^oštaina platano v Rotovml
CENA din
% URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Leto XIII
V LJUBLJANI, dne 11. oktobra 1956
Številka 36
VSEBINA:
Ml. Uredba o ustanovitvi Sekretariata Izvršnega sveta za narodno obrambo.
MS. Odlok o sestavi odborov in komisij Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije.
Ms. Odločba o imenovanju glavnih inšpektorjev in direktorja Uprave za dohodke LRS.
Odloki ljudskih odborov:
151.	Družbeni plan okraja Ptuj za leto 1956.
152.	Odlok o spremembi in dopolnitvi družbenega plana okraja Ptuj za leto 1956.
153.	Odlok o povečanju stopnje občinske doklade na dohodke od kmetijstva za leto 1956 v okraju Ptuj.
154.	Odlok o proračunu okraja Ptuj za leto 1956.
155.	Odlok o občinskih taksah za potrdila o lastništvu in zdravju živine, za cestna motorna vozila in za pse v okraju Ptuj.
156.	Odlok o dajanju poslovnih prostorov v najem v okraju Ptuj.
151. Odlok o občinskih taksah za potrdila o lastništvu in zdravju živine ter za cestna motorna vozila v okraju Kočevje.
15*. Odlok o razveljavitvi odloka o uporabi sklada za kreditiranje Investicij okraja Kranj in o sklepanju kreditnih pogodb za gospodarske Investicije.
144.
Na podlagi 4. člena uredbe o organizaciji odborov, komisij ter republiških in lokalnih upravnih organov za narodno obrambo (Uradni list FLRJ, št. 29-375/%) v zvezi s 1. členom zakona o upravnih organih v Ljudski republiki Sloveniji (Uradni list LRS, *t. 15-45/56) im s 37. členom zakona o državni upravi (Uradni list FLRJ, št. 13-127/56) izdaja Ivršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
UREDBO
o ustanovitvi Sekretariata Izvršnega sveta za narodno obrambo
1.	člen
Za neposredno opravljanje upravnih in strokov-n’h zadev na področju organizacije in mobilizacije Vlr°v in sil države za obrambo ter za izvrševanje °d’lokov in sklepov -republiškega odbora za narodno obrambo se ustanovi v Ljudski republiki Sloveniji Sekretariat Izvršnega sveta za narodno obrambo (v ondajjnjem besedilu: Sekretariat).
2.	člen
x	4. člen
Ta uredita velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
St. U 126/1-56
Ljubljana, dne 3. oktobra 1956.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Predsednik:
Boris Kraigher L r.
145.
Na podlagi 28. in 38. člena uredbe o organizaciji in delu Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije (Uradni list LRS, št. 2:0-88/56) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije
ODLOK
o sestavi odborov in komisij Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije
Odbore in komisije Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije sestavljajo:
Poleg zadev, ki jih opravlja na področju narodne obrambe kot republiški upravni organ za zadeve narodne obrambe, pripravlja Sekretariat dokumenta-’■ k' J6 potrebna za odloke in sklepe o -predme-t‘h in predlogih, o katerih sklepa Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije ali republiški odbor za aarodno obrambo in se tičejo mobilizacijskih priprav “a posameznih področjih dejavnosti državnih organov er gospodarskih in družbenih organizacij.
3.	člen
Na čelu Sekretariata je sekretar za narodno ainbo. Imenuje in razrešuje ga Izvršni svet v so-obi-5JU Z državnim sekretariatom za narodno
1.	Odbor za notranjo politiko:
predsednik:
Stane Kavčič, podpredsednik Izvršnega sveta; člani:
Milko Goršič, član Izvršnega sveta im predsednik Sveta za šolstvo LRS,
Boris Kocijančič, član Izvršnega sveta im predsednik Sveta za kulturo im prosveto LRS,
Niko Šilih, sekretar Izvršnega sveta,
Olga Vrabič, član Izvršnega sveta in predsednik Sveta za zdravstvo LRS.
Mitja Ribičič, državni sekretar za notranje zadeve:
Stran 366
URADNI LIST
St. 56 — 11. X. 1956
2.	Gospodarski odbor:
predsednik:
'Viktor Avbelj, podpredsednik Izvršnega sveta;	"	'
člani:	1
Julij Beltram, član Izvršnega sveta.
Tone Bode, član Izvršnega sveta.
Tone Fajfar, član Izvršnega sveta in predsednik Sveta za socialno varstvo LRS,
Jože Ingolič, član Izvršnega sveta,
Matija Maležič, član Izvršnega sveta in državni sekretar za finance,
Lavoslav Dolinšek, direktor Narodne banke FLRJ — centrale za LR Slovenijo,
dr. Danilo D o u g a n , sekretar za splošne gospodarske zadeve,
ing. Viktor Kotnik, direktor Zavoda LRS za gospodarsko planiranje,
ing. Ludvik Kremžar, sekretar za industrijo in obrt,
ing. Marjan Tepina, sekretar za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve.
3.	Administrativno komisijo:
predsednik:
Niko Šilih, sekretar Izvršnega sveta; člani:
Julij' Beltram, član Izvršnega sveta,
Boris Kocijančič, član Izvršnega sveta in predsednik Sveta za kulturo in prosveto LRS,
Olga Vrabič, član Izvršnega sveta in predsednik Sveta za zdravstvo LRS.
4.	Komisijo za pomilostitve: predsednik:
Milko_ Goršič, čdan Izvršnega sveta in predsednik Sveta za šolstvo LRS;
člani:
Ada Krivic, član Izvršnega sveta,
Niko Šilih, sekretar Izvršnega sveta.
5.	Komisijo za vprašanja produktivnosti dela in za delovna razmerja:
predsednik:
Tone Bole, član Izvršnega sveta; člani:
dr. Aleksander Bajt, univerzitetni docent, Mavricij Bore, tajnik Republiškega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije,
dr. Marjan Dular, sekretar za delo, ing. Ivan Gruden, direktor Zavoda za proučevanje organizacije dela im varnosti pri delu, ing. Božidar Guštin, direktor podjetja Litostroj,
ing. Viktor Kotnik, direktor Zavoda LRS za gospodarsko planiranje,
ing. Ludvik Kremžar, sekretar za industrijo ia obrt,
ing. Marjan Lavrenčič, uslužbenec podjetja »Iskra«, Kranj,
Rado Miklič, načelnik v Sekretariatu Izvršnega sveta za delo,
ing. Stojan P e r h a v c , direktor Tovarne avtomobilov TAM, Maribor,
Janko Rudolf, predsednik- Republiškega sveta Zveze sindikatov za Slovenijo,
ing. Viktor T urnšek, direktor Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij,
dr. Vilko V u j i č i č , znanstveni sodelavec v Ekonomskem inštitutu LRS,
Franc Zorko, načelnik tajništva za delo pri Okrajnem ljudskem odboru Maribor.
St. U \2f>H-ryb
Ljubljana, dne 4. oktobra 1956.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Sekretar:	>	Predsednik:
Niko Šilih 1. r.	Boris Kraigher 1. r.
146.
Na podlagi 9. točke ”2. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve in o organih oblasti Ljudske republike Slovenije v zvezi s 57. in 60. členom zakona o državni upravi (Uradni list LRS, št. 13-127/56) je Izvršni svet Ljudske skupščin e LR Sloveni je
odločil:
Imenujejo se:
1.	za glavnega finančnega inšpektorja pri Finančnem inšpektoratu LRS — Žiberne Ludvik.
2.	za glavnega elektroenerg »iškega inšpektorja pri Elektroenergetskem inšpektoratu LRS — ing. Pečenko Vlado,
3.	za glavnega inšpektorja parnih kotlov pri Inšpektoratu parnih kotlov LRS — ing. Ditrih Anton,
4.	za glavnega ruda'rsiko-anetalurškega inšpektorja pri Riudarsko-metalurškem inšpektoratu LRS — ing. Kenda Franc, zdaj rudarski inšpektor pri Rudar-sko-m-etnlu'rškem inšpektoratu LRS,
5.	za direktorja Uprave za dohodke LRS — Vesel Peter. -•
Št. S-2190/1-56
Ljubljana, dne 4. oktobra 1956.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Sekretar:	Predsednik:
Niko Šilih 1. r.	Boris Kraigher 1. r..
Odloki ljudskih odborov
151.
Na podlagi 16. člena in 2. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) jo okrajni ljudski odbor Ptuj na sejah zbora proizvajalcev dne 21. maja 1956 sprejel
DRUŽBENI PLAN okraja Ptuj za leto 1956
Prvi del
OSNOVNE NALOGE IN SMERNICE GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1956
I.	poglavje
Skupni družbeni proizvod in narodni dohodek
V letu 1956 bo s povečano gospodarsko aktivnostjo v okraju dosežen večji družbeni proizvod kakor v preteklem letu.
Na povečanje družbenega proizvoda vpliva predvsem večja industrijska proizvodnja, v manjši meri pa tudi povečanje v proizvodnji socialističnega sektorja obrti in kmetijstva. Obseg proizvodnje in storitev gradbene delavnosti, trgovine, gostinstva in prometa bo ostal v glavnem na ravni lanske realizacije. Odločilno vpliva na povečanje družbenega proizvoda le industrija, nanjo odpade 52.06 % celotnega družbenega proizvoda.
Skupni družbeni proizvod se bo v letu 1956 povečal v primeri z letom 1955 za 4 “/o.
Indeksa družbenega proizvoda in narodnega dohodka se gibljeta takole:
1955
1954	1955	1956 -----
1956
Družbeni proizvod	100	158	165	104
Narodni dohodek	100	155	151	98
Veliko povečanje družbenega proizvoda in narodnega dohodka v letih 1955 in 1956 v primeri z letom 1954 je rezultat novih kapacitet industrijske proizvodnje. Nove industrijske kapacitete so bistveno spremenile strukturo družbenega proizvoda ter razmerje med količino zasebnega in količino družbenega proizvoda socialističnega sektorju gospodarstva.
V letu 1956 je predvideno povečanje družbenega proizvoda zasebnega gospodarskega sektorja za 2 °/o, v primeri s skupnim družbenim proizvodov pa se bo zmanjšal od 50 °/o na 29 %>.
Indeks družbenega proizvoda in indeks narodnega dohodka kažeta tudi določeno medsebojno nesorazmerje. V letu 1955 je tovarna glinice in aluminija Kidričevo uživala olajšave pri plačilu amortizacije, v letu 1956 pa jo mora obračunati v dvakrat večjem znesku, kar zmanjšuje narodni dohodek.
II. poglavje
Industrija
1
Industrijska in rudarska proizvodnja se bo v letu ^56 povečala:
z izrabo novih kapacitet, ki so bile zaradi pomanjkanja električne energije v letu 1955 le deloma uporabljene;
z izvršenimi remonti in rekonstrukcijami ua že obstoječih kapacitetah;
z boljšo in enakomernejšo preskrbo s surovinami.
2
V letu 1956 se bo v industriji in rudarstvu povečala proizvodnja predvidoma za 6 Vo v primeri z doseženim obsegom v letu 1955.
Indeks za razdobje 1954—1956 kaže takole gibanje instristrijske proizvodnje:
1954 1955	1956
Indeks v primerjavi z letom 1954 100	525 544
verižni indeks	100	325	106
Industrijska in rudarska proizvodnja se po vojnih letih giblje neenaikoanenno. Na naglo povečanje industrijske proizvodnje so vplivale predvsem nove kapacitete, ki so bile v minulem obdobju vključene v proizvodnjo.
Fizični obseg industrijske proizvodnje se giblje po panogah, izražen v indeksu takole:
Panoga	proizvod	1955 1954	1956 1955
Proizvodnja premoga			
	premog	291	178
	tolčeni kamen		 -	' 	
Industrija barv. kovin			
	glinica	—	109
	aluminij	—	133
Kovinska industrija			
	okovje	—	125
	kovin, galant.	—	—
Industrija gradbenega materialu zidaki		118	109
	strešniki	102	109
Lesna industrija			
	strojila	104	90
	predelava lesa	99	106
Tekstilna industrija			
	tkanine	100	100
	mlevski izdelki 122		100
	mlečni izdelki	145	120
	predelava oljaric 84		119
Industrijska proizvodnja ima skoraj v celoti pomen proizvodnje za široko potrošnjo, razen proizvodnje aluminija in proizvodnje lesne predelovalne panoge.
Proizvodnja premoga bo večja za 78 “/o nasproti letu 1955. Od predvidene proizvodnje odpade na premogovnik Vičanci — Podgorci 2950 ton rjavega premoga. Za radnik črnoga premoga v Makolah se pa pričakuje, da bodo nakopali 5500 ton črnega, visoko kaloričnega premoga, ki ga uporabljata predvsem industrija in obrt v okraju. Obseg proizvodnje doka-
Stran ”68
URADNI LIST
St. 56 — 11. X. 1956
zuje, da sü bila dosedanja investicijska sredstva smotrno vložena, saj se bodo v predvidenem času amortizirala.
Industrija kovinskih izdelkov uvaja v strukturo industrijske proizvodnje nove galanterijske izdelke. Ta industrijska panoga je šeie v razvoju, tako tudi podjetje Avtokaroserija, ki je sicer še zmeraj uvrščeno v obrt, ima pa določene skupne značilnosti v izdelovanju različnega okovja in kovinske galanterije.
Zaradi tega bo pravilno in ekonomsko racionalno, da se ti dve podjetji dopolnjujeta in ustvarita tesnejše sodelovanje v proizvodnji. '
Industrija gradbenega materiala bo povečala izdelavo zidakov in strešnikov za 9 "/o, to pa predvsem zaradi povečanja kapacitete krožnih peči. Razpoložljive kapacitete so maksimalno uporabljene. Nadaljnje' investicije za razširitev obsega proizvodnje se bodo lahko amortizirale, ker ni pričakovati, da se bo povpraševanje po izdelkih industrije gradbenega materiala zmanjšalo:.
Tekstilna industrija bo povečala predvsem proizvodnjo bombažnih tkanin, ker ima na razpolago večje količine surovin kakor prejšnje leto. Izboljšati pa je treba kvaliteto in asortiment izdelkov. Posebej velja to za tekstilno konfekcijo, kjer se kaže občuten zastoj predvsem zaradi razmeroma visokih ceu in slabe kvalitete.
Živilska industrija bo v letu 1956 povečala proizvodnjo le za 3 “/o. Sedanje stroke, razen predelave mleka, nimajo posebnih pogojev za večji in hitrejši razvoj, /kar so v glavnem odvisne od dovoza surovin iz drugih krajev in ker je brez večjih investicijskih sredstev težko preusmeriti proizvodnjo, zlasti še za kmetijske proizvode.
Treba bo izdelati perspektivni načrt za bodoči razvoj živilske industrije, ki ima vse pogoje v agrarnem zaledju ptujskega okraja.
Proizvodnja aluminija se bo zaradi boljše preskrbe z električno energijo povečala za 35 “/o, proizvodnja glinice pa za 9%. S to proizvodnjo bodo kapacitete tovarne glinice in aluminija uporabljene še vedno samo 70%.
Lesna predelovalna industrija bo tudi v tem letu odvisna od dovoljenega poseka lesa in od dobav iz drugih republik. Zaradi tega bo obseg proizvodnje ostal v glavnem na isti ravni kakor leta 1955, razen tovarne strojil, ki 1k> nekoliko zmanjšala proizvodnjo.
3
Z vključitvijo novih kapacitet in z naraščanjem proizvodnje se bo povečalo tudi število zaposlenih za 6 %.
Razmerje med povečano proizvodnjo in povečanim številom zaposlenih kaže v glavnem, da gre za dopolnitev delovne moči zaradi vključitve novih kapacitet v industrijski proizvodnji.
Na povečanje proizvodnje bo vplivala tudi pravočasna in pravilna uvedba premiranja. Lani vpeljani sistem nagrajevanja po učinku dela je že pokazal svoje dobre rezultate zlasti tam, kjer so bile postavljene pravilne osnove in objektivna merila za ugotovitev rezultata.
Da bodo zboljšali proizvodnjo, bodo morali delovni kolektivi in delavski sveti poskrbeti zlasti:
za boljšo sistemizacijo delovnih mest;
za čimbolj racionalno organizacijo dela in z uvajanjem modernih metod;
za smotrno zaposlitev strokovnih vodij;
za disciplino pri delo in tehnoloških postopkih; za izvršitev smotrnih rekonstrukcij, predvsem iz lastnih sredstev.
lil. poglavje Kmetijstvo
1
Kmetijstvo je za industrijo najpomembnejša gospodarska panoga v okraju. Na njo odpade 31.84% skupnega družbenega proizvoda. Upoštevajoč tehnične in organizacijske ukrepe, ki bodo v letu 1956 vplivali na razvoj kmetijske proizvodnje, je pričakovati, da bo obseg kmetijske proizvodnje za 1.6% večji od proizvodnje v letu 1955.
Kmetijska proizvodnja se je nasproti predvojnemu obsegu povečala sicer za 2%, vendar je v primeri s hitrim razvojem industrijske proizvodnje razmeroma zelo zaostala. Zaradi tega se z letošnjimi družbe-uimi plani začenja določena preusmeritev investicij s formiranjem namembnih skladov, predvsem za pospeševanje kmetijske proizvodnje.
Posamezne kmetijske panoge v okraju sodelujejo oziroma ustvarjajo laklc narodni dohodek:
poljedelstvo	38,8 %
sadjarstvo	2,6 %
predelava	2.3 %
nekmetijska	
delavnost	1,2 %
živinoreja	42,3%
vinogradništvo	7,1 %
gozdarstvo	5,7%
V kmetijstvu zavzema živinoreja najpomembnejšo mesto, saj douaša kmečkemu proizvajalcu skoraj polovico dohodka, ustvarjenega v kmetijstvu.
Razvoj živinoreje po vojni je bil takle:
leto	Št ktMij	Št. goveđu	Št. pra- šičev	Št. perut- uinc	it. čebel, panjev
1947	5.070	36.444)	47.350	112.700	4.620
1953	5.400	38.200	55.000	152.00(1	4.500
1955	5.404	38.392	55.040	154408	4.457
Število živine narašča iz leta v leto, predvsem število goved in prašičev. Ne veča pa se v istem sorazmerju produktivnost. Povprečna mlečnost krav je 1250 1, čeprav znaša povprečna'mlečnost rodovniške krave 24601. Glavni vzrok nizke produktivnosti je pripisati zuhiranosti živine. Primitiven način prehrane in reje živine tudi zelo omejuje učinkovitost veterinarske službe, ki ne lw> dovolj uspešna, če se ne bo t organizacijo velerinarske službe v/|H>redn-o zboljšala tudi prehrana živine.
Poljedelska proizvodnja se še zmeraj razvija preveč naključno. S širšo in vsestransko uporabo kmetijskih tehničnih ukrepov, z načrtnim investiranjem in izboljšanjem organizacije pospeševalne službe s« bo zmanjšala razlika med dobrimi in slabimi letinami.
Predvideno je, da bo iudi v letu 1956 uporabljana vsaj enaka količina umetnih gnojil, to je 5500 ton, kakor prejšnje leto.
Najbolj zapletena naloga, ki jo bo treba čim,prej rešiti v poljedelstvu, je smotrnejša ureditev kolobarjenja, kajti sedanji način ne more biti podlaga 28 naprednejše gospodarjenje.
V letu 1956 bo imelo kmetijstvo na razpola?0 večje količine reprodukcijskega materiala. Semenska služba se bo še bolj uveljavila kot doslej/Kritične
je vprašanje le glede na semena krmnih rastlin, ker jih na splošno primanjkuje.
Vinogradništvo v letu 1956 predvidoma ne bo doseglo lanskega pridelka, ker je trto poškodovala zimska pozeba. V tem letu ho obnovljenih 85 ha vinogradov. Sedanje stanje vinogradov zahteva hitrejšo obnovo, zaradi tega bo treba v tem letu pospešeno pripravljati perspektivne načrte, za kar je bila že v letu 1955 ustanovljena posebna komisija gospodarstvenikov. Obnova vinogradništva mora hkrati tudi preusmeriti drugo kmetijsko proizvodnjo, za to bo treba predvsem zainteresirati samo prebivalstvo, ki bo od obnove imelo tudi največ koristi.
Vinogradništvo je treba preusmeriti na pridelovanje najkvalitetnejših vin in izriniti hibridno trto v vseh vinorodnih krajili.
Uvedba takse na hibridno trto je uspešno sredstvo, ki bo vplivalo na omejevanje in postopno opuščanje raznovrstnih samorodnic.
V sadjarstvu se najbolj kaže primitivnost našega kmetijstva. Še vedno prevladuje primitivni način sadjarjenja, ki povzroča, da sledi obilni letini slabša letina. Zaradi tega tudi v letu 1956 ni pričakovati enakega pridelka, kakor je bil v lanski dobri letini.
.Letos bo predvidoma poškropljenega 60 “/o sadnega drevja. Pri zaščiti sadnega drevja so še pomanjkljivosti, vendar so dane osnove za napredek te važne kmetijske panoge.
Kmetijska gospodarstva imajo'8.45°/o vseh kmetijskih površin in ustvarjajo 20.74 °/o skupnega družbenega proizvoda v kmetijstvu. Produktivnost socialističnega sektorja kmetijstva je povprečno višja od povprečja zasebnega kmetijskega sektorja.
Povprečni hektarski pridelki se gibljejo takole:
pšenica	ječmen	krompir
	zasebni sektor	KG	zasebni sektor	KG	zasebni sektor	KG
1950	1 ii.i	12,7	11,3	11,8	127,8	144,7
1953	14,4	20,4	12,2	14,7	119,3	148,7
1955	15,4	22,8	14,7	24,6	122,0	140,0
Upoštevajoč kmetijske tehnične ukrepe, ki so jih izvršila kmetijska gospodarstva v letu 1955, in izpopolnjene organizacijske oblike dela, ki jih bodo kmetijska gospodarstva napravila, se pričakuje, da se bo družbeni proizvod v letu 1956 povečal za 3 %>.
Kmetijska gospodarstva, ki so še v izgraditvi, bodo v letu 1956 obračunavala samo 50 %> predpisane amortizacije in plačevala zemljarino po minimalni stopnji 13%. Polovico realizirane zemlja rine bodo novo ustanovljena in še premalo izgrajena kmetijska go-sPoda-ratva dobila za investicije.
V	letu 1956 bodo kmetijska gospodarstva
s‘',Ua	določevala	višino plačilnega sklada in
s Jada za prosto razpolaganje iz dohodka, ki preostane po odbitku materialnih stroškov in družbenih ^ 'ez.nosti. Tak način razdelitve dohodka in formira-jLo plačilnega sklada bo spodbudno vplival na de-^o'no kolektive in s tem tudi na povečanje kmetij-o proizvodnje. Kmetijska gospodarstva bodo v tem e u morala preiti na plačevanje po pridelku, ker je a " način nagrajevanja pravičnejši in najbolj ustreza onstiin delavcev in uslužbencev, i ., 1 ovc naloge bodo zahtevalo odločnih organizpcij-dok S'm!rnemti v vodenju in načinu dela. Sedanje še nif/V nU'<V'no °tilikc drobnega kmečkega gospodarje-stvp. m *:rc^>!1 °pustiti in se čvrsto nasloniti na znart-osnove organizacije dela.
2
Tehnični in organizacijski ukrepi
V letu 1956 bo treba posvetiti skrb mehanizaciji, preskrbi in uporabi reprodukcijskega materiala ter organizaciji pospeševalne službe.
Pospeševalna služba, ki jo bodo izvajale kmetijske zadruge, bo morala biti v letu 1956 še intenzivnejša. Razširiti bo treba obseg raznih gnojilnih in sortnih poskusov, da se čim širši krog proizvajalcev prepriča o rentabilnosti umetnih gnojil in odlikah sortnega semena. Domača pridelava semena še malo ne zadostuje potrebam, saj se pridela letno samo 148 ton semenske pšenice, 41 ton drugih žit in le 60 vagonov semenskega krompirja. V lem letu se bo pridelek semenskega blagu povečal.
Že obstoječa mehanizacija pri strojnih odsekih kmetijskih zadrug se bo morala izpopolniti še z raznimi vprežnimi kultivatorji, s katerimi bo mogoče nadomestiti delo na tistih območjih in površinah, ki se zaradi terenskih razmer ne morejo obdelati z večjimi stroji. Kmetijske zadruge uporabljajo le 25% traktorske zmogljivosti za kmetijska dela, kar vsekakor ni racionalno.
Varstvo rastlinske proizvodnje in zatiranje raznih škodljivcev in bolezni je prav tako organizirano po kmetijskih zadrugah. Pri izvrševanju te služim bo treba v tem letu še dosledneje upoštevati ustrezne odloke in odredbe, ki jih je izdal okrajni ljudski odbor glede škropljenja krompirišč, čiščenja in škropljenja sadnega drevja in obveznega diagnosticiranja za TBC bolne živine. Selekcijo živine bo treba izpopolniti in učvrstiti, saj je 'trenutno pod mlečno kontrolo komaj 15 % molznic.
Sredstva in viri za pospeševanje kmetijske proizvodnje
Predvidene naloge bo mogoče izvršiti le z razumno uporabo vseh razpoložljivih sredstev’, ki bodo v letu 1956 na razpolago kmetijstvu.
Iz zveznega investicijskega sklada bo v tem letu mogoče uporabiti že dovoljena sredstva iz prejšnjih let v višini 55,268.000 din, na novo pa so dovoljena sredstva iz tega sklada v višini 31,188.000 din.
Kmetijske organizacije bodo razpolagale tudi z znatnimi lastnimi sredstvi. Kmetijska gospodarstva bodo predvidoma imela na razpolago 24.000.000 din amortizacije, kmetijske zadruge pa 10.000.000 din. Kmetijske zadruge bodo poleg amortizacije imele še druga investicijska sredstva, ki jih bodo oblikovale po zveznih predpisih'o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij. Kmetijskim zadrugam se prepušča ves znesek obresti od osnovnih sredstev in 75% doseženega dobička. Na tu način dobljena sredstva bodo znašala v leiu 1956 25,000.000 din.
Ta sredstva bodo KZ v prvi vrsti uporabile:
1.	za izgraditev zadružnih živinorejskih, plemenskih in zdravstvenih postaj;
2.	za ustanovitev predelovalnih obratov;
3.	za postavitev strojnih lop;
4.	za pridelovanje kakovostnega semena ter sadik.
Z uvedbo taks in obvezne občinskč doklade bo na
razpolago za investicije v kmetijstvu še nadaljnjih 87,000.000 din.
Takse na sredstva za proizvodnjo, hibridno trto in delovno živino kakor ludi občinska doklada od dohodka rz kmetijstva je ekonomski ukrep, ki poleg
Stran 3-70	'
URADNI LIST
St. 36 — 11. X. 1956
svoje davčne regulatorne vloge zagotavlja tudi nova finančna sredstva. Iti se bodo uporabila za razvoj kmetijstva in gospodarski napredek vasi. Poleg že navedenih sredstev bo v letu 1956 na razjjolago za investicije še 76,000.000 din dohodnine iz [kmetijstva in od' zemlja rine, ki jo bodo plačevala kmetijska gospodarstva.
Po vseh oblikah in virih bo v tem letu na razpolag» za pospeševanje oziroma za investicije v kmetijstvu ter za gospodarski napredek vasi 308,000.000 dinarjev. Ta sredstva so za 1O0 °/i> višja od lanskih. Vsa ta sredstva se bodo stekala v razne gospodarske sklade kmetijskih organizacij, občin in okrajev. Zaradi tega bo treba izdelati koordinacijski načrt tako, da bo zagotovljena čimbolj smotrna uporaba finančnih sredstev.
TV. poglavje Gozdarstvo 1
V okraju je po podatkih gozdnega katastra 17.571 ha gozdov, kar znaša 29,7% vseh zemljiških površin. Gozdovi SLP- merijo 6869 ha, zasebni gozdovi pa 20.702 ha.
Od gozdov SLP odpade na
GG Silva	x 3.735 ha
kmetijska gospodarstva	2.736 ha
vaške skupnosti	398 ha
!Nd zasebne gozdove odpade 75% vseh gozdnih površin. Med gozdovi je približno 2000 ha nestabilnih gozdov. Glavne značilnosti teh gozdov so majhne zaloge lesa, redka in kržljava drevesa, zapleveljenost gozdnega zemljišča in degradirana gozdna tla'.
2
Lesna gmota v gozdovih	in sečnja
v letu 1956	
Osnovni proporci sečnje gozdov	v letu 1956 so
taki:	
Skupina proizvodov	Enota mare
1. obrasla gozdna površina	000 ha
2. prirastek btto	000 m3
3. iglavci	000 m3
4. listavci	000 m3
5. ddstotek odpadka	000 m3
6. izkoriščanje gozdov skupno	btto m3
7. iglavci	btto m3
8. listavci	btto m3
9. izkor. gozdov, skupno	000 neto
10. izkor. iglavci	000 m3
11. izkor. listavci	000 m3
12. industrijska sečnja	000 m3
13. sečnja za podeželsko porabo	000 m3
Glavne, vrste sortimentov	
14. jamski les	OOOm3
15; celulozni les iglavcev	000 m3
16. hmeljevke-	OOOm3
17. pragovska oblovina	OOOm3
18. skupno (14+ 15 + 16)	000 m3
Skupno vsi gozdovi
	Prirast na ha	Sečnia na 1 na	Skupna sečnja skupni prirast	Sečnja iglav. prirast iglav.	Udeležba tanjše oblovinc iglav. V«
okraj Ptuj	2:04	3.00	W7	110	27
Republ. povprečje	2.79	2.88	lOl	91	32
Če primerjamo ugotovljene podatke o stanju gozdov z dosedanjim letnim posekom, lahko ugotovimo, da je letni posek prevelik. Izravnava je nujna, če hočemo preprečiti katastrofalne posledice prekomernega izsekavanja gozdov, ki se že sedaj kažejo v škodljivem delovanju naravnih sil.
To stanje lahko uredimo le s tam, da se pravočasno izdelajo natančni elaborati in da se po njih dosledno gospodari. Pri tem je potrebno sodelovanja celotnega gospodarstva in družbenih organov.
V	zasebnih gozdovih bi smeli sekati povprečno na 1 ha le 1,9 m'1, ne pa 3,6 m:! lesne mase. To pomeni, da sedaj sekamo za 89 % več kot bi smeli. Ker celotno gospodarstvo tega znižanja poseka ne bi prčneslo, je treba iskati rešitve tega problema drugod. Naj-učinkovitejši ukrep je vzgoja hitro 'rastočih dreves-mh vrst — topolov, vrbe in kostanja. Večji nasadi to,pola na vseh primernih rastiščih bodo v kratkem času ugodno in odločilno vplivali na izravnavanj« naše kritične bilance pri preskrbi z 'lesom.
V	gozdovih SLP je stanje nekoliko ugodnejše, toda še vedno pod normalnim stanjem.
3
Plan sečnje gozdov v letu 1956
Predvideni letni posek za leto 1956 v družbenih in zasebnih gozdovih skupaj znaša v našem okraju 157% letnega prirastka.
V	gozdovih splošnega ljudskega premoženja, dodeljenih:
a)	GG Silva, se bo posekalo tehničnega
lesa in drv	9.000	m'’
h) kmetijskim gospodarstvom in vaškim
skupnostim	4.300	m3
c)	v zasebnih gozdovih	67.000	m3
Skupno se bo posekalo lesa Elementi sečnega plana za leto 1956		80.500 iri so taki:
Skupaj	GG >Silvn<	Zasebni in
vsi gozd.	in KG	zadr. sektor
31.15 ■	6.15	25.00
63.68	19.23	44.45
19.08	7.92	11.16
44.60	11.31	33.29
14.00	14.00	14.00
93.40	15.4	78.00
21.00	6.30	14.70
72.40	9.10	63.30
80.30	13.3	67.00
18.30	5.4	12.90
62.00	7.9	54.10
24.70	12.7	12.00
55.60	0.6	55.00
3.70	1.2	2.50
1.30	0.8	0.50
0.00	0.0	0.00
2.10	0.5	1.60
5.00	2.0	3.00
4
Dohodki g o z d a r s t r a
Osnovni dohodki gozdarstva se stekajo iz cene lesa na panju, postranskih dohodkov iz gozdov ter od prispevkov, ki jih plačujejo zasebniki od sečnje gozdov.
Najvišja povprečna cena lesa na panju za Im3 izdelane lesne gmote je za okraj Ptuj za iglavce 5000 dinarjev in za listavce 1200din. Skupno povprečje znaša 2700 din.
Te cene so bile podlaga za izračunanje dohodkov gozdarstva iz gozdov splošnega ljudskega premoženja. Na podlagi teh cen in prispevkov zasebnega sektorja se bodo formirali v letu 1956 tile dohodki:
a)	od cene lesa na panju v gozdovih SLP 35,910.000
b)	od prispevkov zasebnih gozdov	43,550.000
skupaj	97,460.000
Po spremenjeni tarifi, objavljeni v uredbi o spremembah in dopolnitvah uredbe o plačevanju prispevkov v sklade za obnovo gozdov, se bodo dohodki zvišali za 22 milijonov din. Ti dohodki bodo zajeti z dopolnilno dohodnino in uporabljeni za proračun OLO.
5
Razdelitev dohodkov gozdarstva
Po namenu se bodo sredstva okrajnega sklada za gozdarstvo uporabila za investicije in vzdrževanje gozdov.
a)	Investicije
Ko bo zgrajena nova 4 km dolga kamionska cesta na Boč od premogovnika sšegat v neddprte gozdove z bogatimi lesnimi zalogami, bo mogoče izrabljati lesne mase na površini približno 1000 ha. Dalje se Predvideva popravilo gozdnih cest v dolžini 71 km. Popravila bodo izvršena v raznih gozdnih območjih P° občinah. Večji znesek se bo uporabil tudi za pogozdovanje s hitro rastočimi drevesnimi vrstami, zla-sti s topoli. Predvideva se zasaditev 15 ha površin na Poplavnem območju reke Drave.
b)	Vzdrževanje gozdov
V gozdovih splošnega ljudskega premoženja bo na Površini 31 ha posajenih 186.000 raznih vrst gozdnih sadik iglavcev in listavcev.
Čiščenje in nega gozdov bo izvedena na površini W9 ha. V'zasebnih gozdovih bo posajenih na površini 40 ha goličav in dodatno posajenih sadik na povr-sini 53 ]la /a izvedbo teh del bo uporabljenih 558 ti-s°č sadik iglavcev in listavcev. Čiščenje in nega Sozdov bo izvedena na površini 184 ha.
Sadike bodo dobavile štiri gozdne drevesnice, ki obsegajo skupaj 2,88 ha površin. Proizvodnja gozdnih auik v teh drevesnicah zadostuje za okraj. V letu bo vzgojenih 900.000 sadik.
Urejanje gozdov
V letu 1956 se bodo nadaljevala ureditvena dela a celotnem območju revirne uprave Lešje, razen ti-® ega dela, ki je bil urejen že v letu 1955. To območje P dostavlja gozdno gospodarsko enoto in bo zanjo elan enotni ureditveni elaborat, j fbiranje terenskih podatkov, ki obsegajo več de-nih operacij, kakor ugotavljanje površin, merjenje
premerov in višin, opis sestojev in ugotavljanje prirastka, je podlaga, na kateri temelji vse ureditveno delo.
V.	poglavje
Promet
1
V prometno delavnost uvršča družbeni plan okraja samo železniško namembno podjetje za popravilo voz. Podjetje bo v letu 1956 z istimi kapacitetami in enakim številom zaposlenih povečalo obseg storitev in družbeni proizvod za 4,7 %>.
To povečanje družbenega proizvoda je rezultat boljše organizacije dela in , izkušenosti strokovnega kadra, ki večino del opravlja po normah. Tak sistem dela omogoča podjetju, da kljub pomanjkanju mehanizacije dosega razmeroma ugodnejšo lastno ceno storitvam kakor druga podjetja te vrste.
Železniški in potniški promet nista vključena v okrajni družbeni plan, ker je zaradi specifičnosti te delavnosti in posebnega načina razdelitve dohodka po posameznih enotah zajet v tistih okrajih, kjer je sedež direkcije. Okraj Ptuj je pri tej delavnosti udeležen le na proračunskem prispevku od dobička, ki bo znašal 6 milijonov dinarjev, in na stanovanjskem prispevku, ki bo znašal 3,500.000 din. Prispevek za družbeni investicijski sklad se zbira skupno pri direkcijah in se centralno uporablja za investicijsko vzdrževanje in nadomestitev izrabljenih prometnih naprav.
Cestni promet opravljajo v okraju posamezna podjetja in ustanove kot postransko delavnost z lastnimi prevoznimi sredstvi. Službo javnega avtobusnega prometa opravlja poslovalnica avtobusnega prometa Maribor. Sedanja služba avtobusnega prometa je omejena le na nekatera območja. Naraščajoče potrebe narekujejo, da se ustanovi v okraju transportno podjetje za prevoz blaga in potnikov.
VI.	poglavje
Trgovina in gostinstvo
Z nadaljnjim organiziranjem in utrjevanjem trgovske mreže v letu 1956, s povečano kupno močjo in povečano proizvodnjo bo v trgovini dosežen za 5 °/o večji celotni promet. kot lani in bo znašal 7.562,146.000 din. To povečanje se kaže v trgovini na debelo za 2%, v trgovini na drobno za 4.5°/o. Promet v kmetijskih zadrugah, ki bodo edini neposredni od-kupovalci na vasi, pa se bo dvignil za 11.5 °/o. V skladu s cilji za stabilizacijo tržišča se skupni stroški trgovine ne bodo sorazmerno povečali s povečanjem blagovnega prometa. Kosmati zaslužek trgovine se bo povečal samo za 4 °/o. Tudi če upoštevamo obdavčenje prometa na drobno, s katerim je omogočeno občinskim ljudskim odborom zbrati dodatna sredstva za izpolnitev nalog, predvidenih z njihovimi družbenimi plani, se odstotek ne bo bistveno izpremenil. Po strukturi stroškov bo le-ta tako malenkosten, da ne bo vplival na podražitev posameznih artiklov in ne ho otežkočal naporov za stabilizacijo trga.
Plačilni sklad, ki se oblikuje z odstotkom od prometa, bo spodbudnejši ko prejšnje leto. Odstotek plačilnega sklada bodo določili občinski ljudski odbori na podlagi doseženega prometa v letu 1955 in plač po tarifnem pravilniku, povečanih za 10°/o. Odstotek mora obsegati tudi prispevek za socialno zavarovanje ter stanovanjski in proračunski prispevek.
Vendar pa je glede na sedanji in bodoči obseg prometa zmogljivost trgovin premajhna. Potrebna je čimprejšnja razširitev in modernizacija trgovskega omrežja, predvsem skladiščnih prostorov in prevoznih sredstev. To neskladnost bo v letu 1956 v precejšnji meri odpravila namembnost investicijske politike. Skladi, ki se bodo uporabili izključno v te namene, bodo znašali 45,828.000 din.
Namenski skladi za kreditiranje trgovine pri okrajnem ljudskem odboru in pri občinskih ljudskih odborih so predvideni v znesku 15,486.000 din. Razmeroma znatna sredstva za investicijske sklade bodo v letu 1956 ustvarile kmetijske zadruge. Predvidoma bodo znašala 25 milijonov din. Razpoložljiva sredstva se bodo morala uporabiti čim bolj ekonomično in usmeriti čim bolj smotrno.
V	trgovinah na drobno bo treba izboljšati notranjo ureditev prodajaln, predvsem živilske stroke. Tehnično najslabše in nepopolne so prodajalne in oprema kmetijskih zadrug. Da bodo kmetijske zadruge lahko nove naloge uspešno izvrševale in vzpostavile čim tesnejši ekonomski stik s kmeti ter usmerjale kmetijsko proizvodnjo, bodo morale uporabiti razpoložljive sklade čim bolj preudarno.
Sedanji krediti za obratna sredstva ne zadostujejo za pravilno in uspešno poslovanje. Predvideva se povečanje obratnih sredstev povprečno za Z0/«, in to posebno obratnih sredstev trgovine na drobno za 28%, kjer je potreba po kreditih zaradi povečanja zalog in asortimenta največja.
V	gostinstvu se bo v letu 1956 obseg storitev po-
večal za 8 %. Kljub številčno močni gostinski mreži gostinstvo ne zadostuje vsem potrebam naraščajočega prometa in turizma.	•
V	letu 1956 bodo morali občinski ljudski odbori s sodelovanjem z gostinsko zbornico in turističnim društvom izdelati program razvoja gostinstva. K temu bo predvsem pripomoglo zvišanje sklada za samostojno razpolaganje, ki bo za 90 Vo večji od lanskega leta. Poleg tega bodo za napredek in razvoj gostinstva investirana vsa sredstva, ki se bodo natekla pri občinskih ljudskih odborih in okrajnem ljudskem odboru od obresti od osnovnih sredstev in dela dobička gostinskih podjetij.
VII.	poglavje Obrt 1
Obseg obrtnih storitev, ki se je v letu 1955 povečal v primeri z letom 1954 za 7.9 %>, se bo v letu 1956 povečal predvidoma za 14.4 %> nasproti letu 1955.
Povečal se bo predvsem v kovinski in gradbeni stroki. Deloma bodo na povečanje vplivale tudi kapacitete v grafični stroki. Obseg obrtnih storitev za široko porabo bo tudi v letu 1956 ostal v glavnem na ravni doseženega obsega v prejšnjem letu. Obrtne storitve za široko porabo ne zadostujejo za potrebe prebivalstva, zato se ustvarja v nekaterih strokah konjukturen oz. monopolen položaj, kar se negativno kaže tudi na kvaliteti in ceni storitev.
Mreža obrtniških delavnic ni zadostna. Tudi nekatera večja gospodarska središča in naselja nimajo niti zasebne obrtne delavnice. Občinski ljudski odbori bodo morali skrbeti za razvoj najrazličnejših obrtnih delavnic. Letošnji družbeni plani in zvezni predpisi prepuščajo občinskim ljudskim odborom določitev planskih in ekonomskih instrumentov za obrtna pod-
jetja in delavnice. Prav tako so prepuščeni občinskim ljudskim odborom tudi dohodki od obrtništva kot na primer obresti od osnovnih sredstev in del dobička za občinski investicijski sklad in proračun. Na ta način imajo občinski ljudski odbori določene materialne možnosti, da vplivajo na hitrejši razvoj proizvajalnih sil v obrtništvu.
Letos in v naslednjih dveh letih bo treba ustanoviti 60 novih obrtnih delavnic s 180 kvalificiranimi delavci. V ta namen bo potrebnih predvidoma 26-mili-jonov din investicijskih sredstev. Poleg tega pa bi bilo treba izpopolniti že obstoječe obrate s sodobnejšo mehanizacijo, za kar bo treba investirati približno 46 milijonov din.
Za kritje teh potreb bo v letošnjem letu predvidoma na razpolago 19 milijonov din amortizacije, s katero razpolagajo obrtna podjetja in delavnice, ter 37 milijonov din investicijskih skladov pri občinskih ljudskih odborih in okrajnem ljudskem odboru. Skupna razpoložljiva sredstva v letu 1956 bodo skoraj 50 »/o višja v primeri z uporabljenimi sredstvi v letu 1955.
VIII.	poglavje Gradbeništvo
Vrednostni obseg gradbenih storitev bo v letu 1956 ostal na isti ravni, kakor je bil dosežen v letu 1955. Del investicijskih sredstev, ki se nanaša predvsem na povečano amortizacijo, se bo' porabil za ne-gradbene investicije. Gradbeno podjetje bo sicer zmanjšalo obseg gradbenih storitev, a to samo na gradbiščih izven okraja. Na ta način bo družbeni proizvod gradbenih storitev v okraju ostal predvidoma na enaki višini kakor v letu 1955.
Zaradi sprememb, ki so z novo ekonomsko politiko nastale v strukturi investicij, se bo v letu 1956 znatno menjala tudi struktura gradbenih storitev. Skoraj vsa gradbena delavnost bo usmerjena na zgraditev stanovanj.
V gradbeništvu bo treba odpraviti vse pomanjkljivosti, ki so v letu 1955 in prejšnjih letih povzročale prekomerno visoke stroške in nekvalitetne storitve.
Za izvršitev te naloge bo treba:
izboljšati strokovni nivo zaposlenih;
gradbena dela predati samo na licitaciji;
gradbena dela čimbolj mehanizirati in jih izvajati izključno na podlagi podrobne tehnične dokumentacije.
Z letošnjimi predpisi se določa tudi za obrtna podjetja, ki imajo pomen gradbene in montažne delavnosti, enaki pogoji glede kalkulacij in razdelitve dohodka. Tak način bo na najpravilnejši in enakopravnejši podlagi razvil konkurenčnost posaimeznih podjetij, kar bo nedvomno vplivalo na solidnejso rn cenejšo izvedbo gradbenih del.
IX.	poglavje Investicije
Obseg investicij je bil vsa leta po vojni odvisen od tempa graditve tovarne gliniče in aluminija Kidričevo. Največji obseg je bil dosežen v letu 1953. ko so skupne investicije znašale 4 milijarde 93 milijonov din. Leta 1954 se je skupni obseg investicij zmanjšal na 2 milijardi 389 milijonov din ali 41.5 "A1-Znižanje je posledica zmanjšanja kreditov iz spl0*' nega investicijskega sklada in zaradi tega, ker je bila končana I. faza v graditvi tovarne glinice in aluminija s kapaciteto 45.000 ton glinice in 15.000 tou
aluminija. Zaradi tega je bil tudi v letu 1955 obseg investicij za 25 % manjši v primeri z letom 1954.
Skupni obseg investicij v letu 1956 bo, upoštevajoč znatno višja razpoložljiva sredstva amortizacijskih skladov, za 8.70/o večji nasproti letu 1955. Struktura investicij se bo znatno spremenila, ne samo po namenu, ampak tudi po virih financiranja.
Sprememba strukture investicij se giblje takole:
v tisočih din
	1955	1956	1956 1955
splošni kreditni sklad	1,156.052	857.056	75,5
okrajni kreditni sklad	118.958	188.000	158,0
občinski kreditni sklad	12.000	96.556	805.6
negospodarske investicije			
> okraja in občin	181.433	135.509	♦	74.8
investicijski sklad GP	68.346	71.000	104
amortizacija GP	293.503	637.504	214
skupaj	1,810.272	1,985.625	108.7
Tudi v J. 1956 se bodo zmanjšali krediti iz splošnega investicijskega sklada oziroma bodo na razpolago le tranše po že dovoljenih kreditih iz prejšnjih let. Dovoljene tranše za industrijo za leto 1956 znašajo 638 milijonov, za kmetijstvo pa 55,268.000 din.
Na novo so bili dovoljeni za leto 1956 iz splošnega investicijskega sklada krediti le za kmetijstvo : v višini 56,160.000 din. Od tega zneska bo mogoče v tem letu uporabiti 31,188.000 din.
Investicijska graditev tovarne glinice in aluminija Kidričevo se bo ponovno povečala šele takrat, ko bodo elektroenergetski viri mogli nuditi zadostno količino električne energije. Za drugo fazo, s katero 1*> dosežena kapaciteta 90.000. ton glinice, 30.000 ton aluminija in 18.000 ton anodne mase, bo še treba investirati 7 milijard 900 milijonov din, kar je v pri-111 eri z do sedaj vloženimi sredstvi in doseženo kapaciteto vsekakor ekonomsko utemeljeno.
V letu 1956 bodo za investicije na razpolago znatna večja sredstva iz lokalnih investicijskih skladov. Povečala pa se bodo tudi lastna sredstva podjetij. Sredstva občinskih in okrajnih družbenih investicijskih skladov so namembna in se bodo v glavnem upo-rabila za investicije v kmetijstvu, obrti in trgovini. Jz okrajnega družbenega investicijskega sklada se v letu 1956 izloči tudi znesek v višini 65,500.000 din kot ■ delež k tranši za investicijsko graditev tovarne glinice in aluminija Kidričevo, kar je v skladu z obstoječimi zveznimi predpisi. Delež Ljudske republike Slovenije pri okrajnem družbenem investicijskem skladu bo znašal v letu 1956 predvidoma 21 milijonov din.
Negospodarske investicije bodo približno za 25ft/o Jnanjše kot leta 1955. Financirale se bodo skoraj izključno iz stanovanjskega, sklada v obliki kredita. v ^stanovanjskih skladih bo v letu 1956 na razpolago
milijonov din sredstev za kreditiranje stanovanjskih hiš ali 30°/o več, kakor je bilo v te namene pomoljeno v letu 1955.
Proračunskih investicij okrajni ljudski odbor v etu 1956 ne bo izvajal zaradi omejenega obsega pro-mčunskih sredstev.
•	negospodarskih investicij, ki se bodo finan-
■ mie iz proračuna posameznih občin je ravno tako . vjsen od razdelitve proračunskih sredstev, s kate-nmi občinski ljudski odbori razpolagajo.
Od skupnega obsega investicij, ki je predviden za leto 1956, odpade na investicije v kmetijstvu in gospodarski napredek vasi 308 milijonov din.
Okrajni ljudski odbor in občinski ljudski odbori, ki bodo skupaj razpolagali z 284 milijoni din investicijskih skladov, bodo del teh sredstev prispevali za tiste investicije, ki se bodo izvajale s sredstvi iz sploš-. nega investicijskega sklada. Lastna sredstva gospodarskih organizacij pa bodo omogočila primerno investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev in postopno rekonstrukcijo tehničnih naprav.
Nova investicijska politika usmerja zbrana investicijska sredstva predvsem v tiste vrste delavnosti in področja, ki so najbolj potrebna pospešenega razvoja. Namenski skladi pa bodo najzanesljivejše sredstvo, ki bo zagotovilo, da se bo investicijska graditev izvajala v skladu z novo ekonomsko politiko.
Drugi del
EKONOMSKI INSTRUMENTI IN UKREPI ZA IZVRŠITEV PLANA OKRAJA PTUJ ZA LETO 1956
X.	poglavje
Amortizacija
1
Gospodarske organizacije bodo obračunaval« amortizacijo za leto 1956 po amortizacijskih stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi.
2 •
Polni znesek amortizacije bodo plačevala tudi podjetja za izdelovanje opeke, apnenice in kamnolomi.	i
3
Ne glede na določbe v 1. razdelku bodo plačevale v letu 1956:
a)	kmetijske organizacije in kmetijske zadruge za gradbene objekte, ki jih ne morejo uporabljati, 50°/o od predpisane amortizacije;
b)	kmetijske organizacije, ustanovljene po 1. januarju 1955, ki so bile po zveznem družbenem planu za leto 1954 oziroma za leto 1955 razglašene za poskusne obrate, 50 % od predpisane amortizacije.
4
Okrajni svet za kmetijstvo in gozdarstvo je pooblaščen določiti na predlog kmetijskih organizacij gradbene objekte iz prvega odstavka 3; razdelka.
XI.	poglavje
Zemljariča
1
Stopnja zemljan'ne znaša 13% katastrskega dohodka. Kmetijske organizacije bodo v letu 1956 plačevale zemljarino po tehle stopnjah:
1.	13%: kmetijska gospodarstva Cirkulane, Trnovska vas, Placar, Vurberk, Sobetinci, Juršinci in Središče;
2.	15 %: kmetijska gospodarstva Makole, Ormož, Ivanjkovci, Ptuj, Kidričevo, Dornava, »Osojnike. Dravinjski vrh in Podlehnik;
3.	20%: kmetijska gospodarstva Zavrč, »Jože Kerenčič«, Litmerk in Starše.
2
Zemljarina, ki jo plačujejo kmetijske organizacije, je dohodek okrajnega družbenega investicijskega sklada.
Ne glede na prejšnji odstavek se odstopi zem4ja-rina v tejle višini:
1.	50% tistim kmetijskim organizacijam, ki plačujejo zemljarino po stopnji 15%;
2.	celotni znesek zemljarine, ki ustreza razliki med minimalno in maksimalno predpisano stopnjo, pa drugim kmetijskim organizacijam.
3
Odstopljeno zemljarino vložijo kmetijske organizacije v svoj investicij siki sklad.
XII.	poglavje
Sredstva za samostojno razpolaganje gospodarskih organizacij
1
Gospodarskim organizacijam, ki dele svoj dohodek po splošnih določbah I. do V. razdelka uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ. št. 10-85/56), pripada po XVIII/5 poglavja zveznega družbenega plana 40 % od sredstev družbenega investicijskega sklada za samostojno razpolaganje.
2
Trgovska in gostinska podjetja (razen zunanjetrgovinskih), trgovine in gostilne oblikujejo sredstva za samostojno razpolaganje v letu 1956 tako, da izločijo določen odstotek od prometa v tem letu, in sicer:
a)	trgovska podjetja in trgovine s kmetijskimi proizvodi 0,5 %;
b)	trgovska podjetja in trgovine z industrijskim in drugim blagom 0,25 %;
c)	trgovska podjetja za promet z nafto in nafti-nimi derivati 1,5%;
č) gostinska podjetja in gostišča 1.5%.
’	XIV. poglavje
Plače iz dobička
1
Gospodarske organizacije oblikujejo v letu 1956 plače nad plačami po tarifnem pravilniku po enotnih kriterijih na podlagi zveznih predpisov.
Ne glede na prejšnji odstavek bodo oblikovale plače iz dobička v letu 1956 po tem družbenem planu tele gospodarske organizacije;
a)	kmetijske zadruge;
b)	gospodarske organizacije, ki so v letu 1955 poslovale kot poskusni obrati ali so v letu 1955 poslovale manj kot 9 mesecev, in gospodarske organizacije, ki bodo ustanovljene v letu 1956.
' 2
Kmetijske zadruge izločijo iz dela dobička, ki jim pripada, po odbitku ustreznega zveznega davka in občinskega proračunskega prispevka sredstva za plače iz dobička osebam, ki so pri njih v delovnem razmerju, v višini 15% od plač po kolektivni pogodbi.
V tem odstotku je vračunan tudi prispevek za socialno zavarovanje in stanovanjski prispevek.
Celotni znesek plač iz dobička, izračunan po prejšnjih dveh odstavkih, ne sme presegati polovice dobička, ki ostane po odbitku ustreznega zveznega davka in proračunskega prispevka.
3
Gospodarskim organizacijam pod točko b) tega poglavja določi delež za plače iz dobička pristojni svet OLO.
Delež za plače iz dobička po prejšnjem odstavku lahko znaša največ 15% od plač po tarifnem pravilniku oziroma plač, ki jih določi ustanovitelj, in ne sme presegati polovice tistega dela dobička, iz katerega se oblikujejo plače iz dobička.
V sredstvih, ki se po prejšnjih odstavkih izločijo za plače iz dobička, je vračunan tudi prispevek za socialno zavarovanje in stanovanjski prispevek.
XV.	poglavje
Razdelitev dobička gozdnih gospodarstev
Dobiček, ki ga doseže gozdno gospodarstvo pri rednem vzdrževanju gozdov, se razdeli:
50% gozdno gospodarstvo in
50% okrajni ljudski odbor;
Gozdno gospodarstvo mora izkazati v svojem knjigovodstvu posebej delavnost vzgoje in nege gozdov.
XVI.	poglavje
Razdelitev proračunskih sredstev med okrajem in občinami
1
Redni dohodki občinskih proračunov, ki se pobirajo na območju občin in pri katerih razdelitvi okrajni proračun ne sodeluje, so tile;
a)	občinski prometni davek,
b)	davek od prometa na drobno,
c)	občinska doklada na dohodke od kmetijstva,
č) občinska doklada na dohodnino samostojnih poklicev in premoženja,
d)	zemljarina, ki pripada proračunu,
e)	posebni proračunski prispevek iz plač,
f)	občinske takse,
g)	davek od dediščin in davek od daril,
h)	dohodki občinskih uradov in ustanov,
i)	drugi dohodki,
j)	del proračunskih prispevkov iz dobička trgovskih podjetij in trgovin, prodajaln proizvajalnih podjetij, gostinskih podjetij in gostišč, poslovalnic in obratov s sedežem podjetja izven okraja, komunalnih podjetij in kmetijskih zadrug, po odbitku deleža LRS.
2
Občinskim proračunom pripada del dohodkov iz tega razdelka po odbitku obveznosti po zveznih in republiških predpisih v tehle odstotkih:
a) dohodnina od kmetijstva:
Bori	93,5 %	Lešje	83,0 %
Cirkovce	21,6 %	Ormož	65,3 %
Destrnik	48,0 %	Ptuj	45,2 %
Gorišnica	51,6 Vit	Središče	46,5 »/o
Juršinci	52,5 %	Videm	92,0 %
b)	dohodnina od samostojnih poklicev in premoženja: Lešje	100,0 %	Gorišnica, Juršinci,
Videm	97,0%	Ormož, Ptuj in Sre-
Borl	87,3%	dišče	50,0%
Cirkovce, Destrnik,
prenesejo na občinske sklade za kreditiranje zidanja stanovanjskih hiš v sorazmerju, kakor so bila dovoljena posojila na posamezna območja občin.
Cestni sklad
c)	proračunski prispevek iz dobička gospodarskih organizacij, ki ni zajet pod razdelkom 1 tega poglavja:
Lešje	50,0%	Ptuj ’	50,0%
č) prometni davek od vina in žganja:
Lešje	100,0 %	Gorišnica, Juršinci,
Videm	88,0 %	Ormož,	Ptuj	in Sre-
Borl	87,0%	dišče	50,0%
' Cirkovce, Destrnik,
d)	prometni davek od zasebnikov:
Lešje	100,0 %	Gorišnica, Juršinci,
Videm	88,0 %	Ormož,	Ptuj	in Sre-
Borl	86,4%	dišče	50,0%
Cirkovce, Destrnik,
XVII.	poglavje
Skladi
Okrajni družbeni investicijski sklad
1
V okrajni družbeni investicijski sklad se stekajo sredstva, kakor to določajo zvezni družbeni plan in drugi predpisi.
2
Dohodki okrajnega družbenega investicijskega sklada, ki izvirajo od zemljarine in dohodnine od kmetijstva, se smejo uporabiti samo za investicije v kmetijstvu.
3
Sredstva okrajnega družbenega investicijskega sklada se bodo uporabljala v skladu s predpisi zveznega Izvršnega sveta in po predpisih o upravljanju in uporabi teh sredstev, ki jih bo OLO izdal s posebnim odlokom.
4	1
Po 5. razdelku XXV. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1956 se odpravi:
a)	kreditni sklad za gospodarske investicije okraja Ptuj, ki je bil ustanovljen na podlagi XIII. poglavja okrajnega družbenega plana za leto 1954:
b)	investicijski sklad za financiranje stanovanjske in komunalne graditve, ki je bil ustanovljen na Podlagi 7. razdelka XVI. poglavja okrajnega družbenega plana za leto 1955;
c)	kreditni sklad za kreditiranje zidanja stano-vanjskih hiš, ki je bil ustanovljen na podlagi 6. razdelka XVI. poglavja okrajnega družbenega plana za ■eto 1955;
č) sklad za realne garancije, ki je bil ustanov-•jen na podlagi 8. razdelka XVI. poglavja okrajnega družbenega plana za leto 1955.
Pravice, obveznosti in sredstva odpravljenih sk dov pod a), b) in č) iz 4. razdelka se prenesejo °krajni družbeni investicijski sklad, ki je bil us novljen s 5. razdelkom XXV. poglavja zveznega dri benega plana za leto 1956. Pravice, obveznosti sredstva odpravljenega sklada pod c) 4. razdelka
1
V okrajni cestni sklad se stekajo sredstva, kakor to določajo zvezni družbeni plan in drugi predpisu
2
Sklad upravlja odbor, ki ga imenuje okrajni ljud-' ski odbor. Odredbodajalec predračuna dohodkov in izdatkov okrajnega cestnega sklada je šef okrajne uprave za ceste.
3
Sredstva okrajnega cestnega sklada se uporabijo za investicijske in tekoče vzdrževanje in modernizacijo cest in cestnih objektov.
Vod ni sklad
1
Vodnemu skladu okraja Ptuj se dodeli iz proračuna okrajnega ljudskega odbora za leto 1956 dotacija v znesku 1,000.000 din.
Sredstva vodnega sklada se uporabijo v prvi vrsti za študije in načrte.
Gasilski sklad 1
V	okrajni gasilski sklad se stekajo sredstva, kakor to določajo zvezni družbeni plan in drugi predpisi.
2
Sklad upravlja odbor, ki ga imenuje okrajni ljudski odbor na podlagi predpisov, ki jih izda Izvršni svet LRS.
Investicijski sklad kmetijskih zadrug
1
Sredstva investicijskega sklada, ki ga oblikuje kmetijska zadruga iz dela dobička, ki ustreza zveznemu davku, mora v prvi vrsti uporabiti za izgraditev zadružnih živinorejskih, plemenskih in zdravstvenih postaj, ustanovitev predelovalnih obratov, postavitev strojnih lop ra pridelovanje kakovostnega semena ter sadik.
XVHI. poglavje
•	Prenesena sredstva
1
Presežki proračunskih dohodkov nad proračunskimi izdatki okrajnega ljudskega odbora, ki ostanejo po kritju obveznosti do federacije in Narodne banke, in po zagotovitvi obratnih sredstev finančno samostojnim zavodom se prenesejo v posebno proračunsko rezervo — stalni rezervni sklad.
V	stalni rezervni sklad se prenese poleg sredstev iz prejšnjega odstavka tudi obvezna rezerva, ki se je ustvarila v letu 1955 na podlagi XXIV. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1955, in obveznosti gospodarskih organizacij iz leta 1955 do proračuna, ki bodo plačana po 29. februarju 1956.
Tretji del
DENARNA SREDSTVA OKRAJA PTUJ IN NJIHOVA TEMELJNA RAZDELITEV
XLX. poglavje Proračunska sredstva 1
V letu 1956 bodo znašala proračunska sredstva okrajnega ljudskega odbora Ptuj 228,903.000 din.
Sredstva po prejšnjem odstavku so zagotovljena iz tehle virov:
▼ 900 din
1.	del zveznega prometnega davka	11,000
2.	del prometnega davka od vina in žganja 11,253
3.	del dohodnine od kmetijstva	91,942
4.	del dohodnine od samostojnih poklicev in
premoženja	14,762
5.	del proračunskega prispevka iz dobička
gospodarskih organizacij	35,170
6.	del taks, ki jih plačajo zasebniki za sekanje lesa	22,000
7.	del prometnega	davka od zasebnikov	11,376
8.	prometni davek	od davčnih	vrednotnic	1,000
9.	državne takse	22.000
10.	dohodki uradov	in ustanov	2,000
H. drugi dohodki	6,400
Skupaj proračunski dohodki	228,905
2
Proračunska sredstva iz prejšnjega razdelka se bodo razporedila takole:
1.	administrativni	del	proračuna	180,319.900
2.	dotacije	47,326.100
3.	obveznosti	in	garancije	1,257.000
Skupaj:	228.903.000
3
Sredstva okrajnega cestnega sklada, ki bodo znašala 23,289.000 din, bodo zagotovljena iz tehle virov:
v 000 din
L 70 Vo od taks od cestnih vozil po predpisih
o taksah	14,187
2.	dohodki od prodane trave, sadja in drevja
z zemljišč, ki spadajo k cestam III. reda	500
3.	denarne kazni, plačane zargdi kršitve pro-
metnih predpisov, ki jih izrečejo pristojni organi	1,400
4.	proračunska	dotacija	7,202
Skupaj	cestni sklad	23,289
4	.	/
Vodni sklad bo znašal 4,115.000 din in bo zagotovljen iz tehle virov:
v 000 din
1.	proračunska dotacija	1,0Q0
2.	iz leta	1955 prenesena	sredstva	3,115
Skupaj	vodni sklad	4,115
5
Okrajni družbeni investicijski sklad bo znašal 172,672.000 din in bo zagotovljen iz tehle virov:
v 000 din
1.	40°/o od dela dobička gospodarskih organizacij, ki gre v družbeni investicijski	sklad	35,390
2.	30°/o od dobička trgovskih podjetij in trgovin na drobno	6,032
3.	50°/o od dobička gostinstva	2,650
4.	zemljarina kmetijskih gospodarskih organizacij	24,086
5.	15°/ood dohodnine kmetijskih	gospodarstev	52,000
6.	anuitete '	41,650
7.	prenesena sredstva odpravljenih investicijskih skladov	10,864
Skupaj družbeni investicijski sklad okraja 172,672
XX. poglavje Sredstva skladov 1
Sredstva sklada za pospeševanje kmetijstva bodo znašale 37,277.000 din.
Sredstva iz prejšnjega odstavka bodo zagotovljena iz tehle virov:
v 000 din
1.	55 % od taks na orodja za proizvodnjo	19,150
2.	dohodki od veterinarskih taks	8,160
3.	iz leta 1955 prenesena sredstva	9,967
37,2*77
2
Gozdni sklad bo znašal 37,644.000 din in bo zagotovljen iz tehle virov:
v 000 din
1.	40 Vo od cene stoječega lesa SLP	9,337
2.	takse, ki jih plačajo zasebni lastniki in
zadruge za sekanje lesa	28,307
3.	iz leta 1953 prenesena sredstva	1.973
Skupaj gozdni sklad'	39,617
6
/ Gasilski sklad bo znašal 8,783.000 din in bo zagotovljen iz tehle virov:
v 000 din
1.	2 % od dohodnine	od kmetijstva	6,909
2.	2 °/o od dohodnine od samostojnih poklicev
in premoženja	820
3.	4°/o od plačanih premij za požarno zavarovanje pri DOZ	1,054
Sknpaj gasilski sklad okraja	8,785
7	■
Stalni rezervni sklad bo znašal 57,641.000 din in bo zagotovljen iz tehle virov:
v 000 din
1.	6% obvezna rezerva iz leta 1955	25,744
2.	ostanek presežka proračunskih dohodkov
iz leta 1955	____________51,897
Skupaj stalni rezervni sklad okraja	57,641
XXI. poglavje
Družbeni plan velja od 1. januarja 1956.
Št. 01/1-5554/1
Ptuj, dne 21. maja 1956.
Predsednik OLO*
Jože Tramšek 1. r.
152.
Fo 16. členu in 2 točki 64. člena zakona o okraj-nih ljudskih odborih (-Uradni list LRS, št. 19-89/32) je okrajni ljudski odbor Ptuj na sejah okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 6. avgusta 1936 sprejel 1
ODLOK
0	spremembi in dopolnitvi družbenega plana
okraja Ptuj za leto 1956
■ i	1. člen
Družbeni plan okraja Ptuj za leto 1936 (Uradni vestnik okraja Ptuj, št. 7-36/56) se spremeni in dopolni takole:
1	točka a) v 2. razdelku XVI. poglavja se spremeni tako, da se glasi
a) dohodnina od kmetijstva:	'
Bori	90	%	Lešje	81
Cirkovci	10,5 %	Ormož	5«
'Destrnik	50	%	Ptuj	57
Gorišnica	47,5 %	Središče	41
] urš inči	54,5 %	Videm	83
2. v XVII. poglavju se		za 5. razdelkom doda	
6.	razdelek, ki se glasi:
>Del sredstev okrajnega investicijskega sklada >© lahko uporabi kot posojilo za negospodarske investicije, ki se financirajo iz proračuna.«
2. člen	1
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1956 dalje. Objavi se tudi v »Uradnem vestniku okraja
Ptuj«.
Št. 01/1-6590/1-56
Ptuj, dne 6. avgusta 1956.
I	Predsednik OLO:
Jože Tramšek 1. r.
153,
Po 15. členu in 15. točki 64. člena zakona o okraj-ftih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter 2. razdelku XXI. poglavja zveznega družbenega plana za.leto 1956 (Uradni list FLRJ, št. 14-135/56) in v zvezi z XV1I1. poglavjem družbenega plana Ljudske republike Slovenije za leto 1956 (Uradni list LRS, St. 13-43/56) je okrajni ljudski odlmr na sejah okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 6. avgusta '956 sprejel
ODLOK
0 povečanju stopnje občinske doklade na dohodke od kmetijstva za leto 1956
1. člen
Poveča se stopnja občinske doklade na dohodke °d kmetijstva za leto 1956, ki so jo določili o-bčinski Uudski odbori Cirkovce, Lešje, Središče in Videm z občinskimi družbenimi plani za leto 1956, in sicer za občine:
Cirkovce	od 6,4 “/o	ua	9%
Lešje	od 4.0 °/o	na	6%
Središče	od ö.lF0/»	na	11 %
Videm	od 4 in 5,5%	na	7%
Občinski ljudski odbori Cirkovce, Lešje, Središče in Videm lahko za posamezna območja občine določijo nižjo ali višjo stopujo občinske doklade na dohodke od kmetijstva, vendar tako, da bo povprečna stopnja občinske doklade enaka stopnji, kakor je določeno v prvem odstavku tega člena.
2. čleu
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1956 dalje.
Odlok se objavi v »Uradnem vestniku okraja Ptuj«,	I
Št. 01/1-6589/1-56 Ptuj, dne 6. avgusta 1956.
Predsednik OLO:
• 'ir'-	.	.	Jože Tramšek 1. r.
154.
Na podlagi 17. člena in 3. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) ter 1. in 42. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-126/56) je okrajni ljudski odbor na sejah okrajnega zbora in zbora proizvajalcev, dne 21. maja 1956 sprejel
ODLOK
o proračunu okraja Ptuj za leto 1956
1.	člen
Proračun okraja Ptuj za leto 1956 s posebnimi prilogami obsega:
1. proračun okraja
z dohodki v znesku	228,903.000 din
in izdatki v znesku	228,903.000 diu
II.	predračune finančno samostojnih zavodov z dohodki v znesku	207.066.560	din
izdatki v znesku	222,040.660	din
in presežkom izdatkov v znesku 14.974.KM) din
III.	predračune posebnih skladov z dohodki v znesku	166,613.578	din
izdatki v znesku	183,215.578	din
in presežkom izdatkov v znesku 16,602.000 din
2.	člen
Presežki izdatkov nad dohodki v predračunih finančno samostojnih zavodov v skupnem znesku 14.974.100 din se krijejo z dotacijami iz okrajnega proračuna.
3.	člen
Presežki izdatkov nad dohodki v predračunih posebnih skladov v skupnem znesku 16.602.000 din se krijejo z dotacijami iz okrajnega proračuna.
4.	člen
Finančno samostojni zavodi, ki dosežejo v letu 1956 presežek dohodkov nad planiranim presežkom dohodkov nad izdatki, če ga imajo planiranega — oziroma presežek dohodkov nad izdatki, če tega nimajo planiranega, s tem, da z uspešno' organizacijo ilela dosežejo večje dohodke, kot so v proračunu planirani, ali pa brez škode za kakovost storitev oziroma izdelkov zmanjšajo planirane izdatke, razde-
Id jo presežek doWdkov 'nad izdatki, kot bo ugotovljen s sklepnim računom zavoda za leto 1956. tako, da vplačajo:
a)	v sklad za nagrade največ 50 °/o presežka z omejitvijo, da ta znesek ne sme presegati ene dvanajstine zneska rednih osebnih izdatkov za leto 1956;
b)	v sklad za nadomestitev in dopolnitev ostali del presežka.
Ce ima finančno samostojni zavod po odločbi o ustanovitvi še kak drug sklad, določi OLO, kolikšen del presežka dohodkov nad izdatki, ki preostane po plačilu v sklad za nagrade, gre v letu 1956 v posamezne druge sklade. OLO razdeli tudi presežek dohodkov, ki ga finančno samostojni zavod ne doseže tako, kakor je določeno v tem členu, na podlagi predloga komisije za pregled sklepnih računov.
Za razdelitev presežkov dohodkov nad izdatki, ki jih dosežejo zdravstveni zavodi, veljata odlok o financiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 14-85/54) in odredba o skladih zdravstvenih zavodov s samostojnim financiranjem (Uradni list LRS, št. 18-59/53).
5.	č^en
Za proračun pristojni svet OLO je pooblaščen, da v okviru kredita, ki je določen v proračunu za dotacije družbenim organizacijam in društvom, dodeljuje dotacije posameznim družbenim organizacijam in društvom po ugotovljenih potrebah.
6.	člen
Nastavitve pri okrajnih organih in zavodih, za katere v proračunu niso predvideni krediti, se lahko izvršijo samo po prejšnji pritrditvi za proračun pristojnega sveta OLO.
7.	člen
Za proračun pristojni svet OLO je pooblaščen, da razpolaga s proračunsko rezervo do višine 3,000.000 dinarjev.
8. člen
Ta odlok velja od dneva objave v sUradnem listu LRS<, uporablja pa se od 1. januarja 1956. Objavi se tudi v »Uradnem vestniku okraja Ptuj«.
St. 01/1-4572/1-56
Ptuj, dne 21. maja 1956.
Predsednik OLO;
Jože Tramšek 1. r.
155.
Po 15. členu in 8. točki 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52) in v zvezi z 2. in 3. členov uredbe o spremembah in dopolnitvah taksne tarife zakona o taksah (Uradni list FLRJ, št. 6/56), je okrajni ljudski odbor Ptuj ua seji •krajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 14. junija 1956 na predlog komisije za gospodarstvo OLO sprejel
ODLOK
o občinskih taksah za potrdila o lastništvu in zdravju živine, za cestna motorna vozila in za pse
t. člen
Poleg občinskih taks, ki jih predpišejo občinski ljudski odbori, se pobirajo v okraju Ptuj še občinske takse za potrdila o lastništvu in zdravju živine, za cestna motorna vozila in za pse.
2. člen
Za potrdila o lastništvu in zdravju živine (živinske potne liste), ne glede na to, ali gre živina v domači promet ali v tujino, se plača;
, . 1. za velike živali
din
a)	za konje, goveda, mule, osle	40
b)	za žrebeta, teleta in drugo
do 1 leta	15
2. za drobnico:
a)	za prašiče, težke nad 80 kg	30
b)	za prašiče, težke nad 25—80 kg	15
c)	za prašiče, težke do 23 kg, za ovce,
koze, jagnjeta, kozličke in drugo	5
3. za prenos lastniške pravice na kupca se plača ista taksa, kot je predpisana v 1. in 2. točki glede na vrsto živine.
Pripomba; Za podaljšanje veljavnosti potrdila o zdravju živine (živinskega potnega lista) se ne plača taksa.
3. člen
Za cestna motorna vozila se plača taksa za vzdrževanje javnih cest, ki znaša letno:
din
1. za tovorne avtomobile, od vsake tone
nosilnosti	1.500
2.	za tovorne avtomobilske in traktor-
ske priklopnike, od vsake tone nosilnosti	400
3.	za lahke osebne avtomobile, do 50 KS 1.000
4.	za težke osebne avtomobile, nad
50 KS	2.000
5.	za motorna kolesa:
a)	do 125 cm3	200
b)	nad 125 do 500 etn3	300
c)	nad 500 cm3	400
6.	za specialna vozila	2.000
7.	za traktorje:
a)	do 30 KS	1.000
b)	nad 30KS	1.500
Pripomba: Ne plača se taksa po tem členu:
1.	za motorna vozila, ki jih uporabljajo enote JLA in Ljudske milice, reševalne postaje, gasilska društva, komunalna podjetja in ustanove ter organizacije Ljudske tehnike.
2.	Za traktorje kmetijskih posestev, kmetijskih zadrug in kmetijskih zavodov, ki so vpisani v register kot podjetja ali kot finančno samostojni zavodi-
4. člen
Za pse se plača taksa, ki znaša letno:	din
a) v mestih	300
b) v vaseh	100
Glede na pripombo I k tarifni številki	64 taksne
tarife zakona o taksah se za pobiranje zvezne takse po tar. št. 64 in tega člena določi kot območje mesta:
a)	Ptuj katastrske občine: 'Krčevina pri Ptuju (del), Ptuj, Sp. Breg (del), Zg. Breg in naselje Vičava;
b)	Ormož: naselje Ormož.
Pripomba: Taksa po tem členu se ne plača za pse JLA, Ljudske milice, za pse, ki se uporabljajo kot vodniki slepcev, za rasne in lovske pse.
•	5. člen
Navedene takse se pobirajo v skladu s pripombami k tarifnim številkam 61 in 64 taksne tarife, objavljene v uredbi o spremembah in dopolnitvah taksne tarife zakona o taksah.
6.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati:
a)	taJcse za drobnico in drugo živino po 2. točki tar. št. 5 kakor tudi takse za registracijo motornih vozil po tar. št. 15 odloka o vpeljavi občinskih taks bivšega OLO Ptuj (Uradni list LRS, št. 17/55),
b)	Takse za drobnico in živino po tar. št. 3b kakor tudi takse za registracijo motornih vozil po tar. št. 15 odloka o vpeljavi občinskih taks in občinskega prometnega davka na območju okraja Ljutomer bivšega OLO Ljutomer (Uradni list LRS, številka 31/54) za območje naselij, ki so bila priključena okraju Ptuj.
7.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Ptuj«.
■Št. 05/2-4834/1
Ptuj, dne 14. junija 1956.
Predsednik OLO:
Jože ^Tramšek 1. r.
156.
Po 1. odstavku 70. člena splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ, št. 26-269/55) ter 2. člena in 2/a člena uredbe o dajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni list FLRJ, št. 12-69/53 in •t-42/54), v zvezi s VI. razdelkom 2. poglavja priloge II zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, št. 34-371/55) in 3. členom zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 58-433/55) je okrajni ljudski odbor Ptuj na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 6. avgusta 1956 sprejel
ODLOK
o dajanju poslovnih prostorov v najem
1.	člen
V	okraju Ptuj se dajejo poslovni prostori v najem izključno po predpisih tega odloka.
2.	člen
Za poslovni prostor velja vsak prostor, ki se upo-rablja za poslovanje uradov, zavodov, množičnih organizaeij in podjetij, za izvrševanje obrti in drugih Poklicev ali za skladišča ali ki je za te namene zgrajen ali urejen in ki se ne uporablja pretežno za stanovanjske namene. Za poslovne prostore se ne štejejo Prostori, ki se neposredno uporabljajo za kmetijsko
Proizvodnjo.
Ob sporu, ali se šteje kak, prostor kot poslovni
stanovanjski prostor oziroma ali se sploh šteje kot poslovni prostor, odloči na predlog prizadete stranke za komunalne zadeve pristojni svet občin-skega ljudskega odbora.
3.	člen
Poslovni prostori se dajejo v najem prosto na P^mgi pismene pogodbe, sklenjene med najemoda-la'eem in najemnikom.
V	pogodbi se določijo višina najemnine in drugi najemni pogoji.
Višina najemnine se določi v skladu s tarifo, ki Jo predpiše občinski ljudski odbor. Dokler ta ne do-
loči tarife, se določi višina najemnine po prostem dogovoru med pogodbenimi' strankami.
Ln izvod najemne pogodbe mora najemodajalec predložiti upravnemu organu za stanovanjske zadeve pristojnega občinskega ljudskega odbora najpozneje 8 dni po dnevu, ko ji bila pogodba sklenjena.
Vse najemne pogodbe, ki so bile ustno dogovorjene, preden je začela veljati uredba o dajanjü poslovnih prostorov v najem, se morajo sestaviti v pismeni obliki.
Najemodajalci morajo v 8 dneh sporočiti za stanovanjske zadeve pristojnemu upravnemu organu občinskega ljudskega odbora vsako spremembo najemne pogodbe.
Občinski ljudski odbori morajo voditi preglede o sklenjenih najemnih pogodbah in o njihovih spremembah.
4.	člen
Poslovni prostori se odpovedo in izpraznijo v sporazumu s strankami po pogodbi; če sporazuma ni. se izpraznijo po civilnopravnih predpisih.
Ce ni med najemodajalcem in najemnikom drugače dogovorjeno, velja za poslovne prostore obojestranski trimesečni odpovedni rok.
5.	člen
Po 4. členu uredbe o dajanju poslovnih prostorov v najem se kaznujeta za prekršek najemodajalec in najemnik:
a)	če zaradi gmotne koristi dasta neresnične podatke o višini najemnine,
b)	če ne predložita v določenem roku pristojnemu organu podatkov, ki bi jih bila morala predložiti,
c)	če prikrivata najemno razmerje.
Z denarno kaznijo do 5000 din se kaznujeta za prekršek najemodalalec in najemnik:
a)	če ne skleneta v predpisanem roku pismene pogodbe,
b)	če ne sporočita spremembe glede najemne pogodbe.
S tem odlokom predpisane kazni izreka občinski sodnik za prekrške.
6.	člen
, Svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve OLO Ptuj daje po potrebi navodila za izvajanje tega odloka.
7.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, objavi pa se tudi v »Uradnem vestniku okraja Ptuj«.
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o dajanju poslovnih prostorov v najem na območju okraja Ptuj (Uradni list LRS, št. 10-154/54) in odlok bivšega OLO Ljutomer o dajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni list LRS, št. 23-253/53) na območju.' priključenem k okraju Ptuj.
St. 01/1-6505/1
Ptuj, dne 7. avgusta 1956.
. Predsednik OLO: Jože Tramšek 1. r.
157.
Na podlagi 2. odstavika 15. člena i.n 8. točke 64. člena zakona o okrajnili ljudskih odiborih (Uradni list LRS, št. 19/52) in 2. in 3. člena nredbe o spremembah in dopolnitvah taksne tarife zakona o taksah (Uradni list FLRJ, št. 6/56) je okrajni ljudski odbor Kočevje na 12. skupni seji obeh zborov dne 10. avgusta 1956 sprejel
ODLOK
o občinskih taksah za pot idila o lastništvu in zdravju živine ter za cestna motoma vozila
1.	člen
v Poleg občinskih taks, ki jih predpišejo občinski ljudski odbori, se pobirajo v okraju Kočevje še občinske takse za potrdila o lastništvu in zdravju živine ter za cestna motorna vozila.
2.	člen
Za potrdila o lastništvu in zdravju živine (živinske potne liste) ne glede na to, ali gre živina v
domači promet ali pa v tujino, se plača:
1.	za	velike živali:	'	din
a)	za konje, govedu, mezge, mule in	osle	40
b)	za žrebeta, teleta dn drugo do enega	leta	15
2.	za drobnico:
a)	za prašiče, težke nad 80 kg	30
b)	za prašiče, težke nad 25 do 80 kg	15
c)	za prašiče, težke do 2^kg, za ovce, koze,
jagnjeta, kozličke in drugo	5
3. Za prenos lastninske pravice na kupca se plača ista taksa, kot je predpisana v 1. in 2. točki glede na vrsto živine.
Za podaljšanje veljavnosti potrdila o zdravju živine (živinskega potnega lista) se ne plača taksa.
5/ člen
Za cestna motorna vozila se plača taksa za vzdrže-
vanje javnih cest, ki	znaša	letno:	din
1.	za tovorne avtomobile, od vsake tone nosilnosti	1500
2.	za tovorne avtomobilske in traktorske priklopnike, od	vsake	tone	nosilnosti	400
3.	za avtobuse, od vsakega potniškega sedeža	150
4.	za lahke osebne avtomobile do 50 KS	1000
5.	za težke osebne avtomobile nad 50 KS	2000
6.	za motorna kolesa:
a)	do 125cnis	200
b)	nad 125 do 500 ma	300
c)	nad 500 m3	•	400
7.	za specialna	vozila	2000
8.	za traktorje:
a)	do 30 KS	<	1000
b)	nad 30 KS	1	1500
Taksa po tem členu se ne plača:
1. za motorna vozila, ki jih uporabljajo enote Jugoslovanske ljudske armade in Ljudske milice,
2. za traktorje kmetijskih zadrug in kmetijskih posestev.
4.	člen
Za pobiranje taks po tem odloku velja uredba o sptremembah in dopolnitvah taksne tarife zakona o taksah (Uradni list FLRJ, št. 6/56).
5.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati določbe 3. člena, 2. točke tarifne številke 5 ter tarifna številka 9 odloka o uvedbi občanskih taks okrajnega ljudskega odbora Kočevje, št. I-157/I1 z dne 30. junija 1955 (Uradni list LRS, št. 32/55) in odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o vpeljavi okrajnih taks in prometnega davka okraja Črnomelj (Uradni list LRS, št. 43/54), kolikor se nanašajo na vpeljavo v tem odloku urejenih taks.
6.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS, uporablja pa se glede taks po 3. členu od 1. januarja 1966.
St. 03/1-4435/1
Kočevje, dne 10. avgusta 1956.
Predsednik OLO: Janez Pirnat 1. r.
158.
Na podlagi 5. odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/56) in 57. člena uredbe o investicijskih posojilih (Uradni list FLRJ, št. 31-416/56) je okrajni ljudski odbor Kranj na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 18. septembra 1956 sprejel
ODLOK
o razveljavitvi odloka o uporabi sklada za kreditiranje investicij okraja Kranj in o sklepanju kreditnih pogodb za gospodarske investicije
1.	člen
Odlok o uporabi sklada za kreditiranje investicij okraja Kranj in o sklepanju kreditnih pogodb za gospodarske investicije, katerega je sprejel okrajni ljudski odbor Kranj pod št. 1/1-3314/2-55 z dne 31. V. 1955 in je objavljen v »Uradnem listu LRS«, št. 27-499/55, se razveljavi.
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
St. 03/1-4879/1
Kranj, dne 18. septembra 1936.
Podpredsednik OLO:
Dušan Horjak 1. r.
Izdaja Časopisno založniško podjetje »Uradni Ust LRS« — Direktor In odgovorni urednik: Ivo Lapajne — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča«, vsi v Ljubljani — Naročnina: letno f.CO din — Posanszna številka do 8 strani 10 din vsake nadaljnje 4 strani 5 din več — Uredništvo In uprava: Ljubljana, Erjavčeva Ha. poštni predal 330 — Telefon Direktor tn knjigovodstvo: 20-701, uredništvo tn uprava: 23-579 — Čekovni rečen■ (50-KB-5-Z-309
Lot bi k X111
URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Priloga k 36. kosu z dne 11. oktobra 1956.
St. 36
Izšel je	.
Spitšfli refisier predpisov za leto 1955
Ta periodična in za vsakogar zelo praktična zbirka, ki je doslej izšla v posameznih letnikih z« vse pravne predpise od 1945. leta dalje, prinaša tudi leto 1954 v pregledni obliki :brane vse predpise, ki so bili objavljeni v Uradnem listu FLRJ (z dodatkom »Mednarodne pogodbe in drugi sporazumi«, v Uradnem listu LRS ter druge uradne objave v Gospodarskem vestniku. Odloki ljudskih odborov, ki sx bili objavljeni v Uradnem listu LRS pod lastno numeracijo, s mvedeni še posebej v dodatnem delu zbirke po imenu ljudskega odbora in po predmetu. Zbirka, ki se je izkazal kot zelo koristen pripomoček pri vsakdanjem delu, se dobi pri Uradu ' listu LRS, Ljubljana, Erjavčeva 11 a, poštni predal 336. Cena 395 din.
*	Uprava »Uradnega lista LRS«
Kazgiasi in objave
Sprememba rodbinskega imena
St. lila -3033/2-56- B	62I9Ö
Z odločbo državnega sekretarja za notranje zadeve LRS, št IHa-3035/2 z dne 18. IX. 1956 je bila na podlagi 21. člena zaikona o osebnih imenih dovoljena sprememba priimka Naglas.tu dr. Mar janu, roj. 18. IL 1930 v Ljubljani, bivajočemu v Ljubljani. Rožna ulica 41/11, v priimek »Nagli a s«.
Državni sekretariat za notranje zadeve LRS
Kegistei gospodarskih organizacij
Vpisi
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo)
1330.
Besedilo: Trgovina »Jelka«, Gornji grad.
Poslovni predmet:	Trgovina na
drobno: tekstilno, kratno in pleteno blago, igrače, konfekcija, galanterijsko in bazarsko blago, obutev, usnje, sedlarsko in
jermenansko blago in potrebščine, železnina in kovinski izdelki, kolesa, šivalni stroji in potrebščine, kmetijski stroji in orodje, naftni derivati, maziva, olja in masti, fotografski in optični aparati, instrumenti in potrebščine, športne potrebščine, barve, laki, kemikalije in potrebščine, gradbeni
material, drva in premog, steklo, porcelan in keramika, živila in gospodinjske potrebščine, zelenjava, sadje in izdelki, alkoholne in brezalkoholne pijače v steklenicah, tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine, perutnina, jajca, perje in divjačina, mešano industrijsko blago. prodaja kolekov in vrednostnih papirjev, radijskih aparatov in potrebščin.
Ustanovitelj:	Obč. LÜ Mozirje,
odločba št. 03/1-3147-1 z dne 6. VI. 1956. Trgovina se je konstituirala 30. VI. 1956.
Poslovodja:	Zavolovšek Ivan,
podpisujeta še Žerovnih Andrejka in Hren Slavko.
Celje, 22. septembra 1956.
Rg III 163	3140
1331.
Besedilo: Gostišče »Gostilna na Klancu«, Dravograd (št. 59).
Poslovni predmet: Točenje pijač in postrežba z jedili.
Ustanovitelj:	Obč. LO Dravo-
grad. odločba št. 02/1-445/2 z dne 24. VII. 1954. Gostišče se je konstituiralo 2. XI. 1954.
Poslovodja: Kaiser Zofija, ki podpisuje za gostišče.
Maribor, 19. septembra 1956.
Reg 191/11!	3118
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo:
1332.
Besedilo: Slikarstvo in pleskarstvo, Zagorje.
Vpiše se podpisovailec Faš Jože, predsednik DS
Celje, 13. septembra 1956.
Rg IV 25/3	3105
Važno opozorilo!
PREGLED PREDPISOV
o ekonomskih instrumentih in ukrepih
Pod tem naslovom je izšle knjižica v izdaji Sekretariata Izvršnega sveta LRS za zakonodajo in organizacijo ter v naši • založbi. V zgoščeni in sistematično pregledni obliki prikazuje predpise ki urejajo način ugotavljanja in delitve družbenega dohodka. Ti predpisi so bili doslej raztreseni v raznih družbenih planih, zveznih in republiških zakonih, uredbah, odlokih in posameznih odločbah zveznih in republiških organov. Ljudskim odborom, pa vodstvom in knjigovodstvom podjetij in družbenim organizacijam, ki imajo dnevno opravka s temi predpisi, bo zato brošura zelo koristen pripomoček. V preglednem zaporedju so objavljena med drugim poglavja o instrumentih in ukrepih, ki se nanašajo na gospodarske organizacije, o ugotavljanju C(*lot-Poga dohodka in njegovi delitvi pri gospodarskih organizacijah (materialni in režijski stroški, plače delavcev in uslužbencev, amortizacija), dalje poglavje o stalnih družbenih prispevkih (za socialno zavarovanje, stanovanjski prispevek, proračunski prispevki v breme individualnih plač, prispevek za gozdne sklade, za kadre, za pospeševanje gospodarskih delavnosti, za zbornice, skupnosti, strokovna združenja, kotizacija za zadružne zveze), poglavje o prometnem davku, delitvi dobička, o družbenih sredstvih in njihovi razdelitvi (davki, takse, carine itd.), razdelitev družbenih sredstev (razni skladi) ter ukrepi za ureditev trga vsebinsko bogato vrednost knjižice še posebej opozarjamo Strani 136, cena 200 din.
»Uradni list LRS«. Ljubljana, Erjavčeva 11 a
1353.
Besedilo: Mestne pekarne, Celje. IztBriše se pas lov n a enota »Slaščičarna«, Tomšičev wg 6, zaradi opustitve poslovanja.
Celje, 22. septembra 1956.
Kg 1 100/6	5149
1334.
Besedilo: Samostojni obrat lesna obrt »Smreka«, KZ Gornji grad.
Izbrišejo se: Poznič Marija, knjigovodja ter podpisevalca Remšak Rudolf in Potočnik Ivan ter vpišeta: Tratnik Anton, namestnik direktorja in Rak Neva, knjiiigovodja.
Podpisujeta še: Krznar Jože in Pakova Lk Jože.
Celje, 25. septembra 1956.
Rg III 102/2	3181
1335.
Besedilo: Restavracija »Ojstrica«, Celje.
Izbriše se poslovne enota gostišče Griček v Liscah, zarada opustitve gostišča.
Celje, 28. septembra 1956.
Rg I 55/3	322?
1356.
Besedilo: Brivsko frizerski salon, Sežana.
Izbriše se Pečar Boris, in vpiše Grabli Andrej, novi upravnik. Koper, 7. avgusta 1956.
Reg b III 53/2	3076
1337.
Besedilo: »Šumi«, tovarna bombonov, čokolade in peciva, Ljubljana.
Izbriše se Avsec Svetovid ter vpiše Čopič Miloš, komercialni vodja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja.
Ljubljana, 6. avgusta 1956.
Rg IV 550/28	2993
1538.
Besedilo: Trgovsko podjetje »Napredek«, Domžale.
Izbriše se Verčnik Lovro in vpiše Verbič Vido, ki podpisuje v odsotnosti direktorja in Gol tez Ciril, ki podpisuje v odsotnosti direktorja ali njegovega namestnika ali računovođi e. ,
Vpiše se sprememba sedeža poslovne enote prodajalne »Ihan« na Zaboršt 9.
Ljubljana. 9. avgusta 1956.
Rg II 209/7	3157
1339.
Besedilo: Tovarna gumbov, Kamnik.
Izbriše se Bele Marion ter vpiše Zabavnik Mato. računovodja, novi pooblaščenec za podpisovanje.
R g T 100/12	3160
Besedilo:	Komunalno podjetje
»Komunala«. Kranj.
Izbriše se Krenčan Janka in vpiše Mihalinac Mladen, ki podpisuje, v odsotnosti računovodje.
Rg II 255/3	3164
Besedilo: Grosistično podjetje s špecerijskim blagom »Ekonom«, Ljubljana.
Sedež podjetja odslej: Titova cesta 20.
Izbrišeta se Prešeren Mirko in KirošeHj Manija ter vpišeta Dolinar Milan, direktor in Kunaver Stane, ki podpisuje v odsotnosti direktorja in njegovega namestnika.
Rg II 199/10	3162
Besedilo:	Kartonažna tovarna,
grafična in predelovalna industrija, Ljubljana.
Izbriše s'e Pešl Alfred in vpiše Zupančič Franc, novi direktor.
Rg II 216/8	3156
Besedilo: Splošno gradbeno pod», jetje »ZJ<tar«,jSG£ua.
' tžbn.šeta se Tomc Albin in Kavšek Anica ter vpiše Kosten Vinko, tehnični vodja, podpisuje v odsotnosti direktorja ali računovodje.
Rg I 145/3	3154
Besedilo: Tovarna usnja, Šmartno pri Litiji.	•
Izbriše se Rogelj Lovro in vpišeta: Šef ran Ludvik, šef komerciale, podpisuje v odsotnosti direktorja, ter Pečar Miran, računovodja.
Pri vpisani pooblaščenki za podpisovanje Verščak Silvi se vpiše, da podpisuje odslej, v odsotnosti računovodje.
Rg I 166/5	3158
Ljubljana, 10. avgusta 1956.
1340.
Besedilo: Trgovsko podjetje, Lesce.
Poslovni - -edniet se razširi na nakup in prodajo pohištva. Ljubljana. 13. avgusta 1956
Rg I 10/2	3197
1341.
Besedilo: »Indos«. industrija obdelovalnih strojev, Ljubljana.
Izbriše se Puntar Rado in vpiše Černe Alojz, predsednik DS, ki podpisuje, v odsotnosti direktorja.
Rg II 214/12	3195
Besedilo: Trgovsko podjetje »Izbira«, Ljubljana.
Pri poslovni enoti »Perilo«, Ljubljana, Miklošičeva 12 je besedilo odslej:
Trgovsko podjetje »Izbira« Ljubljana, prodajalna »Izbiira« Ljubljana. Miklošičeva 12.
Rg IV 568/10	3196
Besedilo: Medzadružno lesno industrijsko podjetje, Ribnica na Dolenjskem.
Izbriše se Jecelj Frančiška in vpiše Goršič Stane, novi računovodja.
Rg I 43/5	5195
Ljubljana, 14. avgusta 1956.
1342.
Besedilo: »Marelica«, trgovina s sadjem in zelenjavo. Ljubljana.
Podjetje se je 'konstituiralo 2, Vili. 1955.
Besedilo odslej: Trgovsko podjetje s sadjem in zelenjavo »Marelica«. Ljubljana.
Upravnik: Novak Josip, podpisujejo še: Kregar Marta, knjigovodja, Žakelj Milka, v odsotnosti upravnika in Globočnik Cilka, v odsotnosti knjigovodje.
Vpišeta se poslovni enoti:
Prodajalna Miklošičeva 30. Poslovodja je Novak Jože, in prodajalna v arkadah, Poaigčarjev trg. Poslo-vodjij je Rigler Fani. Poslovni enoti, ki nimata samostojnih pravic, poslujeta po predpisih pravil.
Poslovni enoti je ustanovilo trgovsko podjetje »Kmetijski pridelki«, Ljubljana im sta bili na podla-gi .sklepa delovnega kolektiva izločeni in sta prešli na poslovanje teva podjetja.
Rg I 84/2	3208
Besedilo:	Gradben«) podietie
»Tehnika«. Ljubljana.
Izbriše se Polajnar Alojz in vpiše Garbajs Miroslav, višji gradbeni tehnik, ki podpisuje v odsotnosti direktorja
Rg II 220/10	320?
Ljubljana. 15. avgusta 1956.
1345.
Besedilo:	Mesnica in klavnica,
Cankova.
Podjetje se jo konstituiralo L V. 1956.
Vpiše se, da Hari Jože, poslovodja, podpisuje samostojno.
Maribor. 20. julija 1956.
Reg 146/1	2555
1344.
Besedilo:	ludustrija kovinskih
izdelkov, Maribor.
Vpiše se pooblaščenec za podpi" sova nje Krajtner Ivan, tehnični vodja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja, v mejah danih pooblastil.
, Maribor. 7. avgusta 1956.
Reg 159/1	'	27 »5
1345.
Besedilo: Gostinsko podjetje »Nova Gorica«, Maribor.	„
Izbrišeta se poslovni enoti: ’Sj0] stilna pri Kolodvoru«. Maribor, ška 1. in gostišče »Na Trati«. Mari bor. Ulica heroja Šercerja 58.
Maribor, 6. septembra 195h.
Reg 233/1	^
1346
Besedilo: Trgovsko podjetje »Zar ja«. Slovenj Gradec,	.
Vpiše se podjetje v novi regi» ^ ’
Poslovni predmet:	Trgovina
premogom, gradbenim malena ’ živili, gospodinjskimi potrebsoi
mi semeni. Šibicama, papirjem .j njem, usnjarskimi potrebščina' sedlarskim in jermenskim h|a,V izdelki iz gume in plastičnih , tekstilnim blagom, tekstilno /e. terijo in krznprn. barvami. ‘a !' z3 mikalijami im potrebščinami .. obrt, vrvairskiimi izdelki. <>bt
fotografskimi in sorodnimi aparati, radio aparati, šivalnimi stroji, instrumenti, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami, parfumerij sikim in kozmetičnim materialom, na drob-no.	i
^ Za podjetje podpisujejo: Rezan Slavko, upravnik, Koneču ik Elica, knjigovodja. Andrejc Jože, poslovodja, podpisuje v odsotnosti upravnika ali knjigovodje Ustanovitelj: MLO Sloveni} Gradec. odločba št. 1183/51 z dne 29. Vili. 1951.
V sklopil, podjetja so tele poslovne enote:
Prodajalna »Prehrana«, Slovenj Gradec: jposlovodju Zibeirt Bords;
prodajalna »Kemikalija«, Slovenj Gradec; poslovodja Andrejc Jože;
prodaja.Lna »Galanterija«, Slovenj Gradec;, poslovodja Šisemik Angela;
prodajalna »Tekstil - konfekcija«. Slovenj Gradec; poslovodja Viher Marija;	'
prodajalna »Usnje«, Slovenj Gradec; poslovodja Križaj Jakob, in prodajalna Kurivo«, Slovenj Gradec; poslovodja Urše Jože.
Prodajalne, ki so bile ustanovljene z odločbami OLO Slovenj Gradec in za katere podpisujejo Pooblaščenci podjetja, poslujejo po Predpisih pravil.
Maribor, 11. septembra 1956.
Reg 175/111	3055
1347.
besedilo: Gozdarsko avtopodjetje, Maribor.
'Vpiše se pooblaščenec za podpisovanje Sand Valter, šef komercial-no pravne službe, ki bo sopodpiso-Val, v odsotnosti računovodje Maribor, 12. septembra 19%.
Reg 122/1-4	3126
1348.
Besedilo: Rudnik »Šega«, Makole. Vpiše se Korbar Anton, v. d. di-fektorja. dosedanji direktor Žnidar Viktor se vpiše kot sekretar in namestnik direktorja, ki podpisuje, v odsotnosti direktorja.
. Izbriše se Sakelšok Ivan. poobla-za podpisovanje.
Maribor, 14. septembra 1956.
Reg 23/1	3091
1349.
Besedilo: Šiviljski salon »Komu-n<lK> Prevalje.
Vpiše se sprememba imena poslo-°dje Škrabel Marije, ki se ime-11odslej Pajenk Marija.
Maribor, 18. septembra 19%.
Reg 60/ni	3120
13%.
i-^esedilo:	Elektro Marilmr-oko-
a v Mariboru.
r;,Pr!'>vni predmet odslej: Nakup.
ueljevanje in prodaja električne vj.J?"'!®’ vzdrževanje daljnovotlov s Ke in nizke napetosti, razdelil-
nih transformatorskih postaj in graditev teli naprav; opravljanje in popravila električnih naprav (instalacij), priključkov in strojev na 'račun strank; projektiranje električnih instalacij, daljnovodov, omrežij in transformatorskih postaj.
Maribor, 19. septembra 19%.
Reg 129/1	3419
1351.
Besedilo:	Kmetijsko gospodar-
stvo, Fala.
Vpiše se pooblaščenka za sopod-plsovanje Krivonog Pavla, knjigovodja. ki bo sopodpisovaila, v odsotnosti direktorja ah računovodje. Maribor, 20. septembra 19%.
Reg 192/11	3167
1352.
Besedilo: Mlinsko podjetje, Ptuj. Izbriše se Repnik Otildja in vpiše pooblaščenec za podpisovanje Breznik Ivan, računovodja.
Maribor, 21. septembra 1956.
Reg 64/11	3133
1353.
Besedilo: »Vrtnarstvo«, Maribor. Izbriše se Krajšek Mirko in vpiše pooblaščenec za podpisovanje Budja Henrik, računovodja.
Re g 71/1-5	J 3170
Besedilo:	Elektro, Slovenj Gra-
dec.
Izbriše se Arnold Pavel in vpiše pooblaščenec za podpisovanje ing. Geč Franjo, tehnični vodja, ki podpisuje, v odsotnosti direktorja.
Reg 50/III	3169
Maribor, 22. septembra 1956.
Izbrisi
Okrožna gospodarska sodlšCa razglašajo:
1554.
Besedilo: »Ključavničarstvo«, Loče. v likvidaciji.
Zaradi končane likvidacije.
Rg 36/2	5144
Besedilo: Kolarstvo, Loče, v likvidaciji.
Zaradi končane likvidacije.
Rg 12/2	3143
Celje, 22. septembra 1956.
1555.
Besedilo: Premogokop. Hrastovec-Poljčane.
Zaradi pripojitve k podjetju Rudnik »Šega«, Makole.
Maribor. 14. septembra 1956
Reg 91/II	3092
1356
Besedilo:	Trgovina tehničnega
avtoTTiateriala »Avtotehna«, Slovenj Gradec.
Zaradi pripojitve k podjetju Zadružno trgovsko podjetie na veliko. Dravograd.
Maribor, 24. septembra 1956.
Reg 9/m	3243
KegistG?
finančno samostojnih zavodov
Vpisi
Tajništva ljudskih odborov razglašajo:
1357.
Besedilo:	Mestno gledališče v
Celju.
Naloge zavoda so določene v 6. in
7.	členu pravil.
Ustanovitelj: MLO Celje, odločba št. 1/1-1160/1 z dne 6. XII. 1950.
Zavod zastopa in zanj samostojno podpisuje Gradišnik Fedor, uprbv-nik, listine finančnega pomena so-podpisuje Domjan Jože, računovodja,
' Celje, 7. avgusta 1956.
Št. 4/19%	2725
1358.
Besedilo: »Arboretum« Volčji potok pri fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo univerze v Ljubljani (Volčji 1 potok, p. Radomlje) .
Zavod ureja revijo živega drevja po sodobnih arboretskih načelih; vzgaja, vzdržuje in izpopolnjuje dendrološke zbirke za znanstveno raziskavanje in biološko proučevanje, kakor tudi za propagandne namene in zaradi informacijske službe v vprašanjih pravilnega vrednotenja domačih in tujih drevesnih tipov za utilitarne in estetske namene; varuje in oskrbuje na svojem območju parkovne in naravne znamenitosti, ki so predmet spomeniškega varstva.
Ustanovitelj: Izvršni svet Ljudske skupščine LRS, odločba štev. 760/8-54 z dne 24. V 1955. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen Svet za prosveto in kulturo LRS'. Organa sta 8 članski upravni odbor in predstojnik.
Zavod; zastopajo in zanj podpi-sujejo: dr. Ferdo Kozak, predsednik u. o., prof. ing. Ciril Jeglič, kura,tor kot predstojnik, gospodarski upravnik (podpisuje za kura tor ja kot pomožni odredbodajalec v mejah določb pravil ozir. po sklepu upravnega odbora) Alojz Presiček. Predstojnik — kurator posluje v mejah pravilnika po 16.. 17., 18. in 19. členu.
Kamnik, 3. avgusta 1956.
Št. II-415/1-55	2651
1359.
Besedilo:	Dom Titove mladine,
Ljubljana.
Zavod je dom za težko vzgojljive moš1'e mladoletnike od 12. do 18. leta starosti, ki obiskujejo šolo in ki so vzgojno in moralno ogroženi in sicer težje vzgojljivi. Poleg splošne oskrbe in nege jim nudi zlasti vzgojo. Delovno področje je okra j
Ljubljana. Za zadeve in naloge zavoda je pnstojen OLO Ljubljana, svet za socialno varstvo. Zavod upravljata sedemčlanski upravni odbor in predstojnik
Ustanovitelj: MLÜ Ljubljana odločba št. SV 54Ö6/54-1 z dne 5. I. 1954.	i
Zavod zastopa in zanj podpisuje Penko Eleonora, upravnica, po pravilih zavoda, v računovodskih zadevah sopodpisuje Finžgar Breda, knjigovodja v njeni odsotnosti pa Brcar Marija.
Ljubljana-Moste, 12. marca 1956.
St. «2/1-755/1	2648
1560.
Besedilo: Uprava komunalne dejavnosti. Ravne na Koroškem.
Uprava ima delovno področje na teritoriju bivše mestne občine Ravne na Koroškem in opravlja delavnosti splošnega in javnega pomena za zadostitev sanitarno-hiigionskim nalogam in sicer; izkoriščanje in vzdrževanje vodovoda in vodovodnih naprav, urejevanje dn vzdrževanje pokopališča, urejevanje im vzdrževanje kanalizacije in drugih naprav za odvajanje odpadnih vod in fekalij, vzdrževanje ulic in hodnikov, tigov, mostov, cest in podobno, upravljanje letnega 'kopališča, izkoriščanje gramoznice za lastne potrebe, vzdrževanje cestne razsvetljave, druga komunalna delavnost.
Ustanovitelj: LÜ MO Ravne na Koroškem, odločba št. 122/3-52-V z dne 28. IX. 1952. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen Obč. LO Ravne na Koroškem, svet za komunalne zadeve.
Zavod zastopajo in zanj podpisujejo: Kermek Jožko, upravnik, samostojno, listine finančnega pomena pa skupno s knjigovodjem, Kamnik Ludvikom, uslužbencem ustanove, podpisuje v mejah pooblastil upravnika v njegovi odsotnosti. Fišer Ivanka, knjigovodja, podpisuje vse listine finančnega pomena skupaj s prvim ali drugim podpisnikom. / Ravne na Koroškem. 1?. sept. 1956.
St. 02/1-205/3-56	5109
Spremembe
Tajništva ljudskih odborov razglašajo: 1361.
Besedilo: Zdravstveni dom, Dobrovo.
Besedilo odslej: Zdravstvena postaja Dobrovo.
Dobrovo. 27. avgusta 1956.
St. 01/1-1760/1	2907
Zadružni register
Vpisi
Okrožna gospodarska sodišfa razglašajo: 549.
Besedilo:	Stanovanjska zadruga
z o. j.. »Golovec«. Ljubljana (Ljubljana Moste)...
Zadruga posluje po predpisih plavil.
Ustanovljena je s sklepom ua ustanovnem zboru 25. VI. 1956 (dovoljenje Obč. LO Ljubljana-Moste, št. 02/5-1873/56 z dne 29. VI. 1956).
Upravni odbor sestavlja 2 do 5 članov.
Clami upravnega odboru so: Ra-movž Jože, Godič Rudii, Kržišnik Helena, tudi pooblaščenci za podpisovanje
Za zadrugo podpisujeta dva člana upravnega odbora.
Ljubljana, 30. junija 1956.
Zadr III 507/1	3201
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo:
550.
Besedilo: Zadružna hranilnica in posojilnica v Celju.
Izbrišejo se: Bobov n ik Mišo, Jezernik Baltazar, Hriberšek Franc in Lahovnik Ivuii ter vpišejo novi člani upravnega odbora:
Jeraj Franc, podpredsednik OZZ, Celje, Zvar Ernest, podpredsednik OZZ, Celje, Turnšek Jože, upravnik KZ, Velenje, Steblovnik Edo, uslužbenec Trgovskega podjetja OZZ, Hudnik Stane, direktor hranilnice in posojilnice, Celje, Špeh Jože, uslužbenec. Nova Štifta in Ulčnik Josipa, mala kmetica, Loče.
Vpiše se sprememba pravil v 8 in 19. členu.
Celje, 19. septembra 1956.
Zadr I 41/3	3151
551.
Besedilo:	Kmetijska zadruga z
o. j„ Velenje.
Vpiše se, da se je pri trgovinskih poslovalnicah: št. 1 s sedežem v Velenju 41, št. 2 s sedežem v Velenju 39, št 3 s sedežem v Pesjem, št. 4 v Selu s sedežem v Paki 9, št. 5 s sedežem v Šuleku 23 in št. 6 s sedežem v Šentilju spremenil poslovni predmet ter vpisal nov poslovni predmet, po katerem odslej poslujejo, po predpisih pravil.
Celje, 20. septembra 1956.
Zadr 1 141/7	5152
552.
Besedilo:	Kmetijska zadruga z
o. j.. Planina (Planina pri Sevnici).
Zadruga posluje po potrjenih pravilih.
Upravni odbor sestavlja 7 do 11 članov Za zadrugo podpisujeta po dya-člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča uslužbenec zadruge, ki ga za to pooblasti upravni odbor. Delež znaša 1000 din. Vsak član jamči z desetkratnim zneskom vpisanih deležev.
Člani upravnega odbora so: Zdolšek Ivam. Praprotno. Božič Martin, Planina, Novak Karel. Manga. Sarkih Rudi. Planina, Vovk Ludvik, Planina. Gračner Karel. Praprotno. Leskovšek Ivan. Tajbte.
Za podpisovanje so pooblaščeni: Štefane Peter, upravnik. Lubej Vinko, računovodja in Božič Martin, član u. o.
Izbrišejo se podpisniki:	Ocvirk
Ivan, Šarlah Rudolf, Tiselj Viktor, Šime uk o Drago.
Celje, 21. septembra 1956.
Zadr I 149/7	3153
553.
Besedilo:	Kmetijska zadruga z
o. j^ Gornji grad.
Vpiše se, da se spremeni drugi odstavek 36. člena zadružnih pravili.
izbrišeta še: Završnik Matija im Poznič Franc ter vpišejo novi člani upravnega odbora: Matjaž Jože, kmet, Dol 2, Hren Alfonz, uslužbenec, Gornji grad, Remšak Jože, delavce, Gornji grad, Repemšek Franc, delavec, Dol.
Poslovni predmet trgovmske poslova linice v Gornjem gradu se spremeni in se vpiše- nov poslovni predmet, po katerem odslej posluje po predpisih pravil.
Zadr 1 53/20	3186
Besedilo:	Kmetijska zadruga z
o. j.. Kozje.
Izbrišejo se: Rupret Jože. Sinkovič Miloš, Reberšak Jože, Sinkovič Franc, podpisovalec in vpišejo novi člani upravnega odbora: Adrinek Karel, upravnik KZ, Kozje, Ivanc Jože, posestnik, Buče, Sikošek Jože, posestnikov sin, Senovo in Jančič Jože, posestnik. Ortnice.
Zadr I 3/16'	3188
Besedilo:	Kmetijska zadruga z
o. j., Vojnik.
Izbrišejo se: Adamič Jože. Kovač Ivan, Zerovnik Ivan tudi podpiso-valee, Ravnak Anton, Dokler Franjo, tudi podpisovalec Brglez Jože, Gmajcar Anton in vpišejo novi člani upravnega odbora:
Rebevšek ‘Vinko. Vojnik, FaInoga Terezija, I ven ra, Novak Martin, Arclio, Bezovšek Rafael. Arelin, Kristan Anka, Vojnik, kmetje, Stropnik Franc, nameščenec, Vojnik hrr Hriberšek Edi, posestnikov sin. Tomaž. Za zadrugo podpisujejo še Stropnik Franc, Novak Marti«' in Grilce Leopold, člani u. o.
Zadr I 133/18	5184
. Colje, 25. septembra 1956
554.
Besedilo:	Kmetijska zadruga *
o. j,, Celje.
V sklopu neposredne delavnosti zadruge sta še trgovinski poslovaj' niči v Bubnem in v Šmartnem v R<>z' ni dolini, ki prodajata na drobno živilske in gospodinjske potrebščine, tekstilno, kratko in pleteno blago, konfekcijo, železnino, kovinsko blago, umetni gnoi in sredstva 23 varstvo 'rastlin, nakupujeta in Pr°' da jata kmetijske pridelke.
Celje. 29. septembra 1956.
Zadr I 9-/10
555.
Besedilo:	Kmetijska zadruga
o. j.. Kamno.	„
Izbrišejo se: Gregorčič lv3D.-ginc Marija in Smrekar Lojzka 1
vipišejo novi člauj u pr-av-ne.^ <xl-Lora: Menič Franc, Kamno 12, predsednik. Gabršček Aiiitonija, Kamno št. 23, Ivančič Jože, Karano >1, člana. Za podpisovanje sta pooblaščena: Menič Franc, predsednik, Katar Jožica, knjigovodja.
Koper, 17. aprila 1956
Zad’r a I 44/2	1575
556.
Besedilo:	Kmetijska	zadruga z
o. }., Anhovo.
Izbrišejo se: Bevča'r Jožef, Markič Jožef in Žbogar Dominik in vpišejo novi člani upravnega odbora: Pod-bršček Alojz, Plave, podpredsednik, Pašnar Maks, Anhovo, tajnik, Bev-car Vladimir, Anhovo.
Zad'r a I 71/3	3027
Besedilo:	Kmetijska	zadruga z
°' j.. Prem.
Izbrišejo se: Medved Anton, Seleš Andrej in Vidovič Jože ter vpišejo novi člani upravnega odbora: Vičič Jože, Prem 1, Vičič Tončka, Prem 1, Aemec Anton, Smrje 43. Gašperšič Anton, Prem 47, Perenič Ruža. Prem št 45. Predsednik u. o. je Grahor Rudolf.
Zadr b I 25/3	2981
Besedilo; Kmetijska delovna zadruga z o. j. »1. maj«, Prvačuia.
Izbrišejo se: Furlan Marija, Furlan Anton in Lokotelj Jožef ter vpišejo novi člani upravnega odbora: Gregorič Jožef, podpredsednik, Gregorič Albert, Zorn Cvetko, vsi i-z Prvačine. Za podpisovanje so pooblaščeni: Gregorič Venčeslav, pred-sednik, Zorn Mario in Furlan Anton.
Zadr a 1 91/3	3025
Koper, 20. julija 1956
557.
Besedilo:	Kmetijska zadruga z
°- j*, Pobegi - C eza rji.
Izbrišejo se: Jakomin Valerij. Berivk Vladimir. Bordon Dušan, Kofol Alojzij, Kuret Bruno in vpišejo novi clam upravnega odbora: Valentič y/'Uko, Cezarji 38, Pečarič Narcis, cobegj 59, Vitlali Edvard, Pobegi 93. .a Podpisovanje zadruge so upravičeni; Vatovec Rinald, Cezarji, predsednik. Rolčič Ubald. Pobegi, tajnik, “rajnik- Rinald. Pobegi, blagajnik 111 Valentič Pavij, član u. o.
Zadr b 1 69/3	2974
Res odlilo:	Kmetijska zadruga z
omejenim jamstvom. Renče.
p *zBrišejo: se Cotič Jožko, Vičič rane in Arčon Boris ter u.pravi-cenec za podpisovanje Vičič Jože, osedlan j; predsednik, vpišejo pa 'ovj člani upravnega odbora: Žigon rane, Renče 2S5. predsednik. Mo-etic Ludvik. Renče 270, Lasič Dru-j/Ottn, Renče 61. Kristančič Anton, u er‘Ce 339, Vuk Bruna, Renče 56 ter oravičenoi za podpisovanje: Žigon rane. predsednik. Vičič Jožef, t]Pjfavr'>|k, Žigon Jožef, podpredsed-
„ Zadr a I 63,4	3020
Koper. 21, julija 1956.
558.
Besedilo:	Kmetijska zadruga z
o. j., Orač-Stročju vas.
Izbriše se Vraz Marija in vpiše pooblaščenec za podpisovanje Flac Anica, knjigovodja.
Maribor, 13 septembra 1956.
Zadr 170/1	3100
Razglasi sedišč
Družbeni oklici
1 445/55	6493
Dne 4. decembra 1956 ob 8. trni bo pri tem sodišču v sobi št. 61, dražba nepremičnin, vi. št. 99, k. o. Vače, in sicer v petih skupinah. Cenilni vrednost I. skupine 119.645 dinarjev, It skupine 86.857 din. III. skupine 283.304 diu, IV. skupine 221.740 din, V. skupine s pritiklinami 837.000 din. Naj niž ji pomidek je Vs cenilne vrednosti.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe. je treba priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zd ra žitelja, ki je ravnal v dobri veri. Sicer pa opozarjamo na oklic na uradni <leski sodišča
Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 29. septembra 1936.
Razne objave
Javne licitacije
za izvrševanje gradbenih in grndheno-ohrtniških del
St. 2815/56-Ej/Va	6557
Na podlagi 1. člena zakona o oddajanju in izvajanju gradbenih del ter 3. člena pravilnika o postopku pri javni pismeni licitaciji za oddajo gradbenih del (Uradni list LRiS, št. 17/55) razpisuje Zavrni za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana, javno pismeno licitacijo za oddajo samo gradbenih del stanovanjskega bloka III. in IV. na Privozu (Prale) v Ljubljani. Licitacija bo 31. X. 1956 ob 10. uri na Zavodu za stanovan iško izgradnjo OLO Ljubljana. Kidričeva 7/VTII. nadstropje. Predračunska vsota samo za gradbena dela (brez obrtniških in instalacijskih del) je za blok ITI. 34,000.00c) din (zaokroženo) za blok
IV.	22.000.000 din (zaokroženo). Stanovanjska bloka III, in IV. bosta oddana zaradi lege gradbišča enemu podjetju, zato morajo ponudniki staviti ponudbo za oba bloka. Rok za izvedbo gradbenih del v tem letu je 31. XTI. I‘>56; napraviti je treba temelje, v letu 195? pa vsa dela do vključno JU faze
in kritje strehe do 15. VIL 1957, vsa druga dovršitvena gradbena dela pa morajo napredovati tako, da ne bodo ovirala obrtniških in instalacijskih del in je dokončni dovršiitveni rok za vsa dela 15. XI. 1957. Varščina v znesku 0.2 % predračunske vsote (za oba bloka) je treba predložiti z garancijskim pismom ali na drug primeren način najkasneje do pričetka licitacijske obravnave. Ponudbe morajo biti opremljene v skladu s predpisi pravilnika o postopku pri javni' licitaciji za oddaro gradbenih del (Uradni list LRS, št. 17755). Ponudbe se bodo sprejemale na dan licitacijske obravnave v sredo 51. X. 1956 do 10. ure na Zavodu za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana. Kidričeva 7/VIII. nadstropje. Projektni elaborati in splošni pogoji bodo interesentom na razpolago od 20. X. 1956 dalje vsak delovni dan od •
12.	do 14. ure na Zavodu za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana. Kidričeva 7/VIL nadstropje (nova palača slmpex«).
Investitor:
Zavod za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana
6540
Na podlagi 1. člena zakona o oddajanju in izvajanju gradbenih del ter 5. člena pravilnika o postopku pri 'javni pismeni licitaciji za oddajo gradbenih del (Uradni list LRiS, št. 17/55) razpisuje Zadruga z o. j. za gradnjo stanovanjskih hiš »Zdravje« v Ljubljani javno pismeno licitacijo za oddajo grobih gradbenih del, brez obrtniških, za graditev 20 stanovanjskih vrstnih hišic v 3 blokih na zemljišču med Jamovo, Vrhovnikovo ulico in Grada-ščico v občini 'Vič. Licitacija bo 25. X. 1956 ob 10. uri v poslopju Vodo-gradbenega laboratorija. Hajdrihova 28, pritličje, soha 6. Predračunska vsota za groba gradbena dela brez ometov in vzida v je za eno hišico 959.255 din oziroma 19.185.100 dinarjev za vseh 20 hišic. Rok za izvedbo grobih gradbenih del do kletne plošče je, 15. XII. 1956. dovr-šitev vseh del pa 31. X. 1,957. Varščino v znesku 0.2 % predračunske vsote je treba predložiti z garancijskim pismom najkasneje do začetka licitacijske obravnave. Ponudbe morajo biti opremljene v skladu s predpisi pravilnika o postopku pri iavni licitaciji za oddajo gradbenih del (Uradni list LRS. št. 17/55). Ponudbe se bodo sprejemale na dan licitacijske obravnave v četrtek 25. X. 1956 med 8. in 10. uro v sobi 6 'Vodogradbenega laboratorija. Podatki, elaborati im splošni pogoji bodo interesentom rm razpolago od It. X. 1956 dalje vsak dar. od 12. do 14. ure v sobi 7 Vodograd-benega laboratorija.
Zadruga z o. i. za gradnjo sta n o vinjski h hiš »Zdravje«, Ljubljana
Št. I/4d-2040i/56	6511
Železniško transportno podjetje v Ljubljani razpisuje na podlagi zakona o oddajanju in izvajanju gradbenih del (Uradni list LRb, št. 17 z dne 12. V. 1955) prvo pismeno licitacijo za oddajo vseh gradbenih in obrtniških del za petstano-vanjsko hišo v Divači. Proračunska cena je 13,200.000 din. Rok izvršitve do vključno III. faze je 51. XII. 1956, rok za vsa druga dela z možnostjo vselitve pa do 1. Vil. 1957. Licitacija ho 26. X. 1956 v poslopju železniškega transportnega podjetja ob 10. uri dopoldne v sobi 118. Öo tega dne in ure morajo predložiti ponudniki svoje ponudbe v predpisno zapečatenih kuvertah licitacijski komsiji. Vsak ponudnik mora prinesti s seboj vso dokumentacijo, ki je potrebna pri licitaciji. Varščina je 1% o proračuna objekta. Zato je treba prinesti potrdilo oziroma garanci jsko pismo, izstavljeno od NB. Pogoji in tehnična dokumentacija je ponudnikom na razpolago vsak dan od 11. do 15. ure v poslopju Železniškega transportnega, podjet ja v Ljubljani. Kolodvorska 39. proti' plačilu 5.000 dinarjev.	.	.
Železniško transportno podjetje, Ljubljana
Poziv upnikopt in dolžnikom naj v danem roku priglasijo terjatve oziroma poravnajo svoje obveznosti do podjetij v likvidaciji, sicer se bodo ' dolgovi sodno Iztirjali.
6151
Na podlagi sklepa Obč. LO Gor. Radgona, št. 021-1752,' 1 z dne 4. VIII. 1956 je prešlo v redno likvidacijo 1. VIII. 1956 družbeno gostišče v kolektivnem upravljanju »Pri veselem kmetu«, Apače Pri-glasitveni rok: 30 dni od te objave.
Likvidacijska uprava
6152
Na podlagi sklepa Obč. LO Gor. Radgona, odločba Št. 02/1-1751/1 z dne 4 VIII. 1956 je prešlo v redno likvidacijo 1. Vlil. 1956 družbeno gostišče v kolektivnem upravljanju »Prekmurec«, Apače. Priglasitveni rok: 30 dni od te objave.
Likvidacijska uprava
6153
Na podlagi sklepa Obč. LO Gor. Radgona, odločba št. 02/1-1750/1 z dne 4. VIII. 1956 je prešlo v redno likvidacijo 1. VIII. 1956 družbeno gostišče v kolektivnem upravljanju »Lovski dom«. Lutverci. Priglasitveni rok: 30 dni od te objave.
Likvidacijska uprat’a
Št. 03/1-2075/9	5865
Z odločbo Obč. LO Postojna. Št. 03/2-2075/1 z dne 28. VI. 1956 in pritrditev 01.0 Koper. št. 03/2-5155/1-56 z dne 12. VII. 1956 je »Kras im-pex«, izvozno uvozno podjetje, Her-
pelje-Kozina, prešlo v redino likvidacijo. Priglasitveni rok: 30 dni od te objave
Likvidacijska komisija
Izgubljene listine
preklicujejo
Andric And jelko, Maribor, Koroška 90, osebno izkaznico, reg. št. 33705, ser. št.0029536 (Maribor).6475 Artnak Bogomir, Celje, Polnile35, osebno izkaznico, reg št. 66528, ser. št. 0703033 (Celje).	6391
Bajt Albin, Kamno 35, p. Kobarid, osebno izkaznico, reg. štev. 19930, ser. št/ 0398254 (Tolmin). 6331 Buirbovič Ivica Kogovšek, Celja, osebno izkaznico, reg. št. 8869, ser. št. 0399055.	6594
Bassin Julija, Ljubljana, Poljanska 10, osebno izkaznico, reg. štev. 94870/51, ser. štev. L-0117180 (Ljubljana).	6371
Bertoncelj Dragica, Celje, izkaznico za znižano vožnjo na železnici izdana v Šentjurju, št. 478, spričevalo gimnazije v Šentjurju in zdravstveno izkaznico.	6393
Bevc Neža, Celje, Partizanska, osebno izkaznico, reg. številka 502 (Celje).	6392
Bistan Polda, Ljubljana, Ciril-Metodiova 14, osebno izkaznico, reg, št. 34865/51, serijska štev. F-O057175 (Ljubljana).	6319
Bizjak Andrej» Postojna, Tržaška 10, osebno izkaznico, reg. štev. 14250 (Postojna).	6451
Bucik Ivan, Rožanec 15, p. Črnomelj, osebno izkaznico, reg. št. 9714, ser. št. 0493024 (Črnomelj). 6009 Ceglar Alojzija, Sp- Zireče, p. Zreče. osebno izkaznico, reg. št. 24299, ser. št. 0789159 (Celje).	6395
Ciglar Anton, Kicar 53, p Ptuj, osebno izkaznico, reg. št. 9203. ser. št. 0252016 (Ptuj).	5963
Ciglar Elizabeta, Kicar 53, p. Ptuj, osebno izkaznico, 'reg. št. 9202, ser. št. 0252015 (Ptuj).	5964
C veri in Marija, Celje, osebno izkaznico, reg štev. 7567. ser. štev. 0394854 (Celje).	6396
Čelik Mirko, Bukovo 11, P. Cerkno osebno izkaznico, reg. štev. 19159, ser. št. C-0396277 (Idrija). 6033 Černelič Neža, Piišece 26. osebno izkaznico, reg. št. 32725. ser. štev. 0411035 (Krško)	,6452
Črnko Alojz, Maribor. Jurčičeva 2. osebno izkaznico, reg. štev. 8133 (Maribor).	6475
Cuilajevič Čedom! r, Ljubljana, Dolničar jeva 4, osebno izkaznico, reg. štev. 100761/51 (Ljubljana) in študentsko izkaznico.	M88
Culk Anica, Maribor, Kettejeva 10. osebno izkaznico, reg. št. 15193 (Celje).	6470
Debeljak Manja. Ljubljana. Kri-ževniška 2. osebno izkaznico, reg. št. 31234 (Celje).	&"?2
Diravec Josip, Trimlini 10, p. Lendava, osebno izkaznico, reg. št. 7102, ser. št. C-0229812 (Lendava). 6181 Drofenik Antonija, Maribor, Pi-puševa 4. osebno izkaznico, reg. št. 59213,ser. št.0167087 (Maribor). 6482 Edeibaher Jože,- Partinje 87, P-Juirovski dol, osebno izkaznico, reg. štev. 41469, ser. štev. 0876388 (Maribor ok.).	6485
Egart Anton, Primskovo 52, Kranj, zdravstveno izkaznico, št. 506571.6454 Erman Jožef, Zg. Lipnica 5, p. Kamna gorica, osebno izkaznico, reg. štev. 18893, ser. štev. 0830795 (Kranj).	6333
Eržen Janez, St. Osalica 58, P’ Sovodenj, osebno izkaznico, reg. št. 27826, ser. št. 0206936 (Kranj). 6157 Fabjan Katarina, Črnomelj, 250, osebno izkaznico,* reg. štev. 12956 (Novo mesto).	6132
Ficko Jožef, Salovci 115, osebno izkaznico, reg št. 23370, ser. štev. 0105080 (M. Sobota).	6229
Frankovič Miloš, Celje, Breg, osebno izkaznico, reg. št. 32075. ser. št. 650585 (Celje).	6598
Furlani Lavoslav Peter, Celje, Lijekova, osebno izkaznico, reg. št. 17035, ser. št. 0607140 (Celje). 6397 Gabri jan Alojz, Zg. Cotritu 2, P-Pragersko, predvojaško knjižico, izdano v Račah pri Mariboru. 64:: Golež Ludvik, Šentjurij, osebno izkaznico reg. štev. 36919, ser. štev. 0671429 (Celje).	6399
Gomboc Vinko, Mačkovci 16, osebno izkaznico, 'reg. št 53851, ser. št. 0115860 (M. Sobota) in zdravstveno izkaznico, št. 596477.	6310
Gorše Janez, Ribnica na DoLSlL, osebno izkaznico, reg. št. 70626, ser. št. 0092936 (Ljubljana).	63
Gos tič Ivan, Ljubljana, Tržaška c. 14a, osebno izkaznico, reg štev-8898-50 (Ljubljana).	6441
GovediČ Ivan, Središče ob Dravi 211, osebno izkaznico, ser. štej-0238772 (Ptuj) in knjižico o prf~' vojaški vzgoji.	615
Habjan Magdalena, Ljubija118’ Študentsko naselje, osebno izkaznico, reg. št. 16076. ser. št. 06262 (Postojna).
Haler Dominik, Colje, Cesta 8 grad. osebno izkaznico, reg. ' 13132, ser. št. 0603265 (Celje). fersko knjižico, št. 114 in sindika knjižico, izdano v Celju.
Hari Ludvik, Ljubljana, Aleše' čeva 39. delovno knjižico, ,z<y*,,2 v Ljubljani.	,r'
Hartman Jano, Škofja Loka. - , stni trg 4, izkaznico pravne .’al tete, Univerze v Ljubljani, tzn . 1. 1955.	“Im.
Hladnik Jože. Dol. Logatec ^ osebno izkaznico, regdstr. št. -.gi
Hočevar Ivan, Kompolje 52, no izkaznico, registr. Štev. (Kočevje).	,, „kr,-
Hrešč Katica, Ljubljana, rra |t, panska 1. osebno izkaznico. .re ;-22 14520, ser. št 2274846 (Ludberg)-
XffUöa-r Beter, Sianežiče 25, Šent-vkI nad Ljubljano, dolo'vjio knjii-žioo, šu 14<>fcß/86772 (Ljiuibl juina). 6344 iir^olič Borut, Ljubljuiua, Beethovnova 15, indeke pravne fuikul-te,te, Usni verze v Ljubljani, izdan L 1952.	6345
Jastrobniik Viladimir, Gornji Dolič 25, p. Gornji Dolič, osebno izkaznico, reg. štev. 23439, ser. štev. 0338749 (SL Gradec^	6299
Jelen Bruniko, Boreči 22, Križevci Pn Ljutomeru, osebno izkaznico, reg. štev, 29465, ser. štev. Ul 11175 (Murska Sobota).	6346
Juren Stanko, Biran, Bonifacijeva 12, šofersko knjižico, št. 1038.	6161
Jurhar Branko, Kranj, Kopališka 0, osebno izkaznico, reg. št 2129, ser, št. 0178439 (Kranj).	6444
Jurhar Mariju. Celje, Medlog, osebno izkaznico, reg. št. 2829, ser. št. 0596165 (Celje1.	6440
Jurič Jožef, Medana 5, p. Dobrovo v Brdih, propustnico za mali obmejni promet, št 09202.	6070
Jurič Marija, Medana 5, p. Dobrovo v Brdih, dvolastoiško dovoljenje. št. 1184. _	6071
Kamenšek Štefan, Pobrežje 69, osebno izkaznico, reg. št. 30264, ser. št. 0273574 (Ptuj).	6162
Kek Kristina, Spodnja Draga, Stična, preklic o izgubljeni osebni izkaznici, reg. št. 10183/50. ser št. P-0010493 (Grosuplje), objavljen v Uradnem listu LRS, št. 6 z dne 8. II. 1056.	6347
Kerec Regina, Maribor, Strossma-yerjeva 11, osebno izkaznico, reg. št. 41352, ser št. 0194945 (Maribor okolica)	6476
Kerenčič Romana. Ranca 6. pošta Pesnica pri Mariboru, osebno izkaznico, reg, štev. 24998, ser. štev. 0164617 (Maribor ok.).	6484
Klarer Rudolf, Ljubljana, Mencingerjeva 11, delovno knjižico, št. 302367/58676 (Ljubljana). 6348 Kodre dr. Anton. Ljubljana,'Kam-niškii 34. zdravstveno izkaznico, iz-dano v Ljubljani	6374
Kodrič Monika, Letuš, osebno izkaznico, reg. štev. 43476, ser. štev. "287713 (Ptuj).	6410
Kogeinik Franc, Ravne na Koroškem, Pod gradom 3, osebno izkaz-“leo. reg. št. 12437. ser. št. G-0365147
Gradec).	.6208
. Kores Alojz, Celje, Breg, osebno izkaznico, reg. št. 48512, se'r. štev. 0048854 (Celje).	6408
Kostanijevec Franc, Nova vas 9, pri Markovcih, p. Markovci pri Ptu-zdravstveno izkaznico, št. 810838 'Ptuj).	(,3g5
Kostrenčič Dušan, Maribor, Ein-spulerjeva 40, osebno izkaznico. Teg. štev 28983. ser. štev. 0022142 (Ma-
6469
Košič Anton, Črešnjice, p. Fran-°sebno izkaznico.' reg. štev. ‘L15- ser. št. 0704212 (Celje). 6404 • {'"s torna j Vil jem, Vojnik, osebno konico, reg. štev. 19203, ser štev. 0609495 (Celje).	6403
Kotar Ana, Zagreb, osebno izkaznico, reg. št. 80685/51, ser. štev. F-0102995.	6445
Kovačevič Maše, Ljubljana, Ambrožev trg 7, osebno izkaznico, reg. številka 7944, ser. številka 0489984 (Cazin).	6375
Kovačič Ivan, Ljubljana, Linhartova 38, osebno izkaznico, reg. št. 8917 (Ljutomer).	6323
Kožuh Franc, Ledina 53, p. Sevnica, osebno izkaznico, reg. številka 44190, ser. številka 0388500 (Krško).	6312
Krajnc Franc, Podgorje, osebno izkaznico, reg. štev. 56158, ser. štev. 0693505, šofersko amatersko knjižico, kategorije B, (obe Celje) in prometno ‘knjižico za motor, znamke Guzzi 500 cm3 št. S-5097.	6402
Krajnc Viktorija, Žagar, Celje, Šlandrov trg, osebno izkaznico, reg. številka 14441. ser. številka 0604747 (Celje).	6409
Kralj Angela, Ljubljana, E ip p rova 21, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani.	6324
Krampač Martin, Hotiza 35, pošta Lendava, osebno izkaznico, reg. številka 105347/53, ser. št. F-0479657 (Ljubljana).	6303
Krivograd Ivan, Prevalje 111, osebno izkaznico, reg. št. 4730. ser. št, 0269440 (Sl. Gradec). _ 6537 Križaj Ivana, Reteče 11, Škofja Loka. spričevalo IV. razreda nižje gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano. izdano za leto 1953/54.	6376
Kuhar Alojzij, Visoko 39, p. Šenčur, osebno izkaznico, reg. št. 7695, ser. št. 0!96905 (Kranj).	6458
Kukina Marija, Dolga gora, osebno izkaznico, reg. št. 39440. ser. št. 0679950 (Celje).	6407
Kukovič Jože, Vodice, Slivnica, osebno izkaznico, reg. štev, 14377, ser. št. 0604685 (Celje).	6401
Kumer Franc, Pečovje, p štore, osebno izkaznico, reg. št. 40924, ser. št. 0689062 (Celje).	6406
Kunej Marija, Trbovlje, osebno izkaznico, reg. štev. 11398, ser. štev. 0599551 (Celje).	■	6405
Kunej Murija, Veliki Kamen 46. osebno izkaznico, reg. št 16379, ser. št. 0396689 (Krško).	6364
Kurmanšek Anton, Mala Pirešica, p. Petrovče, osebno izkaznico, reg. številka 20191, ser. številka 0657104 (Celje). ^	6411
Kuzma Kovalenko. Sevnica, Kolodvorska 49, osebno izkaznico, reg. številka 15384. ser. številka 0595694 (Krško).	6336
Leigvart Stanko. Frankolovo, osebno izkaznico, reg. št. 56743. ser. št. 0694088 (Celje).	6413
Lenič Anton. Bezovje. osebno izkaznico, reg. štev. 28670. ser štev. 0686535 in šofersko knjižico, štev. 1078 (obe Celje).	6414
Lesjak Stanislav. Celje, Breg, osebno izkaznico, reg. štev. 63643, ser. št. 0700148 (Celje).	6412
Lorger Jožef. Šmarje pri Jelšah, osebno izkaznico, reg. št. 5522, ser. št. 0660836 (Celje)	6415
Lovrač Marija, Ljubljana, Livarska 7, zdravstveno knjižico (Ljubljana).	6489
Malič Marko, Ljubljana, Masary-kova 19, osebno izkaznico, reg. št. 52035/51 (Ljubljana).	6349
Martinič Angela, Malahorna, pošta Oplotnica, osebno izkaznico reg. številka 61496, ser. številka 0698062 (Celje).	6418
Mastnak Jožef, Bodrež, osebno izkaznico, reg št. 55209, ser. štev. 0692553 (Celje)/	6416
Mustek Marija, Leše 23, p. Pire valje. osebno izkaznico, reg. št. 6843, ser. št. 0271555 (Sl. Gradec). 6315 Medoš Jože, Perudina 15, p. Vinica 'pri Črnomlju, osebno izkaznico, reg. številka 7890, ser, štev 049120 (Črnomelj).	6158
Medvešček Janez, Malo Mraševo 4/27, p. Podbočje, osebno izkaznico, reg,- št. 25866, ser. številka 0404176 (Krško).	6073
Mehle Ana, 'Videm 55, Videm Dobrepolje, osebno izkaznico, ‘reg. št. 6660, ser. št 0005970 (Kočevje). 6377 Menart Franc, ’ Podbrezje 83, pošta Duplje, osebno izkaznico, reg. številka 18200, ser. številka 0219810 (Kranj).	6365
Mihailovič Katarina, Ljubljana, Knezova 17, univerzitetno izkaznico filozofske fakultete, Univerze v Ljubljani, izdano leta 1955.	6325
Miklavčič Leopold, Leščevje 4, delovno knjižico, št. 367328/94936 (Ljubljana).	6446
Mišič Ljudmila, Ljubljana, Pirčeva 4, osebno izkaznico, reg. štev. 4515 (Postojna)	6350
Mumel Marija. Celje, Krožna pot, osebno izkaznico, reg. št. 5257, ser. št 0595986 (Celje),	6417
Mušič Peter, Šempeter pri Gorici 203, osebno izkaznico, reg. štev. 39931 in šofersko knjižico >C« (Go-’riea).	6460
Nedog Terezija, Drvanja 32, pošta Benedikt, osebno izkaznico, reg. št 9428, ser. številka 0066230 (Radgona).	6366
Novšek Josip, Brdo 31, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. številka 85752/52, ser. številka F-0108062 (Ljubljana).	6491
Ocvirk Ana, tovarna nogavic, Polzela, zdlravstveno izkaznico, št. 779514.	6347
Orož Irmina, Rađana vas. p. Zreče, osebno izkaznico, reg. št. 19516, ser. št. 0760876 (Celje).	6419
Pavalec Jožica. Ložane 14. p. Pernica, osebno izkaznico, reg. štev. 55562, ser. številka 0891505 (Maribor okolica)	k 5556
Pavlič Stanislav, Buč 29, Šmartno v Tuhinji. osebno izkaznico, reg. štev. 54928/55, ser. štev. F-0881629 (Ljubljana ok.).	6378
Pečar Vida. Ljubljana, Kodrova 15, osebno izkaznico, reg. št. 26206 C iubljana).	6351
Peče Justina, Prevalje 82, oaebno izkaznico, reg. štev 5808, ser. štev. 0270510 (Sl. Gradec).	6359
Tetko Marija, Dolenjske Toplice 38, osebno iz-kazaieo, reg. številka 102594/53, ser. št. F-04769O4. (Ljubljana) .	6353
Petelinšek Marjeta, Trnovlje 17, Celje, delovno knjižico, št. 32088/55 (Celje).	6421
Peterkovič Ivan, Ljubljana, Vilharjeva 53, invalidsko tramvajsko izkaznico, štev. 15162, tek številka EC2 513.	6304
Pintar Valentin, Radovljica, Cesta svobode 17,'. osebno izkaznico, reg. št. 10456, ser številka 10821159 (Kranj).	6316
Pisanec Alojz, Bezovje, p. Šentjur pri Celju, osebno izkaznico,'reg. št. 57524, ser. št. 0672054.	6423
p!aninc Elizabeta, Ljubljana, Cesta na Brdo XIX, št. 7, osebno izkaznico, reg. št. 109628/54, ser. štev. F-0156938 (Ljubljana).	6326
Planinc Karel, Rožengruut 22, pošta Zg. Ščavnica, osebno izkaznico, reg št. 10955, ser. št. 0067665 (Radgona).	6188
Plevel Saša, Ljubljana, Albanska. 18, osebno izkaznico, reg. številka 113616 (Ljubljana).	6379
Podboj Jakobina, Ljubljana, Vrbovceva 11, osebno izkaznico, reg. št. 8102/50 (Ljubljana).	6354
Podsedenšek Vlado, Mozirje, šofersko knjižico, številka 190 (Šoštanj).	6420
Potočnik Amalija, Gubno, p. Lesično, osebno izkaznico, reg. štev. 62658, ser. št. 0699163 (Celje). 6424 Potočnik Franc, Bresternica 122, p. Kamnica, osebno izkaznico, reg. št. 28082, ser. št. 0173402 (Maribor okolica)	6481
Potovšek Franc, KZ Dolič, pošta Mislinja, osebno izkaznico, reg. št. 27752. ser. številka 0365062 (Slov. Gradec).	.	6189
Primec Milivoj, Sp. Hoče 56, osebno izkaznico, reg. št. 10580, ser. št. 0480112 (Ljubljana).	6467
Pučnik Helica, Videm-Krško, Tovarniška 12. osebno izkaznico, reg. štev. 75721, ser. štev. 0098031 (Ljubljana).	6341
Fukinaj.ster Franc, Teharje, osebno izkaznico, reg št. 8010, ser. št. 0670824 (Celje).	6422
Rečnik Florijan, Razgor, osebno izkaznico, reg. št. 55312, ser. štev. 05.51430 (Celje). .	6426,
Remec Venceslav. Ajševica 51, Nova Gorica, osebno izkaznico, reg. številka 54007. ser. št 0342800 (Ljubljana).	6463
Rezec Ivan, Blatni vrb, osebno izkaznico, reg. št, 8528, ser. številka 068639' (Celje).	6425
Rozman Jože, Grušena 27, p. Zg. Kungota, osebno izkaznico, reg št. 35751, ser. št. 0199450 (Maribor okolica) in vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja Maribor. 6486 Rožeucvet Alojz, Bodrež. osebno izkaznico, reg. štev. 36322, ser. štev. 0667832 (Celje).	6427
Slavinec Angela, Maribor, Vojašniški trg 2, osebno izkaznico, reg. .štev. 33023, ser. štev. 0028955 (Maribor).	6480
Sok Ivan, Maribor, Trg svobode
6,	indeks pravne fakultete, iz-
dan v Ljubljani, v študijskem letu 1952/53.	6478
Sovec Marija, Maribor, Delavska 8, zdravstveno izkaznico, št. 899377 (Maribor).	6483
Stamenkovič Raddvoj, Celje, Mariborska cesta, osebno izkaznico, reg. številka 6260, ser. štev. 3645283 (Zaječar).	6428
Stermecki Antonija, Lok rov ec, p. Celje, osebno izkaznico, reg. štev. 2015. ser. št. 0595349 (Celje). 6429 Stokavec Blaž, Kopriva 39, Dutovlje, 'prepustnico, št. 24520 (Sežana)	6305
Streicher Anton, Celje, Cret 17, indeks tehnične fakultete, Univerze v Ljubljani, izdan 1. 1954.	6355
Sušeč Alfonz, Dravograd 40, šofersko amatersko knjižico, št. 518 (Maribor).	6465
Svetec Štefan, Ljubljana, Savska
7,	zdravstveno izkaznico, številka
095570 in osebno izkaznico, reg. št. 81248/52 (obe Ljubljana).	6356
Šavli Leopold, Ljubljana. Šmar-tinska 21, izkaznico o predvojašiki vzgoji (Ljubljana).	6357
Šegula Marija, Maribor, Tezno, Panonska 3, osebno izkaznico, reg. štev. 14587, ser. št. 0363697 (Slov. Gradec).	6487
Šekoranja Jožef, Bukovžlak, pošta Teharje, osebno izkaznico, reg. številka 41195, ser. številka 0689534 (Celje).	6432
Selih Murija, Žalec, osebno izkaznico, reg. št. 67946, ser št. 0704444 (Celje).	6431
Šifrar Marija, Ljubljana. Kidričeva 3, osebno izkaznico, reg. štev. 6655/51. ser. štev. F-0023965 (Ljubljana).	6327
škof Janez, Dolenja vas 119, pošta Cerknica, osebno izkaznico, reg. številka 1438/50, ser. številka F-0611748 (Postojna).	6328
Sove Maks, Šentjanž 24, p Dravograd, zaključno spričevalo EGŠ Cerkno, -št. 13/20, izdano 10. VIL 1°51.	6464
Šramel Antonija, Mala Pristava, osebno izkaznico, reg. št. 17359, ser. št. 0770459 (Celje).	6430
Stefainčič-Tošikan Erminija, Dekani 204, osebno izkaznico, reg. štev. 4458	6343
Štele Janez, Gmajnica 24, Komenda, delovno kn jižico, reg. št. 100733, ser. št. C-363088 (Ljubljana), 6380 Šteinberger Ciril, Novokračine 41/60. p. Jelšane, osebno izikaznico. Teg. št. 21337 (Postojna).	6494
Švab Konrad, Velenje 3, osebno izkaznico, reg. št. 19722, ser št. F-0445035 (Šoštanj).	5797
Tomažič Ivan, Dobravice 1, Gradac v Belokrajini, vojaško knjižico,
izdano od vojaškega okrožja Lyub-1 j an a-Še n. tvid.	6358
Tratnik Marjan, Nova Suita, osebno izkaznico, reg. štev. 13851, ser. št. 0457142 (Calje).	6435
Urleb Avguštin, Sv. Primož, Šentjur pri Celju, osebno izikaznico, reg. št. 38406, ser. št. 0675916.	6434
Vale! Kristina, Počehova 51, pošta Maribor, osebno izkaznico, reg. številka 28740, ser. številka 0040435 (Maribor).	6468
Velkavrh Anton, Ljubljana, Rožna dolina. Cesta 11/23, osebno izkaznico, reg. št. 1833/50, ser. štev. 0024143 (Ljubljana).	6381
Verdev Alojzija, Velika Pirešica, osebno izkaznico, reg. št. 34140, ser št. 0658650 (Celje).	6455
Vidic Ivana, Gorenja vas, osebno izkaznico, reg. št. 692, ser. številka 0638005 (Celje).	6438
Vodopivec Janez, Šentgotard H. p. T rojane, osebno izkaznico, reg-štev. 20337, ser. številka 0753647 (Trbovlje).	6318
'Vodopivec Milan, Stolovnik 49, p. Brestanica, osebno izkaznico, reg. številka 51572, ser. štev. 0416682 (Trbovlje).	6302
Voršič Martin, Maribor, Heroja Vojka 39, osebno izkaznico, reg. št. 30755, ser. številka 0032904 (Maribor).	6474
Vrbnjak Stanka, Maribor, Cesta XIV. divizije 95, preklic o izgubljeni osebni izkaznici, reg. številka 16651, ser. št. 00013566 (Maribor), objavljen v Uradnem listu LRS, štev. 29, ker se je našla.	6466
Vuherer Albin, Sp. Zreče, osebno izkaznico, reg. št. 24284, ser številka 0786144 (Celje).	6436
Vuherer Helena, Sp. Zreče, osebno izkaznico, reg. št. 24285, ser. št 0786145 (Celje).	'	6437
Zalaznik Manija, Lj,ubijana. Stari trg 21, osebno izkaznico, reg. štev-66366 (Ljubljana)	6306
Založnik Avgust, Padeški vrh. P-Zreče, osebno izkaznico, reg. štev-54118, ser. št. 0691461 (Celje). 64^ Zupušek Jožica, Ljubljana, Ale-ševčeva 42, osebno izkaznico, reg. številka 15366. ser. številka 0815i0O (Kranj).	6307
Zelko Štefan, Ljubljana, Celovška 154. osebno izkaznico, reg. s • 19694, ser. št. G-0244004 (Mursk® Sobota), šofersko vojaško fcujiž14^ izdano od okrožja v Vranjem D . 1956 in vojaško kn jižico, izdano o voraškega okrožju Vranje }* 1956.	6>b
Mvec Daniel, Osek 48, SemP»«’
44962.
6370
osebno izkaznico, reg. štev. ser. št. 0312641	(Gorica).	"ou
Živko Jože.	Zg.	Radvanje,	^
Rit niku 14. osebno iz'kuzutf0-številka 56758. ser. številka 089-;-(Maribor).	*
Žunkovič Jožef, Šentilj 60, PP’
Šentilj v Sl. goricah, osebno jzK
mico, reg. št. 47614,	ser.	št.	6,: L-j
(Maribor ok.).	 ,
tzđala »Uradni Ust LRS« — Direktor In odgovorni «rednik: Ivo Lapalne — Tiska tiskarna »Toneta TomSICa» v
L1u6lian1
AKTIVA	Naziv postavke	V 000 din PASIVA	Naziv postavke	V 000 din
Št. 6059
J.CELE1A-SAD«, CELJE
974/617
A.	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva........................ > . ,	68,065
Izločena sredstva in druga in vest. sredstva 7,839
B.	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva i •••••> ,	163,628
C.	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in drage terjatve....................... 41,789
Druga aktiva ................................. 10,120
Skuipaj . . .	291,441
Zaposlenih je biilo povprečno 140 oseb, odkupljenih je bilo 1511 ton raznega sadja in gozdnih sadežev. Pod jetje je bilo do 24. XI. v pripravil jalni dobi in je
Vodja knjigovodstva: Breznik Ivan Predsed
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev	  65,153
Dolgoročno posojilo za dokončane investicije 2,912 Razni skladi .................................... 8,369
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna	sredstva	.	.	.	183,610
Pasivne časovne razmejitve................... .	1,925
C.	Viri sredstev v obračunu in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti................. 29,472
Skupaj	.	.	.	291,441
do oktobra poslovalo brez odkupnih in sezonskih kreditov, kar je zelo otežkoealo poslovanje. Realizacije je bilo ustvarjene 348,788 din.
u o.: Jagodič Štefan Direktor: Robič Anton
St. 2624/10790______ELEKTRO-CELJE, CELJE, MARIBORSKA 2	974/610
A.	Osnovna in izločen» sredstva
Osnovna sredstva............................. 2.430,857
Investicije v teku............................. 273,532
Izločena sredstva in	druga invest. sredstva 8,179
B.	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva , • ( r « « • • ,	97,138
C.	Sredstva v obračan u in draga aktiva
Kupci in druge terjatve ....................... 122,080
Druga aktiva......................................  761
D.	Finančni uspeh
Razporejeni dobiček	' 52228
Skupaj . ,	. 2.984,775
Podjetje skrbi za redno dobavo električne energije na območju okraja Celje, projektira, gradi in montira visoke in nizko napetostno naprave z« prenos in razdelitev električne energije. Dograjena je bila in dana v pogon nova RTF v Selcah pri Celju v vired-
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev	......	1.763,749
Dolgoročno posojilo za dokončane investicije	667,108
Razni skladi	  8,087
Dolgoročno posojilo za financiranje investicij	170,917
Drugi viri za financiranj e investdciij , . .	102,615
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva > • .	99,667
Pasivne časovne razmejitve	231
C.	Viri sredstev v obračuna in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti................. 108,052
Druga pasiva ..................'.............. 12,121
D.	Finančni nspeh Dobiček . « . .
Skupaj . .
52,228
2.984,775
nesti nad 700 mili jonov din. 25.538 odjemalcem je bilo dobavljenih 72.180.585 kWh, 80% več kot leta 1954. Celotni dohodek je znašal 637,744.259 din. Zaposlene so bile 403 osebe.
Vodja knjigovodstva: Lavrenčič St. Predsednik a. o.: Artel j Franc Direktor: Rajh Srečko
Št. 186/1-1956	DRŽAVNO KMETIJSKO POSESTVO »ŽOVNEK«, BRASLOVČE	974/644
A.	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva...................... • •	60,416
Investicije v teku.................. . . .	18,577
Izločena sredstva in druga invest. sredstva 447
B.	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva	13,437
C.	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terja Ive ........	7,791
Druga aktiva ...... t >,«>• •	326
D.	Finančni nspeh	- ‘
Razporejeni dobiček ,>>»»«»»»»	4,275
Skupaj . . .	105275
Posestvo razpolaga z 270 ha obdelovalne zemlje. Povprečno je bilo 90 krav. Pridelek hmelja se je povečal za 34%. let« 1954 je bila zgrajena nova sadna plantaža. Celotni pridelek sadja na rodni površini 55 ha je znašal (33 ton. ves dohodek podjetja Pa se
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev................. 37,686
Dolgoročno posodilo za dokončane	investicije	20,970
Razni skladi............................. 2,627
Dolgoročno posojilo za financiran je	investicij	13,852
Drugi viri za finainoiraoije investicij . . .	6,485
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredlit za obratna sredstva , . .	14,520
Pasivne časovne razmejitve................. 114
C. Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti . « » ■ •	5,897
Druga pasiva ...................... 1,849
D.	Finančni nspeh
Dobiček .......................... 4273
Skupaj . . .	105,273
je povečal za 44 %. Posestvo bi potrebovalo še nekako 70 milijonov din za popolno izkoriščanje vrednosti plodne zemlje. Zemljišča so v 12 katastrskih občinah, zato je nujno potrebna arondacija posestva.
AKTIVA____________Naziv ;tavke___________V 000 din PASIVA	Naziv postavke	V 000 din
Št. 1517_______ TOVARiNA LESNE GALANTERIJE, RIMSKE TOPLICE	974/615
A.	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva ......................... > >	23,961
Investicije v teiku................................ 111
Izločena sredstva in druga invest. sredstva 9,739
B.	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva	49,647
C.	Sredstva v obračnnu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve...........................  418
Droga aktiva....................................  2,100
D.	Finančni uspeh
Razporejena dobiček , .	,	26*588
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev.................. 25,961
Razni skladi............................. 10,435
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna	sredstva	.	,	.	36,968
Pasivne časovne razmejitve	.......	71
C.	Viri sredstev v obračunu in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti.......... 1,836
Druga pasiva ................................  12;707
D.	Finančni uspeh
Dobiček ...................................... 26,288
Skupaj , . ,	,112264	Skupaj . . .	112,264
Realizapija je znašala 124,346.306 din, od tega je šlo v izvoz 95,6 %.
'Vodja knjigovodstva: Brecelj Anica Predsednik uo.: Imperl Zlatko Direktor: Ponebšek Ivan
St. 898_____________________TOVARNA EMAJLIRANE POSODE, CELJE	974/589
A Osnovna in izločena sredstva	-	A. Viri osnovnih in izločenih sredstev
Osnovna sredstva	i.144,724
Investicije v teku................................ 77,900
Izločena sredstva in druga invest. sredstva 384,126
B.	Obratna sredstva	______
Celotna obratna sredstva	. 1.104,-889
C.	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve . . . , , . , .	379,839
Druga aktiva.................... 2Ü2T721
D.	Finančni uspeh
Razporejeni dobiček	1.413,146
Skup®} . . . 4.707,345
Podjetje, ustanovljeno 1894, je zaposlilo povprečno 1714 oseb, od tega 742 žensk. Je med, največjimi podjetji kovinske industrije v LRS Na novo izdeluje štirioglate kopalne kadi, brzokuhalnike »Economc, stenske umivalnike, jeklenke za butan in dr. Tovarna .je izvažala že pred vojno, danes pa izvaža naravnost v 26 držav. Izdelanih je bilo 9077 ton izdelkov, prodanih .pa 9130 ton. Proizvodni plan je bil izpolnjen
Vodja knjigovodstva: Pilih Viktor
Sklad osnovnih sredstev	  1.144,724
Razni skladij .	  409,205
Dolgoročno posojilo za financiranje investicij 11,082 Drugi viri za financiranje investicij .	.	66,818
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva . , .	126,950
Sklad obratnih sredstev ....................... 1.036,350
Pasivne časovne razmejitve........................ 78,162
C.	Viri sredstev v obračunn in druga pasiva
Dobavitelji in druge 'obveznosti .....	148,148
Druga' pasiva	  272,760
Đ. Finančni uspeh
Dobiček ........................................1.413,146
Skupaj .	. . 4.707,345
po količini s 120 %, po vrednosti s 107 %, izvozni plan pa po vrednosti s 63 %. po količini s 73,5 %. Dovoz na domača tržišča se je povečal za 12 %. Primanjkovalo je surovin, predvsem pločevine iz uvoza, sicer bi bil uspeh še večji. Prepotrebna obnova tovarne je bila zaradi omejitve v investicijski izgraditvi pre-ložeua na poznejši čas.
Direktor: Veber Vladimir
Predsednik u. o.: Za.pušek Jože
Št. H/St-5152
KOLONIALE — ŽIVILA, CELJE
974/637
A Osnovna in izločena sredstva		A. Viri osnovnih in izločenih sredstev	
Osnovna sredstva .			 • • • Investicije v teku 			 Izločena sredstva in druga invest. sredstva	14,161 116 12,990	Sklad osnovnih sredstev	 Razni skladi		 Drugi viri za financiranje investicij . . .	14,t61 18,379 116
B Obratna sredstva	.	B. Viri obratnih sredstev	
Celotna obratna sredstva		106,494	Bauka — kredit za oibratna sredstva . . .	149,175
C. Sredstva v obračunn in druga aktiva		C Viri sredstev v obračunu in druga pasiva	
Kupci in druge terjatve . 		 Druga aktiva	60,665 6A45	Dobavi tej jj in druge obveznosti	 Druga pasiva 		13,351 5,289
D. Finančni uspeh		D. Finančni uspeh	
Razporejeni dobiček	1,285	Dobiček 				1285
Skupaj . . .	201,756	Skupaj . . .	201.756
Plan realizacije je bil dosežen s 113,5%. Zaposle- podjetje bavilo tudi z uvozom kolonialnega blaga, nih je bilo 76 oseb. Poleg grosistične delavnosti se je
AKTIVA____________Naiiv postavke__________V 00U din PASIVA	Naziv postavke	V UOO din
St. II-l-sl. 1-2/56	»AVTOOBNOVA«, CELJE, MEDLOG
A.	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva .................... • • « •	53,012
Investicije v- tetku......................... ■	2,905
Izločena sredstva in diroga	tnvest.	sredstva	3,886
B.	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva	11,687
C.	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve......................... 27,704
D.	Finančni uspeh
Razporejeni dobiček .	11,413
Skupaj	.	,	H0*607
Proizvodni plan je bil izpoln jen s 102 %. Novo zgrajeni in delno adaptirani prostori so mnogo pripomogli 'k večji učinkovitosti dela. Precej je bil obnovljen strojni park. sredstev pa ni za nabavo po-
Vodja knjigovodstva: Florjan Vera
974/622
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev....................... 12,564
Dolgoročno posojilo za dokončane investicije	39A06
Razni sklada............................. .	.	4,011
Drugi viri za financiranje investicij	.	.	,	4,047
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredih za obratna sredstva	.	.	,	17,930
C.	Viri sredstev v obračunu in druga pasiva
Dobavitelji in diruge obveznosti.............. 12,934
Druga pasiva ................................• i 8^402
D.	Finančni uspeh
Dobiček	11,413
Skupaj . .	.	110,607
trebnih strojev iz uvoza. Vajenski kader se je dvignil od 21 na 32 oseb, izpopoln jevalo se je tudi pomočniško osebje. Podjetje je zgradilo tudi lasten električni transformator. Poslovanje je bilo uspešno.
Direktor: Klemenc Stane
Predsednik u. o.: Lednik ‘Jože
Rl/IP-9267.
TEKSTILNA TOVARNA, PREBOLD
974/554
A. Osnovnr in izločena sredslva
Investicije v teku	 Izločena sredstva in druga invest. sredstva	574,865 14,676 116,484
B Obratna sredstva Celotna obratna sredstva	620,481
C. Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve		173,284 16,090
D. Finančni uspeh	628,197
Skupaj . . .	1.944,077
Podjetje izdeluje surove, beljene, barvane in tiskane bombažne tkanine Proizvodn ji plan _ je bil izvršen s % %, pri 'povprečni delovni sili 705 oseb. ~2% prodaje je šlo v izvoz, v glavnem v dežele BTiž-
Vodja knjigovodstva: Pečovnik Ivan Predsed
A. Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev.................... # .	374,865
Razni skladi..................................  105,771
Drugi viri za finamoinauije	investicij , , ,	14,676
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kreddt za obratna sredstva . , .	609,480
Pasivne časovne razmejitve....................... 2,974
C.	Viri sredstev v obračunu in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti.................188,915
Druga nasiva ..................................  19,199
D.	Finančni peh
Dobiček . . . ... ....... .	628,197
Skupaj . . . 1.944,077
njega vzhoda. Dokončana je bila montaža nove foto-eiektrične pantogravure. galvanizacije in razpenjal-nika. Primanjkovalo je obratnega kredita.
u. o.: Žagar Iva® Direktor: Kotnik Arrfon
Št. 146/56-1
»SAVINJA«, LESNA INDUSTRIJA. CELJE
974/593
A.	Osnovna in iztočeni sredstva
Osnovna sredstva......................
Investicije v teku............................
Izločena sredstva in druga invest. sredstva
B.	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva ..•»••••
Sredstva v obračunu in druga aktiva
£wpci in druge terjatve.....................
^^Pga aktiva................«»••*•
O. Finančni nspeb Razporejeni dobiček . , ...................... 76,616
Skupaj . .	757,565
199,014
8,1110
47,504
238,720
150,075
A.	Viri jsnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev	198,215
Razni skladi . . ....................... 45,580
Drugi vid	za	financiranje	investicij .	,	.	8,899
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva . , .	348,535
Pasivne časovne	razmejitve	.......	883
C.	Viri sredstev v obračunu in druga pasiva
Dobavitelji in druge obv< zik.siI	.....	59,467
Druga pasiva ...	  19,370
D.	Finančni uspeh
Dobiček	,	.	..........	.	.	76,616
Skupaj .	.	.	757,565
Podjetje ima obrate: Sp Hudinja — žaga, zabo-larna. sodama, galanterija in lesna volna, obrat Kers-n,kova j® Teharje — izdelava pohištva, obrat Tapet-
ništvo in poslovalnice v Celju in Zagrebu. Proizvodni plan je bil dosežen s 104.3 %, plan realizacije 105.7 %. Zaposlenih je bilo povprečno 646 oseb.
Stran Bi — 128	URADNI LIS'1	št. 36 —	11. X. 1956
AKTIVA	Naziv postavke	V 000 din	PASIVA	Naziv postavke	V 000 din
Št. 3757	STEKLARNA »BORIS KIORIC, ROGAŠKA SLATINA	974/616
A.	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva........................... a	•	306,501
Investicije v teku...................... a • .	20,586
Izločena sredstva in druga	in vest	sredstva	46,584
B.	Obratna sredstva	_______
Celotna obratna sredstva	,	■	«'»	»	a	a	.	53,166
C.	Sredstva v obračuna in druga aktiva
Kupci in druge terjatve......................... 45,267
Druga aktiva	6,858
D.	Finančni nspeh • • ,..
Razporejeni dobilček	.	a	a	a	a	a	a	a	a	.	235,157
Skupaj	.	,	.	714,119
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstva
Sklad osnovnri'h sr. tev	  500,53!
Dolgoročno posojilo za dokončane	investicije	5,970
Razni skladi...................................   42,666
Drugi viri za financiranje investicij , , .	20,586
B.	Viri obratnih sredstev
Bauka — kredit za Obratna sredstva . > ,	60,008
Pasivne časovne razmejitve................. 990
C.	Viri sredstev v obračunu in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti........... 19,083
Druga pasiva . . . t , , ..................... 29,128
D.	Finančni uspeh
Dobiček .......................................  235,157
Skupaj	.	.	.	714,119
Proizvodni plan je bil v primeri z letom 1954 dosežen po vrednosti s 116,5 %. od tega v izvozu s 66 %. Bruto dohodek je znašal 561,574.000 din. Vred-
Vodja kn jigovodsva: Rojnik Aleksander Predsednik
nost osnovnih sredstev se je povečala za 11,894.000 din, in sicer v celoti iz lastnih finančnih sredstev.
u. o.: Bernaus Franc Direktor: Ing. Djinovski Vojislav
TOVARNA VOLNENIH ODEJ, ŠKOFJA VAS PRI CELJU	'	974/57
A.	Osnovna in izločena sredstva	(v cel «neskib)
Osnovna sredstva	...	46,767.694
Izločena sredstva in druga invest. sreds 13,554.230
B.	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva .•••<•	46,668.539
C.	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve........................ 17,446.051
Druga aktiva .................................. 5,692.378
D.	Finančni uspeh
Razporejeni dobiček ........	12,975.218
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev ......
Razni skladi...................... . . .
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva .
Sklad obratnih sredstev.................
Pasivne časovne razmejitve..............
(v cel. zneskih)
46,767.694
14.462.855
9,606.000
30,190.000
479.937
C.	Viri sredstev v obračunu in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti , . ,	26,622.406
D.	Finančni uspeh
Dobiček ................................. 12,975.218
Skupaj	141,104.110
Zaposlenih je bilo 100 oseb. Plan je bil presežen za 108,85 %. Vrednost proizvodnje po lastni ceni je znašala-127,055.786 din, vrednost nabavljenih osnovnih
Skupaj	141,104.110
sredstev pa 2:285.245 din. Močno je bilo povpraševanje po odejah, zato ni bilo zalog preko normale. Reklamacij glede kvalitete ni bilo.
Vodja knjigovodstva: Srnovršnik Rezika Predsednik u o.: Griilec Miroslav Direktor: Belak Janko
St. III-554/1-56 SPLOŠNO KMETIJSKO GOSPODARSTVO, NOVA GORICA-AJŠEVICA	974/634
A Osnovna in izločena sredstva	cel- «»«»kihi
Osnovna sredstva...............................  84,100.455
Investicije v teku .........	632.132
Izločena sredstva in druga Lnvest. sr	743.637
B Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva ,'<•>•»	27,721.805
C.	Sredstva v obračunn in druga aktiva
Kupci in druge terjatve.......................... 2.169.077
Druga aktiva , .................................. 2,191.635
Skupaj	117,558.741
Promet je znašal 53,109.215 din, blizu 91,700.000 din več kot v letu 1954, Proizvodni stroš.ki so bili precej visoki in jih bo treba znižati. Nujno bo treba obnoviti sadovnjake in vinograde ter mehanizacijo
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev (» «el cne»kibl
Sklad osnovnih sredstev ,	59,588.551
Razni skladi	..................... 743.637
Dolgoročno posojilo za financiranje invest'	25,011.312
Drugi viri za finanoirau.ie	investicij	.	152.724
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva .	30,349.000
Sklad obnaitrnih sredstev.............. 400.000
C.	Viri sredstev v obračunu in druga pasiva
Doba vi telii in druge obveznosti ...	354.603
Druga pasiva ..................................... 978.914
Skupaj	117.558.741
podjetja. Stroji so zastareli, primanjkuje predvsem vinogradniških traktorjev. Ker lastnih sredstev ni. bo treba najeti dolgoročne investicijske kredite.
St. 36 — 11. X. 1956	URADNI LISI	Stran Bi — 129
AKTIVA	Naziv	postavke	V 000 din	PASIVA	Naziv postavke	V 000 din
St. 6886	TEKSTILNA TOVARNA, AJDOVŠČINA	974/651
A. Osnovna in izločena sredstva
Investicije v teku	 Izločena sredstva in druga invest. sredstva	10,125 34,505
B. Obratna sredstva	
	130,935
C. Sredstva v obračunu in druga aktiva	
Kupci in druge terjatve		115,751 ■ 1,611
D. Finančni uspeh	136,481
Skupaj . ■ .	656,336
Podjetje je v letu 1955 izpolnilo proizvodni plan po količini po t. m. 97,'6 % po m2 96,9 %. po volkih 92,3 %, po vrednosti lastne cene pa 8J %• Primanjkovalo je surovin in električne energije. Podjetje ima
Vodja knjigovodstva: Lobnik Ivan
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev........................ 135,843
Dolgoročno posojilo	za dokončane investicije 71,085
Razni sklada............................  .	,	36,112
Drugi viri za financiranje investicij	,	,	.	9,975
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva	.	,	.	150,432
Pasivne časovne razmejitve...................1	4,461
C.	Viri sredstev v obračunu in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti . .	,	,	.	9,010
Druga pasiva ..	, .	82,937
D.	Finančni uspeh
Dobiček	136,481
Skupaj	.	.	.	636,336
tkalnico, oplomenilnieo, barvarno in pogonske obrate. Zaključene so bile investicije za barvarno, začelo se je s proizvodnjo pisanih tkanin.
Direktor: Kamenček Pavle
Predsednik n. o.: Tomažič Rudi
St. 278/1-139/56	GOZDNO GOSPODARSTVO, MOST NA SOCI	974/647
A.	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva.............................. 292,199
Izločena sredstva in druga invest. sredstva 35,366
B.	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva ,«•<•••.	9,778
C.	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci	in druge	terjatve.................... .	118,756
Druga	aktiva Z	•	81,557
D.	Finančni uspeh
Razporejeni dobiček	.<«><•>•••	29,651
Skupaj	.	.	.	567,287
Gospodarstvo ima v svojem sestavu Gozdno upravo v Idriji, v Bovcu in na Soči. Vzgaja, neguje in eksploatira gozdove SLP, opravlja gradnje v gozdarstvu ter odkupuje gozdne Sortimente iz zasebnih
Vodja knjigovodstva: Božič Evgen Predsednik n.
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev , ,	. . , , , ,	292,199
Razni skladi........................... » •	30,706
Drugi viri za financiranje investicij , , .	773
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva , > ,	40,000
C.	Viri sredstev v obračunu in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti............. 150,978
Druga pasiva	(	.	22,980
D. Finančni uspeh
Dobiček	29,651
Skupaj .	.	.	567,287
gozdov za prodajo. Skupna letna realizacija je znašala 446,309.106 din, povprečno stanje delavcev in nameščencev pa je bilo 740.	,
o.: Rovšček Mirko Direktor: Ing Klanjšček'Viktor
St. 05/Fu-6S3/2	SOÖRE ELEKTRARNE, NOVA GORICA
974/652
A.	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva.............................. > > 7.075,585
Investicije v teku . ........................... .	118,749
Izločena sredstva in druga invest sredstva 3,597
B.	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva ,.•»•••.	8,522
C.	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in drage terjatve..................... •	4,549
Druga aktiva	45,104
D.	Finančni uspeh
Razporejeni dobiček .<«»«•••••	29,550
Skupaj . . . 7.285,656
V sklopu podjetja so hidroelektrarne Doblar. Plave, Hubelj, Plnžua, Log. Podmelec, Možnica in Gradišče. Proizvedenih je bilo 246,788.178 kWh električne energije, 711.859 kWh za lastno porabo, drugo je šlo v prodajo. Proizvodni plan je bil presežen za
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev , ....................7.075,585
Razni skladi..................................... 3,636
Drugi viri zn financiranje investicij . , , 118,749
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva » , .	8,000
Pasivne časovne razmejitve	348
C.	Viri sredstev v obračunu in drugo msiva
Dobavitelji in druge obveznosti................. 12,707
Druga pasiva	37.081
D.	Finančni uspeh
Dobiček ................... < ■ < t ■ » . .	29,550
Skupaj . . . 7.285.656
20%. Investicijska popravila za vse panoge so znašala 52,490.820 din, dokončane investicije in nabave pa 58.665.231 din. Prodajna cena energije je znašala 485,160.836 din, skupna realizacija pa 522,896.737 din.
AKTIVA	Naziv postavke	V 000 din	PASIVA	Naziv postavke	V 000 din
		
St. III 549/5-56	tTSPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »GORICA.-, NOVA GOIUCa\	974/643
A.	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva............................ . .	146,08?
Investicije v telku............................ 10,226
Izločena sredstva in druga in vest, sredstva 49,968
B.	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva ,••••«•	121,100
C Sredstva v obračunu in druga aktiva
Knpci in druge terjatve...................... 63,290
Druga aktiva	34,108
D.	Finančni uspeh
Razporejena dobiček	t t » •	124,023
Skupaj . , ,	548,802
A. Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovM/iih sredstev ........	140,76?
Dolgoročno posojilo za dokončane investicije	4,855
Razni skladi.................................. ,	49,846
Drugi viru za financiranje iuvestioij , , ,	10,751
Ji. Viri obratnih sredstev skupaj Banka — kredit za obratna sredstva . > .	65,669
Pasivne časovne razmejitve........................ 8;537
C.	Viri sredstev v obračunu in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti..................108,276
Druga pasiva ....	  38,098
D.	Finančni uspeh
Dobiček .................... 124,023
Skupaj . . .	548,802
Proizvodni plan je računal z 1.000,000.000, bruto produkta in 250.000.000, dohodka. "Realizacija je znašala 85	Pod j e t j e j e gradilo v območju okrajev
GoricaT~Koper in Kranj. Prevzelo je na podlagi lici-
tacij dela v znesku JTOjOij.OOP rim, z 28 % znižanjem cen pa je živo zarezala v monopol nekaterih ipodijetij ter prispevalo k prihranku investicijskih sredstev.
Vodja knjigovodstva: Lojk Franjo Predsednik u. o.: Stepančič Franjo Direktor: Okroglič Avgust
St. 967/56
1 GORIŠKE OPEKARNE, VOLČJA DRAGA \
974/636
A.	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva..............‘.............. 183,001
Izločena sredstva in druga	invest. sredstva	37,491
B Obratna sredstva
Celotna obratna	sredstva	........	24,653
C.	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge	terjatve	8,209
D.	Finančni uspeh
Dobiček ......................................  149,123
Skupaj . . .	402,477
Podjetje ima štiri obrate. Povprečno zaposluje 260 oseb. Proizvodni plan je izpolnilo pri skupini zidak s 121 %, pri strešnikih s 66 %, kar je pripisati sodobni graditvi, ki vedno bolj izpodriva strešnike
Vodja knjigovodstva: Nemec Zdravko
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev............... 183,001
Razni skladi ................................   38,165
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva . . .	8,510
C.	Viri sredstev v obračunu in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti........ 23d>78
D.	Finančni uspeh
Razporejeni dobiček ..........	149,125
Skupaj	.	.	.	402,477
v korist betonskim ploščam, .predvsem v inozemstvu. Podjetje je namreč prodalo 52 % svojih izdelkov v inozemstvo (Italija, Trst) in T9 % na domači trg.
Direktor: Nemec Ladislav
Predsednik u. o.: Savnik Oskar
St. 4/74
AVfTOPRLV<«, TOLMIN
974/630
A.	Osnovna in izločena sredstva	b cel. zneskih)
Osnovna sredstva	......	54,158.606
Investicije v teku ................,• • •	1,292.276
Izločena sredstva in druga invest. sredstva 7,447.864
B.	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva	......	22,151.932
C.	Sredstva v obračuna in druga aktiva
Kupci in druge terjatve	......	15,136.698
D.	Finančni uspeh
Razporejeni dobdlček . .	« . • « r •	13,136.698
Skupaj .	113,990.004
Podjetje se bavi s tovornim prometom doma in v inozemstvu (Italija), opravl ja vsa generalna in srednja popravila ter preprodaja naftne derivate. Z realizacijo 149.116.852 din je podjetje preseglo proizvodni
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev <* «d- meških)
Sklad osnovnih sredstev ....................... 54,158.606
Razni skladi.............................. 13,076.597
Drugi viri za financiranje investicij .	1,292.276
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna	»redstva	.	19,616.000
C.	Viri sredstev .r obračunu in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti . .	.	9,525.318
Druga pasiva ............................. .	3,184.509
D.	Finančni uspeh
Dobiček . . . . . . ...................... 13,136.698
Skupaj	113,990.004
finančni plan za 40 %, medtem ko je znižalo celotne stroške za 2 %. Obnovila so se prevozna sredstva, primanjkovalo pa je upravnih prostorov in garaž, kar bo treba v bodoče preskrbeti.
AKTIVA	Naziv postavke	V 000 din	PASIVA	Naziv postavke	V 000 din
		»ELEKTRO«, KOČEVJE		974/619
A. Osnovna in izločena sredstva
Investicije v teku . . . . Izločena sredstva in druga	invest. sredstva	322,773 72,125 5,993
B. Obratna sredstva		
Celotna obratna sredstva .		19,120
C. Sredstva v obračunu	in druga aktiva	
Kupci in druge terjatve . Druga aktiva 			• •••••*	52,469 1,453
D. Finančni uspeh		16,364
Skuipaj . . .	-170,276
Število odjemalcev se je povečalo od 6699 na 7238, potrošili so 5,176.612 kWh v znesku 66,767.746 din. Na začetku leta je bilo zaposlenih 65 delavcev in usluž-
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad	osnovnih sredstev .............. ,	.	,	323,850
Razni skladi..................................... 5,992
Dolgoročno posojilo za financiranje investicij 22,100 Drugi	viri za finaincaranije investicij	...	48,948
B.	Viri obratnih sredstev
Banka	— kredit za obratna sredstva	.	,	,	9,780
Pasivne časovne razmejitve.......................... 39
C.	Viri sredstev v obračunu in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti................. 38,289
Druga pasiva ................................... 4,914.
D.	Finančni uspeh
Dobiček ........................................ 16,364
Skupaj	,	,	.	470,276
bencev ter 3 vajenci, na koncu leta pa 71 oseb in 13 vajencev.
Vodja knjigovodstva: Miklič Lojze Predsednik u. o.: Vesel Janko Direktor: Gril Drago St. 251/4____________________^ GRADBENO PODJETJE 1 ."MAL KOPER \______________________________________ 974/570
A.	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva........................ 43,350
Izločena sredstva in	druga	invest.	sredstva	4,082
B.	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva , ■ • > • • • .	47,738
C.	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve ........................ 31,600
Druga aktnpa.................. • ............. 483
D.	Finančni uspeh
Razporejeni dobiček	25,076
Skupaj	.	.	.	152,329
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovmrib sredstev ,	  r,783
Dolgoročno posojilo za dokončane investicije	34,050
-.nzni skladi...................................  4,665
Dolgoročno oospjilo za financiran je investicij	2,727
Drugi viri za financiranje investicij . . .	4,790
B.	Viri obratnih sredstev
Banka kredit za obratna sredstva . . ,	45,351
Pasivne časovne razmejitve....................... 4,854
C.	Viri sredstev v obračunu in drugo pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti , , , , ,	29,035
D.	Finančni uspeh
Dobiček	25,076
Skupaj . . . 152,329
Podjetje je Tea.liziralo 254,039.220_Jin prometa ali 338 % več. kot leta 1954.*-ZaposIeeih je bilo po-vprečno 232 oseb. 332 % več kot leta 1954. Tak vzpon je bil mogoč predvsem zaradi realizacije investicij-
skega programa podjetja in nabave mehanizacije ter opreme. Vrednost osnovnih sredstev se je povečala od 3,280.614 din na 43,350.288 din. Knjigovodstvo je bilo ažurno, vse obveznosti poravnane v redu.
Vodja knjgovodstva: Virtič Greta Predsednik n. o.:5afarič Janko Direktor: Rainer Marko
St, Z29/56
A.	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva........................*
Investicije v teku......................
Izločena sredstva in druga invest sreds
B.	Obratna sredstva Celotna obratna sredstva
G Sredstva v obračano in druga akt
Kupci in druge terjatve . .	•
Druga aktiva .	......................
D.	Finančni uspeh Razporejeni dobiček ,.«»»■»♦___________________11,589269
Skupaj	107,819.459
Podjetju sta se priključile s 1. IH. JT53 obrat Elektrožaga in žabo jama s 34 delavci, L IV. pa mizama A s 43 in galanterija s 34 delavci. Podjetje iz
Sklad osnovnih sredstev.............. 23,620.549
Dolgoročno posojilo za dokončane iuvesti:	2,785.58-4
Razni skladi ................................. 4.333.104
Drugi viri za financiranje investicij	.	223.966
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za ob ra trn sredstva .	38,625.000
Pasivne časovne razmejitve............ 689.746
C.	Viri sredstev v obračunu in druga pas
Dobavitelji in druge obveznosti . .	.	25,956.241
D.	Finančni uspeh
Dobiček ..................................... 11,589.269
Skupaj	.	107,819.459
obrtnega značaja je s 1. julijem 1955 postalo industrija. Plan je bil dosežen 113%.
LESNI KOMBINAT, ILIRSKA BISTRICA__________________________________974/562
(▼ cel. zneskih) A. Viri osnovnih in izločenih sredstev “1. zneskih)
26,478.183 149.918 4,981.861
41,954.513
22,433.927
231.788
AKTIVA	Ntoiv postavke	V 000 din PASIVA	Naziv postavke	V 000 din
St. 515/R	»AGRARIA«, TRGOVSKO PODJ-ET-JL OZZ, POSTOJ-NA	974/666
A.	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva , ..................... ■ « •	11^472
Investicije v teku.............................. 4,471
Izločena sredstva in dTURa invest. sredstva 10^075
B.’ Obratna sredstva Celotna obratna sredstva
G Sredstva v obračunu in droga aktiva
Kupci in druge terjatve....................... 61,493
Druga aktiva .	11,062
D. Finančni nspeh
Razporejeni dobiček	2,162
Skiapaj . , .	162,995
Zaposlenih je bilo povprečno 51 oseb. Realizacija prometa je znašala 528,597.499 din ter je bila v primeri z letom 1954 za 41 % višja. Obveznosti so bile porav-
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovanih sredstev........................ 11,479
Razni skladi..................................... 8,962
Drugi viri	za	fiinamckanje investicij	.	,	,	5,594
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva	,	.	.	76,680
Sklad obratnih sredstev ......................... 1,291
C.	Viri sredstev v obračunu in druga pasiva
Doba vi kaliji	i®	druge obveznosti , ,	.	,	,	57,027
D.	Finančni uspeh
Dobiček ......................................... 2,162
Skupaj	.	.	.	162,995
nane v redu. Podjetje je bilo aktivno, glavni dobiček pa je prepustilo kmetijskih zadrugam
Vodja knjigovodstva: Pirih Franc Predsednik u. o.: Vadnal Venčeslav Direktor: Urbančič Vladimir
St. 955/56	AVTOPREVOZ, SEŽANA	974/550
A Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva ............................... 43,421
Investicije v teku............................... 2,938
Izločena sredstva in druga invcM sredstva	4,650
B.	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva .•»•«•»	32,681
C.	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve .(.■••••	15.912
D.	Finančni nspeh
Razporejeni dobiček .•••••»••tv	6,20
Skupaj . .	105,810
Podjetje prevaža s tovornimi avtomobili in opravlja generalna ter tekoča popravila. Zaposlenih je bilo povprečno 25 visokokvalificiranih, 34 kvalificiranih in 4 nekvalificirani delavci. Plan je bil dosežen po
Vodja knjigovodstva: Bernetič Silvestpr Predsednik
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev	...	42,628
Dolgoročno posojilo za •■dokonča n e investicije 757 Razni skladu	...	.	5,391
Drugi viri za financiranje investicij , .	2,994
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva . . .	'23,830
C.	Viri sredstev v obračunu in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti , . . , .	24.022
D. Finančni uspeh
Dobiček ..................................... 6208
Skupaj . . .	105,810
vrednosti s 167 %. Glavna težkoča * je izrabljenost strojnega in voznega panka ter nabava nadomestnih delov.
n. o.: Semolič Fra-nc V. d. direktor ja: Modere Gabrijel
JUGOTANliN. SEVNICA
974/400
A. Osnovna in izločena sredslvu
Osnovna sredstva........................... . .	78,162
Investicije v teku................................. fd3
Izločena sredstva in druga invest. sredstva 51,709
B Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva ,•••••• .	156,OŽI
C.	Sredstva v obračunu in draga aktiva
Kupci in druge terjatve ....«•••	19,967
D.	Finančni nspeh
Razporejeni dobiček ,,••••••••	109,150
Skuipaj .	,	.	415,455
Zaradi velikega pomanjkanja taninskega lesa je l?jl dosežen plan po vrednosti le s 97,50 %. Realizaci ja je potekala normalno. Izdelki so šli tudi v Avstrijo. Anglijo. Švico, Brazilijo, Poljsko in Libanon. Od skupne prodaje 6 % v letu 1954 se je izvoz povečal na
A.	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev ........	78,162
Razni skladi.................................  58,520
Drugi viri za financiranje investicij . . .	445
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva < • .	114.842
Pasivne časovne razmejitve .......	1,297
C.	Viri sredstev v obračun o in druga pasiva
Dobavitelji in	druge obveznosti.............. 24,465
Dtota pasiva ....................... • • • .	28.578
D.	Finančni uspeh
Dobiček .......................................109,150
Skuipaj . .	.	415,455
25 % v lehi 1955. Nabavl jeni so bili razni stroji in naprave. Podjetje je pred nalogo, kako izkoristiti lesne odpadke, ki se doseduj kurijo v parnili kotlih predstavljajo pa dragoceno surovino za nadaljnje predelavo.