60100200 g554- AA osrednja rnjUN)1CA PRIItiukSKI dnevnik Poštnina plačana v gotovini * nn .. Abb postale i gruppo Cena 400 lir Leto XXXVI. Št 245 (10.765) TRST, četrtek, 23. oktobra 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob. ^povcupriGorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do i. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnieni^Evropi, NASTOPNI GOVOR NOVEGA PREDSEDNIKA VLADE PRED POSLANSKO ZBORNICO V OKVIRU PRIJATELJSKIH STIKOV MED OBEMA DRŽAVAMA Romunski predsednik Ceausescu dopotoval na obisk v Beograd Generalni sekretar KP Romunije se je poklonil spominu predsednika Tita- Ukrepi za premostitev gospodarske krize v osredju Forlanijeve programske izjave Obramba javnega reda in boj proti terorizmu bistvena pogoja za utrditev demokratičnih ustanov in za družbeno sožitje v zakonitosti - Vlada se je obvezala predložiti organski zaščitni zakonski ukrep za Slovence - Poudarjeno prijateljstvo s sosednjo SFR Jugoslavijo RIM _ Ministrski predsednik Amaldo Ferlani je sinoči predložil Program svoje prve vlade poslanski zbornici v nastopni izjavi, ki je ® segala 85 strani in je obravnavala italijanske razmere v okviru sve-in-rf8^ dogajanja ter smernice delovanja vlade na temeljih področjih stitucionalne, gospodarske in zunanje politike. Največji del svojega Poldrugo uro trajajočega posega je------------------- Predsednik vlade seveda poetu gospodarskim vprašanjem in onrepom za premostitev resne kri-e> ki že dolgo bremeni italijanski Proizvajalni ustroj. Ozdravitev italijanskega gospodariva mora po Forlauiju temeljiti a strogem nadzorstvu na« menjalnim tečajem lire in na stvarnih po-5 I1”.za odpravo notranjih korenin i f.'te, Predvsem neučinkovitega “konščanja proizvajalnih sposobno-h m hitrega naraščanja delovnih Prejemkov. Forlani je navedel na-ascanje brezposelnosti in trgovin-. fca§a primanjkljaja ter razlike v ntlacijski stopnji z drugimi razvi-irni državami, ni pa soglašal z nekaterimi katastrofalnimi napovedat družbene skupnosti. “L10 je izrazil zaupanje v sposob-Med namene nove vlade je navedel zaostritev boja proti davčnim utajam in hkrati znižanje davčnih količnikov za dohodke od dela, prilagoditev cen javnih storitev dejan-®kmi izdatkom, podporo izvozu in Podjetjem v krizi, zlasti na Jugu. V ‘Vezi z energetsko krizo je napove-ual ukrepe v prid varčevanju, zatrdil pa je tudi, da je treba nujno razvijati uporabo jedrske energije, uasi s potrebnimi jamstvi za var-?Pkt. Vlada bo vsekakor že v prihodnjih dneh predložila parlamentu hovi energetski načrt za desetletje 1980-1990. Omenil je tudi krizo kmetstva in je obljubil hitro izvajanje naložb v okviru zakona o »štiripe-resni deteljici* ter reformo kmetij-f.8'h pogodb. Glede stanovanjske poetike je zagotovil večje naložbe za desetletni načrt gradenj in za na-KuP stanovanj. Javne ustanove morajo jamčiti posameznikom in skupnosti zakonitost, v okviru katere mora vsakdo izvajati svojo pobudo in svoje naloge, J® Poudaril predsednik vlade, pri , erUer sta prvenstvene važnosti o-Pramba javnega reda in boj proti, terorizmu. Pri tem je omenil refor-j"° policije in sodstva ter zakoni-u°v, boj proti mafiji, ugrabitvam * mamilom. Glede odnosov s par-umentom je obljubil, da bo vlada le . izjemnih in nujnih primerih izda-jaia zakonske odloke in da bo vzdr-_ ovala z vsemi strankami, tudi opo-Oljskimi, korektne odnose v iskalo možnosti sodelovanja. v p°sebej je Forlani obravnaval Prašanja dežel s posebnim statu-m, kj jih ho vlada obravnavala Posebno pozornostjo*, in občin, ki i, bodo vsaj delno vrnili pravico rial as*nih davčnih dohodkov. V tem lu programa je Forlani obljubil, a bodo na Južnem Tirolskem do-PPmilj izvajanje statuta in pospešili . Uničevanje »paketa* v zvezi z enačenjem jezikov v Bocenski po-ri.va-imi in z rabo nemščine na so-scm. Tudi v Dolini Aosta bodo P uagodili izvršilne norme potrebam mkaišnje francoske manjšine. «lede naše dežele je novi pred-^unik vlade Forlani izjavil: «Za ar|anij° . juijjsko krajino bo za-".mvljena, v okviru stalnega po-nimi Van^a me<* osrednjimi, dežel-buH *n krajevnimi upravami, po-ev, za usklajevanje državnih in PPsklh politik in ukrepov za raz-rJ.v'°ge Trsta in obmejnega pod-Ve *n nadaljeval: «Za sionsko jezikovno skupnost namera-predložiti organski zaščitni k na osnovi sklepov posebne st01 s*te, ki je bila v ta namen u-*-,noY]tena, v tesni povezavi z deri1 Furlanijo - Julijsko krajino., zaključni del svojega nastopne-vn„8.ovora je nato Forlani posvetil J^anjem zunanje politike. Na tar- PPJročju morajo biti posegi I-g’1-1®.realistični in v skladu z vlo-kvj ai jo more izvajati. V tem o-v rP si mora prizadevati, upošte-■l°t‘ potrjeno pripadnost zahodne-daU ?avezništvu in Evropski gospo-VetS v, skupnosti. za izviren prispela ®vropp k utrievanju varnosti, in mriu- Pri tem lahko I-nuri-3’ zatrJi' predsednik vlade, vi, 1 koristen prispevek za obno-\r ?v dialoga med Zahodom in » nodom in za iskanje mirnih reje za krizne situacije. Omenil ditev miru v Sredozemlju. Predsed nik vlade je tudi obljubil večjo pomoč za rešitev vprašanja lakote na svetu in večje prizadevanje za uspeh pogovorov Sever-Jug. Razprava o programskih izjavah se bo začela v poslanski zbornici že danes in se bo končala z glasovanjem o zaupnici verjetno že v soboto, v senatu (kjer je bil prvič razdeljen le prepis govora) bo pa postopek stekel šele v ponedeljek, glasovanje bo pa bržkone v sredo. Prvi komentarji v političnih krogih odražajo seveda pripadnost strank večini ali opoziciji, pri čemer je še nekaj negotovosti glede možnosti pozitivnega glasu liberalcev in radikalcev, katerim je Forlani delno ugodil v programskih obvezah, medtem ko KPI potrjuje svojo opozicijo, ki bo trša ali mehkejša glede na konkretne ukrepe in zadržanje vlade. Forlani med nastopnim govorom v poslanski zbornici, obkrožen z ministri in podtajniki (Telefoto AP) llllllllllllllllllllllllllllllllUIIUIIMIIIIIIIIIIMIIIIHIIIItllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllMIllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIHtllimilllliUIIIHIIIIItlllllUllllllllllllllllliliillillllllllimfllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllllllllll VČERAJ SE JE ZAČELO ZASEDANJE VRHOVNEGA SOVJETA GOSPODARSTVO SOVJETSKE ZVEZE BO OKREPILO TUDI PROIZVODNJO BLAGA ŠIROKE POTROŠNJE 0 kritičnem poiožftjn sovjetskega gospodarstva je na sejr centralnega komiteja partije spregovoril tudi Brežnjev - Prihodnje leto bodo posvetili večjo pozornost kmetijstvu, še vedno cokli sovjetskega gospodarstva MOSKVA — Centralistična ureditev je eden od temeljnih problemov sovjetskega gospodarstva, ki ne dosega zaželenih rezultatov. Še posebno težaven je položaj kmetijstva. V deseti petletki, ki se letos izteka, so sovjetski gospodarstveniki načrtovali, da bo Sovjetska zveza pridelala 235 milijonov ton žitaric, v resnici pa naj bi jih letos pridelali le 180 milijonov. O položaju sorvjetskega gospodarstva je včeraj na začetku zasedanja vrhovnega sovjeta . (parlamenta) spregovoril Nikolaj Dajbakov, ki je odgovoren za načrtovanje. Dan pred zasedanjem vrhovnega sovjeta se je sestal tudi centralni komite partije, ki je prav tako razpravljal o gospodarskih vprašanjih. Na tej seji je spregovoril tudi Brežnjev, ki je kritiziral delovanje nekaterih ministrstev, ki niso izpol nila sestavljenih načrtov. Pri tem se je zaustavil pri kmetijstvu, kjer V PREISKAVI O ORGANIZACIJI «TERZA POSIZIONE« ŠE EN FAŠIST VČERAJ ZA ZAPAHI Gre za 24-letnega Francesca Ingravalleja iz Benetk V njegovem stanovanju dobili več zanimivih dokumentov da ZDA čimprej ratificirajo ^razume Salt 2. '-dede Srednjega vzhoda je potr-ro«.fAališče Italije, da je za trajno jaitev potrebno sodelovanje Orga-aeiie za osvoboditev Palestine, *°dil je sovjetski poseg v Afga-» lanu in izrazil pripravljenost, dr-v. EGS za sodelovanje pri reše-,ar>.iu spopada med Iranom in Ira ij?01. Obvezal se je tudi, da bo Ita--a se nadalje krepila dvostranske /hiiose z drugimi državami, pri če-aV je posebej naglasil koristnost v ‘jateljstva z Jugoslavijo za utr- BENETKE — Po zapornem nalogu, ki ga je izdalo državno prav-dništvo iz Rima, so agenti Digosa včeraj aretirali v Benetkah 24-let-nega Francesca Ingravalleja pod obtožbo prevratniškega delovanja v skrajno desničarskih organizacijah. Ingravalle je že vrsto let aktiven v desničarskih organizacijah. Pričel je v »Fronte della gioventu*. ko pa so po razpustu «Ordine nuovo* u-stanovili organizacijo «terza posizio-ne», se je vključil vanjo. Agenti Digosa so pred aretacijo preiskali mladeničevo stanovanje, v katerem so baje dobili več zanimivih in važnih dokumentov, ki so jih nemudoma zaplenili Preiskali so tudi stanovanje Roberta Salvara-nija, prav tako mladega neofašista iz Benetk; rezultati preiskave pa so se izkazali za negativne. Medtem pa se je izvedelo, da bodo Luca De Orazija, 17-letnega Bolonjčana, ki so ga aretirali- sredi avgusta v zvezi s preiskavami o pokolu na bolonjski železniški postaji, sodili zaradi ropa, ki ga je zakrivil novembra lani v banki «Cassa di Rispannio* v kraju Agu-gliano (Ancona). Kaže, da je njegovo ime ovadil 32-letni Leonardo Gio-vagnini, ki ga je že dan po ropu krajevna policija aretirala. Zaradi pomanjkanja dokazov sc ga junija letos izpustili, pred tednom dni pa je državno pravdništvo iz Rima ponovno izdalo zaporni nalog. Tokrat je šlo za obtožbo prevratniškega delovanja v desničarski >' skupini «terza posizione». V Parizu pa je preiskovalni urad na prizivnem sodišču izrekel pozitivno mnenje glede zahteve po izročitvi sedmih italijanskih državljanov, ki so jih aretirali 7. in 8. julija v glavnem mestu Francije. Turinsko sodstvo je namreč tedaj izdalo zanje zaporne naloge v zvezi S preiskavo v «prima linea* Sedmerica je vse te mesece zatrjevala, da nima kaj opraviti s to teroristično organizacijo, kljub vsemu pa jo dolžijo kar za 150 najrazličnejših prekrškov. Življenjske razmere olrok iz držav v razvoju so vedno slabše ŽENEVA — Položaj otrok v vedno bolj vznemirjenem in negotovem svetu je postal težji na nekaterih območjih sveta prav v minulem letu, ki je bilo razglašeno za leto otroka. Tudi sicer so se poslabšale življenjske razmere otrok v državah v razvoju, posebej najrevnejših, zlasti pa položaj otrok beguncev. Ti otroci pogosto brez staršev živijo v za njih tujem, nerazumljivem in nezanesljivem svetu. To je v razpravi na okrogli mizi, ki jo je organiziral visoki komisariat ZN za begunce med drugim dejal predsednik jugoslovanske skupine medparlamentarne unije Mihajlo Javorški, ki skupaj z drugimi osebnost- mi iz vsega sveta proučuje težavne probleme otrok - beguncev, s katerimi bi morali udeleženci bolje seznaniti svetovno javnost. SANTIAGO — Nova čilska ustava, ki jo je vodja režima general Augu-sto Pinochet izsilil na nedavnem referendumu, bo s topila v veljavo marca meseca. V njej je določeno, da bo Pinochet voditelj južnoameriške države vse do leta 1989. prepočasen razvoj tehnologije zaustavlja tudi rast pridelka. Velik odmev je imela tudi njegova kritika pomanjkljive preskrbe in zan-teva naj se v prihodnje bolj upošteva povpraševanje. Obenem je opozoril na nizko produktivnost, ki naj bi bila tudi vzrok slabim gospodarskim uspehom. Nekateri politični komentatorji so zato govor sovjetskega voditelja ocenili kot ponudbo delavcem, da jim bo država izboljšala življenjski standard, če bodo več in bolje delali. To, kar je Brežnjev povedal na seji centralnega komiteja, je včeraj orisal s številkami Bajbakov. Sovjetska' industrijska proizvodnja se bo letos povečala za štiri odstotke in ne 4,5 kot je bilo predvideno, družbeni dohodek pa za 3,9 na mesto 4 odstotkov. Tudi za prihodnje leto predvidevajo zmerno rast industrijske proizvodnje in sicer za 4,1 odst., nacionalni dohodek pa le za 3,4. Večjo pozornost bodo posvetili kmetijstvu v katerega naj bi vložili 51.(300 milijonov rubljev, predvsem za posodobitev in okrepitev tehnologije. Za vojsko bodo porabili 17,05 milijarde rubljev, kar je 60 milijonov manj kot letos. Plače delavcev in uslužbencev bodo zvišali za 1,8 odst., kmetom, ki so zaposleni na držav nih posestvih pa za 4,1, za 4,2 odst. pa bodo povečali investicije v pro izvodnjo blaga široke potrošnje, večji del investicij, skoraj polovico državnega proračuna, ki znaša 298 tisoč milijonov rubljev, pa bodo namenili težki industriji. Na sliki (telefoto AP): s seje CK KPSZ. ADIS ABEBA — Po etiopskih virih so prejšnji teden somalske vojaške enote prodrle 300 kilometrov v notranjost pokrajine Bale, ki leži na jugu države, preden jih je premagala in odbila etiopska vojska. V teh spopadih naj bi bilo 1100 somalskih vojakov ranjenih in ubitih. BEOGRAD — Generalni sekretar romunske KP in predsednik Socialistične republike Romunije Nico-lae Ceausescu je včeraj dopotoval na uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo na povabilo predsedstev SFRJ in CK ZKJ. Na slavnostno okrašenem letališču v Beogradu so visokega gosta iz Romunije pričakali predsednik predsedstva SFRJ Cvijetin Mijato-vič, predsednik predsedstva ZKJ Lazar Mojsov, član predsedstva SF RJ Vidoje Žarkovič, zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec, član predsedstva ZKJ Stane Dolanc, zvezni sekretar za zunanjo trgovino Metod Rotar, načelnik generalštaba JLA admiral Branko Mamula, predsednik beograjske mestne skupščine Živorad Kovačevič in drugi. Prihod romunskega voditelja so počastili tudi s častnimi salvami, zatem pa so zaigrali romunsko in jugoslovansko himno. Nicolae Ceausescu je zatem pregledal častni bataljon garde. Predsednik Ceausescu se je pozdravil še z drugimi osebnostmi ter s člani romunskega veleposlaništva, nato pa se je skupaj z gostitelji odpeljal v svojo rezidenco na De-dinju. Opoldne je generalni sekretar KP Romunije in predsednik SR Romunije Nicolae Ceausescu obiskal hišo cvetja na Dedinju, kjer je položil cvetje na grob predsednika Tita. Priprave za madridsko KEVS še v zastoju MADRID — Jugoslovanski veleposlanik Miroslav Zotovič je predsedoval včerajšnji plenarni seji pripravljalnega sestanka o evropski varnosti in sodelovanju, na kateri se je nadaljevala razprava za zaprtimi vrati. Zvedelo se je, da niso dosegli bistvenega napredka. Sešli so »e tudi predstavniki evropskih neuvrščenih in nevtralnih držav in proučili sedanji položaj pripravljalnega sestanka. Vrsta delegatov je izrazila zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer, ki so nastale kot posledica nasprotujočih stališč obeh vojaških blokov. Neuvrščene in nevtralne države so ocenile, da za zdaj ni možnosti, da bi skupaj sprožile pobudo, ki bi pripeljala do nujnega kompromisa v stališčih blokovskih taborov o bistvenih spornih vprašanjih organizacije madridske konference. Ta skupina pa se je strinjala, da je treba nadaljevati delo, da bi u-stvarili ugodne razmere, ki bi omogočile uspešno delo, toliko prej, ker je ostalo le malo časa do konca tega pripravljenega sestanka, kajti glavna konferenca je napove dana za 11. november. V Libanonu konec vladne krize? BEJRUT — Libanonski predsednik Sarkis je poveril mandat za sestavo libanonske vlade predstavniku zmerne islamske buržuazije Šafiku Vazanu. Končana je torej dolga vladna kriza, ki jo je povzročil s svojim odstopom bivši premier Hos. Bržkone bodo v novi vladi predvsem tehnokrati, potem ko so se izjalovili vsi poskusi o »narodni spravi*. Medtem pa je včeraj popoldne Izrael bombardiral južni Libanon. Tokrat pa so telavivska letala bombardirala južni Libanon. Tokrat pa so telavivska letala bombardirala tudi neko palestinsko taborišče le 20 km južno od Bejruta. WASHINGTON — Jugoslovanski veleposlanik v ZDA Budimir Lončar je obiskal Kansas City, v katerem tretjino prebivalstva sestavljajo izseljenci ali Američani jugoslovanskega rodu. Lončar se je pogovarjal z županom Johnom Rea-donom. Povratek delegacije SKGZ iz SR BiH SARAJEVO - Delegacija Slovenske kulturno - gospodarske zveze se je pozno sinoči po tridnevnem uradnem obisku v socialistični republiki Bosne in Hercegovine vrnila v Trst. Tretji, zadnji dan obiska, je bil namenjen ločenim razgovorom članov delegacije s pred- stavniki gospodarske zbornice Bosno in Hercegovine ter s predstavniki nekaterih največjih gospodarskih podjetij te republike, s predstavniki kulturno - prosvetne skupnosti Bosne in Hercegovine in predstavniki nekaterih mestnih kulturnih ustanov, s predstavniki Zveze socialistične mladine Bosne in Hercegovine ter s predstavniki radio televizije Sarajevo in dnevnika «0-slobodjenje». Pred odhodom je del delegacije ponovno obiskal predsedstvo republiške konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Bosne in Hercegovine. Vodja delegacije predsednik Boris Race, se je sekretarju republiške konference SZDL Milanu Uzeljcu še enkrat zahvalil za prisrčen sprejem in za iskreno gostoljubnost. Izrekel je prepričanje, da je bil obisk zelo koristen in konkreten v razgovorih. Zahvalil se mu je za vso pozornost, ki jo družbeno - politične organizacije Bosne in Hercegovine in številne ustanove, s katerimi se je delegacija SKGZ pogovarjala, posvečajo slovenski narodnostni skupnosti v Italiji, kakor tudi pomen, ki ga dajejo prijateljstvu in sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo. Predsednik Race je na koncu povabil delegacijo republiške konference socialistične zveze delovnega ljudstva Bosne in Hercegovine na uradni povračilni obisk v Trst. J. K. •HiitiiiiiiiamiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiHHiKiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMH« Psihoza atentata v Parizu Pariška borza je bila te dni tarča protižidovskih teroristov. Na sliki (telefoto AP) policija obkoljuje stavbo in se pripravlja na pregled notranjosti PARIZ — Vrsta neosnovanih anonimnih telefonskih pozivov, ki najavljajo prisotnost bombe, povzroča v Parizu in drugih francoskih mestih že pravo psihozo. Včeraj naj bi bombo podtaknili v pariški borzi, v gradbišču neke jedrske centrale v južni Franciji in pa v mestnem gledališču v Haguenaueju, kjer je nastopil neki židovski komik. Policija je vse kraje skrbno pregla-dala, bomb pa ni našla. Vendar so v ponedeljek agenti javne varnosti o«lkrili prav v pa- riški borzi izredno veliko količino eksploziva, sicer dokaj enostavne izdelave. Bomba bi morala eksplodirati ob 14. uri, ko je bilo v borzi še kar precej ljudi. Policija pa še naprej neuspešno išče avtorje podlega atentata na židovsko sinagogo v Parizu, ki je 5. oktobra terjal smrt štirih oseb, ranil pa 18. Domnevajo, da so avtorji anonimnih telefonskih pozivov isti, ki so podtaknili bombo v sinagogi, dokazov pa še naprej nimajo, niti ne sumov. nilllllllllllMIIIIIIIIIIintlMIIIIIIIIIIIimnilllllllMIIIIIIIIHIIIIIIIIMIIIIIIMIIIlIllIlllllllllllllllllllIMllVIIIIIIIIIIIIlIlllllIlllllllllMlllllllIlKMIIIIlllllllllimfllllllllllllHIIIIia OB ZASTOJU VEČJIH VOJAŠKIH OPERACIJ ISKANJE MIRNE REŠITVE IRANSKO-IRAŠKE VOJNE BAGDAD, TEHERAN, NEW YORK — Sodeč po vojaških komunikejih iz Bagdada in Teherana se spopad med obema državama nahaja v pat poziciji. Irak je prvič od kar se je začela vojna, navedel izredno nizke številke o padlih iranskih vojakih in sploh ni omenil običajnih »zmag* na osrednji in severni fronti. Za čudo je iranska tiskovna agencija «Pars» prvič posredno omenila, da sta Koramšar in Abadan popolnoma obkoljena. Oba propagandna stroja Med iranskimi begunci, ki so zbežali pred iraško vojsko so predvsem ženske in otroci, možje so ostali, da branijo svojo domove (Telefoto AP) si ne upata več napihovati svojih uspehov, saj že človek z ulice ugotavlja, da so ga do sedaj tolažili in slepili z lažnimi podatki. Če se fronta ni premaknila zadnje dni niti za meter, je pa toliko hujše razdejanje, ki ga prizadevata vojaška stroja obeh držav. Bagdad so včeraj iranski «phantomi» ponovno bombardirali. Iraško poveljstvo trdi, da so sestrelili iranski lovski bombnik in «vrnili sovražniku milo za drago*. Dezful je iraška vojska ponovno obstreljevala z raketami, pred vhodom v Šat-el-Arab so iraški izvidniški čolni potopili iransko oskrbovalno ladjo. Izčrpavajoča vojna med državama se torej nadaljuje. Zahodni strateški analitiki s presenečenjem ugotavljajo, da je vojna še bolj statična, kot so to trdili pred tednom dni. še vedno jim ni jasno, da ni iraška vojska odpravila žepe iranskega odpora v Koramšaru in da že nekaj dni ne uspe udariti v Abadan, potem ko je mesto obkolila in tako onemogočila iranskim branilcem nemoteno oskrbo. Trenutno pa je za iransko vojsko položaj na južnem bojišču prav dramatičen, a kljub temu je morala iranskih borcev za čudo na višku. K temu v dobršni meri pomaga iransko letalstvo, ki nemoteno gospodari nad iraškim zračnim prostorom. Skoraj vsakodnevno bombardiranje Bagdada ima med Iranci izreden psihološki učinek, ki vliva borcem vero v končno zmago. In prav tu se vse analize strateških izve- dencev izjalovijo. Nadaljevanje spopada pa še stopnjuje napore za mirno rešitev spora med državama. Včeraj je iz Teherana v Islamabad odpotoval generalni sekretar islamske konference Sati, potem ko je Iran načelno pristal, da ga lahko obišče odbor predsednikov islamskih držav. Na sedežu svetovne organizacije pa je bil sestanek koordinacijskega biroja neuvrščenih držav, na katerem so proučili prizadevanja neuvrščenih v sedanjem spopadu. Predlog za pobudo neuvrščenih držav za kolektivno vključitev v iskanje miroljubne rešitve iransko - iraške vojne, je dala Palestinska osvobodilna organizacija, katere predsednik Arafat se je nedavno pogovarjal z vodilnimi osebnostmi obeh neuvrščenih držav. Sestanka koordinacijskega biroja so se kot člani tega telesa udeležili tudi predstavniki Irana in Iraka, ki so načeloma podprli pobudo neuvrščenih. V razpravi o tej pobudi so bila v ospredju stališča o potrebi, da se neuvrščeno gibanje kolektivno angažira pri iskanju miroljubne rešitve spora. Na sestanku so se pogovarjali tudi o ustanovitvi tako imenovanega «ad hoc odbora dobre volje*, ki bi gradil mostove med obema sprtima državama, ne pa tudi posredoval v spopadu, in bi ga ustanovili na ravni zunanjih ministrov. Drevi pa se bo v stekleni palači sestal varnostni svet OZN, ki bo prav tako razpravljal o sedanjem spopadu. 1 VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA Pomanjkljivo izvajanje principov avtonomije pogojuje delo deželnega zakonodajnega organa Prilagoditi je še treba izvršilne norme deželnega statuta z določili državnega zakona štev. 382 (odobren je bil leta 1975) in z izvršilnimi normami dekreta 616/77 Občinske ustanove za skrbstvo (ECA) bodo ukinili s prvim julijem prihodnjega leta Po široki razpravi je deželni svet na včerajšnji seji z veliko večino glasov — vzdržal se je le svetovalec DP. medtem ko je predstavnik PDUP oddal negativen glas — odobril zakonski osnutek, s katerim u-kinja občinske ustanove za skrbstvo (ECA), katerih funkcije bodo odslej prevzele občinske uprave. Sicer pa ga je odobril že na seji 10. julija letos, vlada pa ga je zavrnila, češ da ukrep v svoji celoti in po vsebini presega deželno zakonodajno pristojnost; zaradi tega ga je bilo treba ponovno proučiti in odobriti, kar je skupščina naredila na včerajšnji seji, ne da bi spremenila načelnih postavk njegove vsebine. Poleg specifičnih vprašanj, ki so vezana na vsebino zakona, pa je razprava postavila v ospredje predvsem dva problema. Prvi problem, ki je bil v zadnjem času že večkrat predmet ostrih razprav, je dejstvo, da je vlada v zadnjih mesecih zavrnila precejšnje število deželnih zakonov; tako zadržanje vladnih organov je opozicija ocenila kot napad na deželno avtonomijo ter poudarila, da skušajo odvzeti deželi vsako pobudo v tem sektorju. Gre torej za politično vprašanje, za od noše med deželo in državo, ki jih bo treba v bližnji prihodnosti še proučiti. Komunistična skunina je glede tega vprašanja že pred časom predlagala, naj bi dal deželni odbor pobude za srečanje med vsemi deželami, na katerem bi bilo treba pro- j učiti to vprašanje z namenom, da bi bili odnosi med deželami in državo postavljeni na drugačno raven. Drugi problem, ki ga je nakazala včerajšnja razprava, pa je vpraša nje državnega zakona štev. 382, ki je bil odobren že leta 1975, in dekreta predsednika republike štev. 616/1977 o izvršilnih normah omenjenega zakona. Člen štev. 25 predsedniškega dekreta 616/1977, upoštevajoč prvi člen državnega zakona 382/1975, namreč določa, da morajo občinske uprave prevzeti vse upravne in organizacijske funkcije o skrbstvenih službah (vključno z nalogami sedanjih občinskih ustanov za skrbstvo), deželne uprave pa z ustreznim zakonom «prenesti» te funkcije (skupno z osebjem in vso imovino) na občinske uprave. V naši deželi pa se dogaja, da še ni prišlo do prilagoditve izvršilnih normativov posebnega statuta Furlanije -Julijske krajine z določili državnega zakona štev. 382/1975 in dekreta predsednika republike štev. 616/1977. Ta pomanjkljivost je doslej že v marsičem otežkočila in v veliki meri še pogojuje dejavnost deželnega zakonodajnega organa. Večkrat je bilo že poudarjeno, da je največja odgovornost glede te pomanjkljivosti na strani deželnega odbora. Sicer pa je deželni odbor na včerajšnji seji sprejel resolucijo, ki so jo predložili svetovalci Dominici (KD), Proserpio (KPI), Giuricin (LpT), Ermano (PSI) in Vespasia-no (PSDI), ki izhaja iz ugotovitve, da je razlog, zaradi katerega je vlada zavrnila zakon o ukinitvi občinskih ustanov za skrbstvo, prav v še vedno obstoječem pomanjkanju izvajanja v naši deželi tistih principov avtonomije in decentralizacije, ki so osnova zakona štev. 382/1975 in izvršilnih norm dekreta 616/1977. Resolucija zato obvezuje deželno vlado, da mora poživiti svojo dejavnost z namenom, da bo uresničitev še pomanjkljivih normativov zagotovljena pred koncem letošnjega leta. Ta pomanjkljivost je pogojevala tudi odobritev zakona o ukinitvi občinskih ustanov za skrbstvo (ECA), ki je zato še vezana na izvršilne norme deželnega statuta, in ki bo stopila v veljavo — vsaj tako določa včeraj odobreni zakon — s prvim julijem prihodnjega leta. Deželni odbor je namreč tem ustanovam podaljšal življenje za dobo šestih mesecev — prvotno je bilo namreč določeno, da bodo ustanove ukinili s prvim januarjem prihodnjega leta — in jim za prvih šest mesecev prihodnjega leta zagotovil ustrezna finančna nakazila. Sicer pa je v deželnem finančnem načrtu za obdobje 1981 - 1982 nakazanih 2.500 milijonov lir za finančni leti 1981 in 1982, ki jih bo dežela podelila občinam v zvezi s prenosom funkcij sedanjih občinskih ustanov za skrbstvo. Na včerajšnji seji je deželni svet, ki se bo ponovno sestal danes dopoldne, soglasno sprejel zakonski o-snutek o zdravstveni zaščiti športnih dejavnosti. Prvih 9 mesecev v pristanišču Manj kontejnerjev toda več blaga V prvih desetih mesecih tekočega leta se je pretovor kontejnerjev v tržaški luki zmanjšal, povečal pa se je obseg blaga v njih. Od za- četka januarja do konca septembra je število 20-čeveljskih kontejnerjev znašalo 65.640 ali 6,6 od sto manj kot v ustreznem obdobju lanskega leta, ko je preseglo raven 70.000. Nasprotno se je obseg blaga v kontejnerjih povečal medtem za 4,5 odstotka in dosegel 540.000 ton. Hkrati so se pomnožile tudi pošiljke z ladjami RO-RO: trajektnih tovorov je bilo v prvih 9 letošnjih mesecih za 345.000 ton. kar pomeni 56.6 od sto več kot v času od začetka januarja do konca septembra lani. Zahteva enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL SPORAZUM 0 MOBILNOSTI DELA JE TREBA POVSEM SPOŠTOVATI Tajništvo zveze proučilo položaj bivših podjetij Vetrobel, Dreher in Bloch - Izplačevanje odpravnin uslužbencem bivše Vetrobel • V prostorih osnovne šole v Žav-ljah se bo danes ob 19.30 sestal rajonski svet za Žavlje, Štramar in Rabojez. Na dnevnem redu je iz- kalna zveza volitev predsednika rajonskega sveta in razprava o pobudah občinske uprave po poplavah prejšnjih dni na področju Ospa. Pokrajinsko tajništvo enotne sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL je na svoji zadnji seji proučilo položaj o-sebja bivše steklarne Vetrobel, ki sedaj obiskuje rekvalifikacijske tečaje v poklicnem zavodu Ancifap, in polcžaj starejših delavcev, ki so presegli 52. leto starosti, ki še niso dobili nove zaposlitve. V pričakovanju na jutrišnji sestanek na sedežu deželnega odbomištva za industrijo, pokrajinsko tajništvo enotne sindikalne zveze zahteva popolno spoštovanje sporazuma o mobilnosti: obiskovanje tečajev mora zagotoviti gotovo vključitev v industrijski sektor, poudarja sindikalna zveza, in vsem delavcem zajamčiti novo delovno mesto. V ta okvir je treba tudi vključiti še nezaposlene delavce bivše pivovarne Dreher, poudarja sindi- Poleg tega je pokrajinsko tajništvo enotne sindikalne zveze na svoji zadnji seji obsodilo dejstvo, da bivše podjetje Bloch ni uresni- V ponedeljek seja pokrajinskega sveta V ponedeljek ob 18.30 se bo ponovno sestal tržaški pokrajinski svet. Na dnevnem redu je večje število upravnih sklepov, poleg teh je tudi predvideno imenovanje predstavnikov pokrajinske skupščine v razne organizme in telesa; med resolucijami, ki so jih svetovalske skupine predložile v razpravo, pa velja še posebej omeniti dokument Liste za Trst, s katero se obvezuje pokrajinski odbor — seveda v primeru, da bi ga skupščina odobrila — naj takoj poseže na vseh ravneh, da bi zagotovil uresničitev načrta za popravila hiš v Ul. Don Bosco (skupno 320 stanovanj), potem ko je deželna uprava odrekla tržaški občini ustrezno finančno nakazilo, ki ga predvideva državni zakon štev. 457. K temu je treba dodati, da je občinska uprava predstavila po polnoma neizvedljiv načrt o popravilih hiš (tako poudarja deželna uprava), svoje napake pa noče priznati. Nasprotno; s takimi pobudami bi hotela dokazati, da je dež -la tista ustanova, ki ustvaria po“ je največkrat premišljeno in n*» črtno vsilil že fašizem. Tržaški izletniki so na 6žek s seboj prinašali med drugimi dobrotami tudi marsikatero pečeno kokos in puščali tam gori za seboj obrane kokošje kosti, zato se je te gore kaj kmalu oprijelo ime Monte Cacusso - Kokoš. In tako tudi naše Slovensko planinsko društvo v Trstu ne prireja več izletov na 6žek, ampak vabi svoje člane na Kokoš, od koder se v lepem vremenu vidi daleč tja v Istro, pa tudi Snežnik, Nanos if* celo Julijske gore z očakom Triglavom. Ohranimo hribu lepo staro slovensko ime 6žek, saj v njega vznožju počivajo naši štirje bazoviški junak) Bidovec, Marušič, Miloš ip Valenčič, ki svojega priimka za nobeno ceno ne bi spremenili v spačeno italijansko obliko, kakršnega na žalost P° 35 letih svobode še vedno nosijo ih se smešijo mnogi, premnogi naši neznačajni primorski Slovenci. B. M- Ob obletnici smrti Karla Košute daruje žena Slava 10.000 za D[' jaško matico in 5.000 lir za dekliški pevski zbor Vesna. V spomin na preminulega Marija Pertota darujeta Tatjana ',n Stanko Starec 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Zdravka Macarola darujeta družini Štoka ih Kofol 20.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Barkovljah po F. S. Finžgarju. V spomin na preminulega Marija Pertota darujeta Tatjana ih Stanko Starec 15.000 lir za TPK Sirena. Zapustila nas je naša draga MARIJA SAMEC por. FERLUGA Pogreb bo v soboto, 25. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Dolino. Žalujoči mož Franc, sin Sergij, hčerka Miranda, snaha Sonja, zet Viljan, bratje, sestri, vnuki, vnukinje in drugo sorodstvo. Dolina, Kroglje, 23. oktobra 1980 Dne 22. t.m. nas je zapustil naš dragi IVAN (NINI) REBULA Pogreb bo jutri, 24. t.m., ob 10.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Zgonik. Žalujoči sestra Mičela, svak Čajo, nečakinja Albina, nečaka Mario in Mario ter drugi sorodniki Trst, 23. oktobra 1980 23. oktobra 1S80 Gledališča VERDI Nadzorništvo občinskega gledališča VERDI sporoča, da so pri blagajni gledališča (tel. 631-948) na razpolago bloki za vse abonmajske rede operne sezone 1980/81. V torek, 28. t.m., ob 20. uri premiera Zandonajeve opere »Franica da Rimini*. Delo režira Pier Luigi Samaritani, dirigira Gabor Otvos. V glavni vlogi Raina Kaba-ivanska. Red A/C. V glavni dvorani Krožka za kulturo in umetnost (Ul. S. Carlo 2) bo jutri ob 18.30 javna predstavitev Zandonaieve opere »Francesca da Rimini*. Predaval bo strokovnjak B- Cagnoli. • * * Občinsko gledališče Verdi bo tudi letos organiziralo vrsto koncer i°v in nastopov, ki jih bodo prirejale homogene umetnostne skupine v okviru same ustanove, med temi ansambel za komorno glasbo (dirigent S. Zannerini), pihalni ansam-md (S. Siccardi) in plesna skupina (P- Bennati). Tradicionalni nedeljski koncerti bodo kakor lansko leto v Avditoriju, omenjene homoge-ne skupine pa nameravajo letos nastopati tudi na šolah, šole iz tržaške pokrajine, ki bi to želele in ki razpolagajo s primernimi prostori (telovadnicami ipd.), naj se Povežejo s tiskovnim uradom gledalca (telefon 62-931). teatro stabh.e Pri osrednji blagajni. Pasaža frotti, ter na delavskih krožkih in šolah sprejemajo naročila za gle dališki abonma 1980/81. Popusti za delavce, študente, upokojence in mladino. Kino Izlet KD Valentin Vodnik na Krk in v notranjo Istro Preteklo nedeljo je KD Valentin Vodnik iz Doline priredilo izlet na Krk in po notranji Istri. Čeprav se je ob prvem svitu zbrala v avtobusu zelo raznolika družba, saj so se vabilu na izlet odzvali mnogi prijatelji iz sosednjih vasi, se je vzdušje kmalu razživelo in je postala vožnja kratkočasna in prijetna. Prvi cilj izletnikov je bil ogled novozgrajenega Titovega mostu, ki povezuje otok Krk s kopnim. Marsikdo ga je sicer že videl, vendar pa veličastna zgradba spet in spet priteguje pozornost in zbuja občudovanje, saj se iz Črišnjeva razpenja kot bel galeb v mehkem poletu proti skalnatemu Krku. Izletniki so imeli na razpolago dovolj časa, da so most prepešačili. Mikavni izkušnji se ni odrekel skoraj nihče, tako da je avtobus peljal čez most skoroda prazen. Sledil • je še bežen pogled na reško letališče, ki leži na skrajnem severnem robu otoka Krka, nato pa odhod v Lovran. Spremenljivo vreme s soncem, dežjem in tudi močnimi nalivi, ni premotilo toplega vzdušja, ki se je pri kosilu v hotelu Lovran sprevrglo v iskreno in veselo družabnost. K temu sta seveda pripomogli istrska malvazija in pa odlična postrežba v prijaznem lokalu. Popoldne pa je bil na programu obisk rojstne hiše muzeja istrskega rodoljuba, protifašista in narodnega heroja Vladimira Gortana v Bera-mu blizu Pazina. Tu je izletnike prevzelo posebno občutje, kajti mnogi izmed njih so sami doživljali bridke čase in so v Gortanu začutili soborca in sotrpina. Ganjeni so se poklonili njegovemu spominu ob spomeniku v Be-ramu, ki priča o njegovi žrtvi. Pesem Žrtvam pa se je spontano utrgala iz grl in se pomešala s škrebljanjem dežja kot v daritev. Ob prvem mraku se je avtobus ustavil v 'Motovunu, kjer so se iz- PRIZADEVANJA ITALIJE IH JUGOSLAVIJE S skupnimi močmi in zakoni proti onesnaženju Jadrana V Gradežu je zasedala mešana komisija, ki ima nalog preučiti možnosti obrambe pred postopnim uničenjem Jadranskega morja O bolnem Sredozemskem morju so pred nekaj dnevi razpravljali v Cagliariju na Sardiniji in tam je zbranim delegatom vseh držav, ki so ob tem morju, znani francoski raziskovalci Jean Causteau dejal, da je to zaprto morje neizbežno obsojeno na propad, če države ne posežejo vmes. Onesnaženo pa je tudi Jadranska morje in čeprav opazimo tu manj umazanije kot v tistih predelih Sre- letniki v grajski restavraciji okrep- dozemlja, kjer so v bližini večja pričali z odličnim pršutom in istrsko | stanišča in industrijska mesta je kapljico, nato pa je sledil povratek domov, ki ga je družina izletnikov preživela v petju in zabavi. Ob slovesu so se vsi izletniki pohvalno izrazili o organizaciji i:i radovedni spraševali, kdaj in kam bo naslednje potovanje. (ris) Ariston 16.00 «L'uomo di marmo*. Barvni film. Nazionale 15.30—22.00 «Ultra porno sexy movie*. Prepovedan mladini Pod 18. letom. Eden 17.00 «Zucchero, miele e pe-Peroncino*. P. Franco, E. Fe-nech, R. Pozzetto. Ritz 16.30 «Branco selvaggio*. B. Lancaster, J. Savage. Excelsior 16.00 «Venerdi 13». Prepovedan mladini pod 18. letom. Brattacielo 16.30 «Maledetti, vi a-niero*. Prepovedan mladini pod 14. letotn. Eenice 16.00 «Count down, dimen-sione zero». Barvni film. Mignon 16.00—22.00 »Berlinguer ti voglio bene». Eilodrammatico 15.30—22.00 «L’altro vizio di una porno moglie*. Pre-povedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «La vera storia della tnonaca di Monza». Prepovedan _ mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «Fuga da Alcatraz». C. Eastwood. vittorio Veneto 16.30 «A qualcuno Piace caldo*. Marylin Monroe, To-ny Curtis, Jack Lemmon. Barvni film. Capitol 16.30 «H cappotto di astra kan». J. Dorelli. Moderno 16 30 «Chi vive in "quetla casa?» Prepovedan mladini pod 14. letom. Volta Zaprto Izleti SLOVENSKO S,STALNO 'GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM Produkcija baletne šole UČNA URA J. BAYER TRGOVINA LUTK danes, 23. oktobra, ob 15.30 • * * JOHN M. SYNGE VRAŽJI FANT ZAHODNE STRANI komedija v treh dejanjih v soboto, 25. oktobra, ob 19.30 * # * LUIGI PIRANDELLO ČLOVEK, ZVERINA IN ČEDNOST komedija v treh dejanjih V nedeljo, 26. oktobra, ob 16. uri ABONMA RED G - popoldan na dan praznika. Sprejemamo vpisovanje a-bonmajev vsak dan od 9. do 12. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ulica Petronio 4 - tel. 734265. @1 GLASBENA MATICA TRST 1. abonmajski koncert jutri, 24. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu MLADINSKI PEVSKI ZBOR IZ MARIBORA Dirigent: BRANKO RAJŠTER Dvig abonmajev v uradu GM v Trstu, Ul. R. Manna 29, od 9. do 12. ure. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Prosimo, bodite točni, ker bo spored neposredno prenašal Radio Trst A. Slovensko planinsko društvo Trst Prireja v okviru programa športne s°le in na povabilo Društva Slovencev iz miljske občine v nedeljo, »6. t.m., izlet v Milje in okolico z ogledom šolskega centra v Miljah za osnovnošolsko mladino. Zbirališče ob 9. uri na Trgu Stare mitnice. V Šolski center v Ul. D’Annunzio 62 v Miljah so vabljeni tudi starši ob 16. uri. . PD - MK Slovan soproča, da bo Izlet z vlakom v Benetke v nedeljo, “6. t.m. Vpisovanje za iz’et se nadaljuje pri odbornikih društva (za dtlade in stare). SPDT priredi v nedeljo, 26. t.m., lasenski izlet na Tinjan. Izletniki, W morajo imeti pri sebi veljavno Prepustnico, naj se zberejo ob 8.15 Pred bivšo občinsko menzo na Trgu Liberta. Izlet je primeren za vse. , Združenje Union priredi zaključni jatni iziet 26. t.m. v Jesolo. Vse informacije na sedežu, Ul. Valdi-Hv0 30, tel. 64-459 jutri od 17. do 19- ure. ŠK Aras In PD Rdeča zvezda pri rejata v nedeljo. 26. t.m., avtobus ni izlet po Istri. Obiskali bomo Hra Jtovlje, Motovun, Pazin in Rovinj. Vpisovanje pri Liljani Kralj, Salež (tel. 229-375) in pri Jožku Miliču zgonik (tel. 229-239). 'im*' ser TABOR liiiil priredi v soboto, 25. oktobra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah gostovanje amaterskega odra «Jaka Štoka* - Pro-sek-Kontovel s komedijo: GOSPOD EVSTAHIJ S PROSEKA Vabljeni! KOMISIJA ZA DORAŠČAJOČO MLADINO PRI SKGZ prireja zimovanje za otroke v Zg. Gorjah pri Bledu od 24. do 31. decembra 1980 Informacije in vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, vsak dan v uradnih urah. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 vendarle treba ugotoviti, da je tudi to morje sestavni del Sredozemlja in prav tako obsojeno na naravno smrt, če odgovorni ne bodo pravočasno ukrepali. Stvar seveda zadeva obe najbolj zainteresirani vladi, italijansko in jugoslovansko in zaradi tega, ko so pred leti diplomati obeh dežel sestavljali osimske sporazume, so tudi to vprašanje vnesli v predmet razprave. Zaradi tega sta pred približno tremi leti jugoslovanska in italijanska vlada ustanovili mešano komisijo strokovnjakov in ji naročili, naj preuči vsa vprašanja v zvezi s tem. Komisija se je že večkrat sestala, strokovnjaki so pripravili veliko materiala. Predsedstvo komisije je izmenično, sedaj ji načeluje italijanski diplomat, dr. Carlo Rizzo. V teh dneh se omenjena komisija sestaja v Gradežu. Po plenarnem sestanku prvega dne so včeraj nadaljevali delo V posebnih komisijah in tako bo tudi danes. Imajo *ri delovne skupine. V prvih razpravljajo o splošnem onesnaženju morja, v drugi o.onesnaženju, ki ga povzročajo petrolejske ladje, ki jih čistijo kar sredi morja, v tretji pa o juridičnih aspektih tega vprašanja in sicer, kako preprečiti z zakoni onesnaženje. Seveda ne bodo zaključili s sedanjimi sestanki v Gradežu razprave o tem vprašanju. Nujno pa bo. tako so nam po veda’i nekateri člani mešane komisije, da zaključijo čimprej z delom in nakažejo vladam sosednih držav, da izglasujejo podobne zakone, s katerimi bo moč preprečiti nadaljnje onesnaženje Jadranskega morja. Umrl je oče goriškega prefekta V Catanii je umrl 85-letni Lorenzo Barasso, oče goriškega prefekta dr Antonina. Goriški prefekt je včeraj zjutraj takoj odpotoval na Sicilijo na pogreb. leti se je omožila z Jožefom Peričem, Stenarjevim, še prej pa je trdo delala na kmetiji ter v kamnolomu na Vrhu. V družini, v katere usodo je tako kruto posegla vojna, se je rodilo pet otrok. Dva sta umrla v begunstvu, med vojno, Jožefa pa je leta 1924 raznesla granata. Celotno breme družine je morala prevzeti nase skromna, a skrbna in delavna Tina. Trdo je delala na zemlji, doma na Poljanah in na Laškem, vozila mleko. Marsikaj je pretrpela tudi med drugo svetovno vojno. Medtem ko sta bila dva sinova v partizanih, so njo zaprli v tržaški Koroneo, potem pa paslali v taborišče Fascette pri Frosinonu. Vendar jo tudi te hude preizkušnje niso zlomile. Čvrsto je kljubovala vsemu, ostala skromna in delavna. Jesen življenja preživlja slavijen- Odbor združenja staršev liceja F. PREŠEREN vabi starše in prijatelje na predavanje dr. Danila Sedmaka Mamila v družbi In med našo mladino ki bo danes, 23. t.m., ob 19.30 v telovadnici liceja. r Čestitke Razna obvestila PD Lipa obvešča, da so abonmaji SSG za sezono 1980/81 na razpolago in jih lahko dvignete ob ponedeljkih in četrtkih cd 20.30 do 21.30 v Bazoviškem domu. PD Slovan obvešča abonente SSG, da je abonma za sezono 1980/81 na razpolago ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 20. do 21. ure v prostorih Gozdne zadruge na Padričah, izjemoma za Padričarje in Gropajce. Koncerti V Borštu praznuje danes MONIKA MJLLI 11. rojstni dan. Obilo zdravja. veselja in uspeha v šoli ji že-,lJo mama, papa, nona Marija, no-110 Mario in stric Stojan. .............................mo«........................... Glasbena matica obvešča, da se je pričelo vpisovanje abonmajev za koncertno sezono 80/81. Včeraj-danes IŠČEM opremljeno sobo v mestu ali v Barkovljah za krajšo ali daljšo dobo. Tel. na tel. št. 14-21 v večernih urah. DRUŠTVENA gostilna v Gabrovcu išče gostilničarja. Telefonirati na tel. štev. 229-244. IŠČEM trgovsko pomočnico/ka za trgovino s pohištvom. Zahteva se diploma trgovske šole ali tečaj za nameščanje in urejanje stanovanj. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Mon' tecehi 6, pod šifro. »Oprema* IZKUŠENO strojepisko-uradnico išče odvetniška pisarna. Plača zelo dobra. Telefonirati na štev. 225-328 med 16. in 18. uro. UGODNO prodam fiat 500 in železna vrata. Telefon 228-146. PRODAM ojačevalec fender bass-man - »PO v. att. Zvočno ozvočenje serriprini 200 wat - dva zvočnika semprini po 100 watt. Telefonirati vsak dan razen v nedeljo na tel. št. 228-392 od 8. do 14. ure. UNIVERSALMACCHINE Dolina 195 prodaja motorne žage tipa home-lite po lanski ceni. Na zalogi ima vse vrste reznih verig. KUPIM hišo ali vilo z 250 dc 300 kv. m pokrite površine in vrtom na tržaškem Krasu. Ponudbe poslati na: Oglasni oddelek - Ul. Montecchi 6 - Trst pod šifro »Hiša na Krasu.* 3-ČLANSKA družina iz Sesljana nujno išče hišno pomočnico Plačilo po dogovoru. Ponudbe poslati na: Oglasni oddelek - Ul. Montecchi 6 Trst pod šifro »Hišna pomočnica v Sesljanu*. NUJNO iščem stanovanje v najem, po možnosti v centru mesta Telefonirati od 9. do 11. ure zjutraj na št. 60227. MIZARJA - izkušenega za namestitev pohištva z vozniškim dovoljenjem kategorije B iščemo. Telefonirati na štev. 54-390. Zelo ugodni pogoji. Katarina Soban najstarejša občanka v doberdobski občini Pri Ferletih v Dolu imajo danes poseben praznik. Katerina Soban, vdova Peric namreč slavi 95. rojstni dan. Poleg domačega praznika Danes, ČETRTEK, 23. »Mohra SEVERIN Sonce vzide ob 6.32 in zatone ob 17.06 — Dolžina dneva 10.34 — Lu-na vzide ob 17.21 in zatone ob 5.33 Jutri, PETEK, 24. oktobra RAFAEL, ELKO Vreme včeraj: ob 12. Uri 15 stopinj, Zfačni tlak 1018,3 mb pada, veter 7 km na uro jug, vlaga 44-odstot-na. nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 18 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Elisabetta Mitič, Pilila Zor zenon, Elisa Bertetti, Matteo La Torre, Roberto Batti-stutta Derni, Giorgia Domeniconi, Giulia Domeniconi. UMRLI SO: 60-letni Umberte Codnig, o8-!etni Ferruccio Clochiat-ti. 60-letna Giuseppina Golja por. Kenda, 37 letna Anna Maria Spa-dacchio por. Pahor, 59-letni Salva-k>re Fatuzzo, 77-letni Giovanni Bat- I tista Suard, 89-letna Maria Fabris, 78-letni Ruggero Sambraello. I DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellic 24, Ul. Zorutti 19, Ul. Bonomea 93. (od 8.30 do 13.00 in od 1G.00 do 20.30) Trg Cavana 1, P. Giotti (S. Fran-cesco) 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Cavana 1, P. Giotti (S. Fran-cesco) 1. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124. Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel 211001; Prosek: tel 225 141; Božje polje. Zgonik: tel: 225-596; Nabrežina: tel 200121; Sesljan: tel. 209 197: Žavlje tel. 213 137; Milje: tel. 271124 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. d< 8 ure tel. 73267, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68441. ■ ■ . wm. banca d r c r e d i t o di trieste TRŽAŠKA KREDITNA BANKA . ■ ' i). P. A." V**-' TR£:T ULICA F. FILZI 10 *' ' GV‘1K16 22. 10. 1980 Ameriški dolar Funt šterling Irski funt šterling Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dola' Holandski Lorin* Danska krona švedska krona Norveška krona Drahma Mali dinar Veliki dinar 875.-2125.— 1750.— 526.— 202.- 28.50 471.- 66.- 750.- 433.— 151.— 204.- 175.- 17,- 27.50 27,50 ka pri najmlajšem sinu Marjanu pri Ferletih v Dolu, kjer še zmeraj, kljub visoki starosti marsikaj po stori, saj brez dela, kakor sama pravi, ne more biti. • Goriško zdravniško društvo priredi drevi ob 20. uri v Palazzettu Venetu v Tržiču, srečanje s sve tovno znanim kardiokirurgom Ser-giom Dalla Volta. S tem se pravzaprav začenja nova sezona v delovanju tega združenja. ZAHVALA Odbor za poimenovanje štandreške osnovne šole «Fran Erjavec* se javno zahvaljuje vsem, ki so sodelovali in finančno podprli nedeljsko proslavo in druge pobude, ki jih je odbor ŠE PRED NOVIM LETOM Prvi ključi za stanovalce «Kaninske vasi» pri Bovcu Naselje bodo sestavljali trije nizi hiš, v Katerih bodo do leta 1983 zgradili 300 različnih stanovanj za približno 1.500 prebivalcev Pri Bovcu nastaja »Kaninska vas*, turistično naselje, ki ga za trg gradi SGP Gorica. Nekaj dni pred letošnjim novim letom bodo izročili ključe prvim stanovalcem, v aprilu prihodnjega leta pa naslednji skupini. Kaninsko naselje bodo sestavljali trije nizi hiš, v katerih bodo do 1983. leta zgradili 380 različnih stanovanj za okoli 1.500 prebivalcev. S prvim delom vasi s 104 stanovanji, bo gradbeno podjetje zgradilo tudi vse komunalne naprave, v naslednji fazi pa pridejo na vrsto skupni objekti športnorekreacijskega značaja, gostinski in trgovski lokali. O vseh teh ir drugih podatkih, ki se nanašajo na bodočo »Kaninsko vas* je SGP Gorica, ki je investitor in izvajalec, seznanilo bodoče kupce, ki so iz najrazličnejših krajev Jugoslavije, iz Beograda, Novega Sada, Zagreba, Ljubljane in Nove Gorice, prišli na sestanek v Alp hotel izvedel. ..........»....»........»»»■"•■»....................« SRHLJIVA NESREČA V BLIŽINI POKOPALIŠČA TO VORNJAK DO SMRTI PO VOZIL KOLESARKO NA TRŽAŠKI CESTI Gre za žensko srednjih let, svetlejših las, z naočniki v Bovcu. Tamkaj so izvedeli, kako poteka gradnja, ogledali so, si gradbišče in stanovanjsko opremo, ki jp bosta dobavili tovarni pohištva Meblo in Slovenijales. Ob tej priložnosti so izvedeli, da bo tudi stanovanjsko opremo, kot je v ostalem v veljavi za nakup stanovanja v »Kaninski vasi», mogoče kupiti pod ugodnimi kreditnimi pogoji. Druga prav tako razveseljiva novica, ki so jo izvedeli v pogovoru z ustvarjalci naselja, je bila ta, da za pr.va 104 stanovanja ne bodo zvišali dogovorjene cene, ki znaša dva milijona dinarjev za kvadratni meter površine. Spodnji del stanovanj bo mogoče ogrevati s termoakumulacijskimi pečmi, preostala pa bodo priključili na centralno kurjavo, ki bo delovala na kurilno olje. Kandidatov za električno ogrevanje je bilo še več, vendar jim ne bomo mogli ustreči zaradi prešibkega električnega o-mrežja. Lastniki stanovanj v «Kaninski vasi* bodo lahko sklenili z Alpskim turističnim centrom pogodbo o oddaji stanovanj turistom. S tem se bodo občutno povečale nočitvene zmogljivosti v tem turističnem centru, ki ima to prednost, da ima poleg zimske tudi poletno sezono. Glasbena matica Trst vabi v soboto, 25. oktobra, ob 20. uri v avditorij v Ul. Roma v Gorici na KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA GLASBENE MATICE IZ TRSTA Dirigent: STOJAN KURET Izleti Prizorišče srhljive nesreče, pri kateri je umrla še ne dentificirapa ženska Pred nedavnim, se je pripetila slamnata torba z majhno motiko Ženski iniciativni odbor v Doberdobu priredi v sodelovanju z ženami iz Prvačine v nedeljo, 26. oktobra avtobusni izlet na istrsko o-balo. Odhod bo s prehoda pri Rdeči hiši ob 6. uri zjutraj. Vpisujejo še danes v trgovinah pri Sabini in pri Eldi v Doberdobu in pri Nataliji na Poljanah. Prosvetno društvo v Sovodnjah obvešča/ da je enodnevni izlet v Beograd prenesen iz tehničnih razlogov na 4. november. Obenem obveščajo,' da je še nekaj mest na razpolago. pa je to tudi neke vrste praznik celotne občine Doberdob. Tina, tako namreč slavljenki pravijo po domače, je najstarejša prebivalka občini. Rodila se je na današnji dan v daljnem 1885. letu v sobanovi hiši na Poljanah. Pred sedemdesetimi smrtna prometna nesreča na gradbišču cestnega nadvoza pri ločniškem mostu, včeraj popoldne pa se je srhljiva prometna nesreča pripetila na drugem gradbišču, v neposredni goriški okolici. Na obvozu Tržaške ceste, v neposredni bližini goriškega pokopališča, je pod kolesi tovornjaka s prikolico goriškega podjetja Ribi našla strašno smrt kolesarka srednjih let, katere istovetnosti, v trenutku ko to poročamo, še niso ugotovili. Tudi dinamika nesreče še- ni pojasnjena, kajti preiskovalni organi menda še iščejo priče. Nesreča se je pripetila okrog 16.30, v neposredni bližini goriškega pokopališča, tik preden se obvoznica vzpne na prometno deteljico. Tovornjak s prikolico goriške registracije 88838, ki ga je upravljal Luigi Macuz s stalnim bivališčem v Ulici Silvio Pellico 20 v Gorici, je vozil v smeri proti mestu. V isti smeri se je menda peljala kolesarka, ki so jo kolesa prikolice v nekaj kratkih sekundah povsem razmesarila. Avtomobilistom, ki so peljali mimo, se je nudil srhljiv prizor. Ped desnim prednjim kolesom prikolice je ležalo iznakaženo truplo, za tovornjakom dolga krvava sled, pomešana z razcefrano obleko, na začetku sledi razbito kolo, na njem šopom cvetja iz plastike, denarnico. Nikjer nobenega dokumenta. Pod kolesi prikolice še en razpoznavni znak, debeli naočniki za vid. Morda je ženska malo prej obiskala in počistila, grob na bližnjem goriškem pokopališču, ali pa je nameravala še pred večerom obiskati pokopališče v Štandrežu. Kdo ve! Tudi pozno sinoči še niso ugotovili istovetnosti žrtve, ki je oblečena v rjavo krilo in majco temno pla-ve ali črne barve. Naj za morebitno identifikacijo 'navedemo, da se je peljala na kolesu znamke Zenith modre barve. Z avtom v pešca Huda prometna nesreča se je pripetila sinoči, nekaj pred 20. uro, tudi na Ulici Torriani v Gorici, kjer je avtomobilist povozil 18-let-nega Giorgia Culiattija in 17-letno Moreno Lo Pretti. Zadobila sta hude telesne poškodbe. Posebej zaskrbljujoče je stanje Lo Prettije-ve, ki so jo že sinoči prepeljali na specializiran oddelek tržaške bolnišnice. Culiatti pa bo ozdravel v 60 dnevih. MENJALNICA vseh tujih valut kIC. »tč#' (P V SALON POHIŠTVA IN HIŠNE OPREME FOTOGRAFSKA RAZSTAVA NA POU'J‘V) nuUAt.r.KIH FOTOGRAFOV J, • IG cdUBITtL >CV NAHAVi I THi 'ANJA flKMOVANJA, ATRAKCIJI s /•V^JTv ZBORNICA ZA TBGOVINO, INDUSTRIJO. f \ .OBRT IN KMETIJSTVO 'GORICA csposL2LOni V’,i . Ir! I.i Klif U, 1f> l»;l 1)481, 0440 * TAJNIŠTVO in (»LAVNA D/UI KCl.JA HJj8SB ,»• ■ mk °r9al". PRIDITE V GORICO Kdo je hudo ranil mladega Alžirca? Kdo je pravzaprav 20 letni alžirski državljan Hahid Auzki, ki se zdravi v tržiški bolnišnici in kdo mu je zadal hude telesne poškodbe? To skušajo ugotoviti policijski organi v Tržiču, v sodelovanju z goriško kvesturo ter s policijskim poveljstvom v Mestrah. V tem kraju naj bi, tako je namreč izjavil Auzki, prišlo do poskusa ropa ter povzročitve telesnih poškodb z nožem. Kaže, da ima Auzki nekaj znancev tudi v naših krajih, z enim od teh pa naj- bi v torek celo pripotoval z vlakom v Gorico in dalje V Tržič. Menda se je fant zatekel po zdravniško pomoč že v Mestrah, na poti v Gorico pa naj bi se njegovo zdravstveno stanje hudo poslabšalo, zdaj pa je menda že izven nevarnosti. Policija bo skušala ugotoviti, kaj je v ozadju celotne zadeve. f Čestitke TINA SOBAN vd. Peric, ki da nes praznuje 95-letnico rojstva, naj prejme tople čestitke Stenarjcve družine in vseh sorodnikov s Poljan. Prosveta Predsedniki prosvetnih društev, včlanjenih v ZSKD na Goriškem so vabljeni na posvet, ki bo v prostorih zveze v Ulici Croce 3 danes, 23. oktobra, ob 20.30. Razna obvestila SPD - Gorica priredi v nedeljo, 26. t.m., tradicionalni praznik kostanja na Valerišču pri Štekarju s pričetkom ob 11. uri. Zbirališče za pešce ob 9. uri pri pevmškem mostu. Na razpolago pijača, društvo bo poskrbelo za žar, kjer bodo člani lahko preizkušali kuharske veščine in seveda kostanj. Popoldne zabavni program s šaljivimi točkami in ples ob zvokih harmonike. Razstave Kino V razstavni galeriji Al chiostro v Gorici, na Trgu sv. Antona, bodo v soboto, 25. oktobra, ob 17.30 odprli razstavo del mladega slikarja Giancarla Tortula. Na ogled bo do 6. novembra. PONEDELJEK. 3. NOVEMBRA 1860 DAN ZAROČENCEV____ NAGRADNO ŽREBANJE «C0RS0 AMICO» V mesecih oktober, november in december Vam goriške trgovine združenja CORSO AMICO nudijo možnost dobitka na loteriji., Pri vsakem nakupu v vrednosti 5.000 lir Vam v teh trgovinah izročijo listek loterije. Žrebanje 31.10.1980 — nagrade: 6 abonmajev košarkarske tekme goriške ekipe Tai Ging Seing. Žrebanje 30.11.1980 — nagradi: motorno kolo Benelli 250 kub. - 4-valjni motor in hladilnik z zmr-zovalnikom. Žrebanje 8.1.1981 — nagrade: avto opel ca-dett 1000, barvni televizor 26 palcev, pomivalni stroj in 10 žepnih računalnikov. Ob nakupu ne pozabite zahtevati listka! Aut. Min. 4/214527 od 30.9.1980 Gorica VERDI 17.30—22.00 «American gigo-lo». Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 17.30—22.00 »Ispettore Ca-laghan — il caso Scorpio e tuo». Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTOR1A 17.00-22.00 «Sexy bistro*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 16.30 - 22.00 »Chissa perche capitano tutte a me*. PRINCIPE 17.30 - 22.00 «Penetra-tion*. Nova Goriva in okolica SOČA 18.00—20.00 »Ubijanje a la carte*. Ameriški film. SVOBODA 18.00-20.00 »Bagdadski tatič*. Ameriški film. DESKLE 19.30 «S.H.E.» Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni & Bas-si, Raštel 52, tel, 83 349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči ie v Tržiču dežurna lekarna Rismondo, Ul. Toti, tel. '»2-701. IJjjj ■!!!']'IH— V sklad za poimenovanje štandreške šole so prispevali: Tiskarna Grafica Goriziana 50.000 lir. Tiskarna Budin 40.000, PD Oton Župančič 30.000, Danilo Marvin 20 tisoč, podjetje SOBEMA 20.000 Sindikat slovenske šole 15.000, Pintar Boris 25.000, Ivo Bolčina 10.000, Nadja Černič 10.000, Marija Delpin 10.000, Marija Pahor 10.000, Maks Lutman 10.000, družina Brajnik 10 tisoč, Zora Valentič Sfiligoj 10,000, Viktor Selva 10.000, Slavko Lupin 10.000, Milan Nanut 10.000, Rozina Srebotnjak 10.000, Danilo Marussi 5.000 Ur. NA NEDAVNEM POSVETOVANJU V ZAGREBU Za konkretno enakost manjšinskih skupnosti Narodnosti morajo imeti ima v šolstvu, kulturi in ZAGREB — Na nedavnem posvetovanju v Zagrebu so temeljito obravnavali akcije, ki so v teku, ter akcije, ki jih bo treba pcd-vzeti, da bi se nacionalnim skupnostim, torej manjšinskim ^kovnostim na Hrvaškem zagotovile vse možnosti, da se v vsakdanjem življenju, še posebej v šoli in vzgoji, v kulturi in znanosti, skratka v vsej tovrstni ustvarjalnosti po-všfm enakovredno izenačijo z ve- Za 35-letnico vrnitve iz koncentracijskih taborišč Borci Južnoprimorskega odreda so ped vodstvom narodnega heroja Antona Šibelje -Stjenke 2. februarja 1944 v Ravnah pri Braniku z dvema četama napadli nemško-fašistično motorizirano kolono, ki je vozila proti Braniku. Partizani so kolono popolnoma uničili. Pri tem je padlo 31 nemških vojakov in petdeset italijanskih fašistov in zaplenili so veliko o-rožja, streliva in vojaške o-preme. Zaradi hudega poraza so se okupatorji grozovito znesli nad prebivalci Branika in Komna. 15. februarja so požgali vas z vsemi bližnjimi zaselki (213 stanovanjskih hiš z gospodarskimi poslopji vred), nad šeststo ljudi pa so odgnali v koncentracijska taborišča v Nemčijo. odkoder se mnogi niso vrnili. V spomin na ta dogodek bodo v nedeljo. 26. oktobra pripravili proslavo 35. obletnice vrnitve internirancev iz nemških koncentracijskih taborišč. Na proslavi, ki bo v Braniku ob 14. uri, bo slavnostni govornik Savin Jogan, član predsedstva republiške konference SZ DL Slovenije. Sledil bo kulturni program, ki ga bodo izvajali otroški pevski zbor domače osnovne šole. domači pevski zbor. člani Mestnega gledališča iz Ljubljane in pihalni orkester v Vogrskega. V kulturnem domu pa bodo odprli razstavo fotografij in dokumentov o internirancih in izdab posebno brošuro z imeni, pričevanii in dokumenti internirancev, ki so doživljali grozote nemških koncentracijskih taborišč. činskim. to je s hrvaškim narodom ])!ed tistimi, ki so o tej temi razpravljali in obravnavali vsa zadevna socialno politična vprašanja v SR Hrvaški, sta bila tudi sekretar za šolstvo in kultura dr. Stipe Šuvar in predsednik odbora za manjšinska vprašanja pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva Hrvaške Marinko Gruič. Vredno je. ustaviti se pri izvajanjih dr. Stipa Šuvarja, ki je znan strokovnjak za probleme narodnih manjšin in docent na zagrebškem vseučilišču. V svojem referatu je razvijal tezo, v kateri zatrjuje, da se more vsaka nacionalna skupnost v Jugoslaviji neposredno vtkati oziroma vključiti v družbeno politično tkivo in predvsem kulturno ter vsakdanje življenje nasploh, kadar se vsakemu članu teh skupnosti zagotovijo enake življenjske razmere, enaki enake pogoje, kakršne znanosti večinski narod pogoji, kakršni so zagotovljeni pripadnikom večinskega naroda. Zato je podčrtal potrebo, lotiti se in ustrezno rešiti yse probleme, ki se še kažejo na področju šolstva, vzgoje, kulturnega in znanstvenega življenja. Podčrtal je, da so se na Hrvaškem doslej močno trudili, da bi zagotovili enake pogoje vsem študentom nacionalnih skupnosti kar zadeva šolstvo. Pri reševanju tega osnovnega in hkrati občutljivega problema. začenši že pri otroških vrtcih in nato v osnovnih in srednjih šolah, so že pred petimi leti uvedli tako imenovano usmerjeno šolstvo tudi za študente in šolarje manjšinskih skupnosti. Dr. Stipe šuvar je podčrtal, da so to temeljna področja, bistvene osnove za zajamčenje konkretne enakopravnosti vsem nacionalnim skupnostim. Vsaka narodna skupnost mora razvijati svoje šolstvo. svojo kulturo in znanstveno dejavnost, če hoče resnično napredovati. Če ima zajamčeno enakopravno možnost z večinskim narodom na teh področjih, se bo vsaka manjšinska, oziroma nacionalna skupnost mogla povsem vključiti v ostala področja, v politično, ekonomsko in družbeno tkivo. Sekretar za šolstvo in vzgojo SR Hrvaške je nato podčrtal, da so pravice nacionalnih manjšin v Jugoslaviji rezultat oziroma plod zgodovinskih pogojev ter odločilne vloge, ki so jo te skupnosti imele vsaka na svojem področju v vseh republikah Jugoslavije. Vloga narodnosti oziroma nacionalnih skupnosti je v spciahštični dialektiki v tem, da postanejo subjekt, ki s svojimi in novimi vsebinami bogati jugoslovansko družbo, ki je v neprestanem, nenehnem razvoju. Glavna naloga v tim dinamičnem razvoju je v tem, da se zagotovi, zajamči vsa zaščita vsem specifičnim značilnostim nacionalnih skupnosti, torej ne lo naredom, pač pa tudi narodnostim, ki živijo na Hrvaškem. Na tak način se bo mogla vsaka nacionalna skupnost, torej vsaka narodnost svobodno razvijati in s tem se bo preprečil vsak proces asimilacije. V drugih referatih ter v zelo bogati diskusiji, je bila dana zelo konkretna in podrobna analiza dosedanjega razvoja posameznih nacionalnih skupnosti, posameznih narodnosti v SR Hrvatski, posebno kar zadeva šolstvo, kulturo Vredno je podčrtati, da je, kar zadeva vzgojo in izobraževanje, najboljše uspehe dosegla italijanska nacionalna skupnost in to tako kar zadeva kakovost kot tudi obseg. Tako je bilo ugotovljeno, da deluje v SR Hrvatski 22 otroških vrtcev za vse nacionalne skupnosti in kar 14 teh otroških vrtcev pripada italijanski nacionalni skupnosti. Obveznih in srednjih šol za nacionalni manjšine je v SR Hrvatski 91, in 24 teh obiskujejo šolarji in dijaki italijanske narodnosti. In kar zadeva učni kader je bilo ugotovljeno, da je številčno najmočnejši italijanski. Ta šteje 249 učiteljev in profesorjev, kar je skoraj 50 odstotkov vsega učnega osebja nacionalnih manjšin. Med posegi v diskusijo na tem posvetovalnem zasedanju je vredno omeniti poseg puljskega zgodovinarja Bruna Flega, ki pripada italijanski nacionalni skupnosti in ki je na kratko prikazal dejavnost zgodovinskega raziskovalnega centra Unije Italij^po” iz Istre in Reke Danes popoldne v Kulturnem domu ponovitev produkcije baletne šole V torek popoldne je bila v Kulturnem domu v Trstu zelo lepa baletna prireditev, ki so jo pripravili gojenci in gojenke baletne šole tržaškega Slovenskega stalnega gledališča. Danes popoldne ob 15.30 bodo prireditev ponovili. Na sliki skupina «gejš» s torkovega nastopa Galileo Galilei pride ponovno pred sodišče VATIKAN — V kratkem se bo začela nova preiskava o »zadevi Galileo Galilei*. Papež zahteva preiskavo, ki naj bo «povsem objektivna*. Gre, kot je znano, za obsodbo slovitega znanstvenika v zvezi z njegovimi astronomskimi odkritji, ki so zrevolucionirala koncept o sončnem sistemu. Novo raziskavo je davi na svetem sinodu dal francoski nadškof mons. Paul Poupard, podpredsednik vatikanskega sekretariata za nevernike. Francoski dostojanstvenik, ki bo vodil raziskave na področju zgodovinskih dogajanj one dobe, je pri tem podčrtal, da je to želja sedanjega papsža. Isti cerkveni dostojanstvenik je tudi najavil, da se v kompetenci njegovega sekretariata pripravlja posebna «mapa ne verstva* v svetu, da bi se poglobilo znanje zelo obsežnega pojava ateizma. Vrhu tega bodo zbrali tudi vse tekste vatikanskega tajništva o marksizmu, kajti «marksistična praksa, kaže, zavaja tudi določene krščanske kroge*. Sveta sinoda, ki je danes dopoldne prisluhnila izvajanjem a-friškega kardinala Gantina o vatikanski komisiji «Justitia et pax* ter poročilu o podporni ustanovi «Cor unum*. je v popoldanskih u-rah razpravljala o »poroki kot izrazu zakonske ljubenzi*. Novost na knjižni polici Janko Perat: ODLOČITEV V PUŠČAVI Knjiga, ki jo je izdala koprska založba Lipa* govori o primorskih Slovencih in istrskih Hrvatih, ki so se v drugi svetovni vojni kot italijanski vojaki znašli v afriških puščavah in se odločili za NOB Pisatelj Janko Perat in koprska založba Lipa sta prijetno presenetila z novo knjigo s tematiko NOB. Že sam naslov knjige — Odl-čltev v puščavi — nakazuje njeno vsebino. Na prostranih puščavskih bojiščih v Libiji se niso odločali le izidi velikih bitk, pač pa se je, kar se nas tiče, odločala tudi u-soda nad tisoč primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov, ki jih je vojna vihra doletela že v Libiji, ko so bili v sestavu italijanske vojske. Fašistično vrhovno poveljstvo jih je namenilo bojišču kot nekakšno topolsko hrano, naši fantje in možje, pa so odločili drugače!' Namesto da bi se borili za interese fašističnih oblasti, so našli pota in način,_ da so se prebili ria "drugo stran," v vrste zaveznikov in marsikdo je stopil v vojsko zahodnih zaveznikov, da se je boril proti fašizmu. Prene-kateri so namreč že konec 1940. in v začetku 1941. leta stopil v poljske ali češke enote, ki so obstajale v okviru zavezniških sil na Bližnjem vzhodu. V poznem poletju 1941. pa so se mnogi zbrali v posebnem samostojnem Jugoslovanskem bataljonu, ki se je bil oblikoval v sestavi britanske Osme armade. Teda že februarja naslednjega leta so bili postavljeni pred novo odločitev, ali naj služijo ciljem reakcionarne jugoslovanske begunske vlade in naj bodo orodje medsebojnih obračunavanj v njihovih vrhovih, ali pa naj odidejo v libijsko puščavo, torej v boj. Kljub hudi nasprotni propagandi so se odločili za drugo rešitev. Zmaga pri El Alameinu ter izkrcanje v Alžiriji sta privedli do zmage zaveznikov. In tedaj so ro- Patronat KZ - INAC svetuje PRED SKORAJŠNJIM PRIZNANJEM DELOVNE DOBE V BIVŠI CONI B Vpr.: »Nimam še 60 let, vendar bi rad šel čimprej v pokoj, ker sem pač delal že več kot 35 let. Rekli so mi, da bi moral prekiniti delo, če ne, mi ne priznajo pokojnine pred 60. letom starosti. Dokumente sem uredil, kot vedno svetujete v paši rubriki, vendar imam vseeno nekatere dvome in ne bi hotel storiti napake, ki bi se mi nato maščevala, Imam že urejeno knjižico 1NPS. delodajalec mi je izročil potrdila o plačanih prispevkih v zadnjih letih, od vojaških oblasti sem dobil dokument o služenju vojaškega roka in v Sloveniji so mi priznali delovno dobo, ki sem jo tam opravil. Vendar pa sem bil zaposlen v Kopru, v povojnem obdobju, kar so rešili komaj z osimskimi sporazumi. Se to že aplicira? Koprska doba je odločilna za dosego 35 let zavarovanja, zato me zanima, če bi mi jo danes upoštevali. Če vložim prošnjo? V nasprotnem primeru vas vprašujem, kdaj bo to urejeno? Kaj mi pravzaprav svetujete? Hvala lepa za vaš trud.» P. Š. Delovno dobo, ki jo sedanji italijanski državljan uveljavlja na območju bivše cone B v obdobju 1945 - 1956, urejuje administrativni sporazum med Italijo in Jugoslavijo. ki sta ga sosednji državi podpisali v duhu osimskih sporazumov. Iz podatkov, s katerimi razpolagamo, izhaja, da je bil omenjeni sporazum na področju socialnega varstva in skrbstva že podpisan od obeh držav in ratificiran pred nekaj meseci le s strani Jugoslavije, Italija pa naj bi to uredila v kratkem času. Vsebinska določila omenjenega sporazuma so ta, da bo vsak državljan lahko uveljavljal omenjeno dobo v svoji državi, in to od ratifikacije osimskih sporazumov dalje (april 1977). Tore’j lahko že smatrate, da je koprsko obdobje že prenešeno v Italijo in parificirano ostali pokrajinski dobi, ki .jo imate pri italijanskem nosilcu zavarovanja. Vendar formalno INPS še nima navodil v tem smislu, zato bi morebitna današnja predstavitev prošnje imela1 za posledico začasno zamrznitev pratike. V vašem primeru pa bi to ne bilo najboljše. ker bi ostal brez službe, pokojnine pa vam ne bi likvidirali vse dotlej, dokler ne bodo ratificirali sporazuma tudi v Italiji. Zelo verjetno bo šlo le za kak teden ali mesec, vendar pa kdo lahko jamči v tem smislu? Ii: če bi birokratska pot veliko daljša? Zato vam svetu jem naslednje. počakajte še nekaj mesecev, da se celotna zadeva formalno uredi, nato vam bodo na osnovi jugoslovanskega priznanja delovne dobe kar takoj prišteli omenjeno obdobje v italijansko pokojninsko dobo. Vsi tisti zavarovanci pa, ki so že upokojeni in jim niso upoštevali delovne dobe v bivši coni B, lahko kar takoj vložijo zahtevek za ponovno likvidacijo oziroma priznanje dodatka preko jugoslovanskega nosilca zavarovanja v Ljubljani, ki se je obvezal, da bo nato takoj poslal te zahtevke na INPS in tako opravil politični pritisk, da italijanski zavarovalni zavod čimprej vzame v poštev te pokojninske zahtevke. PREKLIC ZAVAROVALNIH PRISPEVKOV Vpr.: «Iz trgovskega zavarovanja sem se zbrisala marca meseca, vendar sem dobila davčno kartelo za vse leto. Moram to plačati ali sp lahko temu na kak način izognem?» M.C. Zavarovalne prispevke, ki jih plačujejo samostojni delavci, terjajo vedno za celo koledarsko leto, razen če zavarovanec dokaže, da ne opravlja več svoje dajav-nosti. Zato si preskrbite na trgovinski zbornici potrdilo, od kate rega dnč dalje niste več vpisani v sezname trgovcev. Na osnovi tega potrdila vam bodo na INPS (prvo nadstropje) izdali izjavo za davčno izterjevalnico, naj ne terja od vas treh četrtin prispevka za pokojninsko zavarovanje. Prispevek za zdravstveno zavarovanje pa boste morali plačata v celoti. jaki v Jugoslovanskem, bataljonu morali ponovno odločati. Odločiti so se morah, ali naj se prepustijo usodi in naj bodo pokemi poveljstvu, kot «dobri» vojaki ne glede na smotre in cilje, katerim naj njihovo junaštvo služi, ali naj o svoji usodi odločajo sami. In spet so se odločili zi drugo, zahtevnejšo rešitev. Naši primorski Slovenci in istrski Hrvati so se odločili biti subjekt v boju proti fašizmu in so preprečili nakane zavezniških poveljstev. Preprečili so tudi načrte, da bi jih s padalskim desantom odvrgli na Primorsko ter v Istro, kjer naj bi odpirali pot invazijskim silam,'kof so načrtovali pri zavezniškem vrhovnem poveljstvu. Najpomembnejša pa je bila njihova odločitev za NOV, torej za Titovo Jugoslavijo, odločitev torej, ki so jo izpeljali v zelo zapletenih političnih razmerah z vrsto uporov proti vojski kralja Petra, O tem je bilo doslej napisanih veliko strani V zgodovini NOB. In prav tem dogajanjem je posvečena Peratova knjiga, v njej so opisane vse količkaj pomembne bitke v libijski puščavi, v njej se opisuje, kako so se naši rojaki odločali v onih težavnih in zapletenih razmerah, ko so bili prepuščeni samim sebi, a jim je bila ljubezen do domovine in napredka nezmotljivo vodilo, ki jih je pripeljalo na pravo pot, v vrste NOV. Janko Perat je delo široko zasnoval. Pa ne gre za memoarsko delo, tudi ne- za znanstveno zgodovinsko delo, pač pa je to oblika spominske proze intimno izpovedne narave. Ni zgodovina, pač pa pričevanje o zgodovinskih dogajanjih, kot jih je sam doživljal in je torej v precejšnji meri bolj literarno kot zgodovinsko delo. In vendar ne gre za izključno osebni odnos do opisanih dogodkov, ker je opisano preverjal s številnimi zgodovinskimi teksti, pa tudi spomini drugih udeležencev in so v knjigi navedeni tudi viri., Knjiga je razdeljena v dva dela. Prvi nosi naslov »Bitke v puščavi*. Bralec bo ugotovil, da Perat zna podati zanimivo, skoraj napeto sintezo bojev, da zna prikazati njihovo pomembnost. In v to široko panoramo je vključil vlogo Jugoslovanskega bataljona. Kup anekdot in obrobnih dogodkov posrečeno prikazuje tedanje razmere, življenje v puščavskih prostranstvih in način puščavskega bojevanja. Naravnost dramatični pa so opisi tankovskih bitk v puščavi, posebno bitke pri El Alameinu. Drugi del knjige nosi našim' •Odločitev v puščavi*. Posvečen je političnemu boju in odločitvam pripadnikov Jugoslovanskega bataljona proti silam reakcije ne le v krogih kraljeve begunske vlade, pač pa tudi proti reakciji med zavezniki. Tu je govor o spletkah velikih sil in o vlogi, ki naj bi jo v tem imel Jugoslovanski bataljon. Ta del teksta bo zanimiv tudi za zgodovinarje, pa čeprav bi kdo mogel imeti pomisleke glede njihove zgodovinske avtentičnosti. Res je, da se je Perat lotil tega opisovanja izrazito subjektivno, vendar je ostal vseskozi zgodovinsko kritičen. Ko se človek poglablja v vso zapletenost takratnih dogajanj, v vso navzkrižnost medsebojnih interesov med zavezniki, med njihovimi posameznimi poveljstvi, v vso perfidnost in dvoličnost, ki se je izražala predvsem v odnosu do NOG Jugoslavije, si zastavlja vprašanje, kako so mogli ti primorski Slovenci in istrski Hrvati v Jugoslovanskem bataljonu, vsi ti ljudje «ki jih je vzgajal fašizem*, najti in izbrati edino pravo in častno pot, po kateri so se skozi boje v puščavi in v prek-morskih brigadah s častjo vrnili domov. Odločitev za to pot je bila globoko vsejana v črstvova-nju, da so se tako rekoč instik-tivno upirali vsemu, kar ni pomenilo brezkompromisnega boja preti fašizmu. V njih jo bila globoka vera v dokončno zmago nad fašizmom, v dokončno osvoboditev Utre in Primorske izp^d fašističnega jarma ter priključitev k edini domovini k Jugoslaviji. A. K. TUDI V ŠVICI BODO TRGALI Marsikdo meni, da imamo le pri nas lepe vinograde in dobro vino. V resnici je vinogradništvo zemljepisno zelo razširjeno. Gornja slika, ki prihaja Iz Švice in sicer iz Mendrlsia v južni Švici, dokazuje, da trta dobro rodi tudi tam, pa čeprav tam ne poznajo ne našega terana in ne našega refoška parla- 1 Ree- ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šolska vzgoja 13.00 Dan za dnem. rubrika Dnevnika 1 13.25 Vremenske razmere 13.30 Dnevnik in Danes v mentu 14.10 Josephine Beauhamais, 9. nadaljevanje 15.00 Risanke 15.15 Zanimivosti Dnevnika 16.10 Kriminalni genij Mi-, derja, TV film 17.00 Dnevnik I - Flash 17.05 3, 2, 1. . . Stik! 18.00 Šolska vzgoja 18.30 Job, mladina, šola in delo 19.00 Teden dni v sv. sinodi 19.20 «La frontiera del drago*, 31. epizoda 19.45 AJmanah in vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Black čut 21.55 Dolly, petnajstdnevno srečanje s kinom 22.10 Posebna oddaja Dnevnika 1 Ob koncu Dnevnik, Danes v parlamentu in V ramenske razmere Drugi kanal 12.30 Glasbena šola 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.30 šolska vzgoja 14.00 TV film 14.50 Atlas Ufo Robot, risani film 15.15 Šclska vzgoja 15.45 Kraji, kjer so živeli: Sveta Terezija v Lisieuxu 16.25 Koncert na italijanski način, vodita Claudio Villa in Paola Tedesco 17.00 Dnevnik 2 - Flash Program za mladino 17.05 Pika Nogavička, mladinska nadaljevanka 17.30 Papriin in prijatelji 18.00 Šolska vzgoja 18.50 Deber večer s . .. Tinom Scottijem vrneš TV film iz «Mork in Mindy» serije 19.45 Dnevnik 2 Odprti studio 20.40 TV film iz serije «Kingston* 21.35 Amerika ne sanja več, Današnja oddaja je posvečena razvoju kmetijstva v Združenih državah Amerike 22.35 Eurogol Ob koncu Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Dnevnik 3 - Deželne vesti 20.00 in 22.40 Gianni in Pinotto 20.05 šolska vzgoja 20.40 Glasba iz Spoleta 21.40 Dnevnik 3 - Tedenska odd. 22.10 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00,10.00, 16.20 TV v šoli 17.20 POROČILA 17.25 Božje oko, ameriški dokumentarni film 18.00 Zadnja dirka, otroška nad. 18.30 Obzornik 18.40 Zanima me, Izobraževalna oddaja 19.10 Risanka 19.24 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 Tretja razsežnost 21.30 Odprto za ustvarjalnost 22.15 V znamenju Koper 17.30 Film, ponovitev 19.00 Odprta meja, program v slovenščini 19.30 Eurogol 20.00 Risanke in 2 minuti 20.15 Stičišče 20.30 Mož iz Canyon Cittyja, celovečerni film 22.00 TV dnevnik - Danes 22.05 Noa noa - film Zagreb 20.00 Aktualna oddaja 20.50 Drugi jaz, kviz 22.05 Srečanje glasbenih akademij v Rovinju, prenos ŠVICA 18.50 «That’s Hollyword» Zgodovina kinematografije 20.40 Ljubica, film TRST A 7.00, 8,00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert; 11.30 Beležka, sledijo: Folklorni odmevi; 12.00 Iz sveta umetnosti: Glasbeni trenutek doma in drugod: 12.40 Melodije; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Mladi pred mikrofonom; 14.45 13 romanov; 15.00 Pišite nam, predvajali bomo; 16.00 Potovanje v Ameriko; 17.10 Mi in glasba: Poezija samospeva; 18.00 Četrtkova srečanja; - Kulturne rubrike naših tednikov; - Zbori pred občinstvom. KOPER ‘i (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30. 11.30, 12.30, 13.30, 14.30. 15.80," 16 36,' 17.30, 18:30, 19.30 Poročila: 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Glas!>ena Oddaja; 9.15 Knjiga po radiu: 9.32 Lucianovi dopisniki: 10.00 Z nami je...; 10.10 Leteči zmaj; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Horoskop; 11.32 Lahka glasba; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno popoldne; 14.33 Izbrali smo za vas; 15.00 Leteči zmaj; 15.45 Pesmi; 16.45 Poje Richard Myhill, 16.32 Crash; 16.55 Knjige v izložbi: 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Klavir; 18.00 Jugoslovanska pop glasba; 18.32 Koncert; 19.15 Skupina Ron Carter; 19.45 Slišimo se jutri. KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.25. 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.37 Kinospored, 7.15 Najava sporeda; 13.05 Popevke se vrstijo; 13.40 Gojenci GŠ Ilirska Bistrica; 14.00 Mali koncert lahkih not; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Mladinska oddaja; 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00. 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje: 7.25 Glas bena oddaja; 9.00 Radio anch’io, glasbeno-govomi program; 11.00 Sexy West, rsdijsks nsdsljcvflnksi 12.03 Vi in jaz 80; 13.30 Ulica A-siago Tenda: poje Ron; 14.03 II pazzariello; 14.30 Radijska priredba; 15.03 Rally; 15.30 Popoldanska srečanja; 16.30 Opereta: 17.03 Patchvvork: 18.35 Programi pristopanja; 19.30 Radijska nadaljevanka. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30. 13.30, 15.00, 17.30, 18.30, 19.30, Poročila; 6.00 - 8.45 Dnevi; 9.05 Roman v nadaljevanjih; 9.32 - 10.12 Radio 2 3131; 11.32 Tisoč pesmi; , 12.^5 Radijski kontakt; 13.41 So-und Track glasba in kino; 15.00 15.42 Radio 2 3131; 16.32 Disko klub: 17:32'Monolog; 18.00 Glasbena oddaja; 18.32 Iz New Orleansa do Brodwaya, jazz in lahka glasba; 19.50 Šolska vzgoja. LJUBLJANA 6.00. 6.30, 7.00, 8.00. 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila: 6.10 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Mladina poje; 9.05 Z radiom na poti: 9.40 Turistični napotki za naše goste in tujine; 10.05 Rezervirano za . ..; 11.35 Znano in priljubljeno: 1210 Znane melodije: 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi: 13.00 Danes do 13.00; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.40 Jezikovni pogovori; 15 00 Dogodki in odmevi: 15.30 Zabavna glasba: 15.50 Radio danes, radio jutri!; 16.00 Vrtiljak: 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela . ..; 18.15 Lokalne radijske postaje; 18.35 Trobentač Stanko Arnold; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije: 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Plesna glasba Uspešno delo odbora prekomorskih brigad Na seji osrednjega odbora prekomorcev v Izoli so ugodno ocenili dosedanje delo V Izoli je bila pred dnevi seja osrednjega odbora prekomorskih brigad, ki so se je udeležili tudi republiški predstavniki ter domači predstavniki ZZB. Na seji so se izčrpno pomenili 6 letošnjem opravljenem delu ter o programu za prihodnje leto. Letos je osrednji odbor prekomorcev skupaj z domicilnimi odbori posameznih prekomorskili enot organiziral vrsto prireditev, na katerih so - ponovno poudarili prispevek prekomorcev v NOB. Tako so letos imeli zborovanje v Sežani, v Ljubljani je bilo veliko zborovanje 5. prekomorske brigade, v Piranu pa so se sešli le-talci-prekomorci. Omeniti moramo tudi zborovanje pripadnikov znanega motoriziranega odreda JLA, ki je v zadnjih dneh vojne odšel na Koroško. Zborovanje .je bilo na Vršiču. Prav tako ne moremo mimo velike nedavne manifestacije ob dnevu mornarice in pomorstva Jugoslavije, ko so v Loparju nad Koprom odkrili spominsko ploščo Na seji so naglasili tudi pomen zgodovinskih ekskurzij, ki so jih opravili letos po poteh prve in druge prekomorske brigade — u-deleženci so bili v Drvarju, Jabla niči. Mostarju in drugih krajih — nedavno pa še v Kninu ln na območju, kjer je bila znana kninska bitka, v kateri je padlo veliko pre- komorcev. Na teh izletih so tud: letos pre-komorci navezali stike z domačimi družbenopolitičnimi in borčevskimi dejavniki ter se z njimi dogovorili o postavitvi novih spominskih obeležij, o poimenovanju ulic po prekomorskili enotah in o dopolnjevanju muzejskih zbirk z gradivom, zadevajočim prekomorske brigade. Letos so organizirali tudi vrsto razstav, med njimi razstavo pevskega zbora Srečko Kosovel v Ajdovščini, razstavo o letalcih pre-komorcih v Kopru ter razstavo o poteh 1. in . prekomorske brigade, prav tako v koprskem muzeju. Na, seji so pohvalili letošnjo dejavnost, zadržali pa so se tudi pri programu za prihodnje leto, ki predvideva prav tako vrsto zgodovinskih ekskurzij, nekatere razstave in prav tako' kot doslej u-strezno pozornost publicistiki o prekomorskili enotah. Dogovorili so se tudi, naj bi vsaka prekomorska enota imela svojo pesem. Na koncu pa so podi prli predlog za odlikovanje in priznanje nekaterim uglednim bivšim borcem-prekomorcem za prispevek. ki so ga dah v OV in ki ga dajejo tudi v povojni graditvi. L. O. SPET POLETI ZA ZDOMCE Drugi največji jugoslovanski letalski prevoznik Inex Adria avio-promet iz Ljubljane je po poletnem premoru spet organiziral čarterske polete z zahodnonemškimi letališči. Namenjeni so predvsem jugoslovanskim delavcem, začasno zaposlenim v Zvezni republiki Nemčili, in njihovim družinam. Od sobote dalje spet posluje zračna pot med Sarajevom preko Zagreba s Stuttgardom, Hamburgom, Frankfurtom ter Diisseldor-fom, in, letos prvič, tudi z Miinche-nom. Čarterski poleti bodo dvakrat tedensko: ob sredah in sobotah. BENIFICIRANA DOBA ZA POMORSKE RIBIČE Skupščina pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slove-je je sprejela sklep, da kapita, nom ribiških ladij, strojnikom na ladjah, osvetljevalcem in ribičem priznajo beneficirano delovno dobo. To pomeni, da jim leto dni dela priznajo za 15 mesecev. V Sloveniji se s pomorskim ribištvom ukvarja le Delamaris TOZD iz Izole. Tu je zaposlenih blizu 170 ribičev, katerih življenjski in delovni pogoji so zelo težki ln terjajo zelo velike telesne napore. Na dan delajo tudi po 20 ur, pri čemer se morajo prilagajati ne lg vremenskim razmeram, temveč tudi morskim ob sorazmerno slabih higienskih in tehničnih pogojih na ribiških ladjah. DOBER PRIDELEK RIŽA V MAKEDONIJI V vzhoclnem delu Makedonije, kjer je edino območje v Jugoslaviji, kjer goje riž na 8200 hektarih, so v glavnem končali spravilo te kulture. Največje površine z .rižem so v občini Kočani, kjer so tudi obrati za predelavo riža, med njimi nova tovarna za proizvodnjo vitaminiziranega riža. Kmetijski izvedenci ocenjujejo letošnji pridelek riža kot zelo dober, saj so pridelali 27 tisoč ton riža, ki ga bodo vsega prodali na jugoslovanskem trgu. Trisftrrajli' m DIJAŠKO MATKO 23. oktobra 1980 NOGOMET V EVROPSKIH POKALIH Inter in Radnički uspešna Oba sta zmagala v gosteh - Po poprečni igri Crvena zvezda izgubila v Švici - Juventus mora doma nadoknaditi dva gola zaostanka - Torino slavil proti vzhodnonemškemu Magdeburgu Največje presenečenje v včerajšnjem kolu evropskih pokalov, v katerih so zastopane še tri italijanske in dve jugoslovanski enajsteri-e>. sta pripravila Inter v pokalu prvakov in Radnički iz Niša v pokalu UEFA, ki z golom prednosti lahko dokaj mirno čakata na postno srečanje. Težjo nalogo bo ®>ela beograjska Crvena zvezda, ki je proti skromnemu vendar požrtvovalnemu švicarskemu moštvu j2 Basla zaigrala dogaj lagodno in tudi zgubila, tako da bo morala doma vsekakor pokazati kaj več, ^ bo hotela napredovati v višje kolo. Z neuspehom se je končalo tudi gostovanje Juventusa na Poljskem. Pomembno zmago pa je do- Presenečenje pa je pripravil e-dini jugoslovanski predstavnik v tem pokalu, Radnički iz Niša. ki je docela nadigral bolgarsko moštvo Beroe in bi lahko z nekaj več sreče dosegel dokaj ugodnejši rezultat. Zmagoviti gol je v 76. minuti dosegel Halilovič. (Šestnajstina finala j Dundee (Škotska) — Lokeren (Belg.) 1:1 Torino (It.) — Magdeburg (NDR) 3:1 PSV Eindhoven (Niz.) — Hamburger (ZRN) 1:1 Zbrojevka (ČSSR) — Real Societad (Šp.) 1:1 Koln (ZRN) - Barcelona (Šp.) 0:1 Twente (Niz.) — Dynamo Dresden (NDR) 1:1 Sochaux (Fr.) — Boavista (Port.) 2:2 Widzew Lodz (Polj.) — Juventus (Italija) 3:1 Porto (Port.) — Liege (Belg.) 1:2 Ipsvvich (Angl.) — Bohemians (ČSSR) 3:0 Beroe (Bolg.) — Radnički (Jug.) Utrecht (Niz.) — Eintracht F. (ZRN) Stuttgart (ZRN) — Vorwaerts (NDR) St. Mirren (Škotska) — St. Etienne (Fr.) Porto (Port.) — Grasshoppers (Švi.) NAMIZNI TENIS V NEDELJO KRAS V LECCO ALI V METLIKO Če bo FITeT dovolil, bo Kros (namesto v ligi) nastopil na mednarodnem mladinskem prvenstvu Jugoslavije v Metliki 0:0 2:0 »MITROPA CUP» Como premagal moštvo Zagreba COMO — V prvem srečanju nogometnega tekmovanja za »Mitro-pa cup* je včeraj Como doma premagal Zagreb z 2:0 (1:0). Strelca za italijansko moštvo sta bila Pozzato v 30. min. in Wirchwod v 89. min. Na prijateljskem nogometnem srečanju pri Benetkah .je Milan premagal Cavarzere s 5:1. Krasova ženska namiznoteniška ekipa, ki nastopa v italijanski A ligi, bi morala v nedeljo odpotovati v Lecco, da bi igrala proti tamkajšnjemu klubu Canottieri Lecco. Toda vodstvo kluba je dobilo medtem vabilo za neki drugi nastop in tako še vedno ni gotovo, če bodo Kraševke v nedeljo opravile svojo ligaško obveznost. V Metliki bo namreč istočasno na sporedu mednarodno mladinsko namiznoteniško prvenstvo .Jugoslavije, na katerem bo nastopila vrsta najboljših evropskih reprezentanc, kot ČSSR, NDR. ZRJSt, Jugoslavija itd. Organizatorji so povabili na to tekmovanje' tudi italijansko reprezentanco mladink in mladincev. vendar je italijanska namiznoteniška zveza vabiio zavrnila. Da bi zastopstvo iz Italije vendarle ne izostalo so organizatorji prvenstva povabili na sodelovanje deželno reprezentanco Furlanije -Julijske krajine. Ta je načelno pristala na svoj nastop v Beli kraji- •iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiu KOŠARKA V 1. ITALIJANSKI LIGI ZASLUŽENA ZMAGA HURLINGHAMA Tržačani so sinoči doma premagali vodečega na lestvici, moštvo Pintinoxa - Barnes le zaigral, kot zna - Visok poraz Goričanov Prohaska je včeraj dosegel drugi gol za Inter zabeležil Torino proti vzhodnonemškemu Magdeburgu. Pa pojdi-010 po vrsti. POKAL PRVAKOV Pred gostovanjem v Nantesu jo v Interjevem taboru vladala prejšnja zaskrbljenost, še zlasti po slabi nedeljski predstavi v Firencah. Milančani pa so tokrat proti francoskemu Nantesu • zaigrali veliko bolj zbrano in z goloma Avstrijca Prohaske in Altobellija tudi zaslužpno zmagali. Precejšnje razočaranje pa je pripravila beograjska Crvena zvezda. Bila je sicer vseskozi boljša, tehnično za razred nad domačini, vendar svoje premoči ni znala primerno izkoristiti, saj so si njeni Jgralci, med katerimi še zlasti Jankovič in Repnic, zapravili vrsto l2redno ugodnih priložnosti. Domačini so povedli v 33. min. s silovi-tihi strelom Lauscherja. Beograjčani so sicer vseskozi napadali, domača enajsterica pa je tehnične Pomanjkljivosti nadoknadila z iz-nedn0 požrtvovalnostjo in je s hitrimi protinapadi še večkrat ogroža ne preveč zanesljivega Lju-kovčana. Prav proti koncu tekme ^ Repnic imel izredno lepo priložnost, da izenači, vendar je le za las streljal mimo vrat, takoj zatem Pa se je Tannar oddolžil in zadel Vratnico. Zadnjo priložnost so imeli Beograjčani tik pred koncem, yendar je bil Repnic ponovno netočen. b (Osmine finala) Real Madrid (Šp.) — Honved (Madž.) 2:1 Aberdeen (Škotska) — Liverpool (Anglija) 0:1 Banik (ČSSR) -Dinamo Berlin (NDR) Nantes (Fr.) - Inter (It.) ~KA (Bolgarija) — Szombierki (Poljska) 5ayern (ZRN) - Ajax (Niz.) "asel (Švica) — „ Crvena zvezda (Jug.) ^Partak (SZ) — Esbjerg (Danska) Hurlingham — Pintinox 84:68 (39:36) PINTINOX: G. Motta, Garrett, Palumbo 2, Fossati 5 (3:4), Hun-ger 17 (7:11), Magistrini, S. Motta 13 (5:6), Solfrini 6 (2:4), Costa 17 (5:9), Spillare 8. HURLINGHAM: Laurel 22 (2:3). Barnes 26 (8:12), Ritossa 8. Mina 14 (2:3), Meneghel 9 (3:4), Baigue-ra 2, Scolini 3 (1:2), Tonut, čuk, J acuzzo SODNIKA: Teofili in Di Lella iz Rima. PON: Barnes (30), Costa (40.) in Hunger (40). Hurlinghamu je torej uspel podvig: Tržačani so nedvomno odigrali svojo najboljšo tekmo v tem prvenstvu ter --zanesljivo odpravili še nepremagano ekipo Pintinox. V uvodnih minutah drugega polčasa je Hurlingham predvajal res vrhunsko košarko ter z delnim izidom 19:2 popolnoma strl odpor gostov. Barnes je končno opravičil svojo slavo ter zaigral, kot zna: pod košem je bil praktično neustavljiv: manjka pa mu še zadovoljiv met iz razdalje ter kondicija. Tako je zagrešil pet nepotrebnih osebnih napak ter v 30. min. je moral z igrišča. Vendar pa je bil tedaj naskok tržaške ekipe že tolikšen, da je bil ves trud Pintinoxa, da bi nadoknadil zamujeno, zaman. Tedaj se je namreč prebudil Laurel ter dosegel nekaj lepih košev, dobro pomoč pa sta mu dala tudi Meneghel in Mina, ki je končno zaigral na svoji nekdanji ravni. Marko PM: Grimaldi 14:20, Tai Ginseng 12:17. PON: Laing (33), Ardessi (37). TURIN — Goriškemu Tai Ginsen gu ni uspel podvig, da bi v Turinu presenetil moštvo Grimaldija. Goričani so morali priznati premoč domačih košarkarjev in so tako. visoko izgubili tudi v tem srečanju in ostajajo sedaj še naprej zadnji na lestvici z dvema bornima toč kama. IZIDI 6. KOLA Billy - Bancoroma 92:80 Turisanda - I&B Bologna 96:84 Sinudyne - Scavolini 101:77 Recoaro - Ferrarelle 75:92 Grimaldi - Tai Ginseng ICO:78 Hurlingham - Pintinox 84:68 Squibb - Antonini 104:73 LESTVICA Turisanda Varese 12; Pintinox, Billy in ■ GrimStdi 10; Scavolini, Squibb, Sinudyne in Hurlingham 6; I&B Bologna, Antonini in Ferrarelle 4; Bancoroma, Recoaro in Tai Ginseng 2. PRIHODNJE KOLO (26.10.) Bancoroma - Grimaldi: I&B Bologna - Recoaro; Antonini - Hurlingham; Turisanda - Squibb; Pinti-nox - Billy; Ferrarelle'- Sinudyne; Tai Ginseng - Scavolini. A-2 LIGA IZIDI 6. KOLA Fabia - Štern 79:80 Rodrigo - Eldorado 81:95 Honky - Matase 87:75 Mecap - Carrera 86:96 Magnadynfe - Sacramora 87:91 Brindisi -Liberti 75:74 Superga - Tropič 81:76 LESTVICA Carrera in Brindisi 12; Superga 10; Matose, Honky in Eldorado 8; Sacramora 6; Tropic, Liberti in Fabia 4; Mecap, Magnadyne, Rodrigo in Štern 2. PRIHODNJE KOLO (26.10.) Fabia - Mecap; Carrera - Eldorado; Liberti - Rodrigo; Magnadyne -Superga; Sacramora - Matose; Štern - Brindisi; Tropic - Honky. DANES V TRSTU (17.30) V prijateljskem srečanju Servolana-Kraški zidar Danes se bosta v prijateljskem košarkarskem srečanju v tržaški športni palači s pričetkom ob 17.30 spoprijeli peterki Servolane in sežanskega Kraškega zidarja. Tekma bo nedvomno dokaj koristna za tržaško moštvo, ki je u-spašno startalo v prvenstvu C-l lige, saj so se Sežanci za letošnje prvenstvo zelo ojačili. BOKS ni, vendar pa bi nrišli v poštev za sestavo deželne reprezentance prav Krasovi igrailki Sonja Doljak in Damjana Sedmak. Vodstvo Krasa je zato prosilo italijansko namiznoteniško zvezo naj nedeljski nastop zgoniške ekipe v Leccu prenese na kasnejši čas, vendar doslej ni pri spel iz Rima še noben odgovor. Vse to, seveda, nikakor ne deluje najbolje na psihično formo Kra-sovih igralk, ki tri dni pred nastopom še vedno ne vedo če bodo odpotovale' v Lecco ali v Metliko. Vodstvo Krasa je odločilo, da bo čakalo na odgovor iz Rima do petka, če pa do tedaj ne bo prispel, bodo igralke odšle v Leccp. Nastop v Leccu (na sporedu bi moral biti v nedeljo ob 10.30) bo v vsakem primeru za Krasove i-gralke težak. Leska ekipa je namreč v prejšnjem kolu premagala Recoaro iz Bočna, ki je sicer v ligi novinec, vendar ima zelo dobre igralke. Naša dekleta sicer ne bodo odpotovala v Lecco brez možnosti, saj tamkajšnji Canottieri ni nepremagljiv, toda sile obeh postav so tako izenačene, da v tem srečanju ne bi presenetil ne poraz, ne uspeh ene ali druge ekipe. Če pa bodo Kraševke odpotovale v Metliko, bi bile njihove možnosti za kakršenkoli uspeh izredno majhne, :aj bo tamkajšnja konkurenca izredno ostra in ne bo dopuščala niti najmanjšega presenečenja. Za naša dekleta bi bil nastop v Metliki le izredna priložnost, da pridejo v stik s samim vrhom evropskega mladinskega namiznega tenisa, ki pa ne samo ni daleč od članske kakovosti, ampak jo mar sikje dosega in presega. BP NOGOMET »JESENSKA BORZA* Udinfse najel Zanoneja MILAN — Udinese je v lem jesenskem delu nogometne borze o-pravil največji nakup, s tem da je najel (v solasništvu) od Fiorenti ne srednjega napadalca Nicolo Za noneja. Videmski prvoligaš naj bi za Zanoneja odštel 630 milijonov lir. 12. novembra se bosta v Marsa-li-'pomerila za naslov evropskega boksarskega prvaka peresne, teže Španec Hernandes in Italijan Pizzo. Naslov brani Španec. Sovjeti odslej tudi na progi za bob ki so jo ustanovili pred kratkim (Telefoto AP) .................................d.................mm.(.n..ni...m... ...................... «Mundial 86» v Kolumbiji Kolumbija je Uradno sprejela organizacijo svetovnega nogometnega prvenstva, leta 1986, .Vest je sporo čil predsednik republike, potem ko je posebna medparlamentarna komisija proučila vse vidike organizacije tega tekmovanja. MOTONAVTIKA Končana pot ob italijanski obali z gumijastimi čolni GENOVA — Včeraj so v Genovo priplule tri posadke z gumijastimi čolni, ki so svojo pot začele 25. avgusta v Trstu in nato v tridesetih etapah obšle vso italijansko o-balo. Namen pobude, za katero se je zavzela ustanova za propagiranje navtične dejavnosti, _ je bilo zbiranje podatkov za vodiča za rekreacijsko pomorstvo. Poleg tega so hoteli dokazati, da pomorski turizem ne terja preveliko denarja in tudi ne posebnih sredstev, saj zadostujeta navaden gumijast čoln z majhnim motorjem, za katerega sploh ni potrebno vozniško dovoljenje. KONJSKI ŠPORT Stavka na h|r»odrcrr?h Sindikalni zastopniki italijanskih uslužbencev na italijanskih dirkališčih so zaradi izredno težkega položaja, v katerega je zašel italijanski šport, naoovedali splošno stavko vseh sindikalnih kategorij; ki delujejo na tem področju Sta,v-ka bo dvodnevna in bo L ter 2. novembra. Iz planinskega sveta Grimaldi — Tai Ginseng 100:78 (52:40) GRIMALDI: Mandelli 10, Brumat ti 21, Benatti 12, Fioretti 4, Ma-rietta 13, Speicher 10, Sacchetti 10, Wansley 20. TAI GINSENG: Antonucci 1, Va lentinsig 6, Turel 10, Pondexter 24, Premier 19, Ardessi 2, Pieric 2, Laing 12, Puntin 2. SODNIKA: Graziani in Piccagli (iz Bologne). ...........................minulimi....................................................................................................iiiiimamiiiii.mi Tudi Križani so v nedeljo Igrali na blatnem in poplavljenem Igrišču (proti Giarizzolam). Vesna trenutno vodi na lestvici druge amaterske lige in njeno vodstvo nikakor ni zgoij slučajno Mllllmlllllllmllmlmlllllllllll„lllll••lll 0:0 1:2 4:0 5:1 3:0 KOŠARKA ŽE 8. NOVEMBRA SE BO PRIČELO PROMOCIJSKO PRVENSTVO POKAL POKALNIH PRVAKOV ^aterschel (Belg.) — r Fortuna (ZRN) Url Zeiss (NDR) -Valencia (Španija) waterford (Irska) -..Dinamo Tbilisi (SZ) west Ham (Angl.) -Timisoara (Rom.). Hridovre (Dan.) — . yenoord (Niz.) Malmo (švedska) -„ “enfica (Port.) ^Parta (čSSR) -Slavija (Bolg.) rtauger (Norv.) -Newport (Wales) POKAL UEFA , v Pokalu UEFA sta italijanske ??rye branila Juventus in Torino, Kl ie s 3:1 doma odpravil vzhod-n°nemški Magdeburg. Turinčani so Pfvi prišli v vodstvo minuto ored Koncem prvega polčasa s Salo, podojili pa so v 54. min. s Peccijem. Gostje so rezultat znižali v 66. min. s Steinbachom, končni izid pa je Postavil D'Amico 16 minut pred Koncem srečanja. •Juventus bo impl v povratnem srečanju doma težjo nalogo, kot bi Se dalo morda sklepati iz končnega fezultata. Widzew iz Lodza se je izkazal za •olidno ekipo, v kateri je zlasti izkopal reprezentant Boniek. Pri Tu-■ančanih pa so prišle zlasti na dan Pomanjkljivosti v napadu. Bor, Kontovel in Polet se bodo borili za obstanek v ligi Mnenje naših treh trenerjev - Borov trener Renato Štckelj pa uvršča Kontovelce cela med favorite tega prvenstva Sergij Tavčar, trener Poleta Že 8. novembra se bo pričelo ker šarkarsko prvenstvo v promocijski ligi, v katerem bo letos nastopilo kar trinajst moštev, od le-teh pa tri slovenska: Bor, Kontovel ir Polet. Letošnje prvenstvo bo dokaj izenačeno, čeprav bi morala Don Bo-sco in Ferroviario startati kot favorita. Don Bosco je namreč izpadel iz D lige, Ferroviario pa je bil tudi lani v promocijskem prvenstvu med vodilnimi ekipami. Kaj pa naši trije predstavniki? Trenerjem Bora, Kontovela in Poleta smo zastavili tri vprašanja. 1. S katerimi cilji starte, vaše moštvo v tem prvenstvu? 2. Favorizirana moštva tega prvenstva? 3. Vaše mnenje o ostalih dveh slovenskih predstavnikov v tej ligi? Renato Štokelj (trener Bora) »V letošnjem prvenstvu startamo na obstanek v ligi. Vsaka višja u-vrstitev bi bila za nas dobrodošla. V vrste Jadrana sta letos prestopila dva naša stebra ekipe, Robert Klobas in Peter Žerjal. Če smo to rej s tema igralcema v prejšnjih letih startali z večjimi ambicijami, letos so naše želje kromnejše. Letos bomo končno igrali v svojem pokritem prostoru, v dvorani na stadionu »Prvi maj», kar je za nas velika pridobitev.* »Moji favoriti so: Don Bosco, Ferroviario in Kontovel.* Glede ostalih dveh slovenskih predstavnikov bi dejal, da je Polet zame še neznanka. S poletovci nismo odigrali nobene prijateljske tekme. Verjetno pa mislim, da bo tudi Poletov cilj obstanek v ligi. Po mojem mnenju, bo Kontovel lahko startal na zelo visoka mesta. S Kontovelci smo odigrali dve prijateljski srečanji in obakrat so me Kontovelci navdušili. Valter Ban je odličen, pa tudi ostali so tehnično in taktično odlično podkovani. Igor Lukša je v teh letih s te- Udeleženci Letošnjeg- prvenstva se bo udeležilo 13. moštev. V dvomu je še nastop ekipe CUS. Moštva so naslednja: Barcolana Trst Bor Trst CUD CUS Trst Don Bosco Trst Edera Milje Ferroviario Trst SGT Trst Grandi Motori Trst Kontovel La Talpa Trst Polet Opčine Scoglietto Trst Stella Azzurra Trst 1. KOLO 8.9. : Edera - Scoglietto; GMT ■ Don Bosco; SGT - Polet. 9.9. : Stella Azzurra - Bor: Bar-eolana CUS; Kontovel - Ferroviario; SPORED SLOVENSKIH DERBIJEV (PRVI DEL) 30.11.80: Polet - Kontovel 20.12.80: Por - Kontovel 17.1.81: Bor - Polet mi igralci opravil izredno dobro delo. Že v lanskem promocijskem prvenstvu so Kontovelci odlično i-grali, letos so bolj izkušeni in bodo gotovo odigrali še vidnejšo vlogo.* Igor Lukša (trener Kontovela) »Naš čilj je, da zadovoljivo igramo v tem prvenstvu. Naše moštvo je zelo mlado. Najstarejši v ekipi je Andrej Prašelj (letnik 1961), Valter Ban je za leto mlajši, vsi ostali pa so igralci letnika 1964. Mislim, da ne bi smeli imeti večjih težav z obstanom v ligi. Prepričan sem, da bo nastop v tej ligi za naše fante izredno koristen. Prvenstvo je dovolj dolgo in kakovostno, da bodo naši mladi igralci še v večji meri izpopolnili svoje košarkarsko znanje.* »Po mojem mnenju izrazitega favorita v tem prvenstvu ni. Več možnosti od ostali imajo Don Bosco, Ferroviario in Stella Azzurra.* «V predprvenstvenih prijateljskih tekmah smo se srečali tako z Borom kot s Poletom. Mislim, da je od treh slovenskih ekip najmočnejši Bor.* Sergij Tavčar (trener Poleta) »Naš osnovni cilj v tem prvenstvu je enostaven: obstanek, obstanek in še. obstanek. Naša ekipa je dokaj mlada, čeprav je v njej nekaj izku- šenih igralcev (Edi Sosič, Danev, Ferluga, Gantar in Rudi Taučer). Naša največja hiba je pomanjkanje visokega centra. Edini naš center je Marko Pisani, ki pa je še mlad in neizkušen. Žal, smo letos ostali brez Davida Benčine, ki se je odločil, da opusti igranje košarke.* »Glede favoritov moram reči, da v zadnjem času nisem sledil promocijskemu prvenstvu. Mislim pa, da bi moral zanesljivo zmagati Don Bosco, ki ima postavo, ki je lani nastopala v višji ligi. Nevarna mu utegneta biti Ferroviario in Stella Azzurra.* «Ostala naša dva predstavnika: Bor je letos brez Klobasa in Žerjala nedvomno šibkejši kot lani in ne bo mogel poseči po višjih mestih. Mislim, da se bo boril za uvrstitev na sredino lestvice. Kontovel ima zelo mlrdo ekipo. Če bodo Kontovelci uspešno razporedili svoje sile v kadetskem in promocijskem prvenstvu, bi lahko zelo prijetno presenetili. Vsekakor menim, da sta Bor in Kontovel boljša od nas.* To so izjave naših treh trenerjev. Osnovni cilj vseh treh jc torej obstanek ligi. Je to skromnost? Mislimo, da ne. To je le trezno gledanje na bližnje prvenstvo, ki bo za naše tri zastopnike zelo težko. V nižjo ligo bodo namreč izpadla kar štiri moštva, tako da bo vsaka tekma izredno pomembna. B. Lakovič Bližnje delovanje SPDT SPDT prireja v okviru športne šole in s sodelovanjem Društva Slovencev iz miljske občine izlet za osnovnošolske otroke. Izlet je na sporedu to nedeljo, 26. oktobra, potekal pa bo po Miljskih hribih. To je vsekakor nova izletniška točka, zato pa nič manj zanimiva in privlačna. Zbirališče otrok, vodičev in sploh vseh udeležencev izleta je ob 9. uri na Trgu stare mitnice, odhod naročenega in linijskega avtobusa pa malo kasneje. Program izleta je približno naslednji: avtobus bo udeležence izleta pripeljal v center Milj, od koder se bo kolona podala mimo cerkve sv. Sebastijana do Starih Milj, kjer bo kratek postanek za malico in igre. Pot bo nato vodila do Čampor, kjer bo v vrtcu že pripravljeno kosilo. Tu bodo spet na sporedu igre ter druga zabava, v prvih popoldanskih urah pa se bodo mladi planinci s svojimi vodiči spet spustili proti Miljam, kjer si bodo o-gledali prostore slovenskega šolskega centra. Tu bo na sporedu kratek kulturni program z nastopom pevskega zbora ter drugo. Starši 'otrok se bodo lahko udeležili srečanja v tem centru (Milje - Ulica 0’Annunzio 62) ter spet srečali svo-'e otroke ob 16. uri, ali pa spet na Trgu stare mitnice okoli 18. ure, kamor bo pripeljal avtobus spet domov vse udeležence izleta. Sedaj je treba le upati še v lepo vreme, sicer je. za izlet že vse pripravljeno. * # # Slovensko planinsko društvo iz Trsta razpisuje s sodelovdnjem mladinske revije *Galeb» literarni natečaj ob priliki izleta, ki ga priredi Športna šola v izvedbi SPDT v Miljske hribe.. Najboljši spisi z izleta bodo objavljeni v Galebu, poleg tega pa tudi nagrajeni. Spisi morajo prispeti na uredništvo Galeba najpozneje do 5. novembra. Pred 40 leti je umrl Emillo Comici Pred štiridesetimi leti se je m skalah nad Selvo di Val Gardena smrtno ponesrečil tržaški alpinist, sicer pa eden izmed najboljših svetovnih plezalcev vseh časov, Tržačan Emilio Comici. Na svoji dolgi plezalni poti je preplezal kakih sto prvenstvenih plezalnih smeri v Alpah in Dolomitih, med drugim pa je plezal v Grčiji, Španiji, Egiptu ter če drugje. Za tržaško in zamejsko alpinistično stvarnost je morda najvažnejše to, da je ustanovil znamenito plezalno šolo v Glinščici, ,v kateri je aktivno sodeloval tudi pokojni Jože Cesar, D J. TENIS PO PETIH LETIH M. Navratilova državljanka ZDA LOS ANGELES - Apolidka Martina Navratilova, ki je pred petimi leti pobegnila iz ČSSR in prosila (ter dobila) za politično zatočišče v Ameriki, bo v kratkem postala državljanka ZDA. 24-tenisarka sodi trenutno med najboljše igralke na svetu. * * # V prvem kolu mednarodnega te niškega turnirja na Dunaju .ie zmagal med Italijani le Barazzutti (ki je izločil čehoslovaka Prucho), Ber-tolucci in Ocleppo pa sta bila premagana. # # ♦ V Tokiu je na mednarodnem teniškem turnirju Italijan Meneschin-cheri zmagal, njegov rojak Alciati pa je bil izločen. jo zmago na dirki po Lombardiji prehitel Belgijec De Wolf, ki pa ima kljub temu skoraj sto točk zaostanka za Hinaultom. Lestvica je namreč taka: 1. Hinault (Fr.) 315 2, De Wolf (Bel.) 218 3. Moser (It.) 210 4. Kuiper (Hol.) 159 5. Saronni (It.) 140 6. Zoetemelk (Hol.) 129 7. Agostinho (Por.) in Baronchelli (It.) 120 9. Vandenbroucke (Bel.) 108 10. Martin (Fr.) 95 DA BI OZDRAVILI SINA Še en poizkus Davidovih staršev Leonarda Davida, nesrečnega italijanskega smučarja, ki se je hudo poškodoval marca 1979 v Lake Placidu, v ZDA, je v Veroni pregledal znani a-meriški specialist prof. Hart. Davida so prepeljali v Verono z rešilcem v ponedeljek iz Innsbrucka. Trenutno še ni znano, kakšno terapijo bo določil prof. Hart, vendar pa je ta zdravnik zelo uspešno zdravil nekega 10-let-nega dečka, ki je imel zelo podobne poškodbe kot David. Starši nesrečnega smučarja, ki se po nesreči ni dejansko nikoli več povsem ovedel, so iziavili, da se je njegovo zdravstveno stanje nekoliko izboljšalo. kar sklepajo po tem, da kaže nekaj več zanimanja za okolje, ki ga obdaja. Povedali so tudi, da morajo od letošnjega 30. septembra plačevati vse stroške zdravljenje za lastnega sina sami, ker je italijanska smučarska zveza nehala plačevati račune, ki so jih pošiljale bolnišnice za Leonarda Davida. KOLESARSTVO ZA USPEHE V LETU 1980 Trofejo «Prestige» osvojil Hinault PARIZ — Francoz Bernard Hinault si je letos zagotovil trofejo «Prestige», katero dobi vsako leto najuspešnejši kolesar sezone. Na drugem mestu te lestvice je bil doslej Moser, vendar ga je s svo- nogomet V TEKMI NAJMLAJŠIH Prosečani danes proti Primorju iz Ajdovščine S pričetkom ob 18. uri se bosta danes na Proseku v prijateljski nogometni tekmi spoprijeli najmlajši vrsti domačega Primorja in Primorja iz Ajdovščine. OBVESTILA Komisija za nogomet pri ZSŠDI za Goriško sklicuje danes, 23. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovod-njah sestanek predstavnikov vseh nogometnih društev na Goriškem. # # # ŠZ Bor sklicuje v ponedeljek, 27. t.m., ob 19.30 ua stadionu «1. maj* v Trstu sestanek vseh blagajnikov in načelnikov odsekov. • « • TPK Sirena poziva vse člane, kl imajo čolne na društvenem prost ru, da poskrbijo za njihovo pričvrstitev. Društvo ne odgovarja za morebitno škodo, ki bi m gla nastati ob slabem vremenu. Glavni odbor ŠD Dom — Gorica obvešča, da se le že pričela vadba za predšolske in osnovnošolske otroke. Vadba je vsak poned.djck in četrtek od 15. do 16. ure v telovadnici. v Ul. Brass. • • ♦ ŠD Sokol obvešča, da so treningi mlniba-sketa v občinski telovadnici v Nabrežin’ ob torkih l- petkih od 16.30 do 18. ure. Vsakdo, ki hi rad igral minibasket, se lahko vpiše kar ob urah treninga ali pa po telefonu, štev. 209-269 ter 209 509. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnino zo inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 65,C0. letno 650.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 23. Oktobra 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaje 1 in tiska J , Član italijanske I ZTT zveze časopisnih lTrst založnikov FIEG PREDVOLILNA KAMPANJA V ZDA SE MRZLIČNO STOPNJUJE Izid ameriških volitev tesno povezan z usodo priprtih diplomatov v Iranu Carterjeva administracija skuša osvoboditi talce s «proiranskimi izjavami» ob sedanji iransko-iraški vojni - Rockefeller izjavlja, da je nemogoče vrniti iranskega «zamrznjenega» premoženja Dopisnik DELA za Primorski dnevnik NEW YORK — Bodo ameriške talce v Iranu kmalu osvobodili ah pa jih bodo zadržali tudi preko prve obletnice njihovega pripora, ki je prav na dan ameriških predsed niških volitev 4. novembra? O vsem tem se ugibanja množi jo, a vedno bolj se širi prepričanje. da bo nadaljnja usoda ameriških talcev v dobršni meri odločala tudi o usodi ameriških volitev, o čemer zgovorno priča način, s katerim je k vsej zadevi pristopil republikanski tekmec za Belo hišo. Kljub obljubam, aa se ne bo posluževal talcev v predvolilni kampanji, je Ronald Reagan izjavil, da je za tako »ameriško ponižanje in sramoto* kriva administracija, Id je s svojo politiko omogočila, da so zajeli ameriške diplomate. Na vprašanje, kako bi sam ukrepal, je republikanec pripomnil, da »ima zamisel*. a o tem ne bo razpravljal po »časopisih* kot to dela Jim-my Carter. Demokrat mu seveda ni ostal dolžan. Ob svojem prihodu na Florido je Carter obžaloval, da je Ronald Reagan «prekršil obljubo, da se ne bo s talci igral političnega nogometa*. Glede republikanskih zamisli, kako bi lahko osvobodili talce, je podpredsednik Walter Mondale odgovoril: «Zakaj nam ni dal svojega načrta?*. Demokrati tudi to skušajo izkoristiti sebi v dobro pri prikazovanju Rea gana, kot človeka ki se ne brani vojaških avantur. «Na volitvah leta 1968 nam je tudi Richard Nixon obljubljal, da ima tajni načrt, kako bi rešili vietnamski spopad, bistvo njegovega načrta pa je bilo dejstvo, da je vojna trajala še štiri leta*, je pristavil Walter Mondale. Medtem pa so vsi več ah manj prepričani, da obstaja tudi kaj otipljivega, da so že sklenili pogodbo o osvoboditvi talcev. O vsem tem daje Washington vtis, da se s polno paro prizadeva, a pognal se je po različnih tirnicah. Na prvi skuša razvijati nade o skorajšnji osvoboditvi talcev. »Ne*, trdi ameriški državni sekretar Muskie, »sklenili nismo nobene pogodbe, a imam občutek, da se bo kaj v kratkem zgodilo*. Šef ameriške diplomacije trdi, da »občutki* izhaja,jo iz nedavnih izjav iranskega premiera v New Yorku in iz znamenj, ki prihajajo iz Teherana, da bo «med-žlis* čez »dva ali tri dni* posta vil končne pogoje za osvoboditev talcev. Na drugi tirnici pa se stopnju jejo uradne »proiranske* izjave. Dovolj je bilo, da je iranski premier na East Riverju obsodil »nevtralnost* v iransko-iraški vojni kot »nemoralno*, ker ne razlikuje med napadalcem in napadenim, pa se je ameriško uradno stališče spre menilo v »nepristranost brez ravnodušnosti*. Najprej. je Jimmy Carter izjavil, da ne smejo biti obmejni spari med državama razlog za «agresijo». Edmund Muskie pa je po zavrnitvi »dodatnih pogojev* (umik ameriških radarskih letal iz Saudove Arabije), ki jih je v New Yorku postavil iranski premier za osvoboditev talcev, zagovarjal stališče o iraški «invaziji» in ponovil trditve, da ZDA nasprotujejo »raz kosanju* Irana. Medtem pošilja Carterjeva administracija v Teheran »signale*, da bo v primeru osvoboditve ameriških talcev »od mrznila* vse iransko premoženje v ZDA, vključno z orožjem, ki so ga že davno kupili in plačali. Povsem razumljivo se ne sme vse to razumeti zgolj kot po litično manevriranje o usodi talcev. V vsakem primeru, če bodo talce osvobodili ali ne, je glavna ameriška skrb v iransko-iraški vojni usoda Irana. Pred dnevi je posebni Carterjev svetovalec za zunanje zadeve Brzezinski priznal, da so največ je ameriške skrbi vezane na »radikalizacijo* Irana, ki jo po vzroča nadaljevanje spopada. Pre vedeno v običajni jezik taka izja va pomeni, da je Washington za skrbljen ob možnosti, da bi se zru šil sedanji režim in bi se s tem odprla pot levičarskim strankam in sovjetski nadvladi v Iranu V VVashingtanu sumijo, da delajo tudi v Moskvi enake račune. Prejšnji teden .je Atlantski pakt seznanil javnost z ugotovitvami svojih analitikov, češ da bo Sovjetska zveza zaradi svojih strateških interesov stala prej ali slej na strani Irana in ne Iraka. Kot kaže je to tudi iraška oce na, saj je iraški zunanji minister svojemu ameriškemu kolegi jasno povedal, naj ZDA ne pošiljajo orožja Iranu in naj mu ne stojijo ob strani v sedanji vojni. Republikanci trdijo, bržkone iz zaskrbljenosti, da bi Carterju uspelo osvoboditvi talce, da je ameriško zbližanje s Teheranom najhujši problem. »To nas bo», trdi Gerald Ford, »postavilo na stališče Libije in Sirije, ter nas vpletlo v spopad na Bližnjem vzhodu na še ljujši način, kot smo bili vpleteni v vietnamsko vojno*. Analitiki, ki zagovarjajo stališče, da bi Ameriki uspelo uskladiti svoje potrebe, obenem pa podpreti Iran, spomi- njajo na včerajšnjo izjavo iz Riada, da »ostaja Iran saudski prijatelj*. Zavrniti hočejo namreč sum, da je za arabske države Homeinijev Iran glavni sovražnik. Precej upanja v tak, za ZDA u-goden razvoj dogodkov je dal tudi sam iranski premier, ko je izjavil, da se «Iran ne bori proti zahodnemu kolonializmu, da bi se vezal na vzhodnega*. Na papirju je Amerika pripravljena sprejeti vse pogoje za osvoboditev talcev, ki jih je nedavno iznesel vodja islamske revolucije Homeini. V upanju seveda, da se bodo iranski voditelji glede vračanja šahovega premoženja zadovoljili z washingtonsko izjavo, da ne bo oviral iranskih zahtev pred a-meriškimi sodišči. V tej evforiji je marsikdo pozabil na nedavne izjave predsednika newyorške banke »Chase Manhattan* Rockefellerja o ameriških zahtevah nad zamrznjenim iranskim premoženjem. Newyorški bankir je prepričan. «da bo Carterjevi administraciji le s težavo uspelo izpolniti iransko zahtevo o vračanju zamrznjenega premoženja*. Bistvo vsega problema je naslednje: banka »Chase Manhattan* je v preteklosti odobrila Iranu ogromna posojila, ne da bi se ozirala na iransko ustavo, ki zahteva predhodno odobritev parlamenta za sklepanje posojil. Vračanje iranskega premoženja v ZDA bi pomenilo za ta denarni zavod ogromen primanjkljaj več milijard dolarjev. Ameriška sodišča niso še sprožila postopka o več kot 200 takih primerov, da je položaj skrajno nejasen. Rockefeller povsem razumljivo upa, da ne bodo premoženja vrnili. Ugledno mnenje pa ni ohladilo mrzlice sedanje ameriške volilne kampanje. Vsi čakajo naslednje «dva tri dni* in razpravljajo o možnosti »oktobrskega presenečenja*, ki bi Ronaldu Reaganu zaprlo pot do Bele hiše. DRAGIŠA BOŠKOVIČ Marjan Kalanj na obisku pri EDIT REKA - Predsednik OK ZK iz Istre in z Reke Marjan KaLnj je včeraj obiskal na Reki založniško hišo EDIT. da bi se seznanil z njenimi bodočimi perspektivami in programi. Kalanja so sprejeli ravnatelj ustanove EDIT Ennio Ma-chin ter odgovorni uredniki publikacij «La voce del popolo*, «Pano Odloženo splošno ljudsko štetje RIM — Zaradi zastoja parlamentarnega dela, ki ga povzročajo pogostne vladne krize, bo splošno ljudsko štetje, ki bi ga morali izvršiti v letu 1981, odloženo na naslednje leto. Ustrezni zakonski o-snutek, ki določa desetletno preštevanje prebivalstva, stanovanj ter gospodarskih dejavnosti in vlaga v ta namen 140 milijard lir, je namreč obtičal v poslanski zbornici, potem ko ga je bil senat že odobril. Po vsej verjetnosti pa bodo prihodnje leto izvedli splošen pregled kmetijstva, pri katerem je Italija v zamudi glede na pravila EGS. Stavka uslužbencev poslanske zbornice RIM — Stavka, ki jo je napovedalo osebje poslanske zbornice (od ponedeljka bo v vsaki izmeni u-stavljeno delo v prvih treh urah), je vzbudila v parlamentarnih kro- rama», «11 Pioniere*, «La Batta-1 gih najprej presenečenje, nato pa na* ter predstavniki založniškega in trgovinskega sektorja. Med srečanjem so podčrtali važnost sodelovanja med tovrstnimi založništvi. V prvi vrsti gre jx>d-črtati stike, ki jih ima EDIT z Založništvom tržaškega tiska. Kalanj je tudi podčrtal vlogo, ki jo ima EDIT, to je vlogo ne le informacije, temveč tudi .formacije italijanske narodnostne skupnosti v SFRJ. E. OPASSI Vhod v ameriško ambasado v Teheranu je še vedno zaklenjen (Telefoto AP) Vallanzasca ponovno pred sodiščem MILAN — Pred prizivnim sodiščem v Milanu se je včeraj dopoldne pričel proces proti 14 jetnikom, ki so 28. aprila skušali pobegniti iz milanskega zapora San Vittore. Štirinajsterica je s samokresi in noži grozila paznikom, kljub vsemu pa so tri jetnike prejeli že v samem zaporu, ostalim pa je uspelo zbežati. Devet ubežnikov so že v teku dneva ponovno povedli v San Vittore, ostali štirje, Daniele Bonato, Antonio Marocco, Enrico Merlo in Osvaldo Monopoli, vsi člani Vallanzascove tolpe, pa so še vedno na svobodi. Na procesu so bili včeraj prisotni vsi, razen Antonia Rossija. Najzanimivejši del razprave je bilo nedvomno pričevanje Renata Val-lanzasce, ki je sodnikom povedal vse podrobnosti bega. Priznal je, da je množični beg pripravil satn s pomočjo Antonia Čohe in nekaterih drugih «starih» znancev. Skril je tri samokrese za premikajočo opeko v celici in ob pravem trenutku, ko .je beg dozorel, dal enega Colii, drugega pa Lattanziu Na vprašanje sodnika, kdo mu je priskrbel orožje je Vallanzasca dejal: »Če vam bi to povedal, mi ga drugič ne bi prinesel več.* Včeraj so zaslišali še Daniela Lattanzia. pripadnika skrajne organizacije NAP, danes pa so na vrsti priče. Na sliki (telefoto AP): Vallanzasca med včerajšnjo obravnavo. mili,n, mmiiiiiui,mm,iiiinuilii,«11111111,mi,iiiiiii,ii,ii,iM,nil,i,m,■umiii*iiiiiiiiiiiii„imiiiiiiib,milit,iiiiiniiii,n,ii,il,i,,iiiui„imi,Mimi,iliiin1* KOMENTAR UREDNIKA TEDNIKA POLITIKE 0 PRIZNANJU SOLIDARNOSTI Ob zavlačevanju priznanja sindikatov nezadovoljstvo med poljskimi delavci upravičeno zaskrbljenost. Včeraj se je zato sestalo predsedstvo zbornice, ki ga sestavljajo predsednica Nilde Jotti. podpredsedniki, kvesto-rji in tajniki (ki predstavljajo vse politične skupine) na izredni seji. Ne glede na dvome, ki so jih izrazili zastopniki KD in PLI, o zakonitosti stavke osebja ustavnih organov, je predsedstvo po izčrpni razpravi sklenilo pristopiti k stvarnemu delu za rešitev, ki naj bi o-mogočila preklic stavke, ki bi hudo prizadela delovanje skupščine. Okrog 1.000 uslužbencev zbornice (razen višjih funkcionarjev, ki so člani avtonomnega sindikata) je namreč napovedalo stavko ne zaradi zahtev po poviških plač, ki so: jih rešili pred nekaj meseci, am- j pak zato, ker zahtevajo določitev foruma, ki naj rešuje morebitne spore v zvezi z izvajanjem preu-stroja službe. Po zastoju, ki sta ga povzročili vladna kriza in preseli- j Romite^fpsDi)3 na mSrs^TltoL Novinar Rakowski je v prispevku za televizijo poudaril, da se sindikati ne drži■ je včeraj predsedstvo zbornice sklenilo poveriti načelstvo komisije za osebje socialistu Lorisu Fortuni, ki bo skušal najti sporazum z enotnim sindikatom uslužbencev še v tem tednu. BUENOS AIRES — Argentinska policija je sporočila, ne da bi pojasnila okoliščine, da je novinar in fotograf Osvaldo Raul Jauretche zopet na svobodi. Jauretche je nepričakovano izginil pred desetimi dnevi neznano kam. VIDEM — 45-letni rudar jugoslovanskega državljanstva, Jože Černuta je včeraj bil žrtev nesreče, ki se je pripetila v rabeljskem rudniku. Ponesrečenca so takoj pripeljali v bolnišnico, kamor pa je prispel že mrtev. jo sporazuma iz Gdanska - Centralni komite partije bo določil datum kongresa VARŠAVA — O pravnem priznanju avtonomnih poljskih sindikatov je po varšavski televiziji spregovoril eden od najbolj priznanih poljskih komentatorjev in urednik tednika Politika Mieczyslav Rakow-ski. V svojem prispevku za poljsko televizijo je poudaril, da so za to zavlačevanje krivi sami sindikati, ki nočejo uveljaviti druge točke sporazuma podpisanega v Gdansku. Druga točka tega sporazuma namreč predvideva, da bodo sindikati prostovoljno sprejeli vodilno vlogo poljske združene delavske partije in sedanji politični sistem. Rakovvski, ki je po mnenju političnih opazovalcev posredoval mne- ..................................................... itn, niiiuiHiiitiiitimmn,mi,nun,.................................................... BENEŠKI DNEVNIK V Petjagu začetek delovanja glasbene šole PETJAG — S prvim oktobrom je začela delovati glasbena šola v Petjagu, s katero je združen pošolski pouk, ki med drugim vsebuje tudi tečaj slovenščine. Kot je znano deluje središče v Petjagu. katerega pobudnik je Študijski center Nedi ža iz špetra, v prvem nadstropju šolskega poslopja: dovoljenje za uporabo tega poslopja je izdala že prejšnja občinska uprava. Pri centru v Petjagu sodelujejo trije učitelji glasbe: Nino Speco-gna (klavir), Antonio Qualizza (harmonika in klavir) ter Neva Kažič (harmonika in kitara). Za nošolski pouk in za pouk slovenščine skrbita učiteljici Vilma Martinig, ki je tudi odgovorni koordinator središča. in Marta Trinco. Tečajev glasbene šole se udeležuje približno 30 Otrok, pošolskega pouka kakih 20 otrok in prav toliko tečajev slovenščine. Vsega skupaj zahaja v središče 40 otrok. Nekateri starši so tudi osebno angažirani nri raznih pobudah, o katerih občasno razpravljajo na skupščinah. Izvedenci iz Skopja odpotovali v Alžirijo SKOPJE — V El Asnam je odpotovala skupina strokovnjakov inšti tuta za potrebno inženirstvo in inženirsko seizmologijo skopske univerze, kjer je obenem tudi območ ni center združenih narodov za Sredozemlje in Bližnji vzhod. Inženirji in tehniki so odšli na območje, ki ga je prizadel katastrofalen potres na csnovi sklepa zveznega izvršnega sveta in bodo v Alžiriji ostali najmanj dva tedna. Naloga ekipe, ki je odpotovala v Alžirijo, je strokovna pomoč pri odpravi posledic potresa, namestitev naprav za zaznamovanje močnih potresov in zbiranje podatkov, ki bodo potrebni za obnovo. Strokovnjaki inštituta bodo pomagali tudi pri vrednotenju poškodovanih objektov, na podlagi česa bodo izvedli načrtovanje in organiziranje ukrepov za odpravo posledic potresa. V Beograd pa se je vrnilo 6 jugoslovanskih strokovnjakov, ki so se dan po potresu v El Asnamu vključili v identifikacijo žrtev ter odkrivanje preživelih pod ruševinami. Direktor ljubi jamskega inštitu ta za sodno medicino prof. dr. Ja nez Milčinski je izjavil, da je bila srečna okoliščina, da se .je kljub hudemu tresenju tal precej ljudi rešilo, tako da so posledice znatno manjš«, kot so sprva domnevah. V IZVEDBI ANSAMBLA DRAME MARIBORSKEGA GLEDALIŠČA Z grotesko «Ščurki» začetek tekmovalnega sporeda letošnjega Borštnikovega srečanja MARIBOR — Kot prvo predstavo na tekmovalnem sporedu Borštnikovega srečanja smo si v torek ogledali grotesko v petih slikah