Poštnina plačana v gotovini Izhaja vsak četrtek Leto "V., Št. 5 "V IjJTibljani, dne 6. junija 1935 Cena 1 IMn BOIEVNIK Stane Vidmar: Ože, odpustil Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo! Ne vedo kaj delajo vsi tisti, ki v svoji kratkovidnosti, nestrpljivosti, nepremišljenosti ali omejenosti ne razumejo dogajanj krog sebe in v svetu, ter v svoji ozkosrčnosti ovirajo ali vsaj skušajo ovirati rast novih sil in smeri, nove dobe in novih ljudi. Tisti, ki so radi svoje stare miselnosti in vsega svojega gledanja na življenje nezmožni razumeti to novo, kar vstaja, so že po svoji uko-reninjenosti v zastarelih nazorih nekako nujno določeni kot coklje vsakemu napredku. Toda ne mislimo samo na te. So še drugi, ki mislijo, da čutijo dih nove dobe, ki si domišljajo1, da slutijo, kaj se godi v ljudski duši, ki se celo nekako zavedajo, da prihaja nov čas in novo življenje, ki pa niso toliko močni, da bi se otresli slabosti, da bi se povzpeli preko osebnih interesov in ambicij, pa tudi preko malenkostnih predsodkov, ozirov, zamer in užaljenosti. So pač ljudje, ki še niso zreli za novo dobo, ljudje, ki še vedno iščejo v vsem in povsod le sebe. Tudi ti ne vedo, kaj delajo, ne vedo, da ovirajo, ne vedo, da škodujejo tistim namenom in smerem, za katere mislijo, da delajo. Vse te ovire, vse te coklje, morajo odpasti, da zaplove v naše življenje duh nove dobe. Odpasti ali zbuditi se morajo iz zmot in zablod, vstati iz slabosti, če nočejo pasti v brezpomembno zakrknjenost. Če bi se vsi le nekoliko zavedali ogromnih nalog, usodnosti trenutka in teže dogodkov, ki prihajajo, sem prepričan, da bi bUo mahoma konec vseh spodti-kanj, vsega nerganja in trmoglave razcepljenosti. Vsaj v kolikor gre za poštene in dobre. Pred veličino ia usodnostjo vprašanj, ki vstajajo in morda že v najbližnji bodočnosti stopijo pred nas, bi se vendar streznili, odvrgli svoje majhne zadevice in šli složno in enotno na delo. Toda ko bodo stala že pred nami ta usodna vprašanja, bo morda že nekoliko kasno za spametovanje in zbiranje. Ta velika vprašanja naše bodočnosti nas morajo najti že zbrane in pripravljene, sicer bodo rešena za nas neugodno in bodo morda zapečatila našo usodo za dolgo, dolgo! Zato delamo, zato budimo in opominjamo, dokler je še čas. Vsi, ki ste dobre volje, vsi Id Vam je res kaj za bodočnost naroda, vsi, ki nimate tega samo na jeziku, ampak v srcu in glavi, združite se, zgrabite za delo, sodelujte! Ne cincajte, ne omahujte, čas hiti in dela je strahotno veliko! Naj Vas ne plašijo krokarji in gav-rani, ki krakajo vedno in nad vsem, ker sami niso vredni ali pa niso sposobni, da bi sodelovali. Naj Vas ne plašijo zavijanja in namigovanja, podtikanja in klevetanja ljudi, ki bi hvali-sali do neba ta pokret, če bi ga lahko vtaknili v svoj žep in porabili za svoje namene! Naše gibanje je gibanje slovenskega naroda in naše delo je šlo za tem, da zgradimo takšne temelje temu gibanju, da ga nihče več ne bo mogel porušiti, pa tudi ne izrabiti v druge namene, kot v dobro vsega naroda, v smislu načel in programa, ki ga je naše ljudstvo sprejelo in osvojilo. Temelječ na zdravi, široki demokraciji ima naše združenje vse pogoje, da ostane resnični glasnik narodove volje, njegovih teženj in stremljenj. Oprto na sodelovanje in so-odločevanje vsega naroda ne more zaiti na stranpota, se ne spušča v nepremišljene avanture in kombinacije, marveč gre svojo ravno smer, brez ozira na dnevne zapletljaje, naprej, imajoč pred očmi le svojo veliko nalogo — bodočnost vsega slovenskega naroda v veliki Jugoslaviji. Ker smo pa poudarili, da je to gibanje slovensko, so nam mali, res majhni »prijatelji« to takoj opo-nesli. Nekoliko prikrito sicer, pa vendar dovolj jasno opozarjajo, da diši nevarno po separatizmu, samoslovenstvu itd. itd. Saj se razumemo! Le trudite se le! Toda zato mi ne bomo prav nič obračali in zavijali. Smo slovensko gibanje, ker drugačno gibanje slovenskega naroda biti ne more! Smatramo za nujno potrebo, da se Slovenci krepko in enotno organiziramo, ker je skrajni čas, da bo naše nastopanje enotno in enodušno. Potrebno je tudi v interesu države takšno združenje, da se prepreči nezdravo izigravanje skupine proti skupini, kar prinaša le razdor, nevoljo, mlačnost in sovraštvo v narod. Potrebno je, da nastopimo Slovenci že enkrat enotno in odločno, ker le tako bomo lahko pomagali rešiti najvažnejša in najnujnejša notranjepolitična vprašanja države. Potrebna je ta enotnost Slovencev, tudi v državnem interesu, da onemogoči vsakomur nezdrave kombinacije in zveze, škodljivo spletkarjenje, izmikanje v nujnih vprašanjih in zavlačevanje reform, ki so neodložljive. Zato mislimo, da moramo biti Slovenci najprej sami temeljito organizirani in pripravljeni, da moramo torej to naše gibanje utrditi in izpopolniti do skrajnih mej in šele potem iti naprej po državi preko mej dravske banovine. Trdno povezani in zbrani bomo lahko iskali stikov in zvez s sorodnimi gibanji med Srbi in Hrvati. Toda iskali bomo stikov s sorodnimi gibanji, ne pa z gibanji in akcijami, ki so nam po svojem duhu in programu tuje! Ne bomo iskali stikov z brezpomembnimi skuoinami in tudi ne s takimi, ki jim meša glavo fašizem ali hitlerizem in ki mislijo, da mora biti za vsako ceno kak »Fuhrer« tudi pri nas. Mi bomo kot organizacija slovenskega naroda iskali in lahko našli sebi enake in sorodne sile, pa tudi enakovredne in enakopomembne. Iskali bomo zveze in sklenili zvezo enaki z enakimi, ne da bi se po stari, naravnost bolestni slovenski ponižnosti in usluž-nosti udinjali komurkoli in se izročali na milost in nemilost. Če se bomo pa po treznem in tehtnem prevdarku vezali, se bo zgodilo to z znanjem in odo-brenjem vseh naših skupin in članstva, in tako, da bomo vkljub zvezi popolnoma samostojni, ker hočemo urejevati svoje zadeve sami! Mi smo prepričani, da služimo tudi skupnosti najboljše, če se brigamo pred vsem za svoje stvari, če se brigamo, da bo slovenski narod živel lahko tako, kakor to ustreza njegovi visoki kulturni stopnji, če se brigamo, da bo v tem našem koncu države vse "v redu in zadovoljstvu. Če se uredijo pri nas enkrat razmere po pameti, da ne bo naravnost bedastih ovir svobodnemu razvoju, se bo ^dvignila tudi zavest naših bratov onkraj meje, bo oživela tudi njih vera v boljšo in svobodno bodočnost. Naš pogled je usmerjen daleč in visoko, naši načrti so veliki in pogumni, zato ni prostora med nami za kratkovidne in bojazljive. Mi gremo naprej in klešemo svojo pot skozi ovire in zapreke. Naš narod je razumel in občutil veličino naše naloge, zbira se in dviga, pa je ni sile, ki bi ustavila in zavrla pohod nove dobe, pohod prave svobode, pravičnosti in poštenja! Političen položaj po širnem svetu . . . Največjo pozornost so vzbujali pretekli teden dogodki v Franciji, Ameriki in Italiji. Ni še dolgo tega, kar je razpadla radi znane afere Staviski levičarska koalicija, katere člani so bili baje zapleteni v afero, in je sestavil novo vlado koncentracije. Dou-roergueu. Ta je zahteval od francoskega parlamenta glede na državno gospodarstvo Francije obsežna pooblastila, s katerimi" bi se omejila oblast parlamenta. Po njegoveim je bilo nujno potrebno, da vpostavi z dekreti brez neskončnih debati in političnih' in* trig red v notranji in zunanji politiki države. Takrat pa je skočil za hrbet svojemu šefu Etienne Flandin, češ, da ne more prenesti republikanska demokracija niti sence režima, ki bi si prisvajal le eno izmed pravic, ki pripadajo edinole francoskemu ljudstvu. Novi predsednik je postal Flandin, ki pa mu prav tako ni prizanesla ista nevarnost, ki je izpodkopavala tla njegovemu predniku. Kako pokriti lOmilijardni primanjkljaj državnih financ? Flandinov položaj je postal zelo resen po občinskih volitvah 13. maja, pri katerih so si priborili komunisti 28 občin v pariški okolici in tako stisnili rdeči obroč okoli Pariza. Še istega dne je odšlo iz Francoske banke 236 milijonov frankov v zlatu. Od tega dne naprej je odhajalo dnevno po 120 do 250 milijonov frankov zlata iz tresorov Francoske banke. Pod pritiskom premišljene gonje mednarodne špekulacije proti francoskemu franku se je tudi Flandin odločil zahtevati od zbornice izredna pooblastila, s katerimi pooblaščata senat in zbornica vlado, da do 31. decembra izda vse zakonite mere za ozdravljenje javnih financ. Doživel pa je poraz že v finančnem odboru, ki ni hotel verjeti njegovim razlogom, kako si zamišlja finančno avtokracijo, ki ne bi smela biti poBtftSna diktatura. Za tem porazom je doživel Flandin 30. maja še poraz v poslanski zbornici in Flandin je moral odstopiti. Kako panično razpoloženje se je lotilo Francozov par dni pred Flandinovim padGem, dokazuje najbolj dejstvo, da so prepeljali 28. maja poldrugo milijardo frankov na varno v London, na predvečer odstopa vlade pa so spravili celo štiri in pol milijarde frankov preko meje. Mandat za sestavo nove vlade je dobil predsednik poslanske zbornice Bouisson. Težko nalogo, da uredi državne finance, je prevzel 721etni Cailaux, znan po likvidaciji maroške afere, ki bi svetovno vojno povzročila skoraj desetletje prej, znan po aferi svoje žene, ki je ustrelila glavnega urednika »Figara« Calmetta, ker je začel priobče-vati njena ljubavna pisma, in je prevzel njeno obrambo sam Caillaux, ki jo je tako spretno zagovarjal, da je porota ženo gladko oprostila. Najbolj znan pa je postal Caillaux med svetovno vojno, ko so ga obtožili velelzdajniških zvez z Nemčijo in ga zaprli za pet let. Iz ječe se je vrnil v tri-umfu v Pariz in nekaj tednov pozneje je vreel Herriotov kabinet. Minister je bil v več vladali do 1. 1926. Ta Caillaux tedaj, ki je bil zmerom osumljen, da je prijatelj Nemčije, najmoč- nejša in hkrati najbolj kočljiva osebnost v Bouissonovi vladi, se je povrnil v vlado, ker je sijajen gospodarski strokovnjak. Takoj ob svojem nastopu je izjavil, da bo brez usmiljenja zatrl špekulacijo proti franku in obdržal njegovo vrednost na zlati pariteti. Nenadni padec Bouissonove vlade, ki je mislila, da bo bolj srečna pri glasovanju o po- oblastilnem zakonu, pa je preprečil njegove načrte. Položaj je trenutno silno zapleten. Jugoslovani smo zainteresirani na razpletu francoske notranje krize, ker ni položaj v Evropi prav nič razveseljiv in se zaradi tega zelo občuti, da so francoske vlade preveS doma zaposlene. Abesinci se mrzlično oborožujejo. — Transport municije v abesinsko prestolieo Roosevelt ne odneha V Ameriki je vzbudila veliko senzacijo vest, da je ameriško najvišje sodišče na podlagi nekega starinskega paragrafa razveljavilo Rooseveltove socialne reforme, s katerimi je precej obremenil velefabrikante in veleindustrijalce, da pomaga kmečkemu in delavskemu stanu. S potezo peresa je vrhovno sodišče razveljavilo nad 700 uredb in prevrnilo celotno politiko gospodarske obnove. Ustavljeni so bili brzojavno vsi kazenski postopki proti osebam in podjetjem, ki so se morala zagovarjati zaradi kršitev vladnih uredb. Predsednik Roosevelt, za katerim stoji celotno ameriško delovno ljudstvo, pa se ne misli udati. Izjavil je, da bo še ta teden pričel akcijo za odpravo slabih posledic sklepa vrhovnega sodišča ter da bo sklical konvent, ki naj popravi ameriško zvezno ustavo glede na potrebe sedanjosti. Ker je po ataki najvišjega sodišča povsod prišlo do znižanja mezd in do podaljšanja delovnega časa, se obetajo številne stavke. Tako je že določena za 17. junij stavka skoraj pol milijona rudarskega delavstva. Stran 2 >BOJEVNIK«:, dne 6. junija 1935 Štev. 5 Pred voino med Italilo in Abesiniio Važno mednarodno vprašanje je postalo abesinsko vprašanje. Francoska diplomacija dela na tem, da bi se jugovzhodna Abesi-nija prepustila italijanski akcijski sferi, do-čim naj bi severna in severozapadna Abe-sinija bila odprta angleškemu vplivu. Italija pa hoče še več, češ, da ji je Anglija v pogodbi 1. 1926. priznala posebno stališče v vsej Abesiniji. O tem pa zopet noče nič slišati Anglija, ki je ravno pretekle dni izpo-slovala sklep egiptovskega ministrskega sveta za milijardni projekt velikega jezu pri jezeru Cana v Abesiniji, s čimer hoče angleška vlada podčrtati, da absolutno ne bo dovolila prodiranja kakšne druge velesile v osrčje Abesinije. Zanimivo je, da je egiptovska nacionalistična opozicija, ki je zadnje čase zvezana z italijansko diplomacijo, proti temu sklepu egiptovske vlade protestirala. Toda baš zveza Italije z arabsko iredento v Afriki sili angleško vlado k temu, da zavzema čedalje bolj odklonilno stališče napram italijanskim načrtom na črnemu kontinentu. Trdovraten odpor Anglije proti italijanskemu abesinskemu podjetju je povzročil, da italijanski tisk sedaj brez vsakih olepševanj izjavlja, da hoče Italija Abesi-nijo na vsak način zasesti, da si ustvari v Afriki veliko kolonijo za svoje preobljude-no prebivalstvo. Mussolini računa s tem, da bo treba za abesinsko ekspedicijo najmanj pol milijona armade. V resnici odhaja iz italijanskih pristanišč skoraj vsak dan vojaški transport za transportom. Kot znak bližnje vojne v Abesiniji označujejo najno- vejši ukrep Italije, da je treba iz vseh italijanskih kolonij v Afriki nemudoma izpraz-I niti prebivalstvo italijanske krvi. Prvi tran-" športi italijanskih beguncev so že prišli v Port Said. Razpoloženje v Italiji je tako, da 0 bo italijanska armada, zbrana v vzhodni a Afriki, udarila na Abesinijo, kakor hitro pride za to pripraven trenutek. '" Vendar pa tudi v Abesiniji ne drže kri- žem rok. Baje lahko mobilizirajo dva milijona vojakov, ki so se v zadnjih letih do- v dobra oborožili in se izvežbali pod vodstvom v belgijskih in švedskih vojaških misij, baje v službi raznih evropskih tovarn orožja, kar bo najbrž tudi držalo. Posebno zadnje čase a dobiva Abesinija ogromne zaloge streliva in x najmodernejšega orožja, ki ga deloma prevažajo iz Evrope z letali. e Abesinci se nameravajo zavarovati pred Italijani tudi na ta način, da ponujajo An- 8 gliji pokroviteljstvo nad Abesinijo za dobo B 25 let. Pri vojnih pripravah že sodelujejo Angleži in se transporti orožja za Abesinijo tudi že vrše skozi angleško somalijsko pristanišče Berbera. Kolone z orožjem se pre- 5 važajo z angleško zastavo. To so seveda stvari, ki silno razburjajo Italijo. Izmed drugih važnejših dogodkov v širnem svetu omenjamo strahoten potres, ki je razdejal celo deželo Belučistan v Aziji. Šte- ' vilo mrtvih gre na deset in desettisoče, tako 1 da ne štejejo več mrtvih, temveč žive, ki so ušli potresni katastrofi. T i i" doma ¦. ¦ Skupščina v Belgradu je imela v pone-; deljek otvoritveno sejo. Seji niso prisostvovali poslanci, izvoljeni na Mačkovi listi. Dr. Joahim Razem: Bojevniški pokret Široke ljudske množice hočejo mir, delo in živllen je! Bojevniški pokret, kakor ga razumemo mi, ni pokret starih odsluženih vojakov, ki obujajo spomine na svoje vojaške doživljaje ali svoja junaška dejanja, ampak je pokret, ki hoče na temelju svojih izkušenj iz svetovne vojne z ustvarjajočim podrobnim delom ustvariti svojemu narodu in svoji narodni državi boljše gmotno in duhovno življenje. Pokret mora zajeti ves narod, ne samo bivše in bodoče vojake, ampak vse rojake, ki jim je narodna blaginja in napredek res pri srcu. Bojevniške organizacije hočejo braniti vse narodove vrednote, med katere spada predvsem politična samostojnost naproti drugim državam. Mi vemo prav dobro, da brez lastne narodne države bi bili, posebno mi Slovenci, zapisani prav gotovi smrti, ker bi nas Nemci in Italijani prav kmalu strebili z zemeljskega površja. Pred smrtjo pa se brani vsako živo bitje in prav tako, oz. še bolj vsak narod, ki ima svojo kulturo, svoj jezik, svojo narodno zavest in vse one narodove posebnosti, ki ga ločijo od drugih narodov. Na tako obrambo hočemo in moramo biti vedno pripravljeni, da nam zunanji sovražnik ne uniči vseh teh svetih vrednot, ki sestavljajo naš narod. Naš zemljepisni položaj je najlepši v Evropi. Od visokih vrhov alpskega gorovja preko lepih in prostranih ravnin in gostih šum se razširja naša domovina do bogatega morja, teh širokih vrat v široki svet. Velika je naša domovina, od Gospe svete do Egejskega morja, od Soče do Balkanskega gorovja. Priden in dober narod biva tod in zemlja je z bogastvom blagoslovljena. Sovražnik pa preži na nas, kako bi nas razdvojil, kako podjarmil in uničil. Čaka na trenotek, da bomo šibki in nepripravljeni. Toda mi nismo slepi. Biti moramo vedno pripravljeni, da nas ne napade in obsodi na smrt. Naša vojska mora biti pripravljena na obrambo naše zemlje in vsega, kar je našega. Le v pripravljenosti na obrambo bomo lahko spali in se posvetili vsak svojemu delu. Tudi naši sovražniki nas bodo bolj spoštovali le, če bomo močni. Če si iščemo posebno mi Slovenci med seboj za vsako majhno žalitev popolnega in brezobzirnega zadoščenja, ga bomo zahtevali tem bolj, če bodo naše narodne svetinje razžaljene ali ogrožene. Mi Slovenci* Hrvati in Srbi hočemo živeti kot narod na zemlji svojih očetov. Toda zaradi pripravljenosti na obrambo svoje zemlje in vseh svojih vrednot in posebnosti, se nas ne sme smatrati, da smo kak imperialističen pokret, ki goji ali pripravlja vojno. Prav nasprotno je res! Svetovna vojna nam je pokazala vse svoje nepopisne grozote in vso svojo velikansko revščino, da si vojne ne predstavljamo za kak šport, da si je ne želimo, ampak da smo delali in delamo z vsemi sredstvi za mir. Vemo prav dobro, da vojne pripravljajo in vodijo brez vsakega človeškega čuv-stva samo bogati finančniki in veleka-pitalisti, ki so kakor vampirji žejni ljudske krvi le zaradi tega, da bi se njihovi nenasitni mošnjički še bolj odebelili. Toda narodi, široke ljudske množice, hočejo mir, delo in življenje! Posebno pa si moramo mi Slovenci, kot mal narod, živeč na meji dveh pohlepnih velikih narodov, želeti miru, moramo delati za mir, napredek in življenje! Zgodovina nas uči, da so mali narodi vedno plačali vojne račune velikih in bogatih narodov. Zato je bojevniški pokret, ki je zrastel iz velikih bridkosti in nepopisnega trpljenja v svetovni vojni, miroven pokret, ki dela za mir med narodi, toda brani tudi preko državnih mej z vsemi sredstvi svoje, tujega pa noče. Naše geslo bodi: Boj za mir, delo in življenje! Stanko FlorjaMčic: Našim poslancem v premišljevanje Ogromna dobroimetia naših državljanov v inozemskih bankah Kaos, zmeda in zmešnjava na vseh koncih in krajih, to je edino pravilna označba za prve prevratne čase. Če je bila le mogoča katera napaka, prav gotovo so jo zagrešili oni, ki so se ponašali kot nenadomestljivi voditelji naroda. Po strahotnih vojnih časih je nastala nora doba, ki jo pa naši, čisto v staro miselnost zaverovani politiki niso občutili. Zato niso vedeli, da je v časih ve- likih dogodkov le odločnost na mestu, zato se niso zavedali stare resnice, da se le pogumnemu nasmeje sreča. Oklevali in obotavljali so se, ko je bilo na mestu dejanje, in niti zmagonosni Maistrov zgled jih ni zdramil iz njih mrtvo-udne politike. Zato je historična krivda nas vseh, da nismo o pravem času, ko smo spoznali njih > vrline«, potisnili vse te ljudi stare generacije v stran! In ker tega nismo storili, je rastel kaos še naprej. Po političnih neuspehih in polomih je prišel polom še na gospodarskem področju. Borili smo se za svobodo svojega naroda, branili s krvjo zalite zapadne meje, da priborimo svojemu narodu gospodarsko svobodo, da mu zagotovimo pravo blagostanje. Sto in stotisoči so padli, da postane naš človek gospodar velikih zakladov, s katerimi se ponaša naša zemlja, toda osle-parjen je bil narod za te dobrine, ker je po naših slamnatih možeh ostal tujec gospodar vseh dobrin! Nastopiti bi morali kot en mož proti onim, ki so iz nacionalizacije kovali sebi kapital, narodu pa železne verige odvisnosti od tujega kapitala. Pomesti bi morali takrat s temi slamnatimi možmi, da bi narodu rešili njegovo gospodarsko neodvisnost! In ker tega nismo storili, je rastel kaos še naprej. V lahkih kupčijah za narodno premoženje so se izkvarili značaji in kupčija se je prenesla v politiko. Razpaslo se je strankarstvo, ki je razjedalo vse naše javno in narodno življenje. Za vse naše notranje gospodarstvo je torej vendar nekdo odgovoren in tukaj ni težko ugeniti, kdo je to. Vsi vemo, da daje poglavitno smer gospodarskemu razvoju v vsaki clržavi in tudi pri nas, nesrečna politika, ki hoče imeti in tudi ima svoje prste vmes prav povsod. Navzlic svojim pravicam, ki si jih politika lasti, ne boste zlepa našli politika, ki bi hotel za stvari tudi odgovarjati. Kadarkoli se govori o krizi, se navadno trdi, da jo mi Jugoslovani samostojno ne moremo rešiti, ker da je to svetovna bolezen. Res je, da je ta kuga prihrumela k nam od zunaj. Zato za začetek in nastop naše gospodarske krize tudi ne delamo v državi nikogar odgovornega. Nekaj drugega pa je, če pomislimo, da se naša kriza vleče od leta do leta in da se proti njej ničesar bistvenega ne ukrene! Tukaj pa je slika o odgovornosti za vso našo revščino popolnoma drugačna. Kot znano, je naša država zelo bogata s prirodnimi zakladi. Če pa se vprašamo, kaj ima naš narod od teh zakladov, moramo priznati, da nimajo poedini sloji niti dovolj črnega kruha. Tukaj je jedro vseh naših vprašanj. Seveda moramo upoštevati svetovno gospodarsko krizo, a pri tem ne smemo pozabiti naših lastnih prav bogatih naravnih gospodarskih sredstev, ki so dovolj velika, da bi lahko prav dobro živeli naš delavec, kmet in gospod, samo če bi znali in hoteli pravilno gospodariti. Malo je tistih, ki načenjajo vprašanje naših dobroimetij v tujini. Znana resnica je, da nudi glavno oporo denarju zaupanje državljanov samih. Zato je sveta dolžnost vsakogar, ki mu je blaginja naše mlade države res pri srcu, da denarju zaupa in da to tudi pred vsem svetom dokumentira! Kdor se ne ravna po tem načelu, je zagrešil težak prestopek in ga je zato treba opozoriti, da se poboljša, oz. ako tega noče, ga je treba kaznovati! Nam vsem je znano, kakšne posledice je imela pred leti odprava devizne naredbe. Nam pa je tudi znano, da se dobroimetja naših državljanov v inozemskih bankah po Švici, Franciji in Angliji ogromna in da re dobimo ta dobroimetja nazaj, da bomo lahko brez skrbi gledali v boljšo bodočnost. V prvi vrsti je torej treba, da se ugotovi, kje in koliko dobroimetij imajo naši državljani v inozemstvu. Treba jih je pozvati in če ne gre drugače, tudi prisiliti, da jih prijavijo. Vem, da je to težko izvedljivo^ a država, ako je tu resna volja, ima in mora imeti sredstev, da to izvede. Da pa to ni neizvedljivo, nam pričajo zadnji ukrepi v Italiji in Nemčiji. Skrajna sredstva v dosego tega cilja so opravičljiva že s stališča splošne samoobrambe. Neodpustno je namreč, da bi vloge naših državljanov proti minimalni obrestni meri ležale v tujini, ki nam hoče dati posojila proti 12% obresti oz. še večjimi. S svojimi vlogami v inozemstvu dajemo torej tujini na razpolago lastna sredstva in ta lastna sredstva si moramo potem v velikem delu izposojati in jih drago plačevati! Tu pričakujemo od nove delegacije naših narodnih poslancev odločne be- sede v parlamentu. Če bodo to storili, jim bo narod hvaležen — če ne, jih bo pa smatral za ravno tako nedostopne za bitna gospodarska vprašanja kakor narodne poslance prejšnje skupščine. Skupinam in naročnikom 1 Z današnjo številko je začel list »Bojevnik«, ki edini zastopa načela bojevnikov in »Boj-a«, izhajati tedensko. Za nove naročnike smo določili za te koče leto naročnino na Din 20.—. Oni, ki so že plačali Din 10.—, plačajo za tekoče leto samo še Din 15___Skupine bojevnikov pozivamo, da v svojem področju pridobe čim več naročnikov in nam naročnino za list takoj nakažejo. Le tako bo mogoče, da bo list redno izhajal in da bo zadovoljil bralce in naše člane. Vsak član-naročnik naj pridobi vsaj še enega naročnika. Današnjo številko lista smo razposlali vsem dosedanjim naročnikom in upamo, da ostanejo našemu listu tudi v bodoče zvesti. Današnja! številka izide, radi mnogega gradiva izjemoma na šestih straneh. V bodoče bo izhajal »Bojevnik« na štirih straneh. Mnogo gradiva je še ostalo in pride na vrsto v prihodnjih številkah. Uredništvo in uprava »Bojevnika«. Pri nadškofu dr. Jegliču Na zadnji seji je sklenilo predsedstvo OIO poslati deputacijo v Gornji grad, da izreče v imenu slovenskih bojevnikov čestitke g. prevzv. nadškofu Jegliču k 85 letnici njegovega rojstva. Delegacijo so tvorili tovariši: predsednik Vidmar, oba podpredsednika R a t e j in dr. H a c i n ter G o m b a č. Nad vse častno nalogo so izvršili 1. t. m. Prevzvišeni je sprejel odposlance zelo ljubeznivo ter bil nad pozornostjo bojevnikov prijetno iznenaden. Tovariš Vidmar je čestital našemu slovenskemu cerkvenemu knezu v toplih besedah, poudarjajoč, da vidijo bojevniki v njem onega velikega sina slovenskega naroda, ki je s svojim neumornim delom omogočil otvoritev in obstoj prve slovenske srednje šole ter uspešno pomagal pri gradnji stopenj, ki vodijo slovenski narod v kulturi višje in višje. Poudaril je posebno, da bo njegovo ime zabeleženo v zgodovini slovenskega naroda z neizbrisnimi črkami kot onega Slovenca, ki se je kot najvišji dostojanstvenik svojega naroda pogumno prvi podpisal pod zgodovinsko znano majniško deklaracijo, predstavljajočo najvažnejši korak k rešitvi slovenskega naroda izpod tuje nadvlasti ter k združitvi z ostalimi bratskimi narodi južnih Slovanov. Prevzvišeni se je za izražene čestitke ginjen zahvalil ter dodal še nekaj spominov iz onih za naš narod tako težkih časov. Posebno je poudaril s kakim velikim navdušenjem je tedaj pozdravil hrvatski narod ta, za vse Jugoslovane zgodovinski dogodek. Z željo, naj bi bojevniško gibanje pripomoglo k okrepitvi narodne in državljanske zavesti, se je prevzvišeni poslovil od bojevnikov. Štev. 5 »BOJEVNIK«, dne 6. jttmija. 1985 Stran 3 Propagandna vožnja kolesarjev-bojevnikov Dne 12. maja se je brala v Št. Vidu naj Ljubljano maša-zadušnica za f tov. Bona-čem. Zadušnici je prisostvovalo okoli 400 bojevnikov skupin mesta in sreza Ljubljana 5 srezkim odborom Ljubljana na čelu. Pred zadušnico se je vršila 1. seja srez-kega odbora Ljubljana. Seje se je udeležila večina skupin mesta in sreza Ljubljana po predsednikih, oz. delegatih. Predsedoval je predsednik »Boja« tov. Vidmar. Razpravljalo se je o osnutku pravilnika za srezke odbore, ki je bil sprejet z malimi spremembami. V predsedstvo srezkega odbora Ljubljana so bili soglasno izvoljeni: tov. Gom-bač za predsednika, tov. Rupnik za podpredsednika in tov. Pollak za tajnika. Po zadušnici so se odpeljali bojevniki-kolesarji na propagandno vožnjo skozi Ljubljano. Lep vtis je naredila dolga vrsta kolesarjev, ki se je vila pod plapolajočimi zastavami po državni cesti proti Ljubljani. Kolona je štela nad 200 kolesarjev. Na čelu je vozil predsednik tov. Vidmar. Mnogo pozornosti je zbudilo v Ljubljani tako veliko Število kolesarjev, ki so vozili v vzornem redu po glavnih ulicah, ter bili živahno pozdravljeni od tovarišev bojevnikov Ljubljančanov. Vožnje so se udeležili tovariši-kole-sarji skupin: Bežigrad, Brezovica, Dobrova, Dol, Horjul, Log, Polhovgradec, Št. Jur pri Grosuplju, Št. Vid nad Ljubljano, Šiška, Šmartno pod Šmarno goro in Vič. Posebno pohvalno je omeniti bojevnike onih oddaljenih skupin, ki se niso ustrašiH ne dolge poti ne naporov, da doprinesejo na ta način po svoje k propagandnemu delu za razvoj našega gibanja. Vzor bodi drugim zlasti skupina Št. Jur pri Grosupljem, ki je poslala navzlic največji oddaljenosti kar 25 svojih lanlov na kolesih v Št. Vid. Omenjenim skupinam je podarila skupina bojevnikov Ljubljana-mesto za njihovo kolesarske oddelke zast-ive v državnih barvah, ki so mnogo doprinesle k slikovitemu pcjavu bojevniških kolesarjev v Ljubljani. Tabor na Žalostni gori pri Preseriu Na binkoštni ponedeljek 10. t. m. bo na Žalostni gori pri Preserju bojevniški labor z naslednjim sporedom: Ob 9. dop. maša zadušnica za v svetovni .vojni padle vojake in cerkven govor. Po maši tabor pred cerkvijo. Govorila bosta odposlanca Osrednjega izvršnega odbora tov. Erle G o m b a č in Stanko F 1 o r j a n č i č ter zastopniki skupin. Akcija za spomenik f tov. Bonaču Dne 16. t. m. ob 9. uri dop. bo daroval na Brezjah I. podpredsednik OIO tov. prof. Ratej mašo zadušnico za f tov. Bonačem. Po maši bo v salonu pri Finžgarju sestanek, na katerem se bo razpravljalo o akciji za spomenik pokojnemu tovarišu, ki se ni strašil polov in težav, da zastavi svojo krepko besedo v obrambo našega naroda in jezika, pa tudi v obrambo vseh ponižanih, teptanih in razžaljenih. Skupine ponovno pozivamo, da prispevajo za spomenik pokojnemu tovarišu, kakor je bilo sklenjeno na delegatskem zboru. Članski sestanki in tabor v Kočevju V kratkem bodo v področju sreske-ga odbora Kočevje občni zbori skupin v Fari, v Banjaloki in v Kočevju. Nedavni članski sestanek v Loškem potoku, ki se ga je kljub izredna slabemu vremenu udeležilo okoli 120 članov, je pokazal, kako velika je potreba po članskih sestankih. Zato so se na seji srezkega odbora 26. maja določili datumi, po katerih bodo članski sestanki: 16. t. m. dopoldne v Dobrepoljah, popoldne ob 3. v Strugah. Sestanek v Dflbrepoljah je lahko tudi 14. julija, a nepreklicno. 23. t. m. v Sodražici. 14. julija v Vel. Laščah. Za skupino v Ribnici se datum določi še naknadno. Na isti seji se je soglasno sklenilo, da se bo sklical začetkom avgusta velik tabor v Kočevju. Za organizacijo tabora je bil izvoljen odsek pod vodstvom odbornika OIO Oniča. Posebno številno bedo zastopani na taboru kolesarji z državni m i »anmi in koni^niki Manifestacija boie vništva v Studencu „Čas je tak, da je treba radikalnih reform... Fronta vseh poštenih Slovencev se kuje v ognju..." Po težkih nalivih prejšnjega dne in še. tudi noči in jutra, je v^nedeljo nebo zaprlo svoje zatvornice za:nekaj ur, da je omogočilo slavnostno posvetitev in odkritje lepega in pomembnega spomenika, ki so ga postavil' bojevniki iz Studenca v spomin padlih tovarišev iz svetovne vojne Ob pol 10 dopoldne so zbrani bojevniki, ognjegasci, godba • in ostalo ljudstvo od blizu in daleč sprejeli zastopnike O I. O.: predsednika tov. Staneta Vidmarja in tov. Gombača, ter v obilnem številu došle tovariše iz Trbovelj, Rajhenburga, Boštanja, Škocjana, Rake, Bučke, Leskovca in drugih krajev. Razvil se je lep sprevod z godbo, zastavami, ognjegasci, trboveljskimi kolesarji in ostalimi bojevniki v četverostopih do cerkve. Po maši, katero je'daroval domači g. župnik, so se zgrnile množice naroda na prostor pred cerkvijo, kjer stoji spomenik. Slovesnost je otvorila godba z žalo-stinko, nakar je g. župnik blagoslovil spomenik in opravil molitve za pokojne vojne žrtve. Pevski zbor je zapel žalno pesem, nakar je tov. Lojze Štojs, ki je duša bojevniške organizacije v Studencu, pozdravil navzoče zastopnike O. I. O., tovariše iz drugih skupin in vse prisotne s krasno zasnovanim govorom: Pozdravljeni dragi prijatelji, možje in fantje, pozdravljene žene in dekleta, pozdravljeni vsi, ki ste prišli od blizu in daleč, da se z nami skupaj v globokem spoštovanju in hvaležnosti poklonimo spominu naših dragih, ki so položili na oltar naše lepe domovine svojo največjo žrtev — svoje življenje. 17 let je minilo, odkar je končana kruta svetovna vojna. 17 let je minilo, odkar tro-hne kosti naših očetov, mož, bratov in sinov, raztresene tam po mrzlih' bojnih poljanah. 17 let že samevajo tam daleč v tuji zemlji in čakajo vstajenja. Na njih grobovih ne gore lučke, na njih grobovih ne cveto rože, le -plevel in trnje sta kras njihovih grobov, kakor je bila trnjeva njihova življenjska pot. — A ti junaki niso osamljeni. O njih junaških dejanjih bo pričala zgodovina, & v srcih naših in vsega ljudstva bo gorela večna luč hvaležnosti, ker so se žrtvovali, da Je iz njih žrtev vzklila naša svobodna domovina — lepa Jugoslavija Ko so ti junaki izmučeni in izkrvaveli umirali v največji bedi in zapuščenosti, so se zavedali, da umirajo za pravico in svobodo svojesa naroda. Njih poslednja luč je bila zarja zlate svobode, po kateri je narod hrepenel stoletja in stoletja. Domovino svojih preostalih in svojih potomcev so videli v tej zarji vso lepo in krasno. Videli so v svojih proroških sanjah ves narod svoboden in srečen. Njih žrtve zato niso nič »anj dragocene, če .naša draga domovina ."Aigo-slavija še ni taka,-za kakršno so naši dragi dali svoje žvijjenje. Njih -žrtve ne smejo biti zaman! 2atp .mi, .njih "bratje in otroci, ob tem trenutku slovesno prisegamo, da se bomo borili in delali na tem, da"bo naša Jugoslavija taka, da bo odtehtala žrtve, ki so jih junaško doprinesli naši dragi padli očetje in bratje. Naj jih to ne drami v njih smrtnem spanju, ko se hvaležni narod zbira, da da izraza svojim srčnim čutilom, ko jim postavlja skromni spomenik, njim na čast, narodu kot opomin hvaležnosti, mladini v ponos! Naj nam bodo ti junaki svetel vzor za borbo in -žrtve, ki jih zahteva blagor naroda in slava domovine. Le z borbo za pravico • in boljše življenje našega ljudstva bomo najbolj poplačali žrtve padlim vojakom, ter najizdatnejše izpolnjevali testament našega blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Slava junakom, slava . kralju Aleksandru L! Čuvajmo Jugoslavijo! Štojsovemu govoru je sledila dekla-maeija dekleta, ki je izgubila očeta v vojni. Tudi pesem je delo Lojza Štojsa in je globoko segla ljudem v srce: Deklamacija vojne sirote V mesečini peketajo jezdeci na divji raj, v temnih , plaščih plapolajo tihi skozi beli gaj. Na poljano, vso prostrano boj visok izvojevat moj oče je šel po smrtno rano 7»dri.in noviču na razpolago 25 milijonov dinar- jev v svrho, da s tem novcem izposluje odpravo sektvestra z grofovih veleposestev. Grof Thurn-Taxis je imel velika gozdna po-setva v Gorskem Kotaru v savski banovini. Zopet bivši poslance aretiran Na zahtevo državnega tožilca je bil v Prištini aretiran Šahir Alilovič, bivši poslanec in član JNS. Obtožen je bil, da je leta 1918 izvršil dva umora. Preiskava je v teku. Propaganda jadranskih ribičev Ribiška zadruga »Nehaj« iz Omiša je sklenila v svrho propagande za naše ribar-stvo uvesti 14dnevna potovanja z ribiškim paraikom. Parnik »Nehaj«, ki lahko sprejme 40 potnikov, bo 14 dni plul ob obali in se bodo njegovi gostje seznanili z vsemi podrobnostmi modernega ribolova. 14dnev-no zanimivo potovanje bo stalo z vso oskrbo samo 750 Din. Letos je na programu sedem takih potovanj: Prijeve sprejema centrala ribiških zadrug v Splitu. Kobilice v Črni gori Blizu Podgorice so se pojavile kobilice v tako ogromnem številu, da je bila ban-ska uprava primorana dati za njih uničenje kredit v znesku 50.000 Din. Slovenski večer na Dunaju Priredili so ga pretekle dni pevka Mira Gnusova, pevec Anton Dermota, pianistka Hilda Bergerjeva in pianist prof. Anton Trost. Velika Erberjeva dvorana, je bila natrpano polna, kar se danes celo na Dunaju redko dogaja. Posebno številno je bil zastopan »Slovenski krožek«. Prireditelji so doživeli velik uspeh. Dopisi ŠMARTNO POD ŠMARNO GORO. Vzidanje spominske plošče padlim tovarišem. Naša bojevniška skupina obstoji šele pol leta. Od početka je šla skupini kaj trda, ker so nasprotniki uporabili vsa mogoča sredstva, da preprečijo naš razmah. Najpripravnejše sredstvo jim je bila denuciacija! Čeprav so možje postave pogosto obiskovali naše članstvo, se nismo ustrašili — kot so nasprotniki pričakovali — ampak smo šli pogumno preko vseh ovir. Skupina šteje do danes že okrog 100 članov. Društvenih sej smo imeli sedem in prav toliko članskih sestankov. Udeležili smo se kolesarske propagandne vožnje in maše zadušnice za pokojnim vojnim kuratom Bonačem, po številu 30. Skupina je sklenila, da vzida še letos spominsko ploščo padlim tovarišem v svetovni vojni. Pod okriljem skupine se je osnoval pevski zbor, ki ga vodi agilni organizator, tovariš Alojz Lavrih. Zbor ima v programu več glasbenih prireditev. Z njihovim čistim dobičkom si bomo nabavili spominsko ploščo. Skupina bo priredila v kratkem pevski kocert z združenimi pevskimi zbori. Vabimo vse skupine, ki do danes razpolagajo z zborom, da prijavijo sodelovanje, oz. svoj nastop. Istotako vabimo vse, našemu pokretu naklonjene zbore. Prijave naj se pošljejo na naslov našega tajnika in pevovodjo, tovariša Alojzija Lavriha, Šmartno pod Šmarno goro. Po vposlanih prijavah bomo sklicali sestanek vseh pevovodij, da se pogovorimo in sestavimo program, nakar pričnemo s študijem. Tovariški pozdrav! ZAGORJE OB SAVI Malo polemike Nedavno se je vršilo v kino-dvorani člansko zborovanje II. rud. skupine, na katerem je poročal Arh, tajnik Zveze rudarjev, o belgirajski anketi. Po enoinpolurnem Arhovem poročanju sem kot član II. rud. skupine prosil za besedo. Kratko sem med drugim omenil glede na današnji obupni položaj, v katerega smo zabredli po krivdi drugih, s kakimi težavami se moramo danes boriti za grenak košček kruha, ko vsi premožni sloji, ki so vseskozi dobro povezani, valijo vse breme neznosne krize na naša ramena. Zavedati se moramo, da bo prej ali slej napočil trenutek, ko bomo uvideli, da to naše strankarsko prerekanje in grizenje povzroča med delavstvom edino le sovraštvo. Zato si bo končno vendarle treba podati desnice in pozabiti vse minulo. Treba bo za izboljšanje našega položaja nastopiti enotno pot, ker pot k zmagi vodi edino v slogi in medsebojni bratski ljubezni. Moje poročilo glede enotnega nastopa celotnega delavstva vseh struj so člani odobravali, ne pa g. Čobal, ki se je takoj priglasil k besedi ter se spodtaknil predvsem ob bojevnike. Poudarjal je, da smo že imeli enotno fronto, ki pa ni rodila uspehov, zato poziva delavstvo, da se oklene razredno zavednih strokovnih organizacij, ker da so le te zmožne izvojevati izboljšanje delavskega položaja. Njegovemu mnenju sicer ne oporekam, vendar naj blagovoli vzeti na znanje, da nam morajo biti naši voditelji predvsem za vzgled in ko bodo oni dosegli zaupanje našega delavstva, potem šele sme računati, da se bo njegova želja tudi uresničila. Prizadeti naj bodo glede nas strokovno neorganiziranih delavcev prepričani, da bomo — Čeprav stojimo iz gotovih razlogov danes ob strani — če treba vedno posegli v vsako pošteno borbo. Dokler pa bodo gospodje nas revno delavstvo, ki na lastni koži najbolj občuti, kako trd in grenak je naš vsakdanji kruh, po raznih zborovanjih izzivali ter nam predbacivali neorganiziranost, tako dolgo jim ni treba računati, da bi njihove ostre besede v naših virsfah našle zaželjeni odmev. Kot navaden strokovno neorganiziran delavec bi lahko dal Gospodom na licu mesta primeren odgovor Držal pa sem se dnevnega reda, hkrati pa sklenil, da jim na drugem mestu vrnem milo za drago. Člani II. rud. skupine se nismo sestali zato, da bi se na zborovanju prerekali, temveč zgolj radi tega, da delamo za izboljšanje naših razmer skupno vsi za enega, eden za vse. Avgust Slamnik, rud. kovač, Toplice. Nekaj novic Naša skupina je priredila v zadnjem času dva članska sestanka, in sicer na Jo-žefovo v Izlakah za članstvo ondotnega okoliša. Na sestanku je poleg domačih funkci-jonarjev, ki so predvsem obravnavali trenutni položaj našega pokreta glede na vse prilike in neprilike, s katerimi se imamo boriti, poročal tudi kot zastopnik OIO tov. Lajovec iz Dev. Marije v Polju. Reči moramo, da je sestanek vsestransko dobro uspel. Dokaz porast našega članstva iz omenjene okolice! Sličen sestanek smo priredili tudi za šentlambertski okoliš. Tudi ta sestanek je potekel prav tako zadovoljivo. ;K večnemu počitku smo položili na prvi pomladni dan našega mladega, tragično preminulega člana Franceta Uleta iz Sela. Ni mu bilo dano, da bi počival v zagorski zemlji, kjer bi e& seveda tudi vse drugače spremili na njegovi zadnji poti. Umrl je v ljubljanski bolnici in le po posebnem odposlanstvu se ga je spomnila naša skupina, ki pogreša v njem vzornega fanta-bojevni-ka! Zagotavljamo mu časten spomin! V soboto, dne $0. in v nedeljo, dne 31. marca je naša skupina uprizorila igro »Za, t tnetjo goro«. Igra je bila uprizorjena z lepim zanosom in vzornim igranjem. Prisrčna hvala za požrtvovalno sodelovanje gdč.: Medvedovi, Ranzingerjevi ter Šmonovi. Tudi fantje, ki doslej še niso bojevniki, so rade volje ter požrtvovalno sodelovali! Le žal, da igra, ki je bila uprizorjena za kritje'spomenika v vojni padlih zaradi pičlega pošeta, ki ga moremo pripisati le današnji gmotni izčrpanosti prebivalstva, ni doprinesla tega, kar smo želeli! Zahvala Podpisani Franc Ule iz Sela št. 22 se najlepše zahvaljujem skupini bojevnikov v Zagorju za izkazano mi gmotno pomoč ob nenadni smrti mojega sina Franceta, prav tako za odposlano spremstvo, ki je pokojnika spremilo na njegovi zadnji poti k Sv. Križu. Globoko ganjen spričo tovarištva, ki so ga bojevniki ob tej priliki vsestransko pokazali, hvaležno kličem: »Boj plačajk Franc Ule, Selo št. 22. SV. RUPERT NAD HAŠKEM Preteklo nedeljo smo sklicali ustanovni občni zbor naše skupine v gostilniških prostorih tov. Kocmana. Izvolili smo naslednji odbor: predsednik Rudolf Žnidarčič, podpredsednika Karol Turšič in Ivan Obrez, tajnik Vinko Podpečan, blagajnik Martin Tratnik, gospodar Franc Obrez, arhivar Jožef Razboršek; odborniki: Franc Kocman, Anton Mraz, Jakob Oprešnik. Ivan Hrastnik, Karol Stopinšek; nadzorni odbor: Ivan Hercog, Alojz Mačkovšek, Alojz Vrhovšek; namestniki: Franc Zupan, Franc Brečko, Mihael Pusar, Ferdo Kuk, Alojz Zelič ml. Zbo-rovalce sta pozdravila odposlanca OIO iz Ljubljane (Jblob in Šmid. Obema se je prisrčno zahvalil predsednik organizacije za njuna obširna poročila. Med slučajnostmi se je prijavilo 13 naročnikov na naš tednik »Bojevnik« in so nekateri tovariši naročnino takoj poravnali. Posnemajte! Občni zbor je zaključil tovariš predsednik ob največjem navdušenju vseh. ŠKOFJA LOKA Na Vnebohod se nas je nad 250 zavednih bojevnikov udeležilo maše zadušnice za t tovarišem Bonačem. Mašo, med katero je prepeval naš moški zbor, je daroval katehet — domačin Pintar. Po maši smo odšli na zborovanje v Društveni dom, ki ga je vodil tov. predsednik Rupar. Pazljivo smo sledili izvajanjem predsednika OIO tov. Staneta Vidmarja, ki je v jedrnatih potezah očrtal dogodke zadnjih mesecev v naši organizaciji in javnem življenju. Za njim pa je tov. (rombač dal nekaj navodil za bodoče delo organizacije sploh in posebej opozoril na številne probleme, katerih rešitev je odvisna od požrtvovalnosti in agilnosti tudi škofjeloške skupine. Razšli smo se s trdnim sklepom, da se še z večjim zaupanjem oprimemo organizacije in da zlasti poskrbimo za naročnike na »Bojevnika«, ki se iz mesečnika preosnuje v tednik. CERKLJE PRI KRANJU Skupina je imela v nedeljo svoj prvi redni občni zbor. Predsedoval je občnemu zboru tov. Franc Vomberger. Takoj v začetku je pozdravil zastopnika OIO in podal kratko poročilo o delu skupine, ki je pridno delovala v preteklem letu. Imela je več prireditev, ki so vse zelo dobro uspele, tudi denarno. Tajnik tov. Franc Čamernik je povedal med drugim da šteje skupina 185 članov. Blagajnikovo poročilo je prav tako bilo sprejeto z odobravanjem, saj se je leto zaključilo s precejšnjim prebitkom. Po razreš-nici so bile volitve, pri kateri je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Franc Vomberger, I. podpredsednik Ivan Kern, II. podpredsednik Jakob Jenko, tajnik Franc Čamernik, blagajnik Franc Sleme, arhivar Janez Jereb, gospodar Jožef Jenko; odborniki: Janez Šimnovec, Rudolf Frantar, Franc Dolinar, Jožef Bolka, Lovro Erzar, Jože Ga-špirc, Luka Delovec, Aleš Kepic; namestniki: Janez Kuhar, Jožef ¦ Jenko, Janez Mu-šič, Primož Hnbad, Janez Omerz, Jože Ti-čar; nadzorni odbor: dr. Jože Bohinc, Ciril Hudobirnik, Valentin Sleme. Pri slučajnostih je pozdravil navzoče zborovalce zastopnik OIO in jim v kratkih besedah raztolma-čil stanje v organizaciji, in akcijo glede »Bojevnika«. Pozval jih je, naj po zgledu nekaterih skupin ustanovijo medsebojno pomoč. V debati je nato odgovarjal na vprašanja, ki so mu jih stavili tovariši. Tov. predsednik je ponovno pozval vse tovariše, naj agi-tirajo za organizacijo bojevnikov, da bo član prav vsak možak in fant velike fare Cerklje. NOVO MESTO Skupine novomeškega sreza so imele že več sej, na katerih se je razpravljalo predvsem o organizacijskih vprašanjih našega pokreta v srezih Novo mesto, Črnomelj in Metlika. Na seji 26. maja, ki so se jo udeležili zastopniki skupin: Brusnice, Mirna peč, Prečna, Št. Peter, Šmarjeta, Bela cerkev, Toplice, Trebnje, Stopiče in Novo mesto, je bil izvoljen celoten srezki odbor. Predsednik je tov. dr. Gros, podpredsednik tov. Brulc, tajnik tov. Picek. Srezki odbor je izdal na vse skupine okrožnico, na katero se skupine še enkrat in posebno opozarjajo. RAKA PRI KRŠKEM -« V nedeljo 19. maja je imela krajev, skupina »Boja« občni zbor v gostilniških prostorih tov. Josipa Bona. Po pozdravnem govoru predsednika tov. Antona Mikliča je podal poročilo o društvenem delovanju tajnik tov. Al. Šribar. Nato je pa ob veliki pozornosti vseh navzočih poročal v imenu OIO novi predsednik tov. Stane Vidmar iz Ljubljane. Njegovemu stvarnemu in v srce segajočemu govoru smo sledili v napetem pričakovanju in ga večkrat burno aklami-rali. Kakor pride pravočasno dež izsušenim rastlinam na pomoč, da ne usahnejo, tako so nas tudi tolažilne in bodrilne besede našega Staneta dvignile iz obupa in vlile trdno vero v skorajšno zmago pravice, da našemu kmetu, delavcu in obrtniku zašije zopet lepše življenje, kakor ga zaslužijo po svoji pridnosti, da zopet zaživijo po — človeško! Zares neodpustljiv greh je, da bi peščica pokvarjencev strahovala ogromno število poštenega slovenskega ljudstva! Bojevniki, tu je naša naloga, da zberemo vse poštene ljudi skupaj v naše vrste, prav nobeden ne sme ostati zunaj! Kdor z nami trpi in z nami želi prerojenja, naj pomaga, naj sodeluje v organizaciji! AJco bomo enkrat vsi složno zbrani v »Boju«, bo konec krize in začetek poštenja! Ona maloštevilna moralno propadla klika, ki nas izrablja in tira mnoge v obup in propast, ki nam ne da več živeti, se bo iz strahu pred našo organizirano in zavedno močjo razpršila. In tedaj bo zavladala pravica, bratstvo in ljubezen. Naša lepa domovina bo zopet ljubljena in po dolenjskih gričih se bo razlegala vesela pesem kot nekdaj. Vsakdo, ki že ne more več vzdržati pod pezo krivic, vprašujoče gleda, ali je že blizu tisti dan odrešenja, ali bo že kmalu konec nečloveškega trpljenja? Da, prijatelji bojevniki, mogoče prav kmalu, še letos, še ta mesec, ali že jutri! Lahko pa tudi še dolgo ne in pripravljeni moramo biti še na hujše trpljenje! Odvisno je, bojevniki, od nas samih! To moramo mi vedno in povsod zahtevati in izvojevati. Dokler bo zadnji poštenjak stal ob strani, gledal in čakal, da se drugi zanj žrtvujejo, toliko časa se še ne bo kolo sreče obrnilo nam zatiranim v korist. Kakor hitro bo pa zadnji poštenjak stal v bojevniških vrstah, bo nastopil oni toliko pričakovani trenutek zmage pravice nad Stran 6 __________________________________________ »BOJEVNIK«, dne 6. junija 1935 Štev. 5 krivico. Vsi navzoči tovariši so obljubili vsak po svoji moči delati s podvojeno silo toliko časa, da bo samo onih par brezsrčnih egoistov in pokvarjencev ostalo na sramotnem odru ljudske obsodbe, vsi ostali pa, da stopijo v krog velike družine bojevnikov. In tedaj vremena se bodo zjasnila in lepše solnce sijalo bo! V dosego tega namena kličemo povsod in vsem, bojevniki v zbor! IZ PREKMURJA. Prva spominska svečanost na Tišini. Na sedežu naše najmočnejše skupine bojevnikov, na Tišini, se bo vršila v nedeljo 16. t. m. lepa prireditev. Skupine bojevnikov Murska Sobota, Murska Sobota — okolica, Tišina in Kup-šinci prirede na Tišini spominsko svečanost za vse v svetovni vojni padle vojake iz občin Murska Sobota, Murska Sobota — okolica, Kupšinci in Tišina. Cerkveno svečanost bo opravil bivši vojni kurat tov. Tomažič, dekan v Trebnjem. K nam dospe s predsednikom tov. Stanetom Vidmarjem že v soboto in ju bomo lepo sprejeli. Tov. dekan bo gost tišinskega župnika g. Krantza, ki nam gre v vsem na roke. Drugega dne ob 9 bo v tišinski cerkvi služba božja s pridigo, ki jo bo opravil tov. Tomažič. Po cerkveni svečanosti bomo pa imeli bojevniki zborovanje, na katerem bo govoril naš priljubljeni predsednik tovariš Stane Vidmar iz Ljubljane. Bojevniki se na to slavnost pridno pripravljamo. Saj se bomo ob tej priliki spominjali onih naših, prehitro pozabljenih tovarišev, ki so pustili svoje življenje na raznih bojnih poljanah. Geslo, ki nas bojevnike druži, je ravno tovarištvo. In v čem se bolj odraža ta naša lastnost, ako ne pri spominih na padle tovariše, ki se niso vrnili pod svoj domači krov, ampak spe na raznih bojnih poljanah večno spanje? Pri spominu na te tovariše bomo okrepili s pravo vsebino naše tovarištvo, ki nas mora vezati žive. Računamo na veliko udeležbo z vseh strani, saj bo to prva svečanost te vrste v Prekmurju. Popoldne bi imeli igrati naši igralci na Tišini bojno igro »Njega ni«, ki bi spadala kakor nalašč v okvir celotne prireditve. Radi kratkega časa pa tega dne igre ne bo. Pač pa nekaj nedelj kasneje. Kedaj, bomo pravočasno poročali. NESREČA NA MURI. Zahtevamo most na Petanjcih! Minulo soboto je pričela Mura naglo naraščati. Na štajerskih gorah je naglo kopnel sneg in je njegova voda napolnila reko. Promet preko nje se pri nas v Petanjcih vrši še z brodom, ki ga sedaj obratuje banska uprava po cestnem odboru. Tega de pa je moralo radi visoke vode obratovanje z brodom prenehati ter je vozil brodar ljudi preko Mure le z malim dolom. Ko je vozil proti večeru zopet s čolnom na petanj-sko stran, je zadel ob strani brod, ki ga je prej obratoval konzorcij naših kmetov. Čoln se je prevrnil in je vseh enajst ljudi popadalo v vodo. Izmed njih je utonil neki Horvat iz okolice Krapine. Usodni zanj so bili brusni kamni, ki jih je imel v nahrbtniku in ki so ga potegnili takoj na dno. Na službenem potu je bil v čolnu tudi en orožnik, ki je v nevarnosti za lastno življenje rešil gotove smrti v mrzlih valovih dve osebi. Javnost pričakuje, da bo ta orožnik odlikovan, kar je tudi zaslužil. Pri tej nesreči se je drastično pokazala potreba po mostu na Petanjcih, ki ga zahtevamo že leta in leta, a vse zaman. Promet čez Muro je pri nas ogromen, saj gravitira velik del Prekmurja na to prehodno točko. Občutek pa imamo, da se tudi odločilni činitelji v Soboti za to vprašanje premalo brigajo. Same resolucije ne zaležejo, treba je napraviti kaj konkretnega in vemo, da so možnosti dane. MURSKA SOBOTA. »Naše šole so leglo bolezni...« Pri nas grade kopališče. Stalo bo par stotisočev in je denar baje že zbran s prostovoljnimi prispevki. Vsekakor znači to velik napredek v higijenskem oziru. Zal pa stoji naše šolsko vprašanje tam, kjer je bilo pred leti. Naše šole so leglo bolezni, prav sramota! Kaj pomaga kopanje, ko pa pride mladina iz šole bolna za vse življenje! Ako bi se nekateri gospodje toliko potrudili za šolsko vprašanje, kakor so se za kopališče, bi bilo šolsko vprašanje že rešeno v korist naši deci. Manjka nam socijal-nega čuta, ako nas že drugi motivi ne vodijo. Davčna praksa v Prekmurju. Davčna praksa v Prekmurju ubija v ljudeh vsako voljo za javno delo. Inteligenca, ki nosi vsa bremena narodnega davka, se odteguje javnemu delu, ker se ne more več žrtvovati v nacijonalne svrhe ne v Prekmurju ne izven njega. Brez dvoma je pri nas v javnem življenju ogromen napredek, ki je plod naših žrtev. Sedaj smo pri kraju — davkarija je dosegla ta nezaželjeni cilj. Pa vse opozoritve ne zaležejo nič. Mogoče bodo odločilni činitelji spoznali uspeh takega postopanja na dejstvu 5. maja. Takrat se je od 16.000 volilcev izreklo komaj 6000 za vladno politiko. Od leta 1931. smo padli skoraj za 100%. Poleg drugih usodnih napak je davčna praksa v Prekmurju mnogo pripomogla k rezultatu 5. maja. Komasacija občin. Pri nas je mnogo občin nezadovoljnih s komasacijo iz leta 1933. V naglici, s katero se je o tej važni stvari odločalo, se ni dovolj upoštevalo prirodnih momentov, ki bi mogli biti najvažnejši. Zato se sedaj javljajo zahteve po popravi komasacije. Med drugimi so vložile prošnjo za prekomasacijo vasi Ran-kovci, Vanča vas, Borejci, Černelavci, da se jih izloči iz občine Kupšinci in priključi prve tri k občini Tišina, zadnjo k občini Murska Sobota — okolica. Navajajo zelo tehtne razloge in upajo, da bodo radi tega uspeli. Kultura »Slavcev« koncert Pevsko društvo »Slavec« je ob svečanosti razvitja prapora, ki ga je društvu poklonil blagopokojni kralj Aleksander, priredilo slavnostni koncert. Na sporedu so bile skladbe jugoslovanskih, ruskih in bolgarskih skladateljev. Poleg društvenega mešanega zbora je sodeloval tudi orkester vojaške godbe. Zborovske skladbe je dirigiral društveni pevovodja Ivan Rupnik, ki je zbor dobro naštudiral in pokazal mnogo glasbenega znanja. Zbor je v ženskih glasovih dober, v moških, zlasti v tenorjih, pa manj zadovoljiv. Izvajali so tudi nekaj novih skladb. Tudi skladbe za orkester je v drugem delu dirigiral pevovodja Rupnik, se mu je pa poznalo, da ni kos težavnemu vodstvu orkestra, dasi je orkester storil vse, da bi mu olajšal delo. Koncert »Ljubljane« Slov. glasbeno društvo »Ljubljana« je nastopilo pretekli ponedeljek v proslavo 851et-nice prezv. nadškofa Jegliča s koncertom, ki je bil eden najlepših v letošnji sezoni. Izvajal se je Handlov Oratorij: »Mesija« za soli, zbor in orkester. Solisti so bili naši najboljSi operni pevci: ga. Zlata Gjungje-nac-Gavella (sopran), ga. Franja Golob-Ber-notova (alt-, g. Jože Gostič (tenor) in g. Marijan Rus (bas), orkester je pa tvorila ljubljanska podzveza Zveze godbenikov. Zbor »Ljubljane« je bil prav dobro izvežban, pevski materijal zbora je v vseh glasovih odličen. Delo je naštudiral in dirigiral profesor g. dr. A. Dolinar. V izvajanju dela smo imeli umetniški užitek, kakršnega že dalj časa ni bilo v naših koncertnih dvoranah. Žal, da koncert ni bil tako obiskan, kot bi veliko umetniško delo zaslužilo in kot je bil trud vseh sodelujočih, da je izvajanje nad vse pričakovanje uspelo. Pevovodja in dirigent dr. Dolinar je res mojstrsko obvladal zbor, orkester in soliste ter s tem pokazal svoje veliko glasbeno znanje in rutino. Kakor čujemo, se bo koncert ponovil ob priliki evharističnega kongresa in smo uver-jeni, da bo tedaj unionska dvorana mnogo premajhna za vse, ki bodo hoteli slišati ve-liko Handlovo mojstrsko delo. Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu Lani ustanovljeno Društvo likovnih umetnikov dravske banovine je priredilo v Ja>-kopičevem paviljonu svojo prvo razstavo. Zastopana je veČina slovenskih umetnikov s svojimi po večini najnovejšimi deli. Zal, da se niso udeležili razstave člani kluba »Slovenski lik« in člani nekdanjega kluba »Sava«, ki veljajo še danes po vsej pravici za naše najboljše slikarske mojstre. Gospo darsivo DENARNI ZAVODI POD ZAŠČITO. Na občnem zboru Udruženja bank v Bel-gradu je poročal tajnik, da je do konca lanskega leta zahtevalo 195 denarnih zavodov zaščito, od teh 175 zavodov odlaganje plačil. To je prav znatno število (brez kreditnih zadrug), če upoštevamo, da je v naši državi 620 bank. Hranilne vloge pri privatnih bankah in pri hranilnicah so v teku lanskega leta nazadovale za 209 milijonov, in sicer od 8408 na 8195 milijonov. Na drugi strani pa so se hranilne vloge pri državnih zavodih (drž. hip. banka in Poštna hranilnica) v teku leta povečale za 315 milijonov. Iz tega je razvidno, da nadalje odtekajo vloge iz privatnih zavodov ter se stekajo v državne zavode, ki delajo hudo konkurenco privatnim zavodom. Propadanje naše trgovine in obrti. Po statistiki Zbornice za trgovino, obrt in industrijo posnemamo, da se je v zadnjih treh letih, t. j. od 1. 1932. do 1934. znižalo število trgovskih obratov za 2715, obrtniških pa za 3155, ali skupno vseh teh obratov za 5870. To se pravi, da je skoraj 6000 samostojnih eksistenc uničenih, da je padlo za 6000 število davkoplačevalcev, da je padlo število podjetij, ki so dajala tudi drugim ljudem zaslužka, za 6000! Samo lani se je znižalo število trgovskih obratov za 1373, obrtnih za 1369 in gostinskih za 6, vseh skupaj za 2748. Vsak leden ena Zgodba o bojevniku in hudiču Nekoč sta se bojevnik in hudič prepirala, koga narod bolj vpošteva, in komu več veruje. Ker se nista mogla zediniti, sta sklenila, naj odloči dvoboj. Hudič je zahteval, da mu mora pomagati bojevnik do poslanskega mandata, ako ga premaga, bojevnik pa, da mora hudič zginiti z dežele. Ker sta oba sprejela pogoj drug drugega, je prinesel bojevnik kot orožje dve palici, eno tenko in dolgo, drugo kratko in debelo, ter rekel hudiču: »Izberils Hudič je nekoliko premišljeval ter se ko-nečno odločil za kratko, ker je bila debela. Upal je, da bo bojevnika z debelo bolj zadel kot s tenko in dolgo. Bojevnik Je pa vzel tenko in dolgo. Postavila sta se oddaljena drug od drugega 10 korakov. Ko se je dvoboj pričel„ se je hudič zakadil proti bojevniku, da ga podere in udari s kolom, toda bojevnik zamahne z dolgo palico in preden je bil hudič pri bojevniku, ga že zadene bojevniška palica s tako silo ravno po kopitu, da so kar iskre švignile. Hudič postane besen, vnovič se zakadi v bojevnika, toda ta zamahne vnovič, in preden je hudič tako blizu, da bi mogel rabiti kratki kol, ga bojevnik že drugič zadene, tokrat pa po repu, in sicer s tako silo, da mu kar kos repa odleti. Ko vidi hudič, da ne bo prišel bojevniku s kratko palico do živega, prične protestirati, da je to neenak boj, ker imata neenake palice. Bojevnik pa je bil takoj pripravljen zamenjati palice, toda pod pogojem, da nadaljujeta boj v bližnjem skednju. Hudič je pogoj sprejel, zamenjala sta palice ter se podala v skedenj. Tam pa je bil hudič zopet na slabšem. Dolga palica ga je silno ovirala, tako da ni mogel niti enkrat udariti po bojevniku. Ta pa je priskočil k hudiču, zamahnil z rajkelnom ter lopnil po hudičevi glavi, da so se rožički kar v možgane pogreznili. Napol nezavesten je pokazal hudič bojevniku jezik, ta pa »lop« še enkrat po hudičevi glavi, da si je kar jezik odgriznil. Tedaj je spoznal hudič, da je dvoboj izgubil. Počilo je kot iz velikega kanona, zasmrdelo po žveplu ter poeašenem pepelu in... hudiča ni bilo več. Od tedaj sta imela narod in bojevniki mir pred hudičem. Podlistek Slovenski fant na fronti kot pisatelj Kadar smo po hudih in vročih bojih z Lahi prišli na oddih v zaledje, sem skrbel za to, da so se fantje moje stot-nije na ta ali oni način razvedrili. Tako smo nekoč jeseni 1917, počivali v zelo zdecimiranem stanju v Trnovskem lesu nad Gorico. Lepega solnčnega popoldneva sem zbral svojo stotnijo: častnike, podčastnike in druge vojake ter jih nagovoril: »Poznam Vas kot junake v borbi s sovražnikom. Rad bi pa tudi videl, koliko je v vas pisateljske žile. Vsakteri od vas — izvzemši častnikov in podčastnikov — dobi kos papirja in vse potrebno za pisavo in naj v teku ene ure napiše kak spomin iz svojega življenja, bodisi vojnega ali predvojnega. Lahko napiše tudi kako povest ali roman. Delo pa ne sme obsegati nič več in tudi nič manj, kakor sto besed, in se mora vsak pod svojim umotvorom lastnoročno podpisati. Za najboljše delo bom pisatelju izročil v last srebrno uro, ki jo kot rezervno uro nosim seboj. Dosegljivih točk je deset. Če dosežeta dva ali več po deset točk, bo odločil žreb. Komisija za oceno obstoji iz vseh častnikov moje stotnije, vštevši tudi mojo malenkost.« Na hip je bilo vse razdeljeno in dečki so začeli pridno pisati na svojih pisalnih mizah — nahrbtnikih. Ker sem videl, da jim gre delo težko od rok, sem rok za sestavo del podaljšal še za pol ure. Ko je čas potekel, sem pustil pobrati vse listke in sem s svojimi častniki — pet po številu —, ki so bili vsi Slovenci, stopil na stran ter smo začeli citati posamezna dela. Vsakteri od častnikov je moral na posebni poli označiti oceno in točke. Nekako sredi med prebiranjem, med katerim je bilo seveda dovtilj smeha, pa tudi veliko resnosti, sem našel umotvor Mihala Laboharja, že starejšega Savinjčana, ki je v lepih besedah, in bilo jih je tudi točno sto, napisal majhno lovsko zgodbo. Jaz sem mu takoj zapisal 10 dosegljivih točk in ko sem pri svojih tovariših častnikih pregledal pole, ni dobil od nobenega manj kakor osem točk. Že sem ga imel za lastnika moje ure. Ko pa berem naprej, pa mi pride v roke umotvor te-le vsebine: »Šest dni srna se žgečkal s Tuljani poki srna šli nazaj, de se počinema. Pu-stavel smo celtne in zad latrina. Dva tiča od naše kumpanije sta pa po noč ona štanga pri latrin na sred na dvejeh krajeh spod potžagala. To — jih je 40 besed oneh 60 kulker jeh čejo mejt še gusput oberlajgman je pa povedu naš gusput felbebel ker je zmiri prv vstau in je prv sedu na štanga pr latrin. Jo-zel Obrez.« Ko sem prečital to delo, sem pogledal po svojih tovariših ocenjevalcih. Pa sem na obrazih bral skoraj nekako resnost. Pregledal sem tudi posamezne ocene in so bili vsi zapisali 10 točk. Šele po malem presledku so vsi navzoči bušili v smeh, kajti navedenega fel-bebela je vsak dobro poznal. — Že sem hotel poklicati pisatelju Obreza, a sem si premislil, da bi se mi ne očitala nepristranost, in smo brali vsa dela do konca. Ko sem kakih osem let po vojni prišel po lovu v štajerske hribe, sem se oglasil tudi pri Jozeljnu Obrezu, ki mi je s solzami v očeh pokazal na steni visečo urico, ki jo je na tako sijajen način pridobil v Trnovskem lesu. Bojevnik s Štrokovega hriba. V 24 URAH larva -*siraJ". »a—a_>»>i kemično cisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh Tovarna JOS. REiCH LJUBLJANA Za spomlad se najcenejše oblečete, ako kupite narejene moške, deške obleke, ter perilo domaČega Izdelka tov. ,Triglav< Josip Olup Ljubljana, Stari trg 1 in Kolodvorska 8 V zalogi imam vedno sukno, kamgarne, hlačcvine, čepice in tkanine kakor sifone, frenče itd. iz največjih angleških, čeških in tuzemskih tovarn. Obleke in periio se Ugotavlja tudi po meri po najnižjih cenah in po najnovejši fazoni Izdaja konzorcij tednika »Bojevnik«. — Zastopnik konzorcija in odgovorni urednik Rudolf Wagner. — Tisk tiskarne Mak so Hrovatin v Ljubljani. — Naročnina znaša do konca lpftfl Din 20.-------Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprava: Kolodvorska ul. št. 8 v Ljubljani. — Telefon št. 3770. — Plačljivo in tožljivo v Ljubljani. — Ček. rač. 13051.