PRVI SLOVENSKI UST ff AMERIKI Balo: Z« vero in narod — rs pravieo in retniot — od 60/« 3« nuyel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; 3. P. DRUŽBE SV. MOHORJA! S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO„ IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organization»l najstarejši # in najbolj 'priljubljen slovenski , LIST v združenih državah ameriških., ŠTEV. (NO.) 19. CHICAGO, ILL., SOBOTA 28. JANUARJA — SATURDAY, JANUARY 28, 1939 LETNIK (VOL). XLVIII. Po trdith bojih se španske vladne čete umaknile iz Barcelone in nacijonalisti so vkorakali v mesto brez strela. — Večina prebivalstva ostala v mestu. — Negotovost, ali bo vlada mogla obdržati ostali del Katalonije. I Perpignan, Francija. — General Franco, vodja španskih Sacijonalistov, je dosegel svoj Največji triumf tekom cele, dvo in pol leti trajajoče civil-ne vojne, ko so njegove čete ta četrtek vkorakale v Ear-u'Jono, prestolico' katalonsko Province in začasni sedež španske vlade. S tem uspehom 36 bil dosežen glavni cilj velike ofenziv?, ki jo je podvzel Franco na severovzhodni fron-l> o božiču in ki jo je vodil z Neizprosno silovitostjo neprodano skozi celi čas skoraj Jrez vsakega odmora. Dan pred padcem je bilo ^esto podvrženo strahovite. ^Ui ognju od strani naci.iona-"stične artilerije in aeropla-15°v, kateri je na številnih me-®tih povzročil požare in pobil neugotovijeno število ljudi. ; predmestjih so se vladne °®te z vso odpornostjo do zadrega ustavljale napadalcem, * vlada je končno uvidela, da :'6 odpor proti takemu pri-j*sku nesmiseln, in je odredila umik. Tako so Francov. če-skoraj b*ez vsakega strela korakale v mesto. Vendar ^a so bili zaradi varnosti podani naprej oklopni avtomo-^H in je tem sledila pe.hota sele par ur ponneje. Nacijona-llsti so zasedli mesto od dveh 8trani, namreč od juga in zabada, dočim je ostala vladnim °etam za umik le še pot na se-Verni strani. • . Civilno prebivalstvo so ie izseljevalo iz mesta že skozi |'ar dni, vendar je vsled na-jrPanih cest moglo pobegniti *e razmeroma malo število, "očim je večina dvomilijon-s«ega prebivalstva ostala v m e s t u in s pozdravljanjem ^Prejela nacijonalistično voja-tv°- V mestu je vladalo zad-|JJe čase veliko pomanjkanje ^ane in tako so si nacijonali-^ pridobili 'mnoge, ki so jim Prej nasprotni, ko so med ^udstvo razdeljevali kruh. Kaka bo usoda ostalega de-a Katalonije, ki je še pod . °itrolo vlade, se točasno še J* ve. Nekateri trdijo, da so ^adne čete tako zbegane in azbite, da ne bodo več mogle Uditi resnejšega odpora in a bo Franco z lahkoto zase-V01 celo Katalonijo tja do ^ancoske meje. Druga poro-^ a Pa govore, cla je španska -ada ravnokar prejela dolgo ^'Čakovano veliko pošiljko rožja in municije iz tujezem-,tVa ter, da so iz Valencye ^';sPele v Katalonijo sveže te> in ji bo s tem mogoče, a Nadaljuje z odporom vsaj a več tednov. Nova obramb-s a ^nija, katero namerava za-neRti- teče pod mestom GerO-katerega si je vlada po po e£u iz Barcelone izbrala za r, novi sedež, dočim name-Va general Franco ustanovi-... v Barceloni svoj glav-m stan. ' ^ ni dosti upanja za vla- oat- bi m°Sla držati sil" Katalonije, se more cel Pati iz teg"a> ker J'e z Bar" izgubila svojo vojno FRANCIJA VIDI ■ NEVARNOST Pospešila hitrost v slučaju , mobilizacije. Pariz, Francija. — Francoska vlada je upravičeno v skrbeh, da grožnje, ki«jih dan za dnem sliši iz Italije, ne bodo ostale samo pri besedah, marveč, "da obstoja nevarnost, da bo nepričakovano stala v vojni s svojo sosedo. Za tak 'lučaj se je pripravila s tem, da je svoj mobilizacijski sistem tako izboljšala, da bo dvakrat hitreje lahko posčavi-!a svoje vojaštvo na fronto. Poleg tega je tudi ojačila vse svoje meje napram Sredozemlju in enako tudi napram Španiji, kjer je bila meja do-dej skoraj popolnoma neutrjena. • PREDLOG ZA PREUREDI-TEV RAZDELITVE Springfield, 111. — V senat-ski zbornici zakonodaje je bil zadnjo sredo stavljen predlog, po katerem se naj bi država Illinois na novo razdelila v poHtične distrikte, da bi bolj odgovarjalo številu prebivalstva. Tako trna Cook 0-kraj 52 odstotkov vsega illi-noiškega prebivalstva in bi bil upravičen do 26 senatorjev v zakonodaji in do 80 poslancev; v resnici pa ima samo 19 senatorjev in 57 poslancev. Že od leta 3 901 se je ponovno in ponovno skušala odpraviti ta nepravična razdelitev, toda v zakonodaji je bilo to vedno pobito od zastopnikov s podeželskih krajev in je tako tudi zdaj malo upanja, da bi predlog prodrl. -TO- HITRO POSEGLI PO IZDANIH BONDIH Washington, D. C. — Vladna administracija za izboljšanje domov je izdala za 100 milijonov dolarjev bondov, ki "o bili postavljeni na trg zadnjo sredo. Ni ji pa bilo treba delati nikake reklame za to blago, kajti v enem samem dnevu je bilo vse razprodano. Rondi nosijo garancijo za-kladniškega departmenta in bodo dozoreli v petih letih. -o- NAČRTI ZA IZBOLJŠANJE BIZNESA Washington, D. C. — Novi '*govinski tajnik. Harry Hopkins, se je zadnjo sredo na pram časnikarjem izrazil, da izdeluje nači*te za izboljšanje biznesa, katere bo dal v javnost čez kaka dva do tri tedne. Načrti bodo temeljili na i*esničnih izkustvih in se v to svrho posvetuje Hopkins osebno z raznimi voditelji vele-biznesa. mdustrijo in bi morala biti popolnoma odvisna od zaloge iz tujezemstva; a tudi nika-kih resnično utrjenih obrambnih linij več nima. PROTI STAV-KOKAZOM Priporočilo senatskega odbora poroti najemanju stavkoka-zov. T"'=,*h;nj?ton, D. C. — Se natski odbor za civilne svobo ščine je v četrtek stavil več predlogov, s katerimi bi se onemogočilo raznim družbam, da bi ob času stavk ?iajemale Mtavkokaze. Točasno je sicer že v veljavi zakon, ki prenc veduje transportacijo stavko-kazov iz ene države v drugo, toda, kakor odbor povdarja, ta zakon ni dosti učinkovit, ker imajo privatne detektivske agencije in podobne ustanove že ustanovljene svoje edinice v vsaki posamezni in--dustrijalni državi. Kar odbor priporoča, je, naj bi se z zakonom prepovedalo delodajalcem, najemati pomoč ob času stavke od takih agencij in raznih posameznikov, ki nato izvajajo terorizem med stavkarji. KOPANJE TUNELA ZADE-LO NA OVIRO Chicago, 111. _ Pod chica-škimi ulicami je nebroj raznih cevi in kabelov, ki jih imajo napeljane tamkaj utilitetne družbe za plin, elektriko in podobno, in to omrežje zdaj povzroča problem pri kopanju novega tunela za podzemsko železnico; odstranjeno mora biti, toda vprašanje je', na čegave stroške. Družbe pravijo, da mora mesto sam... plačati za to delo, a mestno vodstvo nasprotno trdi,da morajo družbe poskrbeti za odstranitev. Da se delo ne bo zavlačevalo, je mesto pripore čalo družbam, naj začasno prevzamejo stroške na se in nato' predložijo stvar sodišču. LOUIS PROTI LEWISU __ KRATKO VESELJE ♦ GLEDALCEV New York, N. Y. — Zadnjo "redo večer se vršila tukaj' zopet ena boksarskih tekem', katero so z napetimi živci pričakovali taki ljudje, ki se za le vrste šport zanimajo. Šlo .je namreč za to, ali se bo dosedanji boksarski prvak,črnec Joe Louis, še obdržal na vrhu. In Joe se je, "'postavil;" svojega nasprotnika, tudi črnca, John H. Lewisa, j.e podrl na tla že v prvi rundi. Samo dve minuti in pol je trajal celi "špas", kar je bilo gotovo v "bko razočaranje 17,000 gledalcem, ki so pričakovali, da bodo malo bolj dolgo uživali surovo naslado, za katero so plačali nad $100,000. ——o-- CHICAGO DOBI NOVE GRADBENE PREDPISE Chicago, 111. —• Mestni odbor je zadnjo sredo sprejel končna poglavja novega gradbenega kodeksa za Chicago; to je prvi popolnoma preurejeni kodeks od leta 1931 naprej. Kakor se trdi, bodo nova določila znatno olajšala •■vire za gradbo modernih poslopij in bodo tudi gradbene .troške znižala. ZA PREMEMBO DELAVSKEGA ZAKONA Washington, D. C. — V se-natski zbornici se je zadnjo sredo predložila cela vrsta a-mendmentov k Wagnerjeve-mu delavskemu zakonu, ki jih je stavil senator Walsh. Osnutek za stavljene amendmente je prišel iz vodstva delavske federacije. KRIŽEMSVETA — London, Anglija. —Zun. ninisterstvo je zadnjo sredo objavilo, da je britanski podanik v Barceloni zapustil mesto na neki angleški bojni ladji ter se odpeljal v Francijo, da tam počaka nadaljnjih razvojev dogodkov. . — Praga, Čehoslovaška. — Tukajšnja vlada je odredila, da se izvede preiskava glede izjav, ki jih je podal bivši če-hoslovaški poslanik v Londonu, Jan Masaryk, na svojem sedanjem potovanju po Zed. državah. — Bukarešta, Rumunija. — Policija je izsledila zaroto, ki je imela namen, da uniči s pomočjo ogrijeiuetalcev razna javna poslopja. Domneva se, da je stal za zaroto ostanek bivše nazijske organizacije, Železne garde. Aretiranih je bilo 26 oseb. VPRAŠANJE DOLGOV BIVŠE AVSTRIJE Washington, D. C. — Iz Nemčije prihajajo vesti, ki namigujejo na to, da utegne n azijska vlada vendarle sprejeti na se dolgove prejšnje Avstrije in se pogajati z ameriško vlado glede njih. Pri tem pa pridejo v poštev le resnična porojila, ki znašajo kakih 18 milijonov dolarjev, dočim o 26 milijonih, ki jih je dolgovala Avstrija Ameriki za relifno akcijo takoj po vojni, se Nemčija začasno sploh raz?ovarjati ne misli. KATASTROFA V ČILE Potres razdejal cela mesta. — Samo iz štirih mest se poroča, da je bilo tam pobitih 20,000 ljudi. Santiago, Čile. — Potres v osrednjem delu države Čile, c katerem je bilo včeraj le na kratko poročano in se je sprva menilo,da je bil le manj pomembnega značaja, je bil v resnici strahovitega obsega, kakor govore poročila, ki so prispela v četrtek. Dosti vesti ta dan še ni bilo, ker so bila v prizadetem delu vsa občeval-na sredstva razdejana. Razvidi pa se iz njih, da je v katastrofi izgubilo na tisoče in tisoče ljudi življenje, in da cela mesta le'?e v popolnih razvalinah. Samo v štirih mestih se trdi, da je bilo pobitih do 20,000 ljudi. Širom cele države se je organizirala pomožna akcija, da se nudi pomoč prizadetim. Zdravnike, strežnice, živila in druge potrebščine so se odpravljale tja potom aeivpla-nov in Železnice. Na lice mesta se je odpeljal tudi državni predsednik Cerdo, da osebno nadzoruje reševalna dela. Tudi vojaštvo je bilo poslano tja in nad vsemi razdejanimi kraji se je proglasilo obsedno stanje. NASPROTUJEJO POSOJILU KITAJSKI Washington, D. C. — Nekateri senatorii izražajo ostro nasprotje načrtu, da bi se poslala Kitajski pomoč v obliki posojila. Tako je sen. Reynolds iz N. C. zadnjo sredo podarjal, da bi nameravano posojilo. Kitajski v znesku 25 milijonov dolarjev pomenilo, da je Amerika nekako v vojni z Japonsko, ker bi bilo posojilo naperjeno proti njej. Iz Jugoslavije Dve nesreči na Notranjskem, ki bi, če bi ne bili pravočasno preprečeni, napravili lahko veliko škode. — Stroga obsodba nad 18 letno služkinjo. — Smrtna kosa. —. Še druge vesti iz domovine. si francija kaže pripravljenost Nevarna zimska poplava Logatec, 5. jan. — Kakor po vsej Sloveniji, smo imeli tudi v Logatcu hud mraz, tako da je živo srebro zdrknilo celo na 20 stopinj pod ničlo. Mogočno se je razživelo smučarsko življenje, toda le za malo časa. Komaj so si dobro iredili "dilce" že so jih morali spraviti, ker pritisnil je jug z dežjem in obilico južne g a snega, ki ni pripraven za smučanje.' Ta odjuga je pa domala napravila večjo nesrečo. Logaška planota je povsod obdana s hribi in voda nima pozemnega odtoka. Kakor iz večine kraških planot, odteka voda podzemnim potem, saj ima v Dolnjem Logatcu skoraj, vsaka hiša na dvorišču luknjo, ki odvaja vodo po naraw ni podzemni kanalizaciji. W de, ki jih zbere logaški potok, nožre znamenita Jačka sredi samega Dolenjega Log?tca. Včasih pa se zgodi, da Jačka ne zmore svojega dela zaradi preobilice padavin in v o d a preplavi velik del Broda in vdire v hiše in gospodarska poslopja. Letošnja odjuga pa je poskrbela za svojevrstno senzacijo. Potok je valil s seboj ve-Mke ?klade ledu, ki so začeli nadevati ob leseno pregrado pri občinskem kopališču, ki je temeljito zajezila vodi pot, Voda je tedaj udrla ob strani in kot prva je prišla na vrsto znana Muscova hiša. Voda jo ie preplavila tako, da so morali ljudje iskati zatočišče pri sosedih. Voda je pritiskala vedno huje in kazalo je, da bo preplavila ves Brod. Nekoliko s pomočjo ljudi, v glavnem pa sama si je pozneje voda poiskala pot med zrušenim lesom. Pa tudi pritisk je pojenjal, ker je začelo medtem snežiti. Tako je ta nesreča minila za enkrat ,brez večje škode in žrtev, razbuf !.ii 'oženja in je prižgalo svečke na božičnem dreveščku. Božično idilo je odšlo občudovati na kmečko peč, kjer pa je kmalu zaspalo. Svečke so do-gorevale in kmalu zažgale še drevesce, ki' je popolnoma zgorelo. Nato so zgorele še jaslice in prt pod njimi. Deklo pa je mirno spalo na peči. Ko ie začela že goreti miza, je k sreči prišel domov starejši sin in preprečil nadaljno nesrečo ter je rešil domačijo in sestri* co preteče nevarnosti. -o- Jubilej V Mariboru sta v krogi* svojih sorodnikov slavila 30 letnico poroke Jakob Preac, ugledni mariborski trgovec in njegova soproga Berta, rojena Masten, doma iz Ptuja. --o- Smrtna kosa V Osjeku v domu Marijinih' sester je umrla sestra Sebasti-i ana Cecilija O lup, k; je bila doma v Žicah pri Celju. _ V Vrbn.ju pri Radovljici jo umrla Marija Avsenek, rojena Potočnik, — V Kamniku je umrla Marija Ahčinova, stara 64 let. , . , ko je prišlo med obemi nai- s z^r* M bo kar -0- Plemenito delo Rdečega križa Kakor se poroča, je Rdeči križ ustanovil v savski banovini 240 šolskih kuhinj. Največ šolskih kuhinj je v Hrvatskem Zagorju, v Liki in na Primorju. V omenjenih šolskih kuhinjah se prehranju io 14.000 otrok. Politika Na sam božični dan je prišlo med dvema skupinama političnih pristašev v Stranjah' r>ri Kamniku do ostrega obračunavanja. V neko gostilno ja stopila skupina pristašev JRZ in ko so videli za mizo pristale Mačkovcev, so se vrnili i« odšli v drugo gostilno. Kmalu so prišli tja še Mačkovci in ta- Slika je bila vzeta v mestu Tunis, ko ga je nedavno obiskal francoski min. predsednik Daladier, in kaže vojaške parade, ki so se priredile ob tej priliki, da se predstavi Italiji vojaška moč, s katero bo morala ta računati, also bi napadla to francosko posest Dvanajst let bo delala pokoro Celje, A. jan. ,— Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem je bila obsojena Ana Višnar-jeva na 12, let robi je.. ker je umorila štiri otroke, kjer j služila kot pestunja in dekla. Njena sestra 23 letna Marija Višnarjeva pa na 15 let robi-je, ker je svojo sestro nagovarjala do teh strašnih zločinov. Žrtve neusmiljene služkinje so bile stare dve po 4 mesece, eden 6 mesecev in eden tri leta. Božično drevo je zagorelo Logatec, 5. jan. — Druga svojevrstna nezgoda se je pripetila pri Brezovškovih v Dolnjem Logatcu. Doma je bilo sa'rno dekletce, ki hodi v tretji razred. Dekle si je zažele-io še malo božičnega razpo- do pretepa, med katerim j<* bil eden poškodovan do nezavesti, več je pa bilo lahko ranjenih. -O--v; Velik vlom V Slovenjegradcu je bila nedavno izvršena velika tatvina in sicer je neznanec vlomil v stanovanje Angele Margari-tove, žene inženjerja, ki je zaposlen v Abesiniji. Margari-tova je imela stanovanje v hiši lončarja Franca Lobeja. V njeni odsotnosti so tatovi vse prebrskali in ko je prišla domov, je našla pravo razdejanje. Ugotovila je,da je izginila iz neke kasete platinasta broša z 'briljanti in več drugih zlatih predmetov v skupni vrednosti nad 30.000 dinarjev. Začudila se pa je, ko je opazila, da ji je tat pustil 340 dinarjev gotovine. 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' JANUAR « 5P MarixSIiji $ JVtra! etol t Karmt 20 P Fabijan in Bo5t. y_SNcža_ j-2 N 8. do rnzijl G. 23 P Zaroka D. Mar. T Timotej 25 S Spreob. sv.Pavla 26 6 Poliltarp 27 P Janez Kriz. + 28 S Pavla_ (£ 29 N 4. po raiel. G, P Janez, miloSi. 81 T Peter, nol. ---—--— J ................. ---------------------...............•■j .'-i:— ..................... , -------;---=sr--------.j------------------—11 ■:..... Staran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 2R. januarja 1939 ku, bo francoska Indokina zelo resno ogrožena. Znana je trdna volja Japonske, da uveljavi geslo: Azija Azijcem. Ako Tokio Francijo na Daljnjem vzhodu resno zaposli, se bo za Francijo v Evropi razvil položaj, ki nikakor ne bo rožnat. Vsekakor Italija tako nastopa, kakor da ji francosko prijateljstvo ni potrebno. Zaradi splošnega položaja v Evropi in drugod po svetu ni izključeno, da bo morala Francija stopiti na pot koncesij napram Italiji. • Zaenkrat so francosko-italijanski odnošaji precej staljeni in obe sestri stojita zagrenjeni druga ob drugi. Položaj novega francoskega poslanika v Rimu nikakor ni lahek. Francoska gesta, s katero je priznala italijanski afriški imperij, še ni ustvarila onega optimističnega ozračja nad Rimom, kakor so ga v Parizu pričakovali. Zdi se, da bodo še dolgi prepiri med obema latinskima sestrama, preden zopet pride do mirnega medsebojnega sožitja. Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski liat v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. ■W/Jk^ Tudi umetnost. — Poglej, prosim te, mojo novo sliko. — Res, dobro si pogodili samo ne vem, zakaj je tako rdeč? — Kdo? — Pa tvoj pokojni stric, kaj ne predstavlja slika njega ? — Kaj še — saj to je vendar sončni zahod... Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Naročnina: Subscription: Za eelo leto .................................$5.00 For one year .......................—.......$5.00 2a pol leta__________________.*.__________ 2.50 For half a year ........................... 2.50 2a eetrt leta ________________________1.50 For three months .......................... 1.50 SSa Chicago, Kanado in Evropo: .... Chicago, Canada and Europe: Za $elo leto__________________________________$6.00 For one year...............................$6.00 3a pol leta _____________________________ 3.00 For half year .................................... 3-00 5Sa četrt leta .................................. 1.75 For three months ............................ 1.75 Posamezna številka ......................... 3c Single copy ........................................ 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo wcaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Tatinski podaniki. — Peter Veliki se je nekoč v senatu zelo razburil zaradi tatvin, ki c,o mu jih prijavili. — Pišite, je dejal svojem« kancelarju Jagušinskemu, da bo vsak, kdor bo ukradel vrednost le enega konopca, brez milosti obešen. Jagušinski se je. namuzni: — Veličanstvo, ako želite. d» bo carstvo brez podanikov, potem... Car se je nasmehnil in ostalo je vse pri starem. Ne sodimo prehitro VELIKA KULTURNA PRI-REDITEV V JOLIETU Joliet, 111. Bravcem Amerikanslcega Slovenca se vljudno naznanja, da se slovenski Joliet pripravlja za krasno dramatično igro, po imenu: "Under The Seal". Igro bodo vprizorili člani in članice novoustanovljenega dramatičnega kluba, fare sv. Jožefa, v prostornem avditoriju okrajne višje šole, dne 5. februarja, popoldne in zvečer. ' Igro, "Under The Seal", je spisal dobroznani katoliški la-jik in dramatik Mr. William Roeder, voditelj in učitelj slavnih Joyce Kilmer igralcev. Mr. Roeder, kateri ima več letno skušnjo na dramatičnem odru, kot igralec in učitelj, sedaj sam osebno uči naše igralce, kateri bodo vprizorili njegovo zanimivo dramo. On se toliko zanima za to igro, da je odiožil vse ?voje trgovske posle do 5. februarja, in se peča izključno z učenjem te igre. Začasno je nastanjen v Jolietu, kjer ima vsak večer vaje, in smO vsi prepričani, da bodo izbrani igralci izborno izvažbani pre-denj bodo nastopili in bodo svoje vloge mojstersko izvršili. Ker je ta igra tako lepa, in pod tako spretnim vodstvom, se pričakuje velike udeležbe tudi ocl strani drugorodcev. In zaradi tega se je najel avditorij mestne šole, ker naša farna dvorana bi bila popolnoma premajhna za tako im-pozantno predstavo. Igra je spisana v katoliškem duhu in se toplo priporoča vsem katoličanom. Vendar je pa igra tudi umetno delo, mojstersko izvršena slika sodobnega: airfe-riškega življenja, in kot taka bo zanimiva za slehernega,kateri. se je bo udeležil. Jedro igre je to: Mati, vdova, hoče poročiti svojo edino hčer z nekim visokim gospodom iz Evrope. Sin, duhovnik, ne odobrava te možitve svoje sestre. Tik pred poroko se zgodi avtomobilska nesreča. Ženin je .nevarno ranjen in se hoče spraviti z Bogom. Pri izpovedi prizna, da je goljuf, Po za Slovane usodnem monakovskem dogodku se v Evropi razvijajo politični dogodki z tako naglico, da jim je komaj mogoče slediti. Do monakovskega dogodka smo Slovani z nekim ponosnim zaupanjem gledali v bodočnost. To zaupanje je temeljilo na iskrenosti njihovih zaveznikov, osobito Francozov in Angležev. . Tudi na Rusijo so se S.lovani po svetu zanašali, da če tudi je v objemu nesrečnega komunizma, da bo imela nekaj srca za slovan-stvo zunaj njenih mej po svetu. Monakovski dogodek je pa pokazal, da je bilo to zaupanje, ki so ga imeli Slovani, največja naivnost! Čehi so po monakovskem dogodku sami priznali, da se niso v svoji zgodovini nikdar bolj motili, kakor so se, ko so zadnjih 18 let slepo in iskreno verjeli svojim zaveznikom. Ugledni praški list je javno zapisal: "Ce bi bili mi manj gledali na svoje zaveznike in bi bili bolj gledali za lastne koristi, kakor so to delali drugi, Češka bi ne bila okrnjena kakor je." To pove vse. Naši napredni listi se vznemirjeni hudujejo nad vlado v Jugoslaviji, češ, da je ta s tem, ko je sklenila neke pogodbe in dogovore z Italijo in Nemčijo izvršila izdajstvo. Seveda, če gledamo na vse s stališča čistega stoprocentne-ga slovanstva (čemur ne ugovarjamo), in da bi bili v takih ugodnih okoliščinah, da bi mi Slovani zamogli po svoji lastni volji diktirati razmere, potem, bi bil vzrok za tako sodbo. Toda, kadar stojiš med dvema močnejšima sosedoma in veš, da če ne boš skušal biti z njima v dobrih od-nošajih,'da te lahko eden ali drugi po mili volji pohrusta, in veš po vrhu vsega, da na vsem božjem svetu nimaš nikogar, ki bi se zate postavil in te branil, tedaj igraš neumno politiko, če se repenčiš in odklanjaš dobre odnošaje s sosedoma. Ali ni Jugoslavija v takem položaju? Kaj ji je pa v takem položaju sploh mogoče napraviti? V danih razmerah Jugoslavija ne more zavzemati prav nič boljšega stališča, kakoršnega zavzema. Ako bi ga, bi danes mogoče ne bila več cela, kakor je. To je treba pomisliti, predno se preklinja in sodi. Na zborovanju. — Govornik (kriči) : Vprašam vas, gO' spodje, kje so danes Julij Cezar? Kje Atila, kje Hanibal... Predsedujoči (zboroval-cem): No, javite se vendar, ljudje, če vas gospod govornik pozivije... Profesorska. — Rad bi g ril z gospodom profesor Ga ni doma. Odpotoval — Tako? Lepo ga pozdravite in recite 'mu, kadar bo prihodnjič spet potoval, naj vzame seboj tudi glavo in naj je ne pozabi zunaj na oknu-* V kopališču. — Mati: —' Pravijo, da je oni mladenič zelo bogat. Ce te vzame, b<> tvoja bodočnost srečna in sigurna. Hčerka: — A njegova...? "Propaganda". — Trezno- % stno društvo v P. je priredilo veliko propagandno manife- Le Racijo po mestu. Cez nekaj pr je sinček zna- :°Hc nega odvetnika pritekel do-^tii mov ter pripovedoval o mani- V festaciji in da se je udeležil ing] sprevoda. !ipt< "Dobro \" reče oče. "Ali s* V se zabaval 1" ke, "Se razume," reče deček navdušeno. "Krasno je bilo." 0jc "I kaj si pa delal?" poizve-duje oče. " Ho "Oblekli so me v zelo raZ' trgano obleko in mi nataknili tablico z napisom: "Moj oče je velik pijanec" in tako setf ^ korakal po mestu." Med Francijo in Italijo Dolgo časa sta se obe latinski sestri med seboj dobro razumeli. Sicer je francoska sestra na italijansko vedno gledala nekoliko z viška in z njo ravnala kot z revnejšo in zaostalejšo. Toda kljub temu se razmerje med njima ni bistveno skalilo. Odkar pa je v Italiji na oblasti fašizem, je nastopil bistven preobrat. Odnosi med tema dvema državama so od 1. 1922 dalje postajali,vedno slabši. Obe sestri sta pričeli živeti druga mimo druge. Francija je podcenjevala moč in tudi bodoče možnosti Italije. Na njeno vojaško moč je vedno gledala z nekakim usmiljenjem in to je Italijane užalilo. Zato se še danes, ko je nedavno bil imenovan poslanik v Kvirinalu in so se diplomatični odnosi uredili, branijo skleniti enako pogodbo s Francijo, kakor so jo sklenili nedavno z Anglijo. Spisi o pogodbi med Mussolini jem in Lavalom iz 1. 19S5 pa so popolnoma zaprašeni. Ne smemo pa prezreti, da je evropski mir mnogo odvisen od italijanskoTfranco-skega sporazuma. Italijanske zahteve so bile že ponovno z vso jasnostjo postavljene. Kot predpogoj za izboljšanje medsebojnih razmer zahteva Italija novo orientacijo francoske politike v tem smislu, da razrahlja svojo zvezo s sovjetsko Rusijo, da prizna generalu Francu pravico vojskujoče se države in da neha sodelovati z rdečo Španijo ter končno, da Francija počisti one elemente, ki na francoskem ozemlju m je jo proti fašistični Italiji. Y neki oficiozni izjavi je bilo rečeno, da morajo biti v Parizu na. jasnem o tem, kakšna je pozicija Italije v Sredozemlju, k čemur je šteti tudi vprašanje Tunisa in Korzik?. Nobenega dvoma ni, da je kolonialna posest Francije resno ogrožena s trikotom Berlin—Bim—Tokio. Ako se Japoncem posreči, ,d$ prodro s svojim vplivom v Bangko- Narabe. — "Zakaj sem žalosten? Poročil sem dekle, ki je izvrstno igrala na klavir-kuhati pa ni znala nič. Zato sva vzela v hišo še njeno mamo, ki je znala izvrstno kuhati, igrati na klavir pa nič.' "To vendar ni nič hudega"-"Sedaj pa igra moja tašča na klavir, žena pa kuha". TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO" (37) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BuiTOllgllS ..... »i« « n u'nnnni in' —T«, »»« " * r«» Sftar Opičji kralj Ungo je -f drugimi <>pi«. cami stal ob džungelski stez! in čakal, da pride do zaieljenega plena. Ni trajajo dolgo in 'že je opazil prihajati bele ljudi, ki so precej brezskrbno ko te opice častile. Ko so prišli ljudje v bližino, je lingo zapovedal napad, katerega je spremljalo divje kričanje opic. Možje, videč kaj'sč'godi, so takoj pričeli streljati. Puške niso zastonj ppkale, tri izmed krvoločnih divjih opin Čajna žlička vrtne zemlje vsebuje lahko več mikroskopskih bitij,. kakor je ljudi na zemlji, -o- IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani.) če prijatelj; toda povej, kaj jo je tako prestrašilo, morda Novi Svet, katerega še videla ni? — Šla sva naprej, toda tudi pri drugih nisva -imela uspeha. Eden mi je rekel, da ie v domovini preveč bral katoliške liste, nakar mi je pokazal hrbet, vendar ne tako naglo kot zgoraj omenjena gospa. Sedaj bi pa rad vprašaJ či-tatelje, če je kateremu kaj znano o bridgevilski dopisnici. Ali je 'mar na "sitdown" štrajku, ali ji je zmanjkalo črnila, ali je morda sama sebe privezala poleg koščaka k lu ni in odplavala kam v Minne-?oto? Prosimo poročila potom tega lista. Saj menda vas je precej, ki pogrešate Kranjsko Miciko in njene uganke. Tukaj je opasno obolel Peter Podbevšek na R.D. 1. Bil je nekaj dni v bolnišnici, sedaj je doma pod zdravniško oskrbo. — Društvo Krščanskih žena in mater priredi veliko veselico dne 11. februarja v dvorani sv. Terezije in vabijo k veliki udeležbi. — Pozdrav čitateljem. M. K. -o- PROGLAS PRISEBNOST Neki Anglež, visoke in krepke rasti, je prišel na obisk in vsi navzočni so ga spoštljivo pozdravili. "Ta gospod je videti jako priljubljen?" je vprašal neki tujec. "O, pa še kako", je odvrnil sosed, '"'ima namreč velikansko prisebnost, kar se je izkazalo ko je bil zadnjič cirkus v mestu." — "No, in kaj je bilo?" — "Pomislite, lev je bil, ušel iz kletke, vse je kričalo in tiščalo ven, on pa je, ko da ni nič, kar mirno pristopil • k levji kletki, stopil vanjo in jo za seboj zaprl." ——o-- 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' Ali naj mi Slovenci zaostajamo? Nikakor ne! Zato se spodaj podpisani odbor obrača na vse mlade ameriške rojake prošnjo, cla mu čimprej spo-roče svoje naslove, on bo pa doma poskrbel njim primerne dopisnike. V medsebojnem dopisovanju se boste pobliže spoznavali, spopolnjevali v milo doneči materinščini, vzlj ubij ali rodno grudo svojih dragih staršev,poživi j ali medsebojno bratsko ljubezen in si pridobivali prijateljev, ki Vas bodo z odprtimi rokami sprejeli, ko pridete po letih na obisk v našo milo domovino. Zato pa pogum, dragi mladi rojaki! Nikar se ne strašite in izgovarjajte z morebitnim neznanjem jezika. Dobra volja vse premore. Vaja napravi, •mojstra! V trdni nadi, da bo naš prijateljski poziv padel na rodovitna tla in obrodil o-bilo sadu, Vas vse, predragi mladi rojaki, prav lepo pozdravljamo in v kratkem pri čakujemo kar največ odziva. Bog Vas živi! V Št. Vidu nad Ljubljano Naslov: Dr. Franc Trdan, Št. Vid nad Ljubljano, Jugoslavija, Europe. Za odbor: Dr. Franc Trdan, profesor, Anton Jaklič, stud. iur. Mirko Kozina, osmošolee na ameriško slovensko mladino. , Dne 11. avgusta letošnjega leta se je vršilo pri Novi Štifti nad Ribnico običajno vsakoletno zborovanje katoliško mislečega srednje — in visokošolskega drja&tva iz ribniške, velikolaške in dobre poljske doline. Po cerkvenem govoru in slovesni sv. maši so bila v prosvetni dvorani tri zanimiva predavanja o negi slovenščine v domači hiši, o skrbi za naše izseljenske brate in o ameriški osnovni in srednji šoli s posebnim o žirom na našo ameriško slovensko učečo se mladino. Da se pozive ožji stiki med našim di-jaštvom v starem in novem kraju, v Ameriki in doma v Sloveniji, se je ob tej priliki ustanovil spodaj podpisani odbor. Ta si je nadel nalogo, da bo po svojih najboljših močeh skrbel za medsebojno dopisovanje naše učeče se mladine v Ameriki in doma v Sloveniji. Misel ni nova. Nanjo je opozarjal ljubljanski župan, dr Juro Adlešič o priliki svojega bivanja v Clevelandu in leto pred njim spodaj podpisani dr. Fr. Trdan. Tudi mladina drugih narodov goji živahno medsebojno korespondenco. IZ DOMOVINE Nesreča V Celju je neznan kolesar podrl na tla 78 letno vdove po cinkarškem delavcu Marijo Toplakovo.pri čemer je dobila hude poškodbe in je morala biti odpeljana v bolnico. --o-- • Kronika Župnijska kronika župnij« Cerklje pri Kranju izkazujt da šteje župnija 4000 duš. Preteklo leto ae je rodilo lOi otrok, umrlo je 50 oseb, poročenih je, bilo 12 parov. --o-- Maribor na kolesih Ob koncu lanskega leta je bilo v Mariboru 333 potniških avtomobilov, 04 tovornih 16Ž motornih koles ter 5815 bici-klov. Privatnih kočij in fiaker-■kih voz je v Mariboru lq še 94. -o,- Nesreča otroka V Pečovniku pri Celju se j< 7 letna Amalija Sajovčeva delavčeva hčerka, polila .< kropom in se nevarno popari-la po glavi in telesu, da so jo morali oddati v bolnico. -o- •ŠIRITE AMER. SLOVENCA' je zanimiva ljudska povest, zajeta iz življenja naših ljudi v zelenem Sta-jerju. Guzaj, pošten slovenski mladenič, postane po zaslugi hinavske žene zločinec. Podtaknjen mu je zločin in po nedolžnem mora v dolgi zapor. Ta krivica ga je tako razsrdila, da je sklenil hudo maščevanje. Pobegne iz zapora in kot ubežnik se skriva po gozdovih in gorah, organizira tolovajsko organizacijo, ki je bila dolgo vrsto let strah in trepet vsega Spodnjega Štajerja in še daleč doli v hrvatsko Zagorje. Nazadnje je izvršil napovedano maščevanje. Od Brežic do Maribora in še naprej so po svoje strahovali ljudi, liki rokovnjači. Vsa povest je vrlo napeta in zanimiva. Vsak jo bo čital z največjim zanimanjem. Opozorite svoje prijatelje in sosede, da si narode tudi oni list "Araer. Slovenec" in čila j o to zanimivo ljudsko povest od začetka. Vsak, ki mu je naročnina potekla, naj isto tudi pravočasno obnovi, da se mu med to povestjo ne bo ustavilo lista. JUGOSLAVIJO Vi potujete naglo in prijetno na naših priljubljenih parnikih: BREMEM • EimOPA COLUMBUS NEW YORK • HAMBURG HANSA • &EUTSCHLAND Izborne železniške zvez« od Chcrbourea, Bremena ali Hamburga POVABITE SORODNIKE V EVROPI, NAJ VAS OBIŠČEJO V AMERIKI Posebno nizke cene za vožnjo iz Evrope med 3. aprilom in 23. aprilom ter 26. junijem in 23. juli-* _jem za Štiritedensko bivanje v Ameriki. Za pojasnila vprašajte lokalnega agents ali 13(1 W. RANDOLPH ST., CHICAGO, ILLINOIS ggOftfH 8SBMASI UOYDl PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 W. Cermak Rti, Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DANi — Najboljši automobili za pogrebe, krste in žtmitovanja. Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. DENARNE POME ;9 Jfobota, 28. januarja 19S9 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3. nakazujemo po dnevnem kurzu in prejemniki dobijo iste direktno na dom po pošti brez vsakega odbitka. Včeraj so bili naše cene: Za 100 Dinarjev........$ 2.45 Za 200 Dinarjev........$ 4.75 Za 300 Dinarjev........$ 7.00 Za 500 Dinarjev........$ 11.00 Za 1000 Dinarjev........$ 21.50 Za 2000 Dinarjev........$ 42.50 V ITALIJO: Za 50 Lir......................$ 3.25 Za 100 Lir......................$ 6.30 Za 200 Lir......................$12.00 Za pošiljke v ameriških dolarjih je poslati: Za $ 5.00 ..................$ 5.75 Za $10.00 ................$10.85 Za $15.00 ...................$16.00 Za $25.00 ...................$26.25 Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL. SUEŠKI PREKOP službi koristi katere koli posamezne države. Kanal je francosko delo, Egipt pa ima nad njim oblast. Sodelovanje v upravi kanala ni odvisno od prometa ladij posameznih držav, ampak od sredstev, ki so bila za napravo kanala vložena." Anglija je namreč glede prometa na prvem mestu. Za njo pride Holandija, potem Nemčija, medtem ko je Italija po osvojitvi Abesinije prišla na 4. mesto, pred Francijo. Italija, ki se je zakasnila zaradi svojega počasnejšega političnega razvoja, da bi v klasični dobi kolonialnih osvajanj pograbila "svoj" del, zahteva danes svoje "mesto na soncu". U-temeljevanje njenih današnjih prizadevanj je izrazito njeno, lastna revščina in velikanski dobički sueške družbe. Vsestransko se pripravlja, korak za korakom, da izbere najugodnejši trenutek. Miinchen je pokazal pot. "Treba je obdržati mir tudi na Sredozemskem morju." Italijanska zahteva je danes naperjena proti Franciji. Kljub temu pa največ zadeva Anglijo. Za njo je Suez ne samo pot na Vzhod, v Indijo, ampak tudi važna vojaška točka okoliških postojank. Preko kapala je zvezan Egipt z anatolsko, bagdadsko in hedžasko železnico. Onstran kanala se nahaja Arabija, malo dlje Mezopotamija, mosulski pe-trolejski izviri. Vsa bližnja okolica kanala je danes angleška last: Egipt (na videz neodvisen), Palestina in Ciper. V zvezi s Suezom se odpira cela množica vseh teh vprašanj. A Egipt? Egipt,, prihodnji lastnik, a danes samo naslovni oblastnik,stoji popolnoma ob strani ob teh lisi-čenjih svetovne politike. Ni sodeloval pri angleško-italijan-skem sporazumu v aprilu 1. 1. V nekem dodatku tega sporazuma se mu priznava "neodvisnost in •uverenost". Gledano s tega raz-gledišča je razumljivo sentimentalno razmišljanje angleškega socialista Horabbina: "Narodi, ki se v današnjem času prizadevajo za neodvisnost, naj skrbe, da ne žive v pokrajinah, ki obvladujejo tako važne prometne žile, kakor je primer z Egiptom ali Irsko. Anglija ne more dopustiti dejansko neodvisnost Egipta, ker on straži nad Suezom, ki je ključ njene poti v Indijo." B. Vsak teden en dopis, naj bo geslo vsakega dopisnika "A. S."! (Konec), Borba za ka?ial. Kanal se je, razen onega an-jeskega nagajanja, mirno vo-' t°da kmalu je izzval manjše J Večje diplomatske borbe. Eno ®vnih je bilo vprašanje pristine. Leta 1873. se je sesta- I v Carigradu mednarodna ko- da bi regulirala cene, ta-lfe> tonažo itd. Tu so določili J^tojbino 10 frankov od regije tone, toda ta pristojbina bi se sorazmerno z narašča-IJem prometom nižala. Leta 1875 je kupila Anglija ^e&iptskega kediva 176.602 ®lnic za 3,976582 funtov. (To \ do danes že osemkrat površno.) Leta 1876. je Anglija sklenila j^užbo pogodbo v znižanju ks> ker so največ angleške la-3e vozile skozi kanal (skoraj 0 odstotkov). Angleški lastniki r1 i se še nadalje borijo za zni-Ne taks. Nekoč so celo zagro-' *> da bodo napravili nov kanal. , 0 prvotni koncesiji morajo II Pristojbine enake za vse na- Posebne pogodbe so prepogne. Kanal je kot "nevtralni 1 ehod" odprt za ladje vseh na-'°dov brez razlike. Vprašanje Mstranosti je prišlo v težave 6ta 1881. do 1882., za časa egip-°Vske krize. Naslednje leto je , Ve!jnik britanske sredozem-,e Mornarice sir Garnet Wol-, eir za 4 dni ustavil promet , °2i kanal. Končno so leta 1888. ? konferenci v Carigradu pod-lsale Velika Britanija, Nemči-' Francija, Španija, Holandi-r' Italija, Rusija in Turčija I nvencijo o Sueškem kanalu, , ^ora biti vedno svoboden in v času vojne ali miru, za ',ako trgovsko in vojno ladjo, 621'azlike zastave. Velika Bri-je postavila neke pridrž-I > da priznava konvencijo le to-0 časa, dokler ustreza položa-' Namreč "sedanjemu prehod-, liJ in izjemnemu stanju E-' Pta" — jn dokler ne bo ovirala otlode angleškega udejstvova-I ' V angleško-francoski po-aci,bi leta 1904. je Velika Bri-'Ja vendar izjavila, da popol-pristaja na konvencijo. 1900. zahteva družba od , lovske vlade podaljšanje ^Cesije, a egiptovski parla-[ JJt zahtevo odbije. začetku vojne je proglasila , *>'ija svoje varuštvo nad E-i ter so obenem upravo in |.ra^bo kanala prevzele britan-i6 vojaške oblasti. Kanal je po-, eSiptovska bojna fronta, ki k Jo branile angleške in franco-^te. OdpH je bil kanal salv,.- Zaveznikom in nevtralnim lfjavam. L. 1922., ko je Anglija ^ftala neodvisnost Egipta, je ; rZala nadzorstvo nad Suez- Uprava kanala. j.^eška družba je zasebna ka-, ^Stična družba. V uprav-> odboru je 1 Holandec, 10 ^Sležev in 21 Francozov. Od lQ Angležev 3 predstavljajo vla-!o'.7 pa ladjarske in ti'govske ^''sti Velike Britanije, Franco-vlada v tem skoraj popolnost fl'anc°skem podjetju nima toda precej zasluži na Ij^Mbinah (leta 1926. 27 mi-frankov), zahteva sedaj mesto v k avi -in znižanje pristojbin, ^fteoski list "Epoque" odgo-L J a. na to, "da ima kanal med-^ °dni značaj, da je za; vse L / Jn po tem ne more biti v s* .StigEh 4 Al AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 28. Jškuarja 1939, Tovarna novega človeka POSLOVENIL LEOPOLD STANEK Nisi mi na poti! To je vendar nesmisel! Ljubim vendarle samo tebe!" je dejal in jo prijel za roko. Previdno, počasi, toda odločno je osvobodila svojo roko iz njegove in ga pozvala, naj sede k mizi, ker je večerja pripravljena. Postavila je tja kadeči se samovar, odrezala kruh in ga namazala z maslom ter položila predenj krožnik in nož. V vseh teh malih kretnjah, ki so izražale skrb zanj, in v neprodirnem izrazu njenega obraza je videl tovariš Vladimirov sedaj zopet tisto skrivnost in nedoumljivost njene duše, ki sta ga že večkrat tako vznemirjali in obenem privlačevali. In kakor takrat, onega dne, je mislil tudi sedaj, da bi mu bilo stokrat laže pri srcu, če bi mu očitala, ga psovala in karkoli zahtevala od njega. Tako pa se je čutil čisto zgubljenega, popolnoma brez moči. Tanja je končala s šivanjem in šla spat. Prej pa je še poljubila svojega moža tako kakor vedno. Tudi to ga je globoko zadelo, da ni hotela iti spat, ne da bi ga poljubila; toda ni ga poljubila kakor sicer, na usta, temveč na čelo. Kaj naj to pomeni? Saj mu je morala oprostiti, sicer bi ga sploh ne bila poljubila. To se torej pravi, da mu je pač oprostila, toda ... Oh, ta Tanja! Pri drugih ženskah je vse tako preprosto, a pri njej ... Spomnil se je Miro-nove — vdala se mu je danes tako preprosto, tako brez vprašanja, tako brez nepotrebnih besed, in vzel jo je tako preprosto, ker mu je pač prišla prav v taki minuti v roke. Preprosto kakor požirek vode ! Zaradi tega si nista naložila nikakih dolžnosti, ostala sta si tudi nadalje ista dobra tovariša kot prej. Toda pri Tanji? Kaj neki sedaj premišlja? Tovariš Vladimirov jo je gledal, kako se je slačila, se zavila v svojo odejo in se obrnila proti steni. Razumel je: to je pomenilo, da hoče spati sama. Zgrabilo ga je močno hrepenenje po njenem nežnem, vzdržnem objemu, po njeni duši, ki se je vedno nekako umaknila pred njim, da se je mogla nato nekam potopiti, v globine, kamor ji ni mogel slediti. Zopet je mislil na Mironovo, v kateri ni bilo ničesar, kar bi že od vsega početka ne »bilo brez sramu dostopno njemu — in seveda tudi vsakemu dragemu — in z grenkostjo je mislil: le čemu sem danes to storil! Ko bi vendarle ne bil napravil tega! Tovariš Vladimirov je sedel k pisalni mizi. Ni imel veselja do dela, da bi pa legel v posteljo, kjer je ležala Tanja, mu je nekaj branilo. Med knjigami ,ki so ležale razmetane po njegovi pisalni mizi, je opazil malo brošuro, ki je vsebovala življenjepis svetega Simeona Pravičnega iz Verhoturja. Čisto mehanično jo je odprl, listal po njej in pričel tu in tam brati. Toda vedno bolj in bolj se je poglabljal v čti-vo, hitel od strani do strani, dokler ni prebral poslednje in se nato zatopil v globoko razmišljanje. Čudna misel mu je šinila v glavo: ali pa je tudi res, da je vse dobro, vse lepo in vse, kar opravičuje življenje, dano edino le proletariatu? Da je samo proletariat nezmotljiv? To so bile reči, o katerih doslej sploh ni bilo vprašanja, kajti bile so zanj neomajni aksiomi, stavki, ki so bili tako neposredno jasni kot v poštevanki. Zopet je odprl knjižico in še enkrat preletel strani, ki opisujejo življenje svetni- ka, čigar ime je nosil. Simeon Pravični je bil sin bogatih staršev, zapustil je svoj dom in šel v gozd, kjer je živel v največjem uboštvu. To, kar si je pridobil s šivanjem kožuhov in z ribolovom, je razdal ubogim. Ljubil je naravo in je prebil večji del svojega življenja v samoti; toda Če je bil kdo potreben pomoči, mu jo je nudil. S svojo dobrotljivostjo in nežnostjo je napravil na srca Vogulov globok vtis. S svojim usmiljenjem si je osvojil uboge in potrebne in tako je postal nositelj Kristusove besede v tej divji, od sveta zapuščeni deželi. Umrl je 12. septembra 1642, pet in trideset let star ... Bogat mož zavrže svoje imetje, odreče se vsemu veselju, ki ga morebiti čaka in si brez orožja v roki, le z ljubeznijo in odpuščanjem v srcu osvoji ljudi in jih poboljša. En sam človek si osvoji vso deželo in iz njegovih ust ne pride beseda sovraštva, temveč le ljubezen ... In to je nekdanji plemič, bogat mož. To se torej pravi : tudi plemič, tudi meščan more biti dober človek ... In ta svetnik je njegov patron ... Tedaj se je ozrl tovariš Vladimirov zopet na Tanjo. Tudi tokrat mi je odpustila, si je mislil, in globoko ganotje ga je prevzelo, ko jo je videl ležati tam tako majhno, tako nepremično, tako nesrečno. ' Zaklenil je življenjepis svojega svetnika v predal in se povsem tiho slekel. Nato je legel. Čutil je, da Tanja ne spi; a ni si upal spregovoriti niti besedice. Ko je upihnil luč, je ležal še dolgo v temi in mislil brez konca. Mislil je na Tanjo, na Mironovo, na svetega Simeona in na samega sebe. Ko je končno zaspal, se je na vzhodu že pričelo beliti nebo ... Zopet se je zgodilo tako kakor često: najprej je tovariš Vladimirov obsul Tanjo s surovostjo in nesramnostjo ter jo mučil in slabo ravnal z njo, potem pa jo je joka-je prosil odpuščanja. Klečal je pri njenih nogah in imel glavo skrito v njenem naročju; ona pa mu je nalahno božala lase in v svojih mislih molila: "Moj Bog, pokaži mi pravo pot, da bom do kraja nosila križ, ki sem ga vzela nase! Daj, da ga rešim!" "Tanja, ti si angel!" je dejal, ko ji je poljubljal roke. "Ce bi veroval v svetnike in svetnice, bi dejal, da si ti ena izmed njih!" Tanja se je dobrotljivo smehljala in mislila na to, da bo morda že v naslednji minuti treščil kam stol, da bo zaloputnil z vrati in zaradi kakšne malenkosti vpil nad njo kakor nad kakim rekrutom. Teh neprestanih in čisto nenadnih prehodov iz najtoplejše nežnosti v največjo surovost ni mogla razumeti in je zaradi njih posebno trpela. Morda je moški duši to svojstveno, je mislila Tanja; toda zakaj potem vedno govore, da je ženska muhasta in nestanovitna,, hvalijo pa moško stanovitnost in resnobnost? Ali pa je samo pri nama tako? Kaj mu jemlje mir in ravnotežje? Kaj daje meni ta mir? Ali to, da je življenje zame več kot samo življenje na tem svetu, zanj pa Bog le izum buržujstva? Da stoji prav za prav vedno ob prepadu sive praznine in osamljenosti, jaz pa nikoli nisem sama, tudi če mi je še tako hudo pri srcu? (Dalje prihodnjič) VABILO k naročbi "MOHORJEVIH KNJIG" Naročniki jih bodo dobili prihodnjo jesen: 1. KOLEDAR za leto 1940. 2. VEČERNICE, povest "Pravica do živ-ljcnja". 3. ZGODOVINA SLOV. NARODA, 16, in poslednji" snopič. 4. ŽIVLJENJE SVETNIKOV, 14. snopič. 5. JEZUS DOBRI PASTIR, molitvenik. Naročnino za Mohorjeve knjige sprejemamo SAMO DO 11. MARCA 1989. Na poznejša naročila se ne bo mogoče ozirati. Kdor si torej želi Mohorjevih knjig za prihodnje leto, naj pošlje naročnino čimpreje, da ne bo zamudil. KNJIGE STANEJO -______$1.25 z vezanim molitvenikom pa__$1.50 Naročila za Ameriko sprejema: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road Chicago, 111. RAZNE ZANIMIVOSTI PO&AŠT ŠTEVILA ČASOPISOV Philadelphia, Pa. — Po neki statistiki, ravnokar izdani, je tekom 1938 narastlo v Zed. državah število listov za 68. Koncem leta je bilo večernih dnevnikov skupno 1,583, jutranjih pa 444. Skupno število naročnikov vseh dnevnikov je bilo 40 in pol milijona. DRUGE VAROVAL, A SAM NALETEL Chicago, 111. — Med tem. ko je James Trudden, po poklicu cestni pometač, zadnji torek sipal s soljo ledeni cestni hodnik na Ashland in 77. vesti, da obvaruje druge pr,ed padcem, je pa njega samega zadela ta usoda. Spodrsnilo mu je in je padel ter pri tem zadobil take poškodbe, da jim je pozneje podlegel. ——o- DOSEGLA VISOKO STAROST Chicago, Tli. _ V Oak Fo-■est hiralnici je preminula zadnjo sredo Mrs. Annie Dur-garian, po rodu Turkinja. Natančno, koliko je bila stara, ženska sama ni vedela, a računa se,da je dosegla 108 let. Kot mlada deklica je napravila romanje v Jeruzalem in s? ob tej priliki dala tetovirati na roko neko znamenje, ki jo je celo življenje spominjalo na dogodek. BELGIJSKA PROTILETALSKA OBRAMBA Bruselj, Belgija. — Vlada je predložila parlamentu zakonski osnutek o organizaciji letalske obrambe. Načrt določa ustnovitev novih, izključno za letalsko obrambo določenih čet, ki bodo štele 15.000 ljudi. Poleg tega naj bi se u-stanovilo nekaj novih letalskih eskadril. Skupni stroški za uresničenje tega predloga so preračunani na 1200 milijonov frankov. -:0- KAMPANJA PROTI PIJANČEVANJU V NEMČIJI Dresden, Nemčija. — Ženski odsek Hitlerjeve mladinske organizacije, v kateri je včlanjenih do pol milijona 17 do 21 let starih deklet, je podvzela kampanjo proti pijančevanju in kajenju med nemško mladino. Pobudo za lo kampanjo je dal mladinski voditelj, B. von Schirach. -o- Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspeh. Na razpolago brezplačno vsem naročnikom "Amer. Slovenca" Sli H. s a um =dri 7*# Pt*m* ofi fluxopt 11. Mi EUROPE tei »m tamiiuuMtHi of Cllcxouoww - AfftAl CfOfO 16 CI»K»N,. fOUMO »Nt KUNO Air AWtmaION 01 AwUUA tl «HMAWt Ha inwi-wcu iNi «o«u> waa •MQM-AIIU I Mi wwta WAl E lis 1 Wl IAUI Of nu NtW HtSMIJUt PQ nri "H ~~~—j--j •""'"' -j eH^ KRASNI ZEMLJEVID "The Drama of Europe ZEMLJEVID "DRAMA EVROPE" je novi zemljevid, ki prikazuje: 1. Zbirko v barvah tiskanih zastav vseh vodilnih evropskih držav. 2. Zemljevid Evrope, ki kaže: a) Meje Evrope pred svetovno vojno 1914. b) Meje Evrope po svetovni vojni leta 1918. c) Meje Evrope po Monakovski mešctariji, ki kaže kako so okrnili Čehoslovaško. d) Narodnostne meje, ki kažejo po katerih delih Evrope bivajo razne narodnosti. O Slovencih kaže barva, da segajo notri v Furlanijo v Benečijo. Ta del zemljevida je zelo pomemben. _ ZEMLJEVID "DRAMA EVROPE" je zbirka zemljevidov, ki ka-žejo, starešin nove meje med državami v Evropi. Kaže zgodovino Evrope. Zelo važen zemljevid je to. Posebno označbe raznih narodnosti na evropski celini dajo misliti vsakemu, kako je pričakovati, da se bo Evropa v tem oziru spreminjala v bodočnosti. Predoči vam tudi to katere države bodo zopet igrale tisto vlogo v bodoči vojni med Rusijo m Nemčijo, kakor je igrala Belgija med Nemčijo in Francijo v svetovni vojni. Pove vam, zakaj želita imeti skupno mejo Poljska in Ogrska Pove vam, zakaj hoče Mussolini Korziko in Tunizijo. Ta ZEMLJEVID "DRAMA EVROPE" dobi tekom letošnje kampanje "Amerikanskega Slovenca", ki traja od 25. JANUARJA PA DO 31. MARCA 1939. vsak naročnik NOV ali STAR, ki bo v tem času plačal celoletno naročnino na list "Amerikanski Slovenec". Polletne naročnine ne pridejo v poštev, ampak samo CELOLETNE, zapomnite si to. _ Torej kdor še ni naročnik "AMERIKANSKEGA SLOVENCA" naj se tekom te kampanje do 31. marca 1939 naroči za celo loto na ta Ust in bo dobil BREZPLAČNO od Uprave lista ta krasni pomenljivi zemljevid "DRAMA EVROPE" VSI TISTI, ki so že naročniki ™*L*AJ1SKEGA SLOVENCA" naj v tem času gotovo obnovS CELOLETNO NAROČNINO in dobili bodo BREZPLAČNO ta za° nimivi zemljevid. . Naročnine pošljite na Upravo lista, ali pa iste plačajte našim za-stopnikom(cam) v vaših naselbinah. AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 W. Cermak Road Chicago, Illinois Učbenik Angleškega fezika Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR. Zelo praktična knjiga. Žepne oblike. TA NOVI SLOVAR ima posebno poglavlje o ameriški angleščini Slovar je priredil in sestavil znani profesor J. Mulaček, H je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 strani. CENA: Trdovezan v platno-. $1.50 Broširan mehko...........$1.25 Naročila s potrebnim zneskom je poslati na: - Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois ■1 - ■•■■ Pisana polje J. M. Trunk Drobiž. Pred komunisti se Rusije niti dotakniti ne smeš. Vse je tam menda sijajno pod prole-tarsko diktaturo, in sijajno je tudi, da poka naprej in naprej, in pokajo le proletarske sovražnike, pravijo, in to je vse O.K. Ampak diktatorija sama nekaj ni zadovoljna. Vzeli so vse, še hlače na... zdaj ni ničesar več, da bi se vzelo, nacionaliziralo, državnega kapitala je ■ pa vedno manj, kakor sa'mi izkazujejo, in skrčujejo in omejujejo dopuste, tudi pri porodih skrčujejo, in lenuhom obešajo koš višje, kar bi bilo v redu, le navdušenja delati za vse in druge bo manjkalo. Z napačnim sistemom se ne more nikamor, ampak ti, kateri so '/peljali sistem, ga ne bodo izpremenili, drugi pa za zdaj ne morejo,in ko se sistem sam polomi, bo vse polomljeno. * . Iz rdeče Španije se vračajo brigadirji, ker so brigade razpustili. Slike, parade, proslave, sprejemi. Vsak hoče biti junak in se malo postaviti, j To je naravno. Od nekdaj je bilo tako s soldaškim stanom. Ko prihajajo na dopust, dasi niso bili "v ognju", se vojaki pred cerkvijo in domačini hudo postavljajo, posebno še, če ima kdo kako zvezdo ali kaj sličnega. Vsak se čuti junaka. Pri nas pride v časnik ime brigadirja in slika in izjava. Kaj so dosegli, je njih zadeva. Izjavljajo navadno, da niso odšli in se niso vrnili kot komunisti. O yeah. Komunizem še ni za kak salon, kakor pravijo, dasi smo do vratu v njem. In na katoličane so naleteli tam. Gotovo. Vse mora iti pod orožje. Pravi katoličani morajo iti, kakor so morali iti narodno zavedni v stari Av~ stri] . arugi "katoličani" bodo pa taki katoličani, kakršnih je mnogo tudi med ame-rikanskim' Slovenci, ki se ne morejo dosti izkašljati nad katoliško cerkvijo, in obstaja vse katoličanstvo le v tem kaši j an ju in lajanju. "Ne vsak, ki p r a v i Gospod, Gospod.." * Mladina. Prav v socialističnem taboru je nekaj prerekanja radi mladine. Eden je trdil, da je amerikanska mladina vzgojena kakor je bila v starem kraju živina. Ta je huda. Drugi zagovarjajo. Razno bo. Vzgoja..hm? Ako je kdo pri napredni jednoti, pridno plačuje asesment.je O.K., če cika bolj na amerikansko stran, se ne zmeni za seje...ni O.K., pravijo napredni. Poka-zujejo tudi na stari kraj. Tam poje nož, vlada kol; sirovo se obnašanjo. Gotovo. Različno je tudi tam. Z vzgojo bo pač tudi tako, tako. "Fantovstvo" ne vsebuje vzgoje, malo vzgo- l»B!!i!IBI'«IBI!U!n!IIIHl!ll!W!>!Wi!lir, je morda je le,in okolica vp'1' va. Kadar se večina hoče 'e "postavljati" in se postavlja» nožem ali kolom, bo še vzgojene težko. Ni vsak8 vzgoja tudi prava vzgoja. RflV no sem govoril z izkušeni"11 možem,ki se je vrnil iz obi in je tam opazoval. Čudil ?8 je, kako je slovenska mladi«5 izborno vzgojena tam, kjer J-vzgoja na verski in narod)'; podlagi neovirana. KrasU1 fantje in dekleta, res napff' dni tudi v gospodarstvu, Srbi celo, ki prihajajo v Si0" venijo, in vidijo sadove vzgoje, pravijo, da "ste Sl°| venci prav gosposki v prifli^ z razmerami doli v Srbiji Vzgoj je več vrst, in pogost ma govorijo mogočno o vzg0-ji, kjer je vzgoja silno sla^ roba. * Omenil sem razglednico. ^ je bila razposlano na vse W tolišike duhovnike po rikanskih prijateljih špans^ demokracije". Miss D. J. Mer je nekaj zapisala v "Ta*1' letu". Sama pravi: "I ^ told", in ko so jo prijeli. priznala, da je le: "slišali' Gola propaganda toraj. S p^ pagando se nikoli ne bo — španski problem. Ta sedi. Recite, kar hooetf v Madridu gre končno za W munistična strmljenja. DeH15" kracija je gola firma. Franc0, zi so ptiči. Mejo so imeli prto in odprto na stežaj. 30.000 vojakov so sprav'1 skozi to zaprto mejo. Tik pre Muenchenom je bila kri^1 mobilizirali so. Toliko vojf; kov ni bilo, za dve divizij1' kar ni malo, ko gre za prist"6 Francoze. Poslanec iz Alzac1' ie jih je hudo popoparal, "f je rekel v parlamentu, da# bila mobilizacija stoprocef na v Alazaciji, kjer je pr5) veliko Nemcev, in bi se bili borili za Francijo, pravi cozi pa bi bili doli v §p;