevanju, Če se pa obresti ne vzdignejo, da ga odbijejo pri poluletnem pripisovanju k glavnici, iu da ga odvedejo davčnemu uradu.
Vsakemu, ki ima pri hranilnici n. pr. glavnico 100 gld. naloženo, in je dobival od nje doslej na obrestih
na leto.................. 4 gld. — kr.
se mora toraj odtegniti na prihodninskem davku   —    n   00 „
tako da bi prejel le.........."   !     3 gld. 91 kr.
Ce bo pa ukazano, plačevati od prihodninskega davka tudi deželne in ob'inske naklade, ostalo bi vložitelja od 4% obresti samo približno 8 gld. 90 kr.
Z czirom na to je društvo kranjske hranilnice, da b« ujed-novi poslovanje, sklenilo prevzeti v muhionlače* »nje lirllioiliiiimki davek, in nanj morda pripadajoče občinske in deželne doklade, zato pa ohrestito mero za hranilne vloge
ofl 1. jannvarja 1898.1. naprej na 3 90%
znižati.
Vložitelj bode toraj dobival ravno isti znesek na obrestih, kateri bi mu ostajal, če bi bile obresti kakor doslej odmerjene a 4°/0, a bi moral sam od njih plačevati prihodninski davek z do kladam i vred.
Vodstvo kranjske hranilnice.
Ljubljana, 30. marca 1897.
Pisarna Julija Schillinger-ja
poprej na Marije Terezije cesti št. 1, Je sedaj (i746>
v Schreyerjevem palais št. 1,1. nadstr.
Francovo nabrežje št. 1, I. nadstropje.
Št b7.714.
(1714—2)
Za tekofe leto podeliti je pri podpisanem magislritu nastopne u da no ve:
1.) Jan. HeriMiriliial-Jevo     v znesku...... 95 gld. 05 kr.
2 ) J«». Jak. Nehllling-ovo „      „ ...... H6    „   10 „
3.) Jculj Thalnieliier-|evo  ,      „ ...... 86   ,   26 ,
4) lan. J<»Mt. Weber jrvo   „ .......90   .   92 ^
do katerih  imajo pravico  bčere ljubljanskih  meščanov, ki so ee letos
omožile in so uboge pa lepega vedenja.
5. ) Jan. ^Tlkl. Krinko v I« evo v znesku..... 79 gld 80 kr.
do kafrre ima pravico ub ga nevesta iz Šentpetersk-* far« v Ljubljani.
6. ) Jan. A ni. Fmiro|>evo v znesku....... 07 gld. 20 kr.
do katere imajo pravico ubog« poštene neveste meščanskega ali pa nižjega stanu
7. ) Jon. IVIlhn Nin.ovo v znesku........ 48        30 kr.
katero je podeliti dvema natbolj revnitra deklicama i a Ljubljane
8. ) II. Ant. llnab oto v znesku......... 230 gld. — kr.
Pravico do ene polovice te ustanove imajo uboge, dobro vzgojene hčere ljubljanskih meščanov, ki so se letos omožile, do druge polovi e pa uboge, poštene vdove ljubljanskih meščanov.
9. ) 71 III a 1'iikb.cvo v z.-esku..........128 gld 10 kr.
do katere imajo pravico ubogi obrtniki meščanskega stanu in pa njih vdove.
10. ) Jan. Krat. HovsC-evo v znesku.......151 gld 20 kr.
kabro jj razdeliti meJ štiri v Ljubljani bivajoče revne očet-* ali vdove-mater*1, ki imajo po več otrok in uboštva niso sami zakrivili
11. ) Helene Talent liiNfeve v znesku....... 84 gld. — kr.
katero je razdeliti med otroke v Frančiškanski fari v Ljubljani rojene, ki nimajo starišev in še niso 15 let stari.
12. ) Marije KoNum^-evo v znesku........100 gld. — kr.
do katern imajo pravico uboge sirote uradnikov iz Ljub Jane, ki so ženskega spola in lepega vedenja.
13. ) Uwtitno%A #.a onemogle nowIe v znesku ...     50 gld. 40 kr.
katero je razdeliti med Štiri uboge posle ki več delati ne morejo in so na d< hrem glasa.
Prošnje z\ eno ali  drugo t'h ustanov vložiti je opremljene 8 potrebnimi dokazili do 2*J. t. m, pri magistratnem vi. žnem zapisnika.
Magistrat deže'nega stolnega mesta Ljubljane
dne 1. novembra 1897,
1
I I
I i
I I
i
Naznanilo prevzetja.
Dsojam si p. n. občinstvu uljudno naznaniti, da sem prevzel prenovljeno in dobro znano
restavracijo Jurta« jmt
v Ljubljani, Prešernove ulice št. 9
Za Izvrstno marono pivo, fina ln nravna vina, za ukusna, mrzla in gorka Jedila in za pazljivo postrožbo je poskrbljeno. \fy
(1752—1)
Za mnogobrojni obisk najuljudneje prosi  8 speštovanjem
J. Vospernig
poprej restavrater tovarne v Goričana h. :^
Cech   n     M     CUrif Al Coch
Moravska W ■¥■&■%#%■•■ Moravska^
c kr. priv. tovarna brizgalnic, cevij in kmetijkih strojev
priporoča vsake vrste
brtzgafnic in cevi
za
ognjegasna druotva
ter
kmetijske stroje
po najnižji ceni
tudi na obroke.
Podružnica s R. A. Smokal u Zagrebu.
Slavna tvrka B. A. S m ©kal, podružnica Zagreb.
Vsa čast Vam! napravil sem dne 5. septembra t. 1. vajo in sem povabil sosedna drufitva in naža bizgalna je dvema vodo dajala tako, da niti shajati nista mogli. V K. Vas bodem toplo priporočal, kar sem že jedenkrat storil. Sledi Vam tudi potrdilo in zahvala od odbora požarne brambe.
Koroška Bela Gorenjsko), dne 13. septembra 1807. (1600—7)
A. Potočnik m. p.
MAGG
HatftfIhIiiim sahel« yi jedina svoje vrste, da se hipoma naredi vsaka slaba mesna juha izredno krepka — malo kapljic zadošča. V izvirnih steklenic\h od 50 vin. naprej dobiva se v vseh delikatesnih, kolonijalnih, drogerijskih in špecerijskih prodajalnicah. Izvirne stekleiilrlce *«■ m *I<ta;Kl-jevo »»helo najceneje uapoln |ii|<-|<>. (ltU*ii
Gostilna in mesnica.
Dovoljajem Bi opozarjati slavno občinstvo na svojo
HT ni©sn,ioo
v kateri prodajam zdravo In Uohro
ter na svojo
gostilno „pri zlatem kosiju"
kjer se dobivajo iiku«*iio In l - ruo prlre|enw jcilMa po Jako nizki ceni ter nuji* » r»tiu> |HM prlMtnn vina m nu | u K hmii «■ j •<• pivo.
t* " Zlasti opozarjam, da se dobivajo pri meni IzvrNtne« «•» pol p «-'..h'«>ii»" kr»ii|*ke klohaNe, fniijfte in ukusnejfie, kakor vsake druge; dulje |uko dobro huIio 1114-mo (nuiiIch) in hiiIiI |e».tkl, vmi> po nizki veni.
Gostilna in mesnica se nahaja v Metelkovih ulicah št. 6
poleg nove vojašnice (ali po starem Travniške ulice).
Zajedno  naznanjam,  da  iflfF"   kupujem   po  iin)>lft}i  cvni   konje, "W kateri so primerni za mojo obrt.
Ivan Kopač
(1882—18)
uienarHkl iiiojati r in ifOMtilnfcar.
zvleč
E
raz
Vr-1- I
Glasom uUza z dno ?2. oktobra 1897, oddelek 13, čtev. 178G. namerava c. kr državno vojno ministerstvo
V
um m orožne pmb
za c. in kr. vojsko v 1.1898
nabaviti
pri malih obrtnikih.
Glede natančnejili pogojev za udeležitev pri tej dobavi se opozarja na razglas, ki je bil polnoglasno prijavljen v štev. 257 tega lista z dne 10. novembra 1897. {1G8!>—i)
roooeeooooooooooooooooooog Zahvala in priporočilo.
Zahvaljujoč se najlepše svojim dragim gostom za zaupanje, katero so nama izkazovali v najini gostilni Pred igrlsćeni it. 1, prosiva, da naju mnogobrojno počaste tudi v novi najini gostilni flr
„Katoliški Dom" §
na Turjaškem trgu št. 1. q
Potrudila se bova, da postreževa častite ^oste in p. n. ohčinstvo z dobrimi dolenjski ml, štajerskimi in prosesklnil vini, z obet priljubljenim Koslerjevlm carskim pivom in dobrimi mrzlimi in gorklml Jedili
na popolno zadovoljnost.
Lepe sobe za prenočišča. Vzprejemajo se naročila na obed in na večerjo.
Priporočujofi se flo jedenkrat za mnogobrojni obisk, beleživa *•*
z volcspofitovanjem
Ana in Andrej Zalar 5
(1731—1) gostilničarja. q
ooooooooooooooooooooooooooo
Friderik VVannieck & Co-
tovarna za stroje, livnica železa in kovin
prevzema
inštalacijo kompletnih parnih opekarnic in zavodov za malto. <l2l7-l3>
Z=Z Stalna razstava opekarniskih str jev. zzzzz
llustrovanl prospekti brezplačno — Nad 900 zavodov že urejenih. ^
t
■a
Zaloga glasovirjev
v LjubJmi, v Prulah št. 27, poleg ko-iališča
priporoča kratke klavirje in planine najboljše kakovosti z izborno glasovno po'n >stjo v priprosti in elegantni opravi iz prve in največje klavirske tovarne m parnim Izdelovanjem
15 a'* i tj o "':,f'":"
na XD-n.xia.3i in V Budimpešti
po solidnih cenah in z desetletnim jamstvom.
Stari klavirji se jemUo v zameno, ubiranja in popravljanja se Izvršujejo naj točneje.
Karo! Lorenz, izdelovalec glasovirjev in ubiratelj.
I
I .............
I    Janko Popovic
£   posestnik, trgovec in gostilničar
priporočam spoštovanemu občinstvu svojo dobro urejeno
kjer točim dobra in prvimi iNlriJniiNkn. vipavska, «loI*iijska in iiu lU«.liii v 11». in sicer: i>>ir(jitii«u<i liri« po :t«l kr.. vipavsko po :t j kr., iloleiijnko po 88 kr., refoAko po -I O kr. in metliško staro vino po I h kr. Tudi postrežem vsaki čas z ukiiMiiiuii gorktuil in mri
Umi Jedili po najnižji ceni.
Fijakarski vozovi in elegantna ekipaža vsak čas na razpolago.   - Lepe meblovane sobe za prenočevanje.
--i    .i ■-
Ob jednera priporečam tudi svojo dobro urejeno
I trgovino z vsakovrstnim blagom
kis? po najnižjih cenah in solidno postrežbo.
fci^ IVsebno pa si nsojam častite okoličane opozarjati na svoje
i   lepe plemenske prešiče.
Pri meni je možno vNak  rtan »loi.til  lepega ilelieletf«   predi fn k^*>  ( nilailiea) po<l iiuodlitini cciimiuI.   Vsako naročilo izvrfiujern takoj. Za prijazen obisk in naročila se priporoča
z velespoStovanjem
Janko Popović
posestnik, gostilničar in trgovec v Cerltnlcl.
;1742)
<;i » ■ . ^.T tja .t.si »j
---_-
Otvoritev nove gostilne v Medvodah,
Podpisana slavnemu občinstvu priporočata svojo
novo gostilno v lastni hiši štev. 2 v Medvodah
katero otvoriti! flii<; G i. t. m. in zagotavljata, tla bodeta slavnemu občinstvu postregla z najboljšo %saliinrshio pijaco in z ukusnim! mrzlimi in irorkimi jedili.
K obilnemu obisku vabita z velespoStovanjem
Marija in Franc Jarc.
(mi—3)
6966
42
Singerjevi šivalni stroji.
za vsako stroko izdelovanja in za domačo rabo.
DŠ5T   Tudi proti plačilu na obroke. ~fi£Q Lahko teko, priprosto, brez hrupa, trpežno.
"CTzr^etnišlso izdelane lesene ©jprar^e po na-jnoTrejšili. na-črtiti. Le najboljša tvarina in najizurjenejša delavna moč se vporablja pri izdelovanju Singerjevih strojev.
Singer-Campanjr je jedina tovarna, ki istotako izdeluje stroje z navadnim in z dvojnim prednim Sivom (Kettenatich), kakor tndi z dvojnim zadnjim Sivom (Steppstic.h) in sicer v \eč kot -Jt)<> rasnih vrstah ido z ll iglami Sivajočih). Singerjev »troj bode toraj vedno ustrezal zahtevam delavca, naj si bode ta navajen delati b katerim koli Btrojem. Delo na Singerjevem stroju He najbolj izplača, ker so isti po tem konstruirani in izdelani, da ustrezajo vsem zahtevam vsakhtero industrijske stroko in ker najde vsak spreten delavec po njega vporabi vedno delo in visok zaslužek.
(1744-1)
The Singer Co. Deln. dr.
prej O. Neldlinger Or«.«!««t; I., *Sjpot-|£aseo K*.
Očiščeno
perje za postelje
pri (1711—1)
Mariji Mikota, Pred škofijo št. 21.
Zastonj".
fsak, ki po&lje svojo natančno adreso, dobi proti mul, mu povračilu in d« nesku za carinske stroške
1 gld. 90 kr.
in sicer:
1 regulovano uro z verižico, za katero se jamči, da dobro ide; 1 prekrasen ustnik za smodke, 1 elegantno kavalirsko kravato za gospode; l prstan z imitovanim draguljem ; 1 iglo za prsa z imitovanim draguljem; 2 mehanična gumba; 10 komadov finega angleškega papirja; 1 komadov finih angleških zavitkov; 1 etui za smodke in 1 predmet za porabo; ker se nadejam, da si pridobim mnogo naročiteljev s tem, da jim blago takorekoc' na pol poklanjam. — Tudi vsakomur takoj vrnem denar, če ne bi nra 9la natanko in bode vsak priznal, da je to podarltev. .Ii>illna /nlo^n in r*n podMI |« n j o proti postnemu povzetju, eventavelno tudi te se denar preje vpoSlje, pri (16H9—2«
Wiener Uhren-Export S. Blodsk
\Vien, II a, Heriiiinenjrasse 19/L.
100
VIII.
do 300 goldinarjev na mesec
I h h ko zaslužijo osobe vsacega stanu v v»eh U nalili gotovo in pošteno brez kapitala in rizike ■ prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponadbe na : I<udwlic Oeierrelcher« OrntMcheKSflNe       It urit*p«-Nt. V1610—4
Vsako lirliiavost 1 f»»UJJ« ««»tr»«i
_r      _     _      ,      , ) lauio K rit u h«-I ti
vsak kašelj        I i»boij*»ui
katarni uničevalec
((lottrookiiHiio ln m lit nro). (1334-11) Zavojčki po '25 kr. so dob vajo v I.|iiI»1|miiI pri: Milana LeuMlek.u, lekarna pri „Mariji Pomagaj" ;  1'bnlriii pl.
Trukocij -Ju. lekarna ..pri enoroRu".
<
fant. znamka: Sidro.
^w^s.
iz Rlohter-Jeve lekarne v Pragi priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo;
po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobiva v vseh lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to (lt>06 — 4)
splošno prlllnbl'eno domaČe zdravilo
vedno le v izvirnih  steklenicah z nafto varstveno znamko ,,Sidro" iz R chter jeve lekarne in sprejme naj se iz opieznosti  le take steklenice kot pristne, ki imajo to varst. znamko.
RichterJeva lekarna pri zlatem levu v Pragi.
Dobro ohranjen
1743-1) Je ii« prodHj.
Kjh? pove upravnifitvo „Slovenakfga Naroda*.
Dr. Rose balzam
za želodec
iz lekarne
B. FRAGNEBJA v Pragi
je že več kakor 30 let  občno znano domače zdravilo sliist vzbujajočega, probavljanje pospe-fiuječega in milo odvajajočega učinka.
/^varilo I Vsi deli aubalaže imajo
zraven stoječo postavno depo-novano varstveno znamko.
(885—3) b     Glavna zaloga: Lekarna B. Fragnerja pri „6rnem orlu"
l'rMca, na Mali Strani, ogelj Spornorjeve ulice.
Velika steklenica I gld., mala 50 kr., po pošti 10 kr. več.
Po posti razpošilja se vaak dan. V I.)ul»l|nul bo dobiva pri gg. lekarjih G. Pi-
ccoli, U. pl. Trnkoczj, M. Mardetschliiger, J. Mayr; dalje v vseh lekarnah Avstro-Ogerske.
g^r Otvoritev trgovine. ~SB»j
Usojava se tem potom uljudno naznanjati, da sva odprla z današnjim dnem pod firmo
»pri ®aboru"
v nekdanji prodajalnici g. Rantha na Marijinem trgu štev. 1 § trgovino s suknom, manufakturnim, platnenim in modnim blagom.
Usojava se posebno opozarjati čestito p. n. občinstvo na naju dobro asortirano skladišče najnovejših damskih, rob za obleke, barhantov za modne obleke, platnenega In belega blaga in perila za gospode iz najboljših tovarn, kravat najnovejše facone, podšlvnega blaga in vseh pritiklinskih predmetov po najprimernejših cenah.
Zajedno naznanjava, da sva ustanovila trgovino na strogo najreclnejši podlagi in zagotavljava, da se bodeva potrudila, da osebno in s posebno paznostjo ustreževa vsem nama stavljenim zahtevam.
© ©
© © © © © © © © ©
Z velespoštovanjera
(1740—1)
Minibeff <f Worsche.
IfcST Vzorci se na zahtevanjo dopošiljijo "brez stroškov. — Poštna naročila se izvajajo najtočneje.
Izdajatelj in odgovorni orodnik: Joe>u Nolli.
La8tniriu in tisk BNarodne Tiskarne11.
FD
55
39