Zajpeb, 6. fnfor. Danes ob 10, ^>s3 ,<*Pto6na delavska -zveza splošno stavko. Stavk usnjarji, trgov *asobni uradniki ia Jeni UmcaSoJMno po poiti K W—. n Hubijnno K 36 — L#0fl0tll0 M ‘m . 2^*"”» m « w^8 "* ttlrtletno „ . .' 10'—, * » * ®" ' . . mluetno ... . : J-50, „ ... 3‘— 'JrednBtto Ja uprata: Koi>itar(e»a «Hcn 6. — Toleinn liO. Posamezna številka m vinarjev. V Ljubljani, v četrtek dne 6. febraaria 1919. Meja na Štajerskem varna. Posebno poročilo* »Večernemu Ilslu*# Maribor, G. februarja. Vse naSe obmejne pontajanke od Štajersko - koroško do. i&ajprsko-ogrsko meje so trdno v rtiSl la&ti. Vsi napadi nemško raaterskih toip na Radgono so bili krvavo odbiti. NemjHfpr maorske tolpe imajo velike izgirbe. Pol£-Saj na naši jezikovni meji je zelo ugoden. „■« Prvotno- so nemško ~ mažarske tolpe -vsled svoje premoči' naišo Junaško poaad-kp: potisnile iz mesta jfeidgone. N$ši so $£• žastll. mostišče, iri jbor. .Radgono. Naša oja-‘čehja bo. Vrgla', Nemce- ixr M&žaro l^ meatn, Ki je sedaj trilno_ v našiti rokah. Tildi femtirok je prekostej niš. Br. Korošec prevzel skrb za siročad. Enotna jugoslovanska dobrodelna akcija. . - • . * Posebno poročilo »Večernemu listu«* ■-i-■-'■•■ Bejgrad, 5. lebruarja. Minlsterski o vet k poveril podpredsedniku kabineta dr. Koruficu skrb ra vdove in alrote na vsem ozemlju kraljestva Srbov, Hrvatov in Sto-vencev. Dr, Korošec jc včeraj dopoldne nMrfcal »Društvo za varstvo jugoslovan- r ske dtce in je d^j- časa kpnJericM • Predsednikom društva Ar. M. Popovičem. Podpredsednik ministrskega sveta po kanalu sk!lral na razgovor predstavnike dobrodelni hdruštev, da «e ladela načrt »a aktivno , organizirano akcijo. Zveza balkanskih narodov. Stanislavov, 6. februarja. Ukrajinska brzojavna agentura poroda« Angleška in Amerika sta se sporazumeli, da se imajo Posebno pofočilo »Vf^crnemo Jlstu«.... . -• - Vsi balkanski narodi strniti v zvezo.* Ceho-slovaki bodo napram Ukrajini v prijateljskih odnošajih. , ‘ Dveurna stavka v Zagrebu. Posebno poročilo »Večernemu listu«. 10. urt dopol-vprlKorila stavko. Stavke se niso usnjarji, trgovski name* uradniki in knjigovezi. Danes ob 10. url so, ietizniftarjl priro-dili demonstracije. Slišali so «©; klici rpotl • dinastiji, kraljevini In proti Karagjorgje-•vičem. . Francoski učenjaki za jugoslovanski Trst. • Posebno ptfročita^Ve^rattoti litUi« Trst, 3 februana. Znani laški, pubtt.-SUao Alessi toži v dol • ' Zadeva nikakor ni tako' malenkostna^ ka^or bi se morda zdela. Z Italijanskimi občinskimi pečati dobijo kraji ftaUjanskfc imena, ki bi prešla na zemljevide in Siri« la ,po svetu mnenjfe,. da Ju problva lašk« pleme. Z Jta,lijanšk(m. uratjovanjem pro* ide v ljujttstvp počasi jpreprlČ^hje — kakor se je to gPdilft k da je tuji ierik intenitnei#!, da j« to govorica ntjik •Sl^zS. ^lt^J uradne im« jatiš?te jpefiifvež potem '.wge, nato prt^ glede dvojerienostl v uradih in slednjič naBilno potucjčevanje, V«» to smo te do«t-veli. na Korogkem. . . ’ -■ Tem bolj'morartio biti hvaležni vipavski {upanski tvori, ki je takoj odloč«» nastopih proti itialij#f*ki aakanl. Vipar-ski župani Uročili trtaikemu gubemai^ torju ajkirnenito; V izjavljajo, da J* itafilanska zahteva iu»i«j>el^va, ker na V*» pavskeru ni fcupanov, ki W bili zmožni ita* lljanSČine; ker W ta jikrep povrročll občinam ognx«nne stroške, Iter Je ukaz v očividk nem nasprotju z nekdanjimi slovesnimi obljubanii italijanski) Vojaške 'oblasti, k4,-je zagotovila, da bp čuvala vse S ege I«, navade kraja; ker M ia odredba ljudstvo razburila, V svoji spotoenlcl so župani gu-bornatorja pozvali, naj razveljavi omenjeni odlok kJrtijevnega italijanskega ko-ifilsarijata v Postdjnl, CrUbemator je od-ppslanslVo županov, ki ga je vodil clr. Vit-fan, prijajho »iprej^; ali t>Q izražene želj* tudi upošteval, 4>» pokazala skorajšnja bodočnost. Naše Ijiulstvo nima nobene Inštance,. na katero bi se* moglo obrniti v slučaju krivite in nasilja. Brezpravno je. Prav je tedaj, da so se saVednl Vipavci obrnili naravnoet ha Uatega, od kogar krivica izhaja, A.če jim ta ustreže ali ne, moramo zahtevati nepristranskega razsodišča« kr mor še bodo naši-ljudje v slučaju po-. trebe mogli-obrniti. ; ! 7 J Razdelitev spornih ozemelj. Posebno poročilo »Večernemu Kstu«. Pariz, 6. Na mirovnem posvetu se bo »eševalo 22 teritorialnih vprašanj, in sicer na sledeči način: Država, ki zahteva kako ozemlje, mora staviti tozadevni predlog mirovnemu posvetu. Ta predlog se bode razpravljal v prvi instanci v komisiji, ki ie sestavljena iz zastopnikov velevlasti. V slučaju, da ne pride do sporazuma, se bo predlog predloži! komisiji devetoric«. Predlagatelj ima pravico, da za to komisijo imenuje strokovnjaka. Če tudi tu ne Eridc do sporazuma, se bo to vprašanje ončno rešilo na velikem posvetu. Na ta način upajo hitro rešiti vprašanja glede ozemelj, da se druge važne zadeve ne zavlečejo. Kaj bo z Albanijol Posebno poročilo »Večernemu Hstu-*. Belgrad, 5. feb. Iz Pariza poročajo, da je dospela tjakaj albanska misija pod vodstvom Hasat beja. Misija hoče poz vede ti, kaj namerjajo odločilne velesile ukreniti glede Albanije. Italijani na Dunaju. Dona;, 5. februarja. (Lj. k. u.) čehoslo- j vaški tiskovni urad poroča: 200 mož mo-Žan italijanski oddelek, ki je dospel včeraj | t strojnicami semkaj in pripeljal s seboj , tudi 44 praznih tovornih vozov, bo zaklad- j niče in knjige svoječasnoiz Trsta na Du- j naj premeščenih bank z vojaškim spremstvom spravil zopet v Trst. Prepeljanih bo za več sto milijonov vrednostnih papirjev. Vest, da bodo Italijani odpeljali zahtevane umetnine z Dunaja v Italijo, sc ne potrjuje. Cesarski gradovi — zasebna stanovanja. Dunaj, 5. febr. (LJ. k. u.) Čehoslov. tiskovni urad joroča: Kakor smo zvedel’, je državni svet oddal v najem za stano-»anja razne dele schčnbrunnskega in he- tzendorfskega gradu. (Cesarski grad He-tzendorf leži v okraju Sechshaus na Nižjem Avstrijskem v vasi HetZondoiT; sezidali so ga leta 1880.) Rešitev vladne krize v Nemčiji. Posebno poročilo »Večernemu listu«. BerHn, 6. V današnji seji narodne skupščine v Weimarju pričakujejo važnih dogodkov, Vlada bo pred narodno skupščino odstopila, enako bo odstopil tudi osrednji svet delavskih in vojaških svetov. Meščanske stranke so pripravljene, da sestavijo s socijalisti večine vladno večino pod pogojem, da se razpuste delavski in vojaški sveti. Ebert bo postal začasni predsednik republike; ni pa še gotovo, če bo poleg njega imenovan tudi ministrski predsednik. Paševanje v Dalmaciji. Split, 5. februarja. (Lj, k. u.) Dalmatinski dopisni urad poroča: Ko je došel parnik »Kelet«, na katerem so bili ma-žarski kapitani, bivši častniki avstro-ogr-ske mornarice, v Šibenik, so prišli na parnik štirje italijanski častniki iq osem ka-rabinerjev, da pregledajo potniške listine. Vsem potnikom, ki so imeli potne liste v hrvatskem jeziku, so zabranili nadaljne potovanje, jih odvedli v zapor z naročilom, da si morajo preskrbeti nove potne liste pri italijanski oblasti. Nekega profesorja, trgovca 1 "(Ja posestnika so pridržali na parniku zastražene celo popoldne, celo noč in drugo jutro, ne da bi jim dali hrane. Niti spati niso mogli, ker so jim tudi to zabranili. Primošlen, 5. februarja. (Lj. k. u.) Dalmatinski dop. urad poroča: V neči od 25. do 26. januarja je neki meščan izvesil na velikem drogu sredi mesta francosko aastavo, Italijanski vojaki so na povelje j svojih častnikov sneli zavezniško zastavo ter prijeli štiri ljudi, ki so bili v bližini, češ, da so oni izvesili zastavo. Kljub temu, da so dokazovali, kje so bili v tem času, jim to ni pomagalo. Italijani jih niso izpustili ter so zahtevali od njih, da morajo prej povedati krivca. Dovolili jim niti niso. da bi se preoblekli. Neki tenente je zaprte zmerjal, a obenem obetal onemu, ki bi ovadil krivca ,100 kg riža. Mestnemu glavarju je isti tenente naročil, da mora najti krivca. Ker se to ni zgodilo, ga je psoval in grozil Popoldne so izvesili na istem ^ drogu veliko italijansko zastavo, Šibenik, 5, februarja. (Lj. k. u.) Dalmatinski dop. urad poroča: Italijani so koncem januarja brezplačno delili obleko in obutev otrokom. Pred gledališčem so postavili veliko desko z napisom »Chari-tas« z italijansko zastavo. Guberncr Millo sam je delil otrokom italijanske zastavice — igračke ter toke sam izvršil atentat na poštenje in značaj naroda, ki je 'bil od nekdaj suženj nasilnih tujcev. Na obleki, ki so jo delili, so bili pripeti lističi z na« pisom: Italijanski narod bratom Dalmatincem J Tako so tudi to humanitarno akcijo izrabili za svoje politične namene, Kotor, 5 .februarja. (Lj. k. u.j Dalmatinski dop, urad poroča: Dne 2, t. m. je došla francoska torpedovka pred italijansko bojno ladjo »Dandolo«, usidrano v Boki, ter osvobodila pet oseb, ki so dne 22. decembra 1. 1918. imeli odvesti italijanskega agitatorja Baldaccija do Erceg« novega in od tam na italijansko mejo. Med njimi je bil neki policijski agent, akiivni orožnik z enim jugoslovanskim vojakom kot asistentom ter dva mornarja motornega čolna .Čoln so Italijani pridržali. To osvoboditev je smatrati kot posledico diplomatične akcije. Način, kako so postopali z aretiranci, je nov dokaz italijanske kulture. Ko je s strojnicami oboroženi italijanski borni čoln zajel naš čoln, v katerm je bil Baldacci s spremstvom, je Baldacci viknil: »Venite ouil Adesso andiamo noi dal commissano«. Nato so jih odvedli na ladjo »Nibijo«, potem na »Aquilo«, rezidenco BaTdacci’evo, s te na »Quarto« in potem na »Dandolo«. Dva dni in dve noči so jih imeli zaprte v nekem malem prostoru na »Aouili«, določen za rezervne stroje. Stene in tla so bife železne. Prostor je bil ledeno mrzel in tako Ozek, da je od petih oseb samo ena mogla sedeti, a ostali so morali stati na nogah. Zaradi tega niso mogli ne sedeti, ne ležati, a razume se, da niso imeli odej niti pod seboj, niti nad seboj. Ponoči so trorico odvedli v orostor, kjer na 5e bro še slabše, ker sb bila železna 4’a tako izbočena in šiljasta. da niso mogH "e ležati in ne seocti. Italijanski general Carbone* ki jc pred nekolike dnevi odšel iz Bohe, je smatral za potrebno, da je prišel na »Aquilo* in rekel aretirancem: »Voi štete briganti. Voi verretc davnnti il tribunale di guerra«. Kako se je godilo tem nesrečnežem, dokazuie tudi to, da so morali svoje telesne potrebe opravljati v mali zaprti sobici, k. je imela celo zaprto okno, Na »Quartu« so jim dovolili na dan eno uro sprehoda. Hrano so morali kuoovati od mornarjev in karabinerjev. Znač:Tno je tudi to, da so za časa njihovega z? tra vsak čas prihajali na italijanske ne ladje Črnogorci, med njimi tudi čas' ki, ki so se mudili na ladjah cele ure. M og* od njih so odpotovali z italijanskimi ladjami, kaker sodijo na Bar in Dulčinj. Neresnične vesli iz «. Zagreb, 4. feb. (Lj. k. u.) Jugoslovanski dopisni urad poroča: Baje iz Rotfei a-ma razširere vesti o krvavih pouličnih bojih v Zagrebu so docela izmišEene. Prav tako je v »Dailv Mailu« objavljeno noro-čilo o velikem republikanskem gib a n > po vsem kraljestvu SHS profi dinastiji I< .ra-gjorgjeviči izmišljeno od konca do kraja. Po ločitvi jugoslovanskega ozemlja od bivše Habsburške monarhije sploh p; b: - e-mirov, razen prevrata v drugi polovici oktobra v nekaterih okrajih Slavonije in pa oborožene demonstracije vinjenih v Zagrebu dne 5. decembra. Kar se tič« rotterdamskč vesti o velikih republika«*- »Mb demonstracijah in pouličnih bojih v Zagrebu dne 3, februarja, je značilno, da jc vest o krvavih nemirih že prej kakor v 24 urah po docela mirnem izprevodu kmetijske stranke, dospela preko Rotterdama Zagreb. Ta hitrost neresničnega poročala je spričo sedanjih skrajno težavnih prometnih razmer jako značilna. Naposled bodi izrecno poudarjeno, da na ozemlju SHS, vazen hrvatske kmetijske stranke, ki ima v hrvatskem saboru samo tri poslance, in razen načeloma republikansko mislečih socialnih demokratov, ni niti ene stranke ali skupine, ki bi bila zoper dinastijo Ka-ragjorgjevičev. Čehi in Nemci. Haag, 5. februarja, (Lj. k. u.) Čeho-" slov, tisk, urad poroča: Posebni poročevalec amsterskega »Telegrafa« v Pragi je «nel s predsednikom Masarykom razgo- • vor, o čeških odnošajih. Glede prispojitve Nemške Češke je dejal Masaryk, da ne gre za prispojitev tega ozemlja, ker so pokrajine, o katerih govorijo, da so nemške, tvorile že stoletja del Čehoslovaške države. Češka je imela že od sedmega stoletja naprej svoje meje tamkaj. Dokler jc ' trajala vojska, so Nemci odrekali narodom pravico do samoodločbe in so ustvarili novo teorijo o enotni državi, ne da bi se zanimali za pravice nenemškega prebivalstva teh pokrajin, Mi pa smo priznavali Nemcem vedno neomejeno in popolno enakopravnost. Naša revolucija je bila nekrvava in ni zahtevala ne žrtev, ne maščevanja, Če bi bilo prišlo do izgredov ' proti Nemcem, bi se bili Nemci, mogli pritoževati. Tako pa takih izgredov ni bilo, dasiravno so Nemci tekom štirih vojnih let podpirali avstrijsko vlado. Čehi se nad njimi niso maščevali, navzlic temu pa so nas Nemci razkričavali kot imperialiste. Izjeme tvore le praški Nemci, ki imajo zaupanje do nas. Sicer si pa tudi v drugih germaniziranih krajih prizadeva prebivalstvo, da doseže prispojitev k Čehoslova-ški državi. Razdelitev zemljišč na Ogrskem. Budimpešta, 5. feb, (Lj. k, u.) Glasom Dun. kor. urada doznava »Az Est«: Predsednik Karolyi, ki je prisostvoval včerajšnjemu ministrskemu svetu, je izrazil odločno željo, naj se začne razdelitev zemljišč kar najhitreje, in sicer takoj po obja- vi reforme zemljiško posestnega zakona. Zahteval jc, naj se prične razdelitev na njegovih zemljiščih. Kakor doznava »Az Pst«, se bo začela razdelitev zemljišč že prihodnji teden, in sicer na zemljiščih predsednika Karolyija, Vprašanje sladkor^. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Eeljrrad, G. februarja. Minister za trgovino dr. Ribarac jc za 15. t. m. sklical veliko konferenco radi vprašanja sladkorja. Na konferenci bodo določili cene sladkorne repe in cene surovega in rafiniranega sladkorja. Zveza narodov. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Pariz, 6 .februarja. Čuje so, da ameriški načrt za zvezo narodov predlaga, naj si vsi narodi izvolijo predsednika za zvezo narodov, ki bi imel neomejeno oblast in bi ae opiral na vojsko Zveze narodov. Iz Ukrajine. Stanislanav, 5. februarja. (Lj,' k. u.) Ukrajinski dop. urad poroča iz Kijeva: Kongres delavskih slojev se je proglasil za prcdparlamcnt in je sklenil nastopno objavo, Direktoriju se izreka popolno zaupanje in zahvala za veliko delo pri osvo-bojenju ukrajinskega naroda od hetman-ske vlade. Z ozirom na ogrožen notranji in zunanji položaj republike, se seje pred-parlamenta odgodc, kakor hitro bodo izvoljeni potrebni odseki, ki majo nalogo, da pripravijo zakonodajne predloge. Z ozirom na nevarni vojaški položaj je pred-parlament sklenil, da poveri vodstvo vojaških operacij direktoriju, katerega bo izpopolnil en Ukrajinec iz Galicije. Ukrajinski prcdparlament odklanja diktaturo proletarijata in se izjavlja za demokratski red. Z ozirom na nasilno zasedbo ukrajinskega ozemlja po četah moskovske sovjetske vlade, po Poljakih, po ruski prostovoljski armadi, Rumunih in po cnlent-nih četah protestira predparlament odločno proli tem napadom na nedotakljivost in na neodvisnost ukrajinske narodne republike. — Ta manifest so sporočili ukrajinskemu narodu in ga odposlali narodom vsega sveta. Podpisan: Predsednik Semen Wityk. Krivci vojske. Posebno poročilo »Večernemu listu«, Curih, 6.'februarja. Predsednik komisije, ki naj dožene krivce vojske, Lan-sing, je izjavil, da bo morala komisija več mesecev proučevati to vprašanje. Oslovsko gibanje m Angleškem. Curih, 5. februarja. (Lj. k. u.) 'Čeho-slov. tisk. urad javlja: Kakor poroča »Neue Ziiricher Zeitung« iz Londona, je razširjenje stavbarskega gibanja povzročilo na Angleškem nenormalen položaj. Dokazano je, da vlada med raznimi stavbarskimi središči sporazum, ki naj povzroči izbruh splošne stavke. Vodstvo »Trade Unions« je izgubilo ves vpliv na'delavstvo. Resnost položaja označuje dejstvo, da je ves promet na londonski podzemeljski železnici ustavljen. Rotterdam, 6. febr. Slavka v Glasgo-wu se nadaljuje in so je razširila na vso tvomice. V mesto so pripeljali 5 tankov, katoro so opstavili na glavni trg. 20 osob so zaprli, 400 železničarjev pa odpustili. Nemiri v Nemčiji. Bremen, 5. (Lj. k. u.) Dunajski korespondenčni urad poroča: Kakor so dosedaj dognali, je bilo pri zadnjih bojih 30 mrtvih in 100 ranjenih. Po bojišču iščejo druge žrtve. Novi boji ae pričakujejo. Posebno hud boj pričakujejo pri akcijski družbi »Weser«, kjer ao se Špartakovci močno utrdili. Bremen, 6. V mestu je razglašeno obsedno stanje. ' Boljšešiki ne gredo na mirovni posvet. Rotterdam, 5. feb. (Lj. k. u.) čehoslo-vaški tiskovni urad javlja: Kakor poroča »Daily Mail« iz Moskve, sovjetski kongres ni sprejel povabila entente, da se udeleži mirovnih pogajanj. Izjavili so, da morejo le pogajanja proletarijata s proletarijatom dovesti do miru, Pootas umorjen. Hotin, 6. februarja. Boljševikom se jt posrečilo, da so vdrli v Hotin. Ob tej priliki je bil umorjen znani rumunski general Pootas, poveljnik čet v Besarabiji. 3z pokrajine. kr Za begunce. V Ljubljani In drugod v našem ozemlju se nahaja dokaj beguncev iz po Italijanih okupiranega ozemlja, kateri še želijo vrniti v okupirano ozemlje, Italijanski guverner v Trstu je naprosil deželno vlado za Slovenijo, da mu do 10, t, m. pripravi spiske teh osčb, da se potem morejo izposlovati dovoljenja za vrnitev. Begunci, ki se želijo vrniti v okupirano ozemlje, naj se torej najkasneje do 9. t. m. javijo pismeno na posredovalni urad za begunce v Ljubljani, ki bo dotične imenike dostavil italijanski vojaški vladi v Trstu, Imenom naj bo v priglasnicah pridan tudi stan in prejšnje bivališče in tudi sedanje bivališče in pa kam je kdo pristojen, Če mogoče, je priložiti tudi tozadevne dokumente, kr Naj pride še k nam kaj tega blagoslova! Vukovarska »Nova doba« se pritožuje, da prodajajo vukovarski trgo,vci platno, ki prihaja preko Reke na Hrvatsko in ki ga v Zagrebu prodajalo po 3 krone meter do po 5 kron meter. To da so vojni dobički in cta bi morala oblast tu napraviti red. V Ljubljani pa navadne trakove za čevlje, ki so stali pred vojno 30 vin,, plačujemo še vedno po 5 kron par in — molčimo. kr Kinematografe podržavijo tudi v, Srbiji. kr Srednje šole v Srbiji. 5, t. m. so se začele v Belgradu zrelostne izkušnje in izpiti za sprejem v 4. razred srednjih šol. Vpisovanje na učiteljiščih so podaljšali do 10. februarja. kr Amerilcanske delavnice za ženske so začeli otvarjati po Srbiji. Nezaposlenim ženskam se nudi delo in zaslužek s šivanjem, pletenjem in podobnim. kr PoŠfni premet s Srbijo. 8. t. m. se začne redni poštni in brzojavni promet med Srbijo in Hrvatsko ter brzojavni in telefonski promet med Srbijo in Mažar« sko* kr Zemlja Srba« Hrvata, Slovenaca je naslov velikem« stenskemu zemljevidu, ki ga jc izdal M. Kolin, ravnatelj jugoslovanske šole v Antofogasti, Čile, južna Amerika. Zemljevid je lepo delo, ki označuje na-fančne narodnostne in približne politične aieje mlade države. Zemljevid jc izšel za-ietkom leta 1918 v Buenos Airesu. M, Kolin jc posvetil to svoje delo »na oltar uje-jHnjcnc otačbine Srba, Hrvata, Slovenaca, »svetnicama Kosova i Bregalnice, junaci-ma Dobrugje, Mačkovog Kamena, Rudnika in Kumanova, borcima jedinstva, sloge &n slobode«. kr Godci, n« plan! Vsi godci od 17. do 27, leta, ki bi želeli pristopiti k vojački godbi, naj se javijo pismeno ali osebno pri Macijskem poveljstvu v Ljubljani, kjer dote potrebne informacije. ČitljivP je pisati 'ime, natančen naslov in kje kot godec žc nastopil. k Ljubljane. 1 Podpredsednik deželne vlade xa Slovenijo gospod dr, Gregor Žerjav spre- ■ jema stranke vsak dan od pol 12. ure do pol 1, ure opoldne. 1 Jakob Ruda.. Narodno gledališče — poslopje mislim in poslopje je za nekatere ravno take važnosti kot drama — je ostalo isto, kot je bilo med vojno. Razlika je la, da se je namesto Steletovega platna odprla pozornica za igralce. Naletel sem &a B-aboneraent, ki ni bil prenapolnjen. Prvič zato ne, ker so igrali Jakoba Rudo, drugič zato ne, ker so to dramo igrali žc parkrat in tretjič zato ne, ker so igrali •— dramo. Od nekje iz pete vrste se je Bližalo polglasno govorjenje: »Dons bo-jko pa zaspal.« Neki moški glas jc napravil z ustmi trobec in dejal zateglo: »O — o — o,.Ženska pa je zopet začela: »S ‘čist drugačnim temperamentam sc pride k oper al k operet.« — Ko se je odprla po-zomiea, so igralci težko pomirili občinstvo, ki je šumelo z nogami in sporedi. Moderne drame v prvi vrsti bi morale za-$eti s »Pozor!« kot govore na volilnih shodih, Skladatelji oper so se zavarovali vsaj ;t overturo in ne zastonj. Čez nekaj časa' pa sem zaslišal pred seboj razločen šepet: »Saj ne bo preveč dolgočasno.« Jakob Ruda, pa se je trudil v potu svojega obraza, da bi rešil imetje. Njegova hči Ana je bila pripravljena žrtvovati svojo srečo, samo, da reši očeta, prodala se je njegovi volji »a milost in nerndost kot blago. Slikar Dcjinar, ki je bil s svojo temno šmniko pol zamorec je odkrival z ide*1;zmotn Cankarjevih mladih let" in z Ibsenovo maniro gnjilobo družbe in klical po zraku. Dobnik jc s svojim ciničnim obnašanjem kazal Rudi pot k popolni katastrofi. Stari ženin Bros se ?e prikupil občinstvu z opazko, »da še ni tako star«, tudi Anina pesem: »Ko pridem jaz k tebi po noč,« v onem težkem trenutku njene soremene, je žela smeh.. Par vzdihov je padlo na oder, ko je dejala: »Ženim sc, oče je blazen, zakaj bi ne bila vesela!« Jpkob Ruda je uto-r>il. Morda je imel nrav. Občm^tvo s svojim »temn<>rnm<»ntam« mu gotovo ne bode sledilo, Škoda! 1 Vnogomerova stsda. čudmi so pota Tugomerove usode 1 Vodstvo gledališča'naznanja, da se bo prvič na slovenskem odrii uprizorila, doslej od političnih oblasti vedno zatirana izvirna Jurčičeva tragedija »Tugomer«. Tudi sedaj to ne bo resi Nesrečna usoda preganja Tugomera ge vedno. Prišel bo na-nemški oder. Bivšo oblasti so ga imela tako gorko na srcu, da so ga prihranila za nemške deske. To se jim gotovo ni sanjalo, Tugomenu pa tudi ne! 1 Kavarno Kazino jc vzel v najem go-riški Slovenec g.. Josip Ivančič. Otvoril jo bo v najkrajšem času. 1 Požar v šemtpeierski vojašnici. Danes dopoldne ob pol desetih jc nastal v šentpeterski vojašnici ogenj. Gorelo jc v treh sobah. V nevarnosti jc bila cela vojašnica. Ljubljanska požarna bramba jc bila pod vodstvom načelnika Turka takoj na licu mesta in je pravočasno vse rešil«. Kako jc ogenj nastal, še ni znano, p Genoveška mladina tržaški- Geno-veška mladina jo darovala gimnaziji Dante Alighieri v Trstu veliko italijansko tj‘o-bojnico. Izročitev se je izvršila 1. t. m. na slovesen način. p Ba treba šc enkrat presedlati! Reški ;;Giomale« je jako nedolžen list, ki se v politiki ni nikoli izpostavljal in nasproti Hrvatom ni nikoli kazal zamrze, a začasa hrvatske okupacije Reke se je obnašal naravnost prijateljsko. Odkar ee je pa veter obrnil in so prišli v Reko Italijani, ne uride. do sape od samega navdušenja Italijo in italijanstvo. Pa bo treba še' enkrat presedlati in tedaj bo malo nerodno . . . p Politika s čibnLoro. »Jugoslovanski list« piše o mirovni konferendr »Mirovna konfcrcnca bo morda sprevidela, da jc vsakdo gospodar na svoji zemlji in v svoji hiši, tako tudi balkanski narodi. Vendar nc bodo igrali enako vloge kot za časa spora med Srbijo in Bolgarijo. Mi zahtevamo od mirovne konference, da vzame našo ndado državo v zaščito proti Italijanom, Ali se jim bo to posrečilo?- WiIson je že povedal, kaj misli o aneksijah. Njemu se zdijo tc države kot farmerji, ki kupujejo vedno več zemlje, samo — da nimajo sosedov, Mi imamo v njih sijajno podobnost z našimi starinskimi begi, ki so s zamakanjem čibuka po zraku označevali meje svojih posestev, Ti novi imperialisti mahajo s čibukom po zemljevidu. Kaj to pomeni, terfa se sami ne vorršrVj. p A?s'*le£M pre^toloonsle-^nlk se poroči z dolarsko princezrcjo. Nekdo je v angleškem časopisju sprožil misel, da bi ec spodobilo zapečatiti angleškh-ameriško prijateljstvo na ta «;t?in. da bi si angleški prestolonaslednik izbral za ženo kako Američanko. Misel je našla na Angleškem in v Ainenki navdušen odmev, in ljudje si ne dajo več pokoja v pričakovanju napovedanega prinčevega obiska v Ameriki. To je pa tudi res nekaj, ko se angleškem.! prestolonasledniku išče nevesta med dolarskimi princeziniami! Tu sme in more vsak oove^ati svo’e mnenje in v »enitnih stvareh ima vsak svoje posebno lehtno mnenje« Demokracija zavzema aadnjje hajnotranjejše postojanke umrl« 'dobe...'V, ■ Žena. 2 Zlati časi za tipkarice so sedaj na Angleškem; kjer se iz vseb sil obnavlja svetovna trgovina. Danes Je tipkarica najboljše plačana delavka v londonski City« Vsako mlado dekle, ki zna pisati na stroj in stenografirati, more zaslužiti po 3 funte štcrlingov na teden. Starost in splošna izobrazba ne prihajata v poštev. Delovni čuS nikjer ne presega osem ur. V državnem; penzijskem ministrstvu jo med 5.110 na« stavljonci 5000. žensk. ž Srbske žensko dobrodelne organiza« clje. Dobrodelne zadruge in »Ženska dru-t štva«, ki so za 8asa vojne pod nezaslišanim pritiskom švabskih in madjarskili oblasti prenehale z delom, so se začelo zopet gibati tako v Srbiji kakor v drugili jugoslovanskih pokrajinah. Bolgrajsko Žensko društvo« pripravlja zopetno otvoritev svojo šole za delavke. Novosatlslta dobrotvorna zadruga ie imela 26. januarja .svoj,'občni zbor; njeno premoženje znaša do ‘200.000 kron. ž Mohamedanske učiteljice za Izobrazbo svojih sester. V Bosni se jo osnoval odbor mohamedanskih učitelj ie, ki si jc po-. stavil nalogo, da začne delati za izobrazbo mohamedanskega ženstva. Najprej uvedejo tečaje za nepismene, nalo pa Solo za krojenje, šivanje in vezenje, obendm bodo žensko delo organizirale. »Šele potem,« pravijo voditeljice te akcije v svojem po-, zivu na sedelovanje in gmotno pomoč, »ko se bo muslimanska postavila na lastne, noge, bo močna in samostojna,, šele i>otein bo mogoče govoriti o rešitvi muslimanskega ženskega vprašanja.« ž Posclsko vprašanje, Marta Tansk, socialno demokratična zastopnica v štajerskem začasnem deželnem zboru, je s svojimi poslanskimi tovariši vložila predlog za času primerno rešitev poselskega vprašanja. V predlogu opozarja, kako jc po vojski ostalo brez dela veliko število žensk, a kljub temu ni mogoče dobiti služkinj. Te»nu nesoglasju se bo dalo odporno-či le na ta način, ako se obračuna z nesvobodnim, nevrednim stališčem, ki so ga po starih običajih in navadah zavzemali v hiši šlužbodojalca ženski in moški posli. Deželni svet naj predloži zakonski načrt, s katerim se stari poselski red iz 1. 1857, razveljavi in določi, da naj velja poslej tudi za hišne pomočnice in .pomočnike enako . pogodbeno razmerje, kakor za vse druge svobodne uslužbence in delavce. Službo-jemalei se morajo postavno zavarovati /. določitvijo vsakdanjega delavnega časa in prostega časa za lastne opravke ter vsakoletnega dopusta, dalje z določitvijo nar nižie ol iče in z določbimi glede zdravih spalnih prostorov in zadostne zdrave hrane. Poselske knjižice se odpravijo; spore med bi nirni pomočniki in gospodarji rešuje obrtno sodišče; ‘posredovanje služb sme izvrševati edino' le javna posredovalnica za delo. — Morda se bedo te zahteve zdele tej ali oni gospodinji Intdc. a sedanje razmere so postale nevzdržne in je' tre- 4« krepke operacije, dase ozdravijo. Treba bo tudi v gospodinjstvu uvesti nqv «09-ita, ki bo bolj odgovarjal časovnim razmeram in potrebam nego stari. Po svetu. s Katera bo jugoslovanska kraljica? d tem pišejo francoski listi po »Ncw-Vork Heraldu«, da Jc postala že javna tajnost, da si je prestolonaslednik Aleksander izbral eno angleških princes, ko se je lani mudil dalje časa v Londonu. 1— Mi Pa še mislimo ne o tem. s Dobrosrčni ljudje. Dobrosrčnost nekaterih ljudi jc zaves velika, samo da hodi nekam, čudna pota. Vse neizmerno in nepopisno gorje, ki ga je vojna prinesla riad milijone nedolžnih ljudi, jih ni moglo gasiti. Hza, so rekli, vojna jc vojna, domovina smo v potrebi zahtevati vsako žrtiev. Seveda, sami niso bili med tistimi, kil so žrtve dcprinašali, ampak tisti, ki ser sc ob teh žrtvah v imenu neke -domovine > dobro imeli. Teru ljudem se je sedaj naenkrat vzbudilo njihovo rahlo srce: smili sc jim Viljem II., smili Karet h, češ, taka izprč-memba, tak padecI Seveda, pa vojna je minula in minulo prijetno pohajanje v senci, ki je padala od potentatov, in tako lepo pokrivala in ščitila vse mogoče lcnuhar-stvo, parasitstvo in vso tisto v bleščeči zunanjosti sprehajajočo sc duševno revščino in nesposobnost, ki jo je bilo v najvišjih in višjih krogih vedno na preteke, V časopisju, ki še ni našlo zveze z novo dobo, priobčujejo svoje spomine in razmišljanji o -padlih majhnih ali zločinskih »veličinah«' »i skušajo vzbuditi odmev ,. . Saj to je pri teh razumljivo, arnpak da so listi, ki nosijo firmo ljudske stranke — kakor na primer »Reichsposta«, ki drugače zastopa krščansko- socialni program — na razpp-lago za take protiljudskc poizkuse, to je neveselo znamenje, da je človeška neumnost nesmrtna. s Število Čehoslovabov, ki živijo zunaj čehoslovaške države, je veliko. Na Ni-žjcavstrijskem jih živi 150—200.000,' na Dunaju samem 300.000 in v drugih deželah nekdanje Avstrije nad 30.000. Na Ogrskem sc jih nahaja 225.C00, na Hrvatskem 50.000, na Balkanu 10.000, na Nemškem 50.000, v Zapadni Evropi in na Poljskem 000.000. v Rusiji 50.000. s Bivši cesar Karel gre v — Italijo. List »Italia nuova* prir~* i vest, da se misli preseliti bivši cesar Kare! v — Italijo, kjer sc bo nastanil v Luccu. Bivša cesarica Žita je baje že večkrat želela, da. sc preše Uv Toscano, a jc bilo dosedaj to nemogoče; sedaj r.e ii je izpolnila ta želia ed *'e vzdržno s ti dunajskega dvora. Še pred skleoom miru bi nrišla tedaj bivša tesarska drliiina v Italijo. 1. v,s grozote vojne. Celokupno število j’u„u vojujočih se držav je znašalo 650 mi-uonov, med temi jc bilo 50 miliionov vojakov, Skuone izgube znašajo 20 rnilijo-!*ov» f'd teh je 10 milijonov mrtvih. Voini J,7* ^^k* dršczajo ogromno vsoto 800 do -0 rniljard. Na vsakega pocdinca pride •00 do 1500 kron. Čč bi tb danes hoteli Predstaviti očem, bi to morala biti 23 me- trov visoka kocka iz čistega zlata. Če bi si hoteli predstaviti mrtve, bi. morali ti > korakati mimo nas v dvoredih tri cele tedne. To jc strašno! V tc hvrstah bi bili videti ljudje brez noge, brez roke, brez glave, razbiti, razmesarjeni -r- vsi strašni načini smrti in trpljenja, ki so sc zgodili v vojni. Prihajali bi slepi, znoreli, ubiti od strojnic, pušk, bajoneta, min, bombe .,. žrtve orožja 30-5 in 42 cm možnarjev. Poleg kmeta profesor, poleg moža mladenič. s O francoskem porodu, Paul Decha-nel je govoril na Sestanku »vseh učenjakov entente na Sorboni, da jc ena prvih brig mladine boj proti alkoholizmu itd, — in boj proti samovoljnemu zmanjševanju porodov, kateri bi, tako pravi, dovedel v 50 letih Francosko v razmerje 1 proti 4 v primeru z Nemčijo, ki jc bogata na poro-dih. s Najnavadncjši priimek v Ameriki. Priimek Wilson ima skoraj pol Amerike. V neki stari noveli, v kateri se imenuje Wikon vedno in vedno, stoji stavek: . a imenoval sc jc Thompson ali Wilson, ali tako nekako, kot se imenuje v Ameriki vsak tretji človek.« S kakim ponosom nosi zdaj vsak svoj, prej tako navadni in vsakdanji priimeRI s Oskrba pariških dijakov, Ernest Charles piše topel članek, v katerem kliče v to poklicanim, da poskrbijo vse, da velika množica mladine, ki bo prišla v Pariz študirat, nc ostane razočarana. Posebno govori to z ozirom na stanovanja in poprave nekaterih učnih metod. »Nič'nismo storili za goste, ki bodo odšli (misli na udeležnike. mirovne konlercncc), storimo nekaj vsaj za one, ki ostanejo tu!« s Krvava zaroka. V vasi Mala Gori-ne na Hrvatskem so slavili zaroko v hiši nekega premožnega posestnika. Gostje so v najboljšem razpoloženju slavili to priliko, ko so krog desete ure zvečer padli skozi okno trije streli in so bile tri osebe ranjene, med temi jc ena težko zadeta. Hudodelec je ustrelil nato še trikrat v vrata, da bi preprečil izhod in je izginil. s Nasilje orožnika. Neki civilist na Hrvatskem je javil na orožništvu, da mu je ukraden tobak, -nato je šel V kavarno, kjer se mu je pridružil neki srbski vojak. Orožniški postajevodja je prišel v kavarno in zahteval od vojaka, naj izroči orožje. Ta pa je dejal, da je v službi ir. hotel sneti puško s stene. Orožnik pa ga je prehitel in oddal iz puške pet strelov na vojaka, da se jc ta zgrudil na tla. To še ni bilo uosti — šc zabodel ga je. Čez četrt ure je vojak umrl. Orožnika so prijeli in prepeljali v zapor. — ; s Zdravilo proti poplavi. Številni pariški svetniki so sc že dolgo posvetovali, kako bi uredili Seine, da bi že 1. 1920. imeli vse v redu. V sredi Pariza se jim ni bati poplave, zato se pa posvetovanja vlečejo tako na dolgo. s Viljem in pariški listi. Pariški listi sc mnogo bavijo z Viljemom, pišejo o njem vse mogoče, resnične in neresnične stvari! Neki Hat je celo izmisbl, da so zdaj našli krivca ponarejevanja Rodinovih umetniških del v osebi — Viljema Hohenzol-lerhca. —- Če sc list ni krvavo norčeval. r Wilson uvede! v Parizu nov šport List »Exclsior* je prinesel nekega dne vest, da Wilšon silno ljubi pešhojo in da gre slednji dan od »Quai d' Orsay« do parka Monceau. Za dva dni potem so že vse ulice oživele in pol Pariza sc jc začelo ba-viti s športom pcšhoje, ki so ga krstili z zvonkim imenom »footing«. Ta šport je postal tako »šik«, da jc neverjetno, da se ljudje od početka sveta bavijo s tem, a —• ne znajo. —- So pa res pravi! s Paderevskl o boljševizmu. Pad ere v- skt, to je predsednik poljske republike so je izrazil o boljševikih tako-le: »Boljševiki so oni ljudje, ki gledajo na to, da pomorijo vse one ljudi, ki čistijo zobe s krta-čico.« Socijalistiški list, ki prinaša to, prideva: s Enostavno. To ni mnogo bolj ne« umno od drugih neumnosti.« Boljševizem daje nekaterim krogom mnogo misliti, a bolj ko mislijo, bolj. so zmedeni njih pojmi. Če je Paderovski res dal tako duhovito izjavo, se je lepo priporočil bodoč« nos ti. s Grozota revolucije. »Narodni listi« pišejo: Hrvatski častnik nam je povedal — a naši legij on or ji so potrditi resnico njegovih besedi — naslednji dogodek, ki se je pripetil lansko leto v Odesi: Uradniku, ki je bil zaposlen v to.tnošnjem pristanu, je padlo v morje brašno z listinami. Poklicali so potopijača, da bi brašno ulovil. A toliko • da sc je spustil v vodo in dotelinil dna, je potegnil za vrv in zazvonil, da bi ga i?.. vode potegnili. Ko sc jo prikazal iz valov, jejpačel vpiti: vojsko! vojska.! ter kazni..znake rozkačenosti..Spustili so v morje drugega' potopijača. Raz.« burjenost,. razkačepost, znamenja in drugo kakor prej, samo a-tem razločkom, da ta ni mogel dati-niti glasu od sebe, ko so ga potegnili na morsko površino. Onemel jc. Poklicali so še novih potapljačev. Vsi so «c naenkrat spustili v morje. In vsi so dali prezgodnje znamenje, da bi jih ven potegnili. A iz njih zmedenega pripovedovanja se jc pokazalo dejstvo, da se zibljo in giblje na morskem dnu napol stoje napol plavajoč prava pravcata armada, mit« vecev. To so bila trupla meščanov, voja-. kov, uradnikov, ki so jih nekaj drii prej boljševiške drhali, pometale v vodo Ka« rnenjo in železo, ki so jim ga navezali na noge, jc naredilo, da trupla niso ležala, temveč so bila v stoječem položaju ter so poskakovala In aa grozno gibala kakor živa armada. To groteskno mesto mrtve-cev na morskem dnu — je bito delo boljše v ikov! s Grajska vrata na Dunaju eo 1. t. m. zopet odprli za občinstvo in obenem tudi prehode po dvoru. s Samoumor 78 letno starke. V Gradcu se jo vrgla iz I. nadstropja na ulico in ostala mrtva 78 letna polkovnikova vdova Maiija Schmidt. Menda se ji je zmedlo. s Zračne transporte živil so uvedli v sevemozapadni Franciji. Vsako letalo nosi po 100—150 kg živil. s Umrljivost otrok v Nemčiji je vsled dolgoletnega stradanja dvakrat večja nego v miru. s Dunajsko kopališče. O lem pripovedujejo posebno zanimivost. Prva slika: Od nseh strani sc sujejo zamorke in zamorci — nov Dunaj, ki je postal vsi od pomanjkanja čistilnih sredstev ves črn — v kopališče. V čakalnici je kot v mravljišču. Blagajničarka, ki je edini belokožec med vsemi, pravi, da bo odprt samo prostor za paro, a treba čakati dve uri. Oni, ki časa niso ukradli, so odšli z živijo klief na če-hoslovaško republiko, kjer se baje godi mnogo boljše. Druga slika: Ko se ostanek vsuje po dveumem čakanju v kopališče in Jih pade še v čmo-belem stanju kakih 20 v nezavest ali celo umrjo. Blagor jim! Tem t$> ni treba več bati pomajkanja mila in premoga in tudi ne strašne vročine parne kopelji ter določb oblasti. Zadnja slika: Statistika je konstatirala, da se je očistilo zadnji teden pet odstotkov Dunajčanov, a , se jih bo prihodnji teden odstotno več. (Razumljivo, če se bo število prebivalstva znižalo vslcd tifusa in sestradanosti.) s Zakaj je porcelan tako drag. -■ Arijci ter Zeitung« poroča, da se je lani nekemu madjarskemu borzijanskemu meše-iarju posrečilo, združiti vse porcelanske tovarne v okolici Karlovih vari v delniško podjetje. V to svrho so posameznim tovarnam izplačali ogromne vsote, Ta denar je seveda moral priti nazaj v žepe delničarjev. Enostavna reč: cene porcelanski posodi so enostavno postoterili in v osmih mesecih zaslužili vrhu vsega še 2 milijona čistega dobička. Potem ni čudno, da moraš za krožnik, ki je stal pred vojno 20 vinarjev, plačati 7 do 8 K, s Počasnost transporta. . Listi pripovedujejo to-le šalo: »Kaj? ,Ti si prodal dvajset volov, pa spravljaš v vagone dvajset telet?...« — »E, seveda; predno pridejo na mesto — postane‘jo že voli.« s človek brez želodca. Modernim kirurgom se moramo včasih res čuditi. Kdo se ne bi, če sliši, da živimo lahko tudi brez želodca, da, da smo potem celo bolj zdra-' vi koi preje. Lansko leto je dunajski profesor Lorenz pri zborovanju zdravnikov ' predstavil neko žensko, ki jo je bil operi-' ral predlanskim in koji je moral vslcd ve-' like rane v želodcu taistega popolnoma odstranili. Pred boleznijo je tehtala 80 kilogramov, pred operacijo pa samo 38, Profesor je takoj videl, da mora želodec čisto ven; operacija je trajala eno uro in se je popolnoma obnesla. Zdravljenje je šlo mirno svojo pot in leto dni po operaciji je tehtala ženska zopet 50 kilogramov. V brez-~ želodčnem letu je pridobila torej 12 kilogramov, Danes je popolnoma zdrava ter opravlja svoje gospodinjstvo, kuha za vso služinčad, je pa vse. Pritožuje se samo, da jo želodec tišči, če je suho meso z zeljem. To smo še večkrat slišali, ravno sedaj med vojsko, da čutijo vojaki bolečine v rokah in nogah, ki jih pa nimajo več. Delo želodca opravljajo pri oni ženski sedaj čreva. Že dolgo časa opozarjajo na to koristno delo črev, s Skunšja. V francoskem vojnem ministrstvu so potrebovali med vojsko več ženskih, ker so Inorali moški uslužbenci na vojsko. Da dokažejo svojo sposobnost za odkazano jim delo, so morale napraviti sprejemne naloge z naslovom: »Popišite odhod vašega moža, ko je šel na vojsko. in pa čutila, ki ste jih imeli takrat,« Pol ure potem, ko so dobile nalogo, pride izprašujoči častnik nazaj v sobo, grobna tišina, nobenega glasu. Gotovo so bile ženske zatopljene v svoje delo. Ne, z roko so si zakrivale obraz in — jokale so, s Evropa, kam? Dr, Harald Williams opisuje v »Daily Chronicle« sedanji polo- ; žaj Evrope tako-le: Zgodovina dela čudne skoke. V Galiciji sc bore italijanski ujetniki s Poljaki proti Ukrajincem. V Južni Rusiji prodajajo ali podarjajo nemške čete svoje orožje Ukrajincem. Enkrat pomagajo le-tcm proti boljševikom, drugič pa obrnejo kopje proti njim. Dalje proti severu so nemške čete deloma boljševistične, deloma sc pa skušajo pretolči v domovino, toda za hrbtom jih napada Ljeninova rdeča vojska. Evropa je posejana s lopovi, strojnicami, bombami in municijo — ostanki velike vojne — in vsak in nihče ni gospodar teh razdiralnih sredstev, Meje in ločilne črte izginjajo, dogovori, ki se sklepajo danes, se jutri več ne drže in z malo izjemami vzhodno od Rene ni nobene vlade, ki ne bi danes obupno hrumela, jutri pa se že pogreznila v nič. Demokratične pomorske države so vojno dobile in monarhistične celinske države se razkrajajo v svoje sestavine, ne da bi se kje pokazala vse združujoča volja ali vse obvladajoči cilj. Ne obotavljam se priznati, da je pogled na to Evropo v raz-valinah naravnost strahoten. Civilizacija 19. stoletja leži razbita na tleh; ne le zato, ker razpadajoči vlaki tako klavrno lezejo, ker je poštni in brzojavni promet danes komaj boljši nego o Napoleonovih časih, ker lakota in kuge davijo človeštvo. Ne, marveč ker se je nravna sila človeškega duha zrušila, ker se prvotni barbarski nagoni zopet oživljajo, divje prizadevanje posameznika, da svojo lastno majhno voljo s silo uveljavi. Splošni čut za svrho življenja se je v zmedi malenkostnih, nasprotujočih si nagonov izgubil. Ljudje vneto moHjo čudotvorne molitvice o svobodi in enakosti v nadi, da preženo grozni strah, ki ždi v njihovih srcih. Majhni duhovi delajo, mnogokrat z najboljšim namenom in odkritosrčnostjo, površne načrte, s katerimi hočejo odoleti grozečim silam razdejanja. Na Nemškem vodijo vojaki kaotično politiko, a višji sloji jih gledajo nešpreobmjeni, ošabni, brez moči in kujejo maščevanje; amaterske enodnevne vlade pa zapravljajo svojo skromno moč v hudournikih samih besed, ne da bi bile v stanju zadržati neizogibni potek dogodkov. Skozi ves ta brbotajoči rtietež pa se vijejo zli podtoki vseh mogočih spletk: monarhističnih, boljševiških, finančnih, imperialističnih, partikularističnih, klerikalnih in ateističnih. Ruski ujetniki se v sto-tisočih vračajo domov, lačni in raztrgani, toda od revolucionarne nemške vlade obilo preskrbljeni z boljševističnimi spisi. Da, skozi evropski metež se vidno plazi boljševistični strah, To je zlonosni maščevalni duh modernega materializma. Nočem igrati spokorjevalnega pridigarja, a resnično edino-Ie slike apokalipse so pravi izraz današnjega položaja Evrope. To ni politična kriza, to je kriza duha in vsa zunanja prizadevanja so zaman, dokler nrav- ni temelji miru ne bodo močno zasidrani Zato je zveza narodov važna misel. Ako ostane utopija, potem je naša duševna ustvarjalna moč izčrpana in v vrvežu barbarske anarhije bo propadla vsa civilizacija. s Starost živalL Rastline lahko cenimo glede starosti, živali pa veliko težje, nimajo namreč tako zanesljivih znamenj starosti kakor rastline. Zato so poskušali ha drug način, pri sokolih-lovcih na primer na ta način, da so jim obesili na noge obroče z natančno letnico. Da določimo starost živali, moramo pa splošno upo-. števati več ali manj zanesljiva ustna izročila. O kitu trdita naravoslovca Buffon in Cuvier, da postane do 1000 let star; seveda lega ne moremo dokazati, A pri slo-jdh se oglasi že zgodovina/ Aleksander Veliki je premagal indijskega kralja 'Pora in mu'je vzel slona; imenoval ga je Ajaks in ga posvetil solnčncmu bogu. Obesili so slonu na vrat tablico in šo ga zopet izpustili. 351 let pozneje so ga zopet vjeli. Indijska zgodovina govori o nekem »belem« slonu, ki je bil 220 let star. S temi podatki se vjema naziranje amerikanslcega strokovnjaka Thompson Setona, ki je določil afriškemu slonu povprečno starost 150 let, in indijskemu pa 300 let. — Tudi levi dosežejo precej visoko starost. Berberski lev Pempej v londonskem zoologičnem vrtu je umrl star 70 let brez vsakega znaka oslabelosti. Omenjeni Thompson Seton pa pravi, da levi povprečno ne postanejo starejši kakor 35 let. Isti učenjak prisodi psu starost 20 let, domači mački lavnotoliko, zajcu 12, miši 6, veverici 5, ovci 15, medvedu 40, velblodu pa 60. Konju prisodi 40 do 60 let, a je v tem oziru čisto sam; kajti povprečno konji pri najboljši skrbi in hrani ne postanejo starejši kakor 25 let. Seveda so pa izjeme tudi tukaj; o Friderika II. konju »Conde« je dokazano, da je bil 40 let star. Med pticami živi labod najdalje. VI nekem angleškem muzeju imajo okostje laboda, ki je dosegel častitljivo starost 290 let. Tudi druga poročila prisodijo labodu 300 let. Septembra 1792. so sestrelili ob rtiču Dobre nade sokola, ki je imel okoli vratu zlat trak z napisom: »Ta sokol je last Njegovega Veličanstva angleškega kralja Jakoba. V letu Gospodove® 1610,« Torej je bil star takrat nad 182 let, ker je imel gotovo nekaj let že preje, predno je ušel, L. 1719, je poginil na Dunaju orel, ki so ga imeli 104 leta v kletki zaprtega. V isti kletki je dočakal neki jastreb 118 let. Na Angleškem so pa imeli v kletki sovo-uharico, staro 100 let, 70 to in višjo starost dočakajo tudi vrani in vrane; vran-ljubljenec kraljice Marije Antonija sc je veselil v versajskem parku več kot stoletnega življenja. O papigah poročajo, da živijo nad 100 let Izredno stare posta-, nejo tudi želve in razne vrste rib. Želva škofa Peterborough na Angleškem se j® ponašala s starostjo 220 let. V ribnjaku grofa Corse je prišel za vlade Franca 1« na svet karp, katerega leta so prispela na lepo in neverjetno svoto 473. Najkrajše življenje imajo žuželke? najstarejše živijo par mesecev, naitnlaiše pa par ur, n, pr. enodnevnica ?eter Klemen; Moja pot. Zapiski kurirja, ki }e hodil prepočasi.' (Dalje.) Gospod stotnik jc res prišel. Zapove* dri Je najprej, naj stopijo vojaki skupaj, civilisti skupaj. Seveda je že od začetka posvečal več pozornosti vojakom. Izprašal je vsakega, kje, v kakih okoliščinah in kdaj I® bil ujet. In ko je vsak po svoji poštenosti povedal vzrok svojega ujetništva, ga je prekinil poveljnik s kratkim: bon (dobro) >n žel k naslednjemu. Povedati so znali ti gospodje vojaki r«* mnogo, a kaj čudnega, saj so se pripravljali na odgovore tri do štiri leta, la šlo je hitro z izpraševanjem. Vsak jc govoril in lagal hitro, saj se je delal že mrak. Pravzaprav sem občudoval te voiake, ki so razpolagali s tako obširnim materi-jalom svojega življenja, odkar so jih ujeli Nemci, In v tem pripovedovanju je zrastla vsaka malenkost do neba, vsaka beseda »boche«, pri nas bi rekli: Švaba, je zvenela kot kanon. Prišli smo na vrsto tu^i mi civilisti: mi trije iz Jugoslavije, poljski Jud in ru-munska baraba. Najprej nas jc ozmerjal, da smo, des fcmbusqu6s (ljudje, ki so se v vojski skrivali z različnimi pretvezami, da jim ni bile treba iti v jarke). Šele, ko sem mu pojasnil, da nismo Francozi, se je pomiril in nas pustil do besade. Razlozil sem mu, da gremo v posebni misiji na Fr?ncosko, povedal sem mu, aa sme prišli v Italijo pod argleškmi protek-toiatom, a da so nns Angleži poslali v Ca sieilranco, da nas Francozi pošljejo dalje. Aoeliral sem na Francijo in n;ene zastopnike, ki so bili vedno prijatelji svobode in zaščitniki tlačenih in zatiranih. Prosil sem Sfi, naj nas on vzame pod svojo zaščito »n nam pomaga z vročih tal v deželo svobode, bratstva in enakosti. Ponovil sem nn, da gremo zaradi finnncielnih vprašanj in 'prašanj gospodarstva, potožil sem mu, Ja P1’ nas stradamo, c tudi mene je prekini] s hladnim: bon! Ni bilo videti da bi ga bila mo>a pridiga kaj gani!« in ko sem mu predstavi) 'voja politična sotrpina, ju je kar prešel z besedami: Yougoslave, Yougoslave, in na-‘0 je izprašal obisti Judu in Rumuncu. Tako se je nehalo naše prvo z^slišp-’ «jme. Prišel je nato francoski polkovni ’ nas po vrsti vprašal, če smo *dravi in odredil, da moramo vsi zdravi in ^zdtavi nod — tuš, češ da je tuš po dol-em ^f’^ovanIu dobro okrepilo za zdravje. ■ i S!T1° mu> voiaki. a on £ mnenia- d* se moramo pokoriti vo-kerru m.vel:u tudi mi, saj se civilist na ^oju ravno tako lahko um ■'že in okuži, ^f kor voiak. Sicer pa je mislil, da je nai-jC‘. fc se ravr,amo tudi mi po vojaških ^redrnsih. ker s^io z voiaki potovpli in i '°'aki tudi ^rišH v Casf^l^anco. Egalitč onr tous. (Enakost za vse.) Kikr> »mašni »'osfnnpino Iju^ie, k^dar *no v stiski. Vedel sem sicer, da nam ta zdravnik ne nj©r£ dosti pomagati,, a tudi jaz si nisem mogel kaj, da ne bi mu spustil vznešene govoiance po jugoslovansko. Radcvedn;. me gledal gospod mč-decin- inajor, ko zlepa ni bilo konca mojih pojasnil, a prekinil me ni, dokler mu nisem iztresel vsega, kar je težilo inene, potnika iz Jugoslavije. Obljubil mi je, da bo govoril s komandantom o naši stvari, še enkrat naročil, da se tušu nihče ne izogne, ker n: vsakemu potniku potreben, in je Sel na obisk k svojim bolnikom. Rude me je prosil, naj ga izgovorim vsaj pri naredniku, ker je bil prehlajen, a ta mož je ime} več smisla za ukaze zdrav nikove, kot pa za zdravje kakega potnika iz Jugbslav.it*. Hajdi, vsi smo morali iti, brez razlike narodnosti m stanu. (Dalje.) Sirite „lfecemi lisi", flpmvizgcra. a Pojasnilo glede preskrbe mesa. Z dobavo živine za civilno prebisTatstvo, kakor tudi za vojaStvo so nastalo velike te-žkočo. Posestniki nočejo živine oddajati, deloira z izgovorom, da je cena prenizka, deloma pa tudi za to, ker je nimajo. Od tistega časa namreč, ko so je dovol 1 prost promet s plemensko živino, je odšla in še gre iz slovenskih pokrajin velika množina živine na Iirvat.?ko, zlasti pa v ozemlje, zasedeno po Italijanih. To pa vsled tega, ker plačujejo živino drugod dražje, kot pri nas. Druge živine, kakor plemen, ske, pa danes sploh.ni in se mora plemenska živina rabiti za zakol. — Z ozirom na ta položaj so v mestnih in industrijskih krajih nastale velike težkoče glede preskrbe z mesom. Delalo se ho na to, da se temu čirupreje odpomore. Biii ja mora tako od strani lastnikov živine, kakor tudi od stvani konzumentov malo potrpljenja in požrtvovan.a. a Meso na rdeče izkaznicc B bo delila mestna aprovizacija v petek, dne 7. t. m. in v soboto, dne 8. t, m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-Ie red: V petek, dne 7, t. m. popoldne od 3. do pol 4. ure št. 1 do 200, od pol 4. do 4. ure št. 201 do 400, od 4. d6 pol 5. ure št. 401 do 600, od pol 5. do 5. ure št. 601 do 800, od 5. do pol 6. ure št. 8ol do 1000. V soboto, dne 8. t. m. popoldne od 1. d«) pol 2. ure št. 1001 do 1200, od pol 2. Jo 2. ure št. 1201 do 1400, cd 2, do pol 3. ure št 1401 do 1600, od pol 3. do 3. ure št. 1601 do 1800, <>d 3, do pol 4. ur.' št. 1801 do 2000, od poi 4. do 4. ure št, 2001 do 2200, od 4. do pol 5. ure št. 2201 2400, od pol 5. do 5. ure št. 2401 do konca. a Mast xa VI. okra}. Mestna aprovizacija. bo oddajala mast za šesti okraj na rtimena nakazila za mast v petek, dno 7. t. m. pri Miihleisnu. Določen je ta le red: dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 320, od, 0. do 10. štev. 321 do 640, od 10. do 11. .štev. 641 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po 40 dkg. Kilogram stane 25 K. a Mast za VII. okraj. Mestna aprovizacija bo oddajala mast za sedmi okraj na rumena nakazila za mast v petek, dne 7. t. m. pri Miihleisnu. Določen je ta-Ie red. popoldne od 2. do 3. štev. 1 do 200, od 3. do 4. štev. 201 do 400, od 4. do 5. štev. 401 dokonča. Stranka dobi za vsako osebo po 40 dkg. Kilogram slane 25 kron. a Mast za Vlil. in IX. okraj. Mestna aprovizacija bo oddajala mast za VIII. in IX. okraj na rumena nakazila za mast v soboto, dne 6. t. m. rpi Miihleisnu. Določen jc ta-le red: VIII. okraj dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 200, od 9. do 10. štev. 201 do konca. IX. okraj od 10. do 11. ure. Stranka dobi za vsako osebo po 40 «kg„ Kilogram stane 25 kron. a MaM za I. okra}. Mestna aprovizacija bo oddajala mast za I. okraj na rumena nakazila za mast v soboto, dne 8. febr. pri Miihleisnu. Določen je ta-le red: popoldne od 2. do 3. štev. 1 do 320, cd % do 4. štev. 321 do 640, od 4. do ^5. štev. tt-M do konca. Stranka dobi za vsako osebo po 40 dkg. Kil.igram stane 25 kron. a rren>og ne bele lzke»nlc« za peči ▼ m. oter. m' bode oddajal po sledečem reda: Na vsak drugi odrezek belih izkaznic za peči se dobi pri gosp. Richterju, Trnovska ulica, po 50 kg premoga, ki stan«' 6 K 20 vin., in clcer: na Stev, t in 2 dne 8. februarja: na žtev. 3 in 4 dne 10. februar a; nu žlev. 5 in 6 dne (1, februarja; na Stev. 7 in H dne 12. lehruarja; na Stev. 9 In 1Q dne 13. februarja; na Stev. It In 12 dne 14. febniarjat na Stev, 13 in 16 dne 15, februarja. f'Q» lena vodka stenska ura, dvosedefcna a ilsiifj *iC. tonct-mizica za otroke, omara, prl-ttikovec za na vrt, damski čevlji za hribolazce (gojzerce), Umige (GartenlauNs), podobe. Kje, pove U(«r«va lista pod i-tev 014. | D- Benjamin Ipauic m o m mnogoletni asistent oddelka za ženske bolezni in porodu iivo deželne bolnico v Ljubljani,- zadnje dve leti operater že. ske in poro*lni5l.Res je, da se ne boni kesal. Pelji me do gospoda Arnejal« šeaukdar ni Torarin tako težko hodil kot t:stikrat preko dvofišča v hišo,' Ko so se vrata odprla, je Torarin zia-»rl oči, da ne bi videi v sobo. Skušal še je ohrabriti z mislijo na gospoda Arne ja. »On ti je mnogokrat dal jesti,- on ie kupoval ribe, četudi je imel dovoli švojlh w zalogi. On ti je bil v življenju naklonjen, pa ti dudi po smrti ne bo škodoval. Morda* da bo zahteval od tebe Itako uslugo. Ne smeš pozabiti, Torarin, da mpromo biti mrtvim hvaležni,« Torarin je odprl,, oči in^pogledal v tobo. Videl je velijk; prostpr, k? ga je tttli* kokrat gledal. Najtežje mu je hllo 'pogledati na ono mesto, na katerem’ je sedel navadno gospod Arne. Naposled je pogledal na ono mesto In videl za mizo živega gospoda Arne ja, z ženo na eni strani in pomočnikom na drugi, kot jih je videl pred tednom. Ravno j« povečerjal, krožnik je pomaknil po fniri, žlica je ležala pred njim. Vel stari hlapci in dekle so sedele okrog mize, samo ena deklica je manjkala. Torarin je stal za vrati dolgo časa in opazoval one, Iti so sedeti za mizo. Biti so videti plašni in žalostni, gospod Arne je bil potrt in je nagnil glavo na roko. Naposled je videl Torarin, da je gospod Arne dvignil glavo. *CMof; ali si pripeljal kterega tujca •v sdbo?e - . »Da,« je odgovorih sluga. »To je Torarin, ki je bil danes na Thingu v Brane-bogu.« - . * Tedaj je postat Arne nekoliko veselejši in spregovoriti I »Pristopi bližje« Torarin in pripoveduj, kaj je novega v Thingu! Dolgo sem sedel tu in Čakal na te.« Vse je bilo tako naravno, da se je I Torarin nekoliko Opogumil. Stopil je po sobi. ^Vprašal se je, če niso to samo grde i sanje, da je gospod Arne umorjen, k on v j resnici živi. I Ko je šel skozi soho, je pogledal po. stari navadi pod posteljo z zastorom, pod . Elsalila. La Sejma Lageridl. IM katero je stala velika skrinja z denarjem. Toda železnih obročev njt bilo na skrinji-Ko je Torarin to videl, ga . je obšla zona. »No, Torarin, pove| nam, kako je.bilo danes na Thingu;« je začel gospod Arne, Torarin je-poskusil, da bi pripovedoval, pa..je samo jecljal. - Gospod Arne ga je prekinil in dejati. »Povej satpp to, kar je najvažnejše. Ali so naši morilci najdeni. in kazno.vard?c . »Nisq,. gospod Arn.e,« . sc je predrzni! Torarin odgovoriti. »Vaši morilci so »a dnu morja. Kako hočete, da se kdo ina-ščuje nad njimi?« Ko je slišal ta odgovor, se je gospod Arne zveselil in udaril z roko po mizi: »Kaj govoriš, rTorarin?,. Tu, je bil uradnik s .pismi, - asnihče .jim; n,i'^nal' pQvedtktij kjj£ bi našli morilce,« .. . »Da,c je pripomni} Torarin,. »tega bi jim nihče ne mogel povedati.« Gospod Arne je, sedel nekaj časa in gledal mračno pred se,- 'Nato se ' je "zopet obrnil do Torarina. ' • ' . »Vena, .da rsi mi udan, Torarin. Ati bi mi mogel povedati, kako bi se maščeval nad morilci?« »Razumem, gospod Arne,« jč dejal Torarin, »da se hočete maščevati nad oni-onimi, ki .sp vam, vzeli življenje. Toda nikogar ni na tem, svetu, kl bi vam pri tem pomagal.«'; ' 'V’ Ko je, gospod Arne zaslišal ta odgovor* se je zaglobil v 'misli. • Nastal je inplk,. Jki ga je prekini? Jo-rarin s prošnjo. ' ' ! »Izpolnil sem vam željo, gospod Arne, ter vam povedal, kar sem vedel.' Ati boste vprašali 8,e kaj, ali dovolite, da6d-idem?« »Ne. hodi, Torarin, prej, kot mi odgo- j voriš ie enkrat: kaj ni nikogar na svetu, ki bi nas maščeval?« ’ ; •»Ne,* • •' j'J Tedaj je dejal gospod Arne: »Ce nam živi ne morejo pomagati, pomagali si bomo sami.« Nato je začel gospod Arne motiti oče-naš, pa ne po norveško, ampak po latinsko, kot je bila prej navada. In pri slednji j besedi moritve je pokazal s prstom ina: enega izmed onih, ki so sedeli krog mize. Tako je prešel vse nekajkrat, dokler ni prišel do amena. Ko je izrekel to besedo, je vprl prat na malo deklico, njegovo vnukinjo. J. j Deklica je takoj vstala s klopi, a gospod Arne ji je dejal; »Ti veš, kaj je treba narediti« ., Mala deklica je začela jokati in rekla: »Ne pošiljaj me po takem delu, ki je pretežko za tako dekjico, kot sem jaz.« »Vseeno moraš iti,« je dejal. »Prav je,: da greš, ker tvoje maščevanje je lahko najtežje. Nikomur izmed nas ni odmerjenih te liko dni življenja kot raVno tebi, ki si riajmlajšš.*« »Ne želim sc maščevati nad nikomur.« je dejala deklica. »Pojdi takoj!« je dejal gospod Arne« »Ti ne boš sama. Ti veš, da sta živa St dva, ki sta sedela pred osmimi dnevi kroj te mize.« r 1 Ko je. Torarin, slišal te. besede, je oib-stil, da je Ame izbral njega, da se bori proti hudodelcem tri je vzkliknil: j Zaklinjam, vas, gospod Arne ,. ' V lem trenutku se je zdelo Torarimv > da je izgini! Arne s hišo v megli in da-je I padel z velike višine ter se onesvestil, Ko je prišel k sebi, se je začelo daniti. Tedaj je videl; da je priletel na dVo-rišče žiipr^ega dvora v Solbergu. Konj fč sta! poleg njega. Grim pa - je Tajal, kjir‘ie-najbolj inoge!'' ,..' »Bil^ so samo sanje,« je dejalTriite-4 rlri. Dvor ;e pust in razdejan. Nisem videti, ne gospoda Arneja, niti ostalih. Y sanjah ' sem se splašil tako, da sem pal z voza. i , 1 Na mesečini. •';»>' l . i ,• : *> >' • ■ ■■-. v;' ■ Kd -je,preteklo štirinajst dni po.6ii)rii ! 'Arneja, je sijala nekaj večerpv’ rijahia mesečina. Nekega večera se je Vozil Torarin v mesečini. Tu in tam je usta-.! vil konja,1 kot d» težko najde pot. Toda pjn. i rij • vozil skozi gosto šumo, ampak preko planjave, prikrite z malimi grički. ’ ■-1 Vsa i okolica je bila pokrita s snegotnž Padel je;v mirnem vremenu, pa ni bilo ne žametov, ne goličav, ampak vedno enaka, ravnina in vedno enaki grički. ... »Grlrit, thoj psiček,« je dejal Toraritti »Ko bi videla to okolico prvič, bi mislila« da sc;