16Z. Številka. V LlUtliUl, i tORft. Zl. lillli 1909. lili. leto. a51tV9MtS9M <4£trođa #«11« i N9*ijoud h im lastavicu: f teto.........K 34-— Mte tete pil tete tete 1*— t-— m i tete lite I K 22*— . 1S» Sr«50 u mesec...... . • • ■ 2-SO vil|i pO pošti: u Nemčijo: ealo lito.........K 28*— si Ameriko in vm druge deželi i čilo leto.........K 30.— Vprašanjem glodi iasoritov maj M priloži u odgovor dopisnica aH znamka. Upiovnlltvo i Knaflovi ulln I (SpOda), dvorišče levo), telefon it. 8o. nerazjašnjeni položni. Dtis, ki ga je napravil nastop dr. Šusteršiča in dr. Kreka na nedeljskem shodu j se »In prav na kratko označiti. Dr. Šusteršič je govoril kakor mož, ki je padel v vodo, ki vidi pred seboj smrt in kliče na pomoč, da bi >«' otel preteči nesreči; dr. Krek je govoril kakor človek, katerega trma ni obveljala in ki hoče v blazni jezi vse okrog' sebe demolirati, razbiti in poklati. Kdor je pa pričakoval, da prinese ta shod pojasnilo sedanjega položaja in omogoči spoznati, kako se razvijejo razmere na jesen, ta je doživel popolno razočaranje. Naravno je. da so klerikalni poslanci opravičevali svoje postopanje in predstavljali zaključenje državno-zborskega zasedanja za svojo zmago. V tem ozirn nas njih mnenje prav nir ne zanima, ker to je vender čisto gotovo, da sami sebe ne bodo obsojali in da niso sklicali shoda v namen, da bi pred javnostjo priznali.da so jo zavo/ili in da so delali slabo politiko, s katero so oškodovali slovanske države na Balkanu in spravili v nevarnost obstanek »Slov. enote«. Tudi se nič m' čudimo, da so zopet enkrat razkrili svoje slovensko srce in širokoustno deklamovali, da bore za pravice slovanskega nu-la in /a koristi Slovanov. Le pa-triotisme e' est le dernier refujge des eo(|iiins. je bilo nekoč rečeno v francoskem parlamentu in človek se oehote spominja teli krilatih besedi, ko vidi. kako narodne se zopet enkrat delajo klerikalci sedaj, ko jim toče — voda v grlo. Toda klerikalci se spominjajo svojega slovenstva vedn«> le tedaj, kadar so v obupni -tiski in k<> jim j«' treba razvnemati narodovo moči, da bi imeli večjo moč. Tisti ljudje, ki so prodali najvažnejše interese slovenstva pri državnozborski volilni reformi, tisti ;dje. ki >o narodnim sovražnikom koncedirali nemško gimnazijo v Ljubljani, tisti ljudje, ki se nikdar niso odprli ust v obrambo slovenskih pravic v uradih, s pretvezo, ki je na sebi podlost, da SO namreč uradniki večinoma naprednega mišljenja, ti->ti ljudje, ki uganjajo pri odaji važnih mest nnjumazanejše kravje kupčije in vidijo raje narodnega nasprotnika na važnih mestih, kakor rojaka, ki ni klerikalec, tisti ljudje, ki so iz same h od obi je na najpodlejši LISTEK. Učiteljica na vasi. Zofka Kveder-Jelovšek: (Dalje.) Drugo jutro je bila njenu vrtna lopa vsa nakinčana s cvetjem, a na i/.i jo stala majhna lesena, lepo izdelana škatlja. \n koščku papirja, je bil pričvršćen na pokrovu, je bi-i napisano z okorno kmetiško roko: Za pisma vašega zaročnika.« Ljubosumen je,« pomisli Minka in nasmehne se. Za hip se spomni tetinih besed: Nevarno je, i^rrnt i se z ognjem . . . Ali ona hitro odbije to misel. Še leto dni, potem bo konec vsega . . .« Vsak večer je pel Tone, kakor prej, ali ogibal se je je enako. Včasih je prevzela želja, da ga vidi in od" sli je ob nedeljah z drugimi vaškimi dekleti na ples. Ali niti tam ga ni bila Tako je minilo leto, ko ga sreča uekega dne že v jeseni. Vozil se je iz vasi proti gozdu. Kavno stoji na pri prostem vozu brez lojtrnie, vajeti v rokah in poje. »Ustavite!« klikne ona, ko se je pripeljal mimo nje. »Kam greste?« £a vpraša. način denuncirali svoje rodne brate kot veleizdajalce, ker so ti pošteno in odkrito izražali svoje slovansko mišljenje in s poštenimi sredstvi nasprotovati protislovanski politiki, tisti ljudje, ki drže in podpirajo prebivalce slovenske krvi in delajo iz-dajske, narodu škodljive kupčije z njimi, tisti ljudje, ki so šli odkrito v boj za nemško šparkaso in pripravili svojega škofa, da se je zavzel za nemško šparkaso, tisti ljudje, ki so slovenskemu gospodar. - emancipatij-skemu gibanja na korist narodnih nasprotnikov kljubovali in je otež-kočili tei* deloma onemogočili, tisti ljudje hočejo sedaj, mar jim kdo verjame, da mislijo in čutijo narodno in da imajo poštene namene! Ti ljudje nimajo nobenih narodnih idealov, narodna korist jim je zadnja briga na svetu, kar je narodu svetega, so že vse prodali in izdali in zdaj obešajo slovensko trobojnieo na zastavo le, ker so v obupnem položaju in si drugače ne znajo pomagati. V nedeljo so klicali Slovane na pomoč in dvigali slovenski prapor, dva dni prej pa so šli v boj z Nemci zoper napredno stranko in v trgovski zbornici pokazali svojo zvezo z Nemci, ki je tako tesna, da jih celo sili glasovati zoper korist slovenskih trgovcev in obrtnikov na na korist Kianjske hranilnice. Narodni moment ne igra pri klerikalcih nobene vloge in je ni nikdar igral; narodne se delajo le toliko, kolikor morajo, da se jim nt* upro lastni pristaši. Toda za nas je postranska stvar kako se drapirajo klerikalci; važno v sedanjem trenotku je >amo, kaj mislijo glede bodočnosti. V tem ozirn pa shod ni prinesel pojasnila. Dočim je Susteršič molčal i» bodoči taktiki in le splošno govoril o boju zoper vlado, je dr. Krek divjal kakor da se bo vojska tako nadaljevala kot so jo klerikalci začeli, tudi ee pride do razpusta parlamenta in če vse hudič vzame. Jasnosti torej ni. — Da so vse slovenske stranke združene v »Slovansk enoti« za odločilni hoj zoper sedanju vlado to je znana stvar. Za to so vse stranke brez izjeme, ker hočejo vse tako pre-memho sistema, da ho vlada pravična tudi Slovanom. Razen slovenskih klerikalcev so danes tudi vse te stranke tudi češki agrarci niso izvzeti prepričane, da je bila obstrukeija nesreča, ker je utrdila »V gozd grem. Kupil sem od soseda par hrastov, a zdaj sem si izpo" sodil konje in voz pa grem, da jih posekam in pripeljem domov. Mnogo dekle! se bo m ožilo to zimo v naši vasi. Dosti dela bom imel,« pristavi. »Vzemite me seboj v gozd,« zaprosi oni priprosto. K. pa pojdite gori. Voz ni ravno delan za gospodične, ali vi se ne boji te.« Ona skoči gori in stopi poleg njega. »Sedite, padli boste!< svetuje on. »Ne bom, samo poženite!« On ošvrkne konje z bičem in oni zdi če. Veter se lovi v njeno krilo, a naenkrat se ji zapletejo lasje in se vsnjejo crni, kodrasti in topli po nje" nih ramah. Ona zapoje od veselja. Lepo se ji zazdi, voziti se tako stoje ž njim čez pisano polje v želen gozd. A zrak je Opojen, kakor vino in soln" ee vroče, kakor ogenj. Naokrog visoke gore s sivimi pečinami in večnim, bleščečim snegom in nebo modro, prozorno in čisto, da se srce topi, ko se zagledaš v njega. Konji lete. Mlada učiteljica začne peti svojo pesem. Pesem, katere ni slišala ni" kjer, ali katero je spelo njeno srce ta trenutek v slavo in čast divne zemlje, bujne mladosti, krasnega življenja. Samo en edini polni in mamljivi klic se trga iz njene duše: Krasno, božanstveno je življenje! sedanji sistem in sedanjo vlado v trenotku, ko je »Slov. enota« ta sistem in to vlado že podkopala. Kaj bo torej s »Slovansko enoto«? Xa obstrukeijska pota ne bo sledila dr. Šusteršiču vsaj v celoti ne. O tem ni nobenega dvoma. In to je jedro vsega vprašanja, od tega je odvisen ves položaj. C'e bodo kleri-kalei delali ohstrukeijo, mora »Slo-\anska enota« vsled tega razpasti kakor je raspadi a »Narodna zveza« južnih Slovanov. »Narodna zveza« je vsled postopanja dr. Šusteršiča in dr. Kreka razpadli in s*1 vzlic milemu apela dr. Šusteršiča skoro ne more več obnoviti. A to za položaj me-rodajno. Pokazalo se je, da južni Slovani ne morejo izhajati s slovenskimi klerikalci — a odločilno je, ee se ohrani »Slovanska enota«. — Usoda te »Slovanske enote« je v rokah klerikalcev; če bodo klerikalci pametni, se ohrani in se utrdi in poveča »Sovanska enota«, drugače ji bo, kakor pričajo izjave Mladočehov, Staročehov, čeških klerikalcev in Hrvatov, zapel mrtvaški zvonec na veliko radost vseh nasprotnikov slova nst va! V tem oziru pa ni shod \ »Union u« prinesel nič pojasnila. »od v Bell Krajini. V četrtek je imel Gradac proste. Okrajni glavar v Črnomlju, g. Do-micelj, je namreč sklical shod županov Belekrajine in pozval tudi nekoliko drugih zastopnikov iz vseh okrajev, da bi skupno razpravljali o gospodarskem položaja v Beli-k raj in i. Od deželnega odbora je bil prisoten grof Barbo in navzočen je bil tudi vinarski nadzornik Skaliekv. Shod, ki je bil velikega pomena za lielokrajino, je bil zelo dobro obiskan in velika množica udeležencev j*1 živo pričala, kako iskreno zanimanj«1 vlada med našim ljudstvom za gospodarsko povzdigo Belokrajine. Shod je zelo dobro uspel. Trajal je nad 5 ur in pričakovati je. da niso bile prazne besede, ki so bile tu izgovorjene in da se že v prihodnjem htu izpolnijo vsaj deloma tu izražene želje. Razpravljalo se je o poljedelstvu, o vinoreji, 0 živinoreji, o gospodarstva, o vodovodih, o cestah in o najbolj važnem vprašanju, namreč o belokrajinski železnici, — Nad-učitelj 9 e t in a je zlasti ome- njal stelnike, ki toliko škodijo našemu kmetu zaradi tega boj stelni-kom; poudarjal je, da naj se začnejo Belokranjei pečati s prašičerejo, da ne bo treba dovažati prašičev sHrvat skega, kjer je pleme slabo in navadno se z njimi zanese še bolezen v naše kraje. Grof B a r b o je obljubil, da se bo delalo na to, da se začne v Beli Krajini s pogozdovanjem in da se priklopi ta del dežele glede pogozdovanja Krasu. — NaduČitelj L o v š i n je omenjal, da bi bilo treba razdeliti Belo Krajino glede zemlje na tri dele (Vinica, Metlika, Črnomelj) in naj bi se določil odsek, ki bi imel nalogo, proučevati te tri dele. Glavar Do m i cel j je omenjal izseljevanje v Ameriko. Žalostno dejstvo je, da je manjkalo letos pri naboru 7()f/( mladeničev. Naj bi se določil odbor, ki bi bil v vedni stiki z Amerikanci in ki naj bi deloval na to, da pridejo Amerikanci zopet domov. — NaduČitelj L a vsi n je predlagal, naj se v vsaki občini deluje na to, da se sestavi poseben odbor, ki bi bil z domačini v dotik i, nad vsemi temi odbori naj bi bil pa nekakšen centralni odbor, ki hi to celo akcijo vodil. — Glavar je omenjal, da se je izdalo letos že čez 500 potnih listov za Ameriko. V desetih letih se je izselilo v Ameriko čez 3000 Belokranj-ccv. — Zupan K r a m a r i č je pozival vlado, da bi skrbela za to, da bi se moglo vino, katerega je v izobilju, kam izvažati, zlasti naj bi se delovalo na to, da se začnejo ustanavljati zadruge. — Grof B a r b o je Opozoril na deželno zadrugo, ki se v kratkem ustanovi in da se v kratkem ustanovi vinarska zadruga v Semiču. — NaduČitelj M e g u š a r je izvajal, da izseljevanje v Ameriko nikakor ne bofle kmalu ponehalo. Amerikanci, ki pridejo nazaj, ne ljubijo več svoje domovin«' tako, kajti kakor otroci so šli od doma in sedaj , ko so prišli nazaj, hočejo lažje živeti, lažje delati, ker pa ne dobe zadostnega zaslužka, gredo zopet čez morje. Treba bi torej najprej zabraniti, da ne bi že otroci uhajali v Ameriko, kjer se ga tudi ne uči in ako pride Zopet nazaj, nima niti kot mož veselja ohdelavati njive. Zatorej naj bi deželni odbor skrbel za to, da se samo za Belo Krajino ustanovi kmetijska šola, toda ne tako, da bi vzeli starišem otroka za dve tri leta od doma. Naj bi bili tu mesečni kurzi in kmetiški sinovi bi se tu menjavali v poduku. S tem bi se jim vcepilo veselje do kmetijstva in ost n- ; jali bi (kuna. Isto velja tudi glede j ženstva. Nadalje omenja, naj bi deželni odbor skrbel za to, da se ustanovi v Beli Krajini postaja za prašiče, kjer bi se lahko dobilo zdrave merjasce. Martin B a ju k j«' izražal j željo, da bi se npeljal na pivo kakšen j davek, kajti pivo je mnogo krivo, da se vina ne more toliko prodati. Nadzornik Skaliekv ostro graja napake naših kmetovalcev pri izdelova-vanju vina. Dokler bode kmet trdovratno vstrajal pri starem izdelovanju, tako dolgo je vsaka akcija izvažanja vina brezuspešna; graja zlasti kletarstvo, ki je na najnižji stopnji. Dalje omenja, da se bodo ustanavljale lokalne zadruge, ki bodo v zvezi z deželno zadrugo v Ljubljani. — G. Š e t i n a je omenjal, da bi bilo treba za to poduka ter da bi se morali prirejati bolj pogosto kletarski tečaji. — Grof Ba r bo izjavi, da se bode v prihodnjem letu preosnovala grmska šola, kjer se bodo prirejali taki tečaji, kajti teoretičen poduk ne koristi dovolj. Nadalje s«' je razpravljalo še o sadjereji, zlasti je omenjal naduei-telj L a v š i n, da hi mnogo denarja prinašal Belokranjcem izvoz k<»stanja in gob, katerih je v velikanski množini v Beli Krajini. Globoko v ST-ce so segle vsem besede starčka Save r j a, ki je pripovedoval, koliko mora ljudstvo pretrpeti radi pomanjkanja vode. Ako je vročina, se daleč okoli ne dobi niti za drag denar še kozarca vode ne. Prisiljeni so piti vodo iz umazanih kal. Poživljal je deželni odbor, da bi kmalu skrbel za to, da dobi Bela Krajina prepotrebni vodovod. — Nadalje se je od vseh strani izražala Želja, da bi deželni odbor skrbel za posebne bike. da se povzdigne živinoreja. Sprejet je bil še predlog uadučitelja Lovšina, da se ustanovi gozdarska drevesnica blizu Črnomlja in to s pomočjo deželi le- G. Kune je izrazil željo* naj bi dežela podpirala stavbjnsko zadrugo v Črnomlju vsaj z brezobrestnim posojilom. Prešlo se j«, nato že v pozni uri k železniškemu vprašanju. — G. glavar Dom i cel j je v kratkih besedah razložil, kje da p<,jde železnica ter poživljal k slogi. - Po kratki debati so se županstva zjedinila ter sprejela predlo- glavarja. Za predlog so glasovala vsa županstva ter s tem odstranila edino oviro za zgradbo belokranjske železnice. Videti hočemo sedaj, kaj nam prinese bodočnost. Ona ve, da je to vrhunec življenja. Zdaj trga cvet sreče in mladosti. Nikdar ilozdaj ni čutila, nikdar odslej ne bo čutila čar zemeljske lepote ta" ko zelo, čisto in silno, kakor ta tre" notek. fu ona pogleda njemu v obraz, ki (bdi ž njo ta veliki in sveti hip. Kraden in jak, kakor mladi poganski bog stoji zraven nje. Ponosno stoji, večji od nje. Klobuk mu je pal doli na vojenice, a na lepem, plemenitem obrazu trepeta nekaj vzvišenega.Ve-lik lep in vzvišen stoji poleg nje in ona ga gleda v čudu. Ni vesel. Kakor da mu neka temna, neusmiljena misel proze in a dušo, tako so mu oči krasne in t nje. Boke je iztegnil pred se in v silnih rokah drži vajeti napete, da konji samo bde, lete. Nehote se nasloni ona nanj, roko je položila na njegovo ramo. Voz ro~ poče in skače, kenijska kopita klopo-tajo po slabem, kamenitem potu. Zdaj so v gozdu. Visoko so se vzdignila drevesa, a od njih struji močan, svež in opojen vonj. Kakor zlati dukati so se razsipali solnčni trakovi skozi veje, pa ležijo po tem" iiozelenem mahov ju, svetli in topli. Minka poje in ves gozd poje z njo. Veter zuji mimo lic hladen, svež in poln gozdnih dišav. Tudi Tone po" je. Slavno grmi njegova pesem po gozdu. Polna je, silna in ponosna, ka" kor kraljevska pesem. Do neba gre in vsa zemlja jo je polna. Lepe oči se bliskajo, zobje biešče, nosnice drhte, silno se vzdigujejo široke prsi. Potem obmolkne in trgne konje nazaj. In obstoje, kakor vkovani. Z eno roko je ustavil konje, z drugo je objel Minko. »Moj Bog, Minka! Samo da sem to doživel!« vzdihne in poljubi jo na usta. A njej je bilo, kakor da jo je kdo vzdignil v nebo. Vse razkošje nebes in zemlje je bilo v tem poljubu. Še prej, pred no je prišla k sve" sti, postavi jo on na zemljo. Njegov obraz je plamte! v nekem temnem, divjem in prekrasnem ognju. »Pojdi!« pravi on, »pojdi domov!« In požene konje, a njo pusti samo na tihi gozdni cesti. Dolgo stoji ona tam in ne ve in ne zna, kaj bi. Končno odide domov. Zdaj ji ni več pel v pod večerje, ni več nosil rože na mizo v vrtni lopi. Več kakor tri mesece ga ni videla. Bilo je pozimi. Vse je bilo pokrito s snegom in ledom, vse je obmolknilo. Minka de" la, kakor nikdar poprej. Vedno se spomni še česa, kar bi mogla storiti vasi, da je ne bi pozabili, ko bo odšla. Naučila je dekleta klinčkati čipke za prodajo,da nekaj zaslužijo pozimi; os novala je vaško knjižnico in nabrala najboljše slovenske knjige za njo. Tudi v šoli je pripovedovala otro- kom in učila jih mnogo več, kakor je bilo predpisano. Vsak dan se je spomnila na kaj novega, kar jim še ni rekla, a kar bi jim moglo biti pozneje v življenju v korist. Kupila si je lepo spominsko knjigo in dala jo je otrokom, da ji vsaki od njih nekaj notri napiše. Karkoli. In tako se je nabralo v nji mnogo smešnih, lepih in ganljivih stvari. Pisali so ji po cele strani, kakor pisma. Eden je pisal, kako so klali svinje, drugi da bo pošten in pameten mož, ko odraste, tretji, katere" mu je bila mati bolna, da je hudo in žalostno za celo družino, če mati oboli, a četrti, da ima konja Liska najrajši od vseh konj na svetu, ker ni nihče tako pameten in imeniten, kakor Lisko. Po Božiču je sedela nekoč sama v svoji sobici in je brala. Bile so že počitnice, otroci niso prihajali v šolo, pa je imela časa zase in za čitanje. Tedaj je nekdo potrkal na vrata in Tone vstopi. Bil je bled in nekako prepad lega obraza. »Prišel sem na pomenek,« je rekel. »Samo dalje,« povabi ga ona in kolena se ji zašibe od vznemirjenja. »Sedite k mizi. Ravno kuham Čaj, bom še vam postregla ž njim, ako hočete.« (Dalje prihodnji*.) Istrski deželni glavar. Trst, 19. julija. Jutrišnja uradna »Wiener Zeitung« bo objavila sklicanje istrskega in tržaškega dež. zbora na dan 25L t. in. Poleg tega bo objavila imenovanje dr. Riz-zija istrskim dež. glavarjem in dr. Laginjo njegovim namest nikom. Istrski dež. zbor bo tudi to pot zboroval v Kopru. Turčija Turško-bol&a rska zveza. Solun, lt). julija. Cujc se, da se v najkrajšem času sklene turško-bolgarska zveza. A bil u 1 Hamid. Carigrad, lt). julija. Ministrski svet, ki se je vršil zadnjo sredo, je definitivno sklenil, da se bivšega sultana Abdul Hamida ne bo sodnijsko preganjalo, kakor je to zahtevalo vojno sodišče. Simpatije za Perzijo. Carigrad, lt). julija. Turški poslanik v Teheranu je po naročilu vlade izrazil novi perzijski vladi naj-iskrenejše simpatije mlade Turčije. Grška. A t e n e . 19. julija. Vlada je podala demisijo, ker so se pokazala nasprotja med mnenjem kralja in ministrstva. Maroko. Al a «1 r i d , 11). julija. • Po uradnem oznanilu se je včeraj v Melili vnel hud boj, ki še traja. Zgube Špancev so velike. Revoluc ja v Perziji. Bivši šah Mohamed Ali. Teheran. H>. julija. Sipah-dar in Sandar Assad sta postala zastopnikom Angleške in Rusiji' sledečo brzojavko: >-Vsled sklepa narodnega sveta, ki se ji' danes sešel, je potrebno, da se poda k bivšemu šahu Mohamedu Aliju deputacija sveta, da ga obvesti o spremembi v vladi. Ker se šah sedaj nahaja kot begunec v ruskem poslaništvu pod angleško-ruskim varstvom, prosimo Vaše ek-scelence nastavi;: za jutri čas, kdaj bo mogel šah sprejeti deputacijo.« Šah je željo odklonil in deputacije ni hotel sprejeti. T e h e r a n . lt). julija. Bivši šah bo odpotoval pod ruskim varstvom na Krim. Novi šah. Bero lin, is. julija. Novi šah Ahmed Mir/a se je podal pod rusko-angleškim spremstvom v Snltana-bad, kjer bo sprejel narodno deputacijo. Definitivni sklep o regentstvu ho izrekel šele parlament. Situacija v Teheranu. T e h e r a n , 18. julija. Stari parlament se ne b<. konstituiral temveč se bodo razpisale nove volitve po novem volilnem zakonu. Tebe r a □ , 19. julija. Mesto je popolnoma mirno. Bazarji so odprti, promet se zopet giblje v navadnem tiru. Stališče Rusije. Pet r ograd. 18. julija. Ruska vlada je poslala tujim državam sledečo sponienieo: »Včeraj zjutraj je pribežališče iskal šah Mohamed Ali v poletni rezidenci poslaništva. Po običaju v Perziji domačem, se je šahu dalo zavetišče in gostoljubnost in se mu j«' izkazala pristojna čast. Vsled našega dogovora z londonskim kabinetom, osebo šahovo čuvajo združene čete ruskega in angleškega poslaništva in nad prostori, kjer stanuje, visita ruski in angleški prapor. Dejstvo, da se je šahu dalo zavetišče, ne spreminja nič na principu, ki je bil v eirkularnem telegramu od -I. t. m. postavljen, da se namreč ne vnieši varno v notranje zadeve in politični boj v Perziji. Jokolslfl zlet no Urhnlkl. V nedeljo se je praznoval na Vrhniki velik sokolski praznik. Pokazalo se j<' ta dan, koliko sile. koliko moči je v slovenskem sokolstvu, zlasti pa v ljubljanskem Sokolu. — Javna telovadba, vseskozi dovršeno izvedena v vseh posameznih točkah, je bila živa in jasna priča, s kako vztrajnostjo in eneržijo se telovadi V naših sokolskih telovadnicah, da je bilo mogoče doseči tako velikanskih uspehov. Zlet je priredil ljubljanski Sokol, ki je poskrbel tudi za poseben vlak iz Ljubljane na Vrhniko. Ob 9. dopoldne se je odpeljala dolga vrsta voz, polnih Sokolov in civilnega občinstva proti Vrhniki med krepkim trobentanjem bratov trobentačev. Krasno vreme je vzradostilo izletnike in kmalu so donele lepe naše narodne pesmi po vsem vlaku. Ko so se Sokoli pripeljali do postaje Loga, zaigrala je marsikateremu izmed njih solza veselja v očeh. Po cesti se je peljalo več voz sokolskega naraščaja in kdo bi se ne razveselil navdušenih zdravih krepkih fantiče v, ki so tako prisrčno pozdravljali svoje učitelje! Bil je to tako lep prizor, toliko po- zdravljanja kot le med pravimi brati. — Ko je vlak dospel na Vrhniko, čakal je prišlece na postaji vrhniški Sokol, ognjegasci in obila množica ljudstva, ki jih je prisrčno pozdravljala. Ko so se Sokoli razvrstili pred postajo, pozdravil jih je v imenu vrhniškega Sokola njegov starosta brat L e n a r č i e, izražajoč veselje nad \eliko udeležbo in poudarjaje, kako velikega pomena je sokolstvo za pro-budo narodne ideje. Odzdravil mu je starosta »Slov. Sokol. Zveze«, brat dr. O r a ž e n, ki je pozival Sokole, naj stoje vedno in vselej na braniku za t »robu jo narodne zavednosti. Sokoli so nato odšli na čelu z vrhniškimi ognjegasci in godbo ljubljanske »Slovenske Filharmonije« na telova-dišče ob glavni cesti. Povsod so bili burno pozdravljeni, nežne roke so pa sipale nanje duhteče cvetke. Na telovadišču je bila takoj nate) skušnja za popoldansko telovadbo, ! Trajala je nad celo uro. Ob pol 1*2. so se Sokoli razvrstili v čete za sprevod po Vrhniki, Bilo je vseh Sokolov okoli 400, in sicer so bili zastopani: ljubljanski Sokol, Sokol Ljubljana 1., Sokol Ljubljana II., Sokol iz Šiške, Vrhnike, Iga, Domžal, Kranja, Kamnika, Škofje Loke, Viča, Idrije, /tirov, Radovljice-, Logatca, Postojne, Ilirske Bistrice, Ribnice, Metlike in Novega mesta. Sprevod so otvorili vrhniški ognjegasci, za njimi je šla godba, nato Zvezni sokolski starosta z Zveznim tajnikom in starosto Vrhniškega Sokola, potem zastava ljubljanskega Sokola kot /vezna zastava, za njo zastave šišenskega, ribniškega, kranjskega in radovljiškega Sokola, nato pa Sokoli v četah. Bil je prekrasen pogled na to armado. Zato pa so povsod lepa vrhniška dekleta sipale cvetje nanjo, občinstvo je naše narodne bojevnike vneto pozdravljalo, nebroj slovenskih trobojnic raz hiš je pa istotako pri-Čal, kako dobrodošli so Sokoli narodno zavednim Vrhničanom. Sprevod je trajal skoro uro. Šel je tudi mimo hiše, kjer stanuje vrhniški župan g. dr. Marolt. ki pa ni čutil v sebi toliko takta, da bi bil pozdravil goste vsaj kot Slovenec, če bi jih že drugače ne hotel. Dr. Marolt je gledal sprevod z drugega nadstropja, na vsaki njegovi strani je pa visela velikanska slovenska trobojnica. Seveda dr. Marolt jih ni izobesil. Po sprevodu, ki se je končal pri telovadišču, so Sokoli obedovali v raznih narodnih gostilnah. Povsod so bili za prav nizke cene postrežem izvrstno. „ Kmalu po pol 4. popoldne se je pričela javna telovadba. Ljudi se je vse trlo in jih je bilo gotovo nad 2000. Kmečkega ljudstva smo z velikim zadovoljstvom opazil] izredno veliko. Velik kontingent gledalcev so dali narodnjaki in narodnjakinje iz bližnjih in daljnjih krajev. Posebno iz Ljubljane je privrelo vse polno ljudi z vlakom, pa tudi po Ljubljanici s čolni, po biciklih in vozeh. ()1> zvokih sokolske koračnice je prikorakalo na telovadišče 108 Sokolov, članov, krepkih, lepih postav, in sicer ljubljanskega, Ljubljane I.. Ljubljane II.. vrhniškega, šišenskega, ribniškega, logaškega, viškega, kranjskega in kamniškega Sokola, eleganten nastop in slikoviti pohodi \ šestnajsterostopih in krasen raz-stop je občinstvo kar očaral. Ko pa so jele izvajati proste vaje, določene za drugoletni celjski sokolski zlet, in sicer s spremijevanjem godbe, komponirane po narodnih pesmih, zabu-čalo je od vseli strani mogočno ploskanje, ki se je večalo pri vsaki prihodnji vaji. Dasi so te vaje težke, izvajam« so bile fino in lepo. Vodil jih je starosta ljubljanskega Sokola brat dr. Viktor M u r n i k. Sledile so proste vaje naraščaja ljubljanskega, šišenskega in vrhniškega Sokola v slikoviti obleki in s praporci. Fantiči, stari nekateri po 7 in H let, so delali te vaje tako krasno in tako točno, da se zlasti preprosti ljudje niso mogli načuditi. Naraščaja je bilo 72, vodil je pa njegovo telovadbo brat K o s t n n p f 1. Pri sledeči uvodni telovadbi je nastopilo 5 vrst. Telovadil je ljubljanski Sokol na drogu in na kozi (pO 1 vrsta). Sokol I. na bradlji, vrhniški in ribniški na drogu. Tudi te vaje so se izvajale izvrstno, zato je pa hučala pohvala od vseh strani. Pri drugem delu orodne telovadbe so nastopile vzorne vrste, in sicer po ena Ijujdjanska (na bradlji), Ljubljana I (na drogu) in kranjskega Sokola (na bradlji). Tu se je pokazalo, kaj zmore vztrajnost. Vsi telovadci so z elegantnost jo in lahkoto izvajali težke vratolomne vaje, navdušenje gledalcev je pa rastlo pri vsaki točki. Orodno telovadbo je vodil brat dr. M urnik. Ljubljanskega Sokola vzorna vrsta je delala nad vse lepe skupine. Nastopili so vajenci ljubljanskega Sokola pod vodstvom brata B u r g š t a 1 e r j a v številu 70. Izvajali so slikovite skupine, ki jih je sestavil brat Burgštaler stani. Dovr- šeno izvajanje je želo viharje ploskanja in »živio« in »na zdar« klicev. Nato je nastopil ljubljanski Sokol na treh konjih naenkrat. Silno težavne vaje, ki zahtevajo pedantsko skladnost ter skrajno izvežbanost in pazljivost, so se izvršile z brezpri-merno natančnostjo. Bučno odobravanje je doseglo pri teh izvajanjih vrhunec. Te vaje, kakor tudi sledeči elegantno izvajani francoski boks istega Sokola je vodil brat dr. M u r-n i k. S tem je bila telovadba končana. Dasi so se posamezni deli vršili točno drug za drugim — ko so eni telo-vadci odhajali, prikorakali so že drugi — trajalo je pa vendar skoraj dve uri. Ljudstvo je bilo kar frapirano nad tako vsestranskim sokolskim delom in čuli smo priprostega kmeta, ki je dejal, da morajo njegovi sinovi biti vsi Sokoli. Take sadove tudi hoče roditi javna sokolska telovadba. Po telovadbi je bila poleg telovadišču ljudska veselica, ogromno obiskana in polna veselih ljudi. Postavljenih je bilo več paviljonov, kjer so lepe narodne Vrhničanke prodajale jedi in pijače. Na bližnjem odru se je kmalu razvil živahen ples poskočnih mladih ljudi, vsevprek pa so orile vesele naše narodne pesmi. V mraku je nastopil ljubljanski Sokol pod vodstvom brata Drenika z gorečmi kiji, v bližini so pa pokale pištole in možnarji. Vse je bilo veselo in ko se je bilo treba ločiti od prijaznega kraja in prijaznih narodnih Vrhniea-nov in Vrhničank, ločili smo se samo z željo, da se zopet kmalu vidimo. % Nedeljska sokolska prireditev se mora imenovati vzorna, zlasti kar se tič*1 telovadbe. Bila je povsem primerna za kinematografski posnetek. Veliko se je zahtevalo od telovadcev, a te zahteve so bile tudi popolnoma izpolnjene. Aranžma vse prireditve je bil v rokah brata B u k o v n i k a, člana tehničnega odseka ljubljanskega Sokola, krepko mu je pa stal na strani brat Crne, načelnik vrhniškega Sokola. Izborno sta izvršila svojo nalogo. Končno moramo izraziti svoje začudenje, da je bil postojnski Sokol tako malo zastopan. Postojna ima Vrhniko pred nosom, pa taka udeležba! Vrli Ribničani so prišli korporativno, dasi so bili prejšnjo nedeljo istotako korporativno v Radovljici na sokolski slavnosti, kjer v postojnskem Sokolu ni bilo ne duha ne sluha! Bratje na dan! —e. Jzjava. (ilasom poročil, ki sta jih objavila »Slovenec« in »Mir« o občnem zboru podružnice sv. Cirila in Metoda v Celovcu, izjavil je g. dr. Breji-, da so se pogajanja med »Družbo sv. Cirila in "Metoda« in med > Slovenskim šolskim društvom« v Celovcu vršila devet mesecev in da je vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda« po d e v e t m e s e č n i h pogajanjih izjavilo, da v to ni koin-petenten odbor, ampak glavna skupščina. Na to neutemeljeno očitanje izjavljamo na podlagi aktov sledeče: Z dopisom z dne 10. januarja t. 1. je »Slovensko šolsko društvo« v Celovcu »Družbi sv. Cirila in Metoda« oficijelno naznanilo svoj obstoj ter Zahtevalo, da sme odslej le ono na Koroškem ustanavljati nove podružnice. Na ta dopis je »Družba sv. Cirila in Metoda« z dopisom z dne 20. januarja t. 1. precizirala svoje stališče ter zastopnike »Slovenskega šolskega društva« povabila na ustnici! razgovor. Tak ust men razgovor se je vršil ob prisotnosti predsednika »Slovenskega šolskega društva« g. župnika Mateja Kužnim dne 10. februarja t. 1. Z dopisom z dne 20. febr. t. 1. so se »Slovenskemu šolskemu društvu« pismeno naznanili rezultati tega posvetovanja. O teh, v tem dopisu stavljenih nasvet i b se je odbor »Slovenskega šolskega društva«, kakor posnemamo iz tozadevnega dopisa, posvetoval dne 25. februarja in o svojih sklepih »Družbo sv. Cirila in Metoda« obvestil še le z dopisom Z dne 24. aprila leta 1909. Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda« se je o tem dopisu posvetovalo v seji 12. maja in je svoje sklepe »Slovenskemu šolskemu društvu« naznanilo z dopisom z dne 14. maja, v katerem se je vnovič vabilo na ustmen razgovor in je »Družba« izjavila, da je pripravljena poslati svoje zastopnike k takemu razgovoru ob času in v kraj, ki hi ga določilo »Slovensko šolsko društvo«. Z dopisom z dne 29. maja je »Slovensko šolsko društvo« naznanilo, da vstraja pri svojih prejšnjih zahtevah in da smatra kaka nova iistmena pogajanja nepotrebnimi* Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda« se je o tem zadnjem dopisu podrobno razgovarjalo v seji dne 23. junija in prišlo do končnega sklepa, da zahtev »Slov.šolskega društva« ne more sprejeti. Ta sklep se je »Slov. šolskemu društvu« pismeno naznanil z dopisom z dne 24. junija in z do-stavkoin, da o vprašanjih, v katerih so se do sedaj med obema društvoma vršila pogajanja, vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda« prepusti končno odločitev letošnji svoji veliki skupščini. Vodstvo »Družbe sv. Cir. in Metoda«. V L j u b 1 j a n i dne 20. julija 1909. Dnevne vesti, V Ljubljani, 20. julija. -j- Shod narodno - napredne stranke — prepo\edan. Za jutri, v sredo, napovedani shod narodno-na-predne stranke je deželna vlada prepovedala. Na shodu bi bil poročal župan Hribar o političnih dogodkih v državnem zboru. Ta prepoved je lepa ilustracija — »Slovenčevega« psovanja. Naš list konfiscirajo, .-diode narodno-napredne stranke prepovedujejo, vsak hip, če se le ganemo, pošiljajo nad nas orožnike — »Slovenec« pa pravi, da smo vladni lakaji ! + Kozaki jugoslovanske misli. Na shodu v »Cnionu« je prof. Jure proglasil klerikalne poslance za kozake jugoslovanske misli. Na ruske kozake pač ni mislil, ker aspirantje na Franc Jožefov- križec sploh ne morejo rabiti takib nepatrijotičnih primer, vsebujočih proslavljanje sovražnikov in ker imajo klerikalci o ruski armadi sploh jako slabo mnenje, kakor je to mnogokrat povedal »Slovenec«. Prof. Jare je rabil izraz »kozaki« par v avstrijskem smislu tega izraza. V Avstriji se imenuje kozak po nemški »Calsch-spieler« ali »B.\uerntauger«, in v tem smislu radi priznamo klerikalcem, da 60 pravi kozaki jugoslovanske misli. -h Zdaj je lahko tako govorili! Dr. Susteršič jo je s svojo politiko zavozil. Za nekaj let je postal čisto nemogoč kot minister. Ne pO naši zaslugi, nego po lastni krivdi. Kajti mi nimamo nič besede pri cesarju in na drugih odločilnih mestih v takoina-novanih visokih krogih. A da hi dr. Susteršič sedaj ali v bližnji prihod-njosti post:H minister je izključeno vzlic visokemu redu. ki si ga je pridobil kot pokorni vladni sluga. Zato je pa bilo prav po ceni. da je na nedeljskem shodu s tako emfazo odklanjal vsak portfelj in deklamira!, da ne mara postati minister. Ka ko je že rekla lisica, ko ni mogla doseči grozda ? -!- Ves divji jv bil dr. Krek na nedeljskem shodu v > Cnionu«. Ro-bantil iil razsajal je, da se je kar kadilo. Vse hoče raz< le jat i, vse hoče razbiti in pobiti in poklati, pred vsem seveda Liberalce vseh narodov in zlasti slovenske liberalce. Povemo odkrito, da dr« Kreku nedeljskega izbruha prav nič nezamerimo. Cisto nič. Iz prav priprostega razloga. Ko bi namreč neumnost bolela, bi dr. Krek tako tulil, da bi se še nebeški strop podrl. Naj torej le psuje . . . -j- S cvetlicami obsuti ... V nedeljo je bil v »Cnionu« političen shod, a godilo s' je kakor v gledališču. Somišljenike klerikalne stranke so obsipale klerikalne poslance s cvetlicami, kakor se zgodi v gledališču kaki priljubljeni primadoni ali kaki subreti, ki zna visoko dvigati krila. Zdi se nam., da je bil nedeljs! i aranžma v »Cnionu« prav primeren, kajti kar se je tam govorilo, je bila itak le komedij.«. -}- Nemškntarstvo pri ljubljanskem okrajnem sodišču. V zadnjem času opažamo, da razpošilja ljubljansko okrajno sodišče slovenskim strankam slovenske sklepe v kuver-tih, ki imajo na čelu samo nemško firmo »K. k. Bezirksgericht Lai-bach«. To je že od sile! Kako more mo potem zahtevati, da spoštujejo sodišča na Štajerskem in Koroškem pravice slovenskega jezika, ako Slovenci mirno trpimo, da lahko sodišče v srcu slovenskih dežela v slovenski Ljubljani brez protesta in odpora krši ravnopravnost slovenskega jezika?! Opetovano smo že zabeležili enake pritožbe v našem listu, a kakor se vidi. so bile. vse te pritožbe brezuspešne. Pričakujemo z vso gotovostjo, da bo predstojnik okrajnega sodišča ukrenil nemudoma vse potrebno, da se v bodoče ne bodo več kršile pravice slovenskega jezika pri sodišču v Ljubljani. -f- Pri včerajšnji zaupnici poslancema dr. Novaku in Supančiču je pomotoma izostal podpis g. Josipa Lenarčiča.Poročilo o zaupnici je v toliko spopolniti. -f- »Gorenjec« rad daje dobre nauke. To je vse hvalevredno., A nestvarni napadi zastrupijo vse javno življenje in zagrene veselje do dela tistim redkim osebam, ki se tudi z dejanjem, ne le v gostilnah eksponi-rajo za našo stranko. Takozvana »častna« mesta v narodno - napredni stranki niso posebno sladka, politizirati zvečer v oštarijah je prijetnejše. Zadnjič je »Gorenjec« napadel kruto g. Josipa Lavrenčiča radi prodaje graščine na Raki, . če se trešči poleno možu, ki je deloval prav požrtvovalno izza mladih lei za narodno in napredno misel! V pomirjenje bodi povedano, da o prodaji graščini' Raka, glede, katere pa mimo grede poveda no — g. Lavrene! • sam niti odločati nima, v kake tuje roke ni niti govora. Ako bi poznal lokalne razmer s Sploh Če bi se količkaj informiral, predno je udaril, bi g. dopisnik morda razumel tudi pomen reklame. ~v »Kranjska hranilnica« v Ljubljani izkazuje v »Amerikanskom Slovencu«, ki izhaja v Jolietu v Ameriki, še vedno, da Lina 68 milijonov \log, za mesec junij pa je v »Laihaeber Zeitung« uradno izkazala, da ima le 40 milijonov vlog. Vprašamo ravnateljstvo »Kranjske hranilnice«, kaj jo resnica.' + Promocija. Dne 22. t. m. promovira na dunajskem vseučilišča doktorjem prava g. Celestin Jelene e , pravni praktikant na okr. so dišen v Ljubljani, sin uaduČitelja na Dvoru pri Žužemberku, g. štipka Je lenea. + Za sodnika v okrožju grnŠkrga nadsodišča je imenovan g. dr. Rudolf S c b m Id t, nvskultaut pride« Ijen okrajnemu sodišču v Kamniku. Dr. Schmidi je vkljuh svojemu nemškemu imenu Slovenec. — Poročilo o shodu v Kostanjevici priobčimo jutri. Toliko v pojasnilo na razna vprašanja. — Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal gosp. Jernej S t r a v S, nad. res. pri obmejni stotniji 07. pešpolka v Volčah 13 K. Ta »mali dar domu na altar« položili so odhajajoč na dopust reservisti 07. pešpolka v Volčah 8 K. dodal pa je res. poročnik dr. Pue o K z geslom: mesto lavorjevib vencev gosp. nadporočuiku. — Hvala! — Salezijanski šoli na Rakovniku je bila po posredovanju državni ga poslanca Hribarja z ministrskim odlokom z dne 10. t. m. podeljena pravica javnosti. — Ljubljansko napredno dija-štvo in posebno abiturijentje se vabijo na važen posvet v sredo, 21. t. m. ob j5. popoldne v »Prosvetni« sobi »Mestnega doma o nameravanem stanku naprednih abiturijentov. Pogovoriti se je o vseh pripravah za sestanek in glede stanovanj in izvoliti potrebne odseke. — Sestanek napr. abit.se vrši 31, julija v Ljubljani. Vabljeno je tem potom poleg abituri-jentov vse našo dijaštvo in napr. ob činstvo. Dijaki —. udeleženci naj se nemudoma prijavijo tov. Franu D- kvalu. Ljubljana. Florijanske ulici 24. in pripomnijo, ee reflektujejo n;i brezplačno stanovanje, kolikor jii. je na razpolago. Natančnejši spored sestanka sledi v pri hodnih dneh. — Ustanovni shod kranjske \i-narske zadruge, reg. z. z o. z. v Ljubljani, bo nepreklicno v četrtek, dm 22. t. m. oh treh popoldne v mali dvorani hotela »Cnion«. Ker se bo pri tem ustanovnem shodu prerešetavalo vprašanje kako pridobiti mnog« članov ter na kakšen način omogoči ti uspešno delovanje te zadruge in dalje, ker se bo ob tej priliki volil stalni odbor in načelstvo, vabi pripravljalni odboi se vinogradnike, kmetijske korporacije, gostilničarji in droge interesente, da se tega shoda v čim mogoče velikem številu udeleže. Priohčujemo to, ker so pri nas še vedno idealno navdahnjeni ljmiji, ki sanjajo o skupnem gospodarskem delu in celo verjamejo na nežnost skupnega dela \ kljub dogodkom v kmetijski družbi, vkljuh \sem klerikalnim grožnjam, da se morajo napredne gospodarske ustano\e uničiti — naprednjake p« pometati iz vseli — tudi gospodarskih korporacij. Napredni vinorejci, gostilničarji, kmetijske korporacije in drugi interesenti se naj torej ustanovnega shoda Kranjske deželne vinarske zadruge udeleže, da se zopet poka ie, kdo ima o skupnem gospodarskem delu prav. Tudi se ne sme dopustiti, da bi bila nova »Kranjska deželna vinarska zadrugi« golo klerikalne podjetje, katero bi z deželnimi podporami preskrbovalo par klerikalnih petelinov in postalo navalno agita cijsko sredstvo klerikalne stranke, če tudi se za to trudijo razni faktorji, katerih delovanje bodemo morali M četi zasledovati z večjo pozornostjo. Kranjska deželna vinarska zadruga mora biti strogo nepristransko podjetje — brez klerikalnega gospodarstva. — Jezik očistile peg! Piše se nam: Vendar enkrat ste začeli obse jevati napake v novejši slovenski pisavi Dovolite, da vas opozorim, ni ' nekatere v nebo vpijoče grehe naših časopisov. V Novem Vorku terjajo. kakor smo nedavno brali, od priseljencev »Kopfstouer«, ne davka od glave, in to po nemško 1 V Celja imajo »cenzus-sKii]>inc«, nimajo pa volilskih skupin po davku. Tudi tam imajo »Antonius pivovarno«, ne pivovarno Antonius. Na Hrvaškem imajo železniško »peuge — progo«. Privoščim jo gospodom urednikom na tešče želodce. »Prevoznica« je. V Mariboru imajo »šundliteraturo« za slovstvene smeti. Carralvth-inarinor je marmor Carralitb, ako že ne sme biti »Karalit«, Lytb pa ni, ker kamen ni lvtbos ampak litbos. Šarf-inaherje. einpeitseherje. Luna-arije, Minavaleerje dajte revol verlistom, kadar bodo njih uredniki si šli na roko in bode njih slog odgovarjal potrebam, za katere so se povprašali pri vodstvu stranke, ki se pa »na to ni spoznalo«. Karabač takim ostri-eem in priganjačem, naj jih spravijo za »bordozavese« in jim dajo »St>-ria-vrelca« v »detailtrgovini« in s >• šlager ji« (buti) spravite štreberje (hlepuhi se) s »špiceljstvom« vred po »gala-diner«-ju na — Amsterdam esto! — Opozarjamo na današnjo sejo veseličnega odseka N. I). O., ki se vrši zvečer ob 8. v društvenih prostorih na Dunajski cesti. — Premem ha posesti. Hišo »pri bavarskem dvoru v; je za 172.00(1 Iv kupil g. Josip Škerlj, špediter v Ljubljani. Nova pošta. Dne 1. avgusta 1909 . tvori e v Brezovici pri Ljubljani (politični okraj Ljubljana) nov postni urad z uradnim imenom »Brezovica pri Ljubljani, ki se bo pečal s pi-?emsko in vozno pošto ter zajedno služboval kot nabiralnica poštno -hranilničnega urada. Zvezo bi imel s poštnim omrežjem po dvakratni peš-pošti na dan do železniške postaje v Brezovici. Na tem poštnem uradu se Vpelje istočasno tudi služba selškega ; lismonoše. Žirovnikov zbor iz St. Vida \n i redi v nedeljo 2.">. i. m. izlet na Bled in sodeluje na večer pri veselici na >ist »Aljaževega doma« v Leseah. Društvena vest. Deželno predsedstvo je odobrilo pravila »Podruž-: ice slov. trg. društva Merkur v Kranju«, s sedežem v Kranju. Organizacija trgovstva. Lepaki naznanjajo, da bo storilo slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani zopet lep korak naprej v dosego svojega smotra. Ustanovilo bo namreč v nedeljo dne 2a. t. m. v Kranja prvo svojo podružnico. Zanimanje za podružnico je velika*, kar je tudi lah uinetj, ker ie Kranj trgovsko sre-šče vse Gorenjske. Po ustanovitvi [rožnice bodeta govorila gg. dr. VTindischer in dr. Mam o pomenu govskih organizacij in o drugih za trgovca velevažnih zadevah. Začetek zborovanja točno ob 2. popoldne v notranjih prostorih gospe Mayerjeve. "1*0 koie enem zb i rovanju bo ob 5. |K> [X>ldne na vrtu gospe Mayerjeve ve-liea. pri kateri sodeluje pevski Merkurjev« zbor, iz Ljubljane in jšter Sloga« iz Kranja. EJpamo, da se tega velepomembnega zborova-!:ja in veselice udeliži slov. trgov-stvo in prijatelji društva v obilera številu. V nedeljo naj velja parola: Vsi v Kranj .' Gasilno društvo v Studencu pri-! v nedeljo, dne 25. t. m. v prostorih g. Al. Kobala veselico. Spored je jako raznovrsten. Iz Litije. V nedeljo dopoldne sta prišla dva možu. eden baje premogar Trbovelj, drugi prišedši iz Amerike, k tukajšnjemu posestniku Andreju Zupančiču po domač*' Lesarju in - prosila, naj ju pelje na Plusko ter rala voznino. Ko pridejo v Teme- lco, poči strel in voznika zaskeli na rbtn, potiplje z roko in je bila pro-krvava. Moža skočita z voza in begneta v gozd. Zupančiča je dobil tem neki znanec Ležati na vozu. ki - je hitro obrnil in peljal ranjenca v Litijo nazaj k zdravniku gosp. dr. VVisingerju; ta ga je obvezal ter po- z brzovlakom v ljubljansko bol-. Rana je težka. Kaj je bil vzrok pada s** no ve. Ta slučaj spominja one, ki so pred leti v Trstu napa-i izvoščeke. — Napadalca nista /liana. Litijska podružnica »Slov. planinskega društva« napravi pri hodno s 'To. dne 24. julija izlet na Be-Riinjšieo na Gorenjskem. Odhod v solato popoldne ob 5. uri z brzovlakom Ljubljane, o»> 6. uri 15 min. dalje Lesec, od tam še isti večer čez Bel-'»je do Vilfanove koče; drugo jutro ■ solčnem vzhodu ha vrb. Krnsmi Hora, čisti planinski zrak in jako lep razgled od škodoval o bode obilno vsakega izletnika za malenkostni trud, torej upamo, da se tega izleta ude-'eže člani društva in prijatelji planin ftinogi »števi 1 no. Kaplan Stanko Dostal v Metliki, 1 je pretepal v šoli učenca Mavrica, 1« obsojen na 30 K globe ali 48 ur zapora. Iz Starega trga pri Ložu. In zo- Pel sta se smejala sv. Ciril in Metod "■' veseli družbi, ki se je sešla na po-vabilo starotrške - ložke podružnice due 11, julija v prostorih Čitalnice v Starem trgu. Dasi je napovedal veselici boj vedno neobzirni Pluvius, zbralo se je vendar na veseličnem prostoru toliko občinstva iz daljne in bližnje okolice, ko še ne kmalu na kaki veselici v Starem trgu. Veselieni prostor na prostem je bil okrašen s krasnimi šatori, v katerih so brhke gospiee z ljubko zgovornostjo vabile goste k požrtvovalnosti za idejo naše dične družbe. Kot Čebelice so nosili mimoidoči s pravim navdušenjem izdatne zneske na altar mili naši domovini in se navduševali za svojo posest na svojih tleh. — Ko so pa prepodile goste kaplje vesele posetnike z vrta v čitalniško dvorano, razvila se je v nji najpoljudnejša zabava ob vztrajnem sviranju vojaške godbe iz Gorice, ki je pri koncertu svirala večinoma slovanske komade. Le žal, da niso čitalniški prostori mogli sprejeti vseh ljubih nam gostov, ki so prihiteli iz oddaljenih krajev in so se morali slednjič zadovoljiti s prostorom na kegljišču. — Na licu vseh čitalo se je brezmejno veselje, ki je doseglo vrhunec v poskočnih valčkih in lepem narodnem prepevanju, ki ga je zadušil šele petelinov klic. Z zadovoljstvom so se razšli mili vese-ličarji na svoja domov ja šele v jutru s samozavestjo, da so zopet storili svojo narodno dolžnost. — Kljub ogromnim stroškom bilo je čistega dobička 487 K 20 vin. Za vse to gre hvala požrtvovalnim gostom, ljubkim gospieam, tvrdki Zagarjevi, kakor tudi gospodu notarju in predsedniku podružnice Jakobu Kogeju, ki je z neomejeno vnemo vse to vodil, nadzoroval in spravil za starotrške razmere veselico do tako krasnega zaključka. — Hvala vam, mile sestre in bratje in na tveselo svidenje drugo leto. Tedaj vam pošljem zopet kako razglednico po šaljivi pošti. — Cirilo v e o. Državno podporo v znesku 4320 kron je dovolilo poljedelsko ministrstvo za napravo vodnjaka v vasi Rad-lek pri Blokah. Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda »Pivka« za St. Peter na Krasu in okolico bo letos vsled lan skeletnega sklepa v Zagorju na Pivki v nedeljo25. julija po navadnem sporedu. Začetek ob 5. uri popoldne. Veselica Ciril - Metodove podružnice za Hrastnik in Dol, ki se je vršila to nedeljo pri gosp. Rošu na Hrastniku, se je obnesla v vsakem ozirn kar najsijajneje. 2e so radosti vriskali hrastniški nemškutarji, ko so videli, kako se pode gosti oblaki po nebu, češ. dež jih bo napral, in naše vrle dame, ki so s tako ljubeznijo in požrtvovalnostjo par tednov neutrudno pripravljale veselico, so žalostno povešale oči in še govoriti se jim ni nič ljubilo. No, gosti oblaki niso hoteli napraviti nemškutarjem veselja in s tem je bil uspeh veselice zagotovljen. Na programu je bila predvsem Vošnjakova igra »Lepa Vida«. Kar verjeti nisi mogel, da so naši diletantje študirali svoje uloge komaj po 14 dni. tako lepo in dovršeno so igrali. Prav posebno priznanje zasluži nositeljica glavne uloge, dalje Kogoj. Sodja in Alberto. Izvrstna v kretnji, maski in govoru so bili mati Prša Kogojeva, jako dobri sta bili tudi Marjeta in grofica. — Kratkomalo. z igro smo bili povsem zadovoljni in tudi z obiskom predstave. Pred predstavo j«' tajnik »Družbe« gosp. Aut. Perce navzočim v lepem in navduševalnem nagovoru očrta! pomen »Družbe« za slovenski narod — le škoda, da tistih ni bilo zraven, ki bi predvsem morali slišati tajnikove besede, namreč naših socialnih demokratov; absentirali so se od veselice in s tem pokazali, koliko je »lati na njili besede, da so »tudi narodni«! — Po predstavi se je vsepovsod razvilo veselo vrvenje. In naše dame so res vse tako priredile, da si bil lahko vesel. V kavarni in slaščičarni si dobil izvrstnih slaščic domačega izdelka, likerjev, šampanj-ea in v velikem loncu je prijetno du-btela črna kava. Na streljišču so tekmovali hrastniški strelci, ribiči, ki imajo na Hrastniku prav številne zastopnike, so šli »ribce lovit« in mladi parčki so se v veliki sobani cd) zvokih ciganske godbe neutrudno vrtili. Da je bil pripravljen tudi srečolov s krasnimi dobitki, tega mi še skoro omenjati ni treba. Tu tako smo se radovali (d> i »opevan ju in sviranju domačega tambnraškega orkestra pozno v noč; odšli smo z zavestjo, da je moralni in gmotni uspeh veselice prav velik in časten, da je trud vseh sodeloval cev poplačan. Dramatična noviteta. Cčiteljske diletantke in diletantje prirede s sodelovanjem otrok okoliške šole v nedeljo, dne 1. avgusta 1909 ob 7. zvečer v prostorih »Narodnega doma« v Ptuju gledališko predstavo »Slepa ljubezen«. Ljudska igra s petjem v petih dejanjih. Spisal Anton Pisek, učitelj - voditelj. Čisti dobiček je namenjen »Društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb v kmetskih občinah sodnega okraja Ptuj.« — Igra, predoČujoča na drastičen način slepo ljubezen staršev do otrok, je glede besedila in glaslie izvirno slovensko delo; pevske točke je uglasbil znani učitelj - skladatelj go^p. Emil Adamič. Igra se bode izvajala ob prisotnosti ;n pod vodstvom pisatelja in skladatelja. Opozarja mo že danes slovensko občinstvo, naj se z ozirom na novost igre, kakor tudi plemeniti namen čistega dobička ter izredne gledališke predstave polnoštevilno udeleži. V konkurz je prišel neprotoko-liran trgovec Matej Zeleznik v Laškem trgu. Slovenski društveni dom v Bruci. Slovenci v Brucih pri Beljaku so si hoteli postaviti svoj društveni dom. Zbrali so denar, dobili stavbeno dovoljenje in začeli graditi. Meti delom pa se spomnijo tamošnji neni-čurji, da bi bil ta dom lahko velika nevarnost za občino, za javni red in mir, posebno, ker bi prihajali t je na veselice tudi Slovenci od drugod. Zatekli so se ti skrbni gennančki k okr. glavarstvu in res izprosili naredbo, s katero se je delo ustavilo. Stavbeni odbor se je pritožil na deželno vlado. Novo planinsko kočo otvori dne 1. avgusta na Mangartu akademiška češka podružnica S. P. D. Zrelostni izpiti na goriškem ženskem učiteljišču so se završili na slovenskem oddelku 14. t. m. s sledečim uspehom. Z odliko so napravile izpit gospodične K. Beniggar, A. Cigoj; A. Čuden, A. Cok, M. Čok, A. Pod-gornik, A. Slokar in M. Srebrnič. S povoljnim uspehom s slovenskim in nemškim učnim jezikom gospodične M. Porčešin, M. Furlan, .1. Janovskv, Z. Kerin, M. Konig, M. Kraševee, A. Ločišnik, F. Mlekuž. M. Obleščak, M. Podgorelee, D. Posega in A. ?orre; s slovenskim učnim jezikom gospodične K. Brajda, Z. Droč, d. Gaspari. J Jager, O. Jurko, J. Kljun, H I'os L. Kos. P. Ličar, F. Ličen. M. MVnar, A. Muncerli, A. Ribičič, K. Srebrn ie. V. Savi i in H. Vy-sourek. Zakaj je prenehal »Delavski list«? Nepričakovano je prenehal izhajati v Trstu »Delavski list«. Krivec smrti tega lista je goriški dr. Tuma. On je podpiral list tako, da je mogel izhajali: raditega pa je zahteval od lista, da mora sprejemati vse, kar on napiše. Tuma je pisal in polnil cele predale »Delavskega lista« z osebno gonjo ter s pripovedo vanjem politične zgodovine na Goriškem zadnjih 10 let, pa tako. kakor si jo je sam prikrojil. To je bilo berilo za dr. Turno in za klerikalce, ne pa za delavce, organizirane v socialni demokraciji. Delavci so godrnjali, vodstvo v TrsHr pa se je tudi kmalu naveličalo TUmovega časnikarskega delovanja. ker je bilo stranki škodljivo, in prišlo je do tega, da so mu ustavili priobčevauje raznih člankov, ki nikakor niso spadali v delavski list. Dr. Tuma je bil s tem strahovito užaljen in odrekel je podpiranje !i>tn. vsled česar je moral prenehati. Dr. Tuma se odteguje socialni demokraciji ter se ne briga nič več za njeno organizacijo. Prej je bil neutrudljiv dan na dan, sedaj ko je razžaljen, pušča vse skupaj v miru. Pač pO stari navadi. Kobilic na goriškem Krasu so polovili do sobote, s katerim dnem j" nehalo Dokončevanje, To.000 litrov. Lovili so bolj debele, ostalo pa je še dosti drobnih. Vlada je potrosila za Dokončevanje kobilic 23.500 K, prispeval je tudi deželni odbor, ki je bil poslal na Kras tudi 3 uradnike. Znova jih začno loviti jeseni. — Kobilice se nevarno razširjajo proti Furlaniji in proti Vipavski dolini. Nesreča na verandi. Neki uslužbenec hotela »Evropa« v Trstu je zlezel na streho hotelske verande, da bi popravil platneno "zagrinjalo. Pri tem je odri veliko stekleno ploščo, ki je padla s strehe in zadela v verandi sedečega stavbnega nadkomisarja drž. žel. gosp. .1. \Visiaka. Dobil je tako hude poškodbe na glavi, da bo le težko okr«'val. Razpisanih je v okrožju fin. ravnateljstva v Trstu več mest davčnih izterjevalcev. Pravilno opremljene prošnje naj se pošljejo imenovanemu ravnateljstvu tekom štirih tednov. Zrelostni izpit na koprskem učiteljišču so napravili gg. A. Bukavec, A. Črnigoj, L. Dobnik, V. Dol jak, Fl. Faganel, F. Ferluga, I. Franke, V. Furlani, R. Gobec, F. Jakopec, M. Kalan, V. Katnik, F. Lekar, F. Mavric, B. Mozetič, F. Pavletič, M. Podgornik, A. Pucelj, A. Rajar, J. Ribičič, A. Rusjau, J. Velikonja, S. Zaharija. Štirim je dovoljen ponavljali! i izpit v dveh mesecih, enemu pa v enem letu. Tatvina v stolni cerkvi v Kopru. V noči. od petka na soboto je opazil mestni redar, da so stranska vrata koprske stolnice odprta. Pozval je takoj tovariše, da so preiskali cerkev. Našli so tabernakelj in zakristijo vlomljeno in oropano. V zakladnici je manjkalo 300 K, iz taber-nakelja so odnesli vlomilci 3 srebrne kelihe, dalje zlat masiven kelih, umetniško delo v gotiškem slogu iz leta 1500, vreden nad 40.000 K, 6 pa- ten, več zlatih križcev in podobnih dragocenosti. Hostije so zmetali pred altarjem po tleh. Vrednost ukradenih predmetov cenijo na «0.000 K. Tatovi, kateri so se pustili zvečer zapreti v cerkev, so izginili z ropom brez sledu. Javno nasilstvo. V nedeljo popoldne je na hodniku pred vladno palačo zaspal 291etni brezposelni Tomaž Mihevc iz Vrhnike. Ko pride mimo i>olicijski stražnik in ga pokliče, skoči Mihevc pokonci ter da varnostnemu organu zaušnico. Nato mu je napovedal stražnik aretacijo. Mihevc pa se je vrgel na tla in bil okol sebe z rokami in nogami kakor bi bil besen. Z največjim trudom ga je stražnik ukrotil in odvedel na magistrat, odkoder so ga oddali c. kr. deželnemu sodišču radi hudodelstva javnega nasilstva. Navedeni je bil radi enakega hudodelstva že pred-kaznovan. Samomor. Suoči ob 'A 10. se je v domobranski vojašnici na straži Ustrelil s službeno puško prostak 10. stotnije Fran Terdan. Zadel se je v srce in bil takoj mrtev. Truplo so prepeljali v garnizijsko mrtvašnico. Vzrok samomora ni znan. Nepreviden voznik. Včeraj je hlapec Fran Oblak po Dunajski cesti tako naglo in neprevidno vozil, da je zadel z vozom v stojalo za razsvetljavo in razbil plinovo svetilko. Zaradi nevarne grožnje je bil včeraj aretovan odpuščeni delavec v tovarni za lep Krnest Seibitz iz Šent Jakoba v Rožni dolini, ker je svojemu ravnatelju grozil, da ga bode zaklal. Delavsko gibanje. Včeraj se je i južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 34 Hrvatov, 30 Macedon-eev in 19 Črnogorcev. 40 Hrvatov je šlo v Heb, 30 v Beljak, 4f> v Buehs, 25 pa v Inomost. Izgubljeno in najdeno. Antonija Sitnrjeva je izgubila dolgo srebrno verižico z obeski. Gospa Marija Pol-čarjeva je izgubila prost bankovec za 20 K. Ključavničarski pomočnik d. K. je izgubil črn suknjič in nekaj kolesarskega orodja. Dijak Rafael Justini je izgubil rjavo čepico, vredno "i K. Služkinja Uršula Debelja-kova je izgubila usnjato denarnico z manjšo vsoto denarja. Delavec Jakob Luteršek je izgubil rjavo usnjato denarnico z 8 K denarja. Šivilja Ludin i la Francova je izgubila zlato uro z enim krovom, vredno 130 K in zlato kratko žensko verižico, vredno 10 K. Na južnem kolodvoru je bilo izgubljeno ozir. najdeno mehak rjav klobuk, star dežnik, deški suknjič, g&-loše, črna ročna torbica, prost bankovec za 20 K, otročja pelerina, \ eč srajc in ovratnikov, zavitek različnih stvari, kukah), ženska jopica. Magistratu! sluga Nikolaj Rus je našel žično denarnico. — Ga. Roza Breindl je izgubila solnčnik. (Ja. Marija Ve-dralova je izgubila zlato svetinjo. Neka dama je izgubila zlat prstan. Gospod Makso Brada*Ška je izgubil zlat obesek. Šivilja gdč. Magda Ko-hova je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Dne 12. t. m. je izgubila oziroma pozabila v gostilni »pri Zlati ribi« pred škofijo na Mestnem trgu v Ljubljanico g. Helena Perpar, soproga fin. nadpaz-nika v Žuženberku, rujavo ročno torbico, v kateri je bila denarnica z nekaj drobižem, poročni prstan in en navadni prstan s tremi sinragd kamni, vreden 33 K. Pošten najditelj naj blagovoli ]>oslati proti primerni najdenim torbico na gori navedeni naslov. Drobne novice. * Pri obešanju podob v svojem stanovanju je padel z lestve ravnatelj ogrske indrustrijske banke v Budimpešti in si tako pretresel možgane, da je v kratkem umrl. * »Sokolski dom« je pogorel z vsem inventarjem v Mežirici na Mora vskem 11. t. m. Škoda znaša 50.000 kron. Kako je nastal ogenj ne vedo. * Obsojeni anarhist. Najvišje sodišče v Sofiji je obsodilo pod imenom Evropij Zabovskv prijetega anarhista na sedem mesecev ječe. Nameraval je izvršiti lani meseca oktobra atentat na kralja Ferdinanda. Pri njem so dobili že izgotov-ljeno bombo, več dinamita in nebroj anarhistični pisem. * Na očetovem grobu na pokopališču v Heilbronu so našli 191etno služkinjo Frid. Fuchs. Zbežala je svojemu silovitemu in nasilnemu gospodarju, ki jo je grozno trpinčil ter onemogla obležala na očetovem grobu. Dognali so, da je bila že tri dni brez pomoči in deloma nezavestna na pokopališču. * Navidezno mrtva. V Miihl-bachu pri Dunaju je umrla pretečeni petek posestnikova žena Alojzija Nemec. Pogreb bi se moral vršiti v nedeljo. V soboto popoldne — pri mrliču je bila slučajno navzoča sama hči — se je navidezno mrtva žena naenkrat dvignila, vstala in stopila z odra. Hči je omedlela, žena pa je oslabljena padla poleg nje in obležala, dokler se niso ojunačili sosedje. Zena, dasi rešena sedaj, bo le težko popolnoma okrevala. feiemnsKn m orcoiavn porotna. Kraljevič Gjorgje postane zopet prestolonaslednik. Belgrad, 20. julija. V zadnjem času se dunajski in peštanski listi zopet češče Spominjajo kraljeviča Gjorgja. Pišejo o njem po svoji stari navadi: da ima neprestane konflikte z zarotniki, da je preko ušes zadolžen in da je zapleten v razne pikantne afere. Kot vseskozi nepristranski človek, ki bivam zgolj mimogrede par dni v Belgradu, javljam vam po vsestranskih informacijah« da so vse te vesti od kraja do konca izmišljene. Pač pa vam morem po informacijah na najzanesljivejšem mestu zatrditi, da se je kraljevič Gjorgje odpovedni pravici do prestolonasledstva samo začasno pod pogojem, da mu bral Aleksander vrne to pravico, kadar bo za to ugoden čas. Srbski prestolonaslednik v Rogatcu. Rogatec, 20. julija. Srbski prestolonaslednik kraljevič Aleksander vzbuja tako med gesti, kakor med prebivalstvom splošno pozornost. Kraljevič je visoke rasti, bledega izredno simpatičnega obraza s črnimi bi iščočimi očmi. V njegovem spremstvu je samo njegov telesni adjutuid. Kraljevič ostane v Rogatcu 5 tednov. Ne občuj* z nikomur, pač pa pridno čita srbske, hrvatske in slovenske liste. Letoviščarji, .srbske, hrvatske in slovenske narodnosti, ki jih je letos izredno mnogo v Rogatcu, ga v parku snošljivo pozdravljajo. Kraljevič jim smehljaje prijazno odzdravlja. Kakor Čujemo, namerava princ po- setiti takoj bivajočega predsednika hrvatsko - srbske koalicije dr. Grgo Tuškana. Korno poveljstvo v južni Dalmaciji. Dubrovnik, 20. julija. Korno poveljstvo osnujejo v Dubrovniku. Pod to poveljstvo bo spadala južna Dalmacija in Hercegovina. Zaradi tega je pred tedni prišel semkaj general Varešanin iz Sarejeva. V Dubrovniku sezida vojna uprava veliko palačo, kjer se ima nastaniti korno poveljstvo. Palača, ki jo je pred leti zgradil erar za vojaškega poveljnika v Zadru, se prepusti v porabo na-luestništvu. Pijan sodni predsednik. Zagreb, 20. julija. Včeraj ni bilo obravnave v »veleizdajniškem« procesu, ker je eden izmed votantov Cekuš zbolel. Z ozirom na to si je predsednik Tarabocchia snoči zopet enkrat pošteno privoščil dobre kapljice. Sedel je ves večer v Sirškovi gostilni v Vinogradski ulici, dokler se ni vina navlekel na žive in mrtve. V tem stanju je šel pred gosti nazdravljat Gjorgju Nastiču kot rešitelju Avstrije, ki bi zaslužil, da mu država za plačilo preskrbi dosmrtno službo. Navzoči gostje so seveda vživali. ko so imeli med sabo gospo-da sodnega predsednika pijanega kakor muho. Prestolonaslednik Fran Ferdinand poseti Bolgarsko. Budimpešta. 20. julija. Listi javljajo, da ho nadvojvoda Fran Ferdinand meseca decembra posetil bolgarskega carja Ferdinanda v Sofiji. Spomladi obišče baje tudi črnogorskega kneza Nikolo na Cetinju. Pri tej priliki izroči knezu veliki križec Štefanovega reda. Sodniki v »veleizdajniškem« procesu na izletu v Brežicah. Brežice, 20. julija. Kakor znano, so imeli v nedeljo tukaj slavnosl nemški turnerji. Vseh turnerjev je bilo v celem nekaj nad 300. Seveda so bile ob tej priliki vse nemčurske hiše v Brežicah v vsenemških zastavah. Za mir in red je skrbelo 20 orožnikov. Ko so turnerji šli mimo »Narodnega doma«, so klicali: »Heil, nieder mit den \Yindischen« ter pljuvali proti poslopju. Med to demonstracijo so sedeli, kakor smo naknadno poizvedeli, predsednik senata v »veleizdajniškem« procesu Tarabocchia in trije drugi sodniki iz Zagreba na vrtu »Narodnega doma«. Očividci zatrjujejo, da so glasno izražali svoje ogorčenje nad po-balinskim ponašanjem nemških turnerjev. To je zelo lepo, da so gospodje Tarabocchia in tovariši ogorčeni, l>olje pa bi bio, ako hi se gospodje zavedali, s svojim čudnim postopanjem v »veleizdajniškem« procesu služijo indirektno istim ciljem, kakor nemški turnerji. * Hrvatski narodni svet. Zagreb, 20. julija. Socialno demokratska stranka je sklenila, da vstopi v hrvatski narodni svet pod temile pogoji: Narodni svet se naj 1. izreče za narodno edinstvo Hrvatov in Srl>ov; 2. zahteva narodno združenje vseh Jugoslovanov n 3. zahteva politično osvoboditev jugoslovanskih narodov od vsakega zunanjega pritiska. Ofročiči: Jed iz Pekatet je boljša kot med! 1 2CC5-3 Gostilna ▼ Spadaji taki m ii f ul«b. Kje, pove upravnifttro „ SI o venskega Naroda". 2679-1 JCIaptc 2683 1 1 JliliTJSilUlFJr Popolna hrana za dojenčke, otroke in bolnike na želodcu. Vsebuje pravo planinsko mleko. Škatlja K 1.80 v vsaki lekarni in drogeriji. Žitne Pšenica za Rž za Koruza za Koruza za Oves za cene v Budimpešti Oae 20 julija 1909 oktober 19o9 okt. 1909 avgust maj 1910 okt. 1909 Efektiv za 60 kg K 1382 za 50 kg K 10 os za 50 kg K 7 98 za 5C kg K 690 za 60 kg K 761 Dunaj: 5 vin. do 10 vinarjev ceneje. Budim-peška nespremenjeno. ilgiearafogfe porodi it—i nad morjem 806*3. Srednji meni tlak 786-0 mm 19. 203 9. av. 7. zj. 2. pop. ^737 0 786-5 735-0 22 7 sr.svzhod oblačno i 36 5 I brezvetr. del. obl. 24 9 j si. jvzh. j oblačno Srednja včerajšnji temperatura 22 4, norm. 19 8°. Padavina v 24 urah 101 mm. i 24 let star, dobro vajen pri konjih, sposoben aa vsako drago težko delo kakor tudi sposoben za kocijaža, teli Službe, najraje v Ljubljani. Naslov pod , Sreča" poita re» stani«, Stari trg pri Rakeku Kompanjon sa izvrstno vpeljano slov. modno tr govino v večjem mestu, najboljši legi tik električne železnice, as spre] m O takoj Potreben kapital do 20 000 K. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2686-1 Vajenca s primerno šolsko izobrazbo, ki ima veselje d > trgovine, sprejme tlko| Jos KodriČ, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki v Sv Križu pri Kostan]nvici na Dolenjskem. 1679-1 Županstvo u Jpođnjl JURI raspisuje službo poljjKesD čuvajo Dosluženi vojaki ali c rožniki imajo prednost. Plača po dogovoru. Prcšnje je poslati do 1. avgusta 1909. Pogačnik župan. Lepo domačijo • 3 sobami, kuhinjo, « kletmi, vinogradom, sadnim vrtom ia vrtom aa zelenjavo, zdravo pitno vodo, oddaljeno Četrt ure od iole in cerkve, dalje lepe stavbne prostore nasproti pošte, kolodvora in smrekovega gozda proda Fran Jeiosmik w Pel|aaaaau ',657 2 Strojnik izvežbao v ključavničarskih delih, Uče Slutilo. Vstopi lahko takoj. Kdo, pove upravništvo »Slovenskega Naroda". 2617—3 mi Mit zgrajena hiša SO proda iz proste roke, katera je še 16 let prosta od davka Natančna pojasnila Trg-Tabor Št* V. 5. .676-1 S 3,9.39 2681 268 J—1 Naznanilo. V konkurzno maso Frana Plo* tersky|a iz Llubl|aae spadajoče, do sedaj še ne izterjane terjatve v skupnem znesku 669 K 99 h se bodo brez jamstva mase sa njih resničnost in izterljivost prodale potom javne dražbe proti takojšnjemu plačilu skupila na roke oskrbnika mase pri tuk. det. sodišču v sobi it 123 dne 30. julija 1909 Ob 11. dopoldne, in sicer tudi pod nominalno vrednostjo. C kr. deželno sodišče odd. lil. v Ljubljani, 16. julija 1909. Ve«|a umilna Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, oz. stari oče, gospod Ivan Pirnat pek. mojster in hišni posestnik danes, dne 20. t. m. ob 148 zjutraj po dolgi mučni bolezni, previden s sv zakramenti v 69 1 svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega rajnika bode jutri, ^ . t. m. ob 4. popoldne iz hiše žalosti Poljanska cesta št. 41. V Ljubljani, dne 20. julija 19 9. 2684 Žalujoči ostali. Prva pardublska tvornica kislega zelja, r z. z o. z. v Pardubicah najnižjih cenah svoje prvovrstne izdelke ponuja po kisleja zeljo (siovnoteso) kakor tudi Mm ohroDta samo v celih vagon h po cenah brez konkurence. — Obenem se iščejo uvedeni zastopniki. 2661-2 Št 9349. 2678-1 Razpis. Za ljudsko iolo v Spodnji Sliki je nabaviti še opravil za tri šolske sobe nadalje omare ja linližnico in učila Vzorci se vidijo v šoli. Pojasnila daje Dodpisani. Ponudbe je vložiti do dne 20. julija 1909. V S p. Šiški, 20. julija 1909. Krajni šolski svet v Sp. Šiški. V. Maurer 5678—1 predsednik. Podpisani deželni odbor razpisuje službo okrožnega zdravnika u Kočevju. S to službo je združena plača 1200 K in aktivitetna doklada 200 K. Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odbora do 2. avgusta 1909 ter dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Razpisano mesto je nastopiti I. septembra 1909- Deželni odbor kranjski v Ljubljani dne 14. julija 1909. Hotel „TIMU" Danes in vsak dan 2 koncerta Začetek ob 4. pop In ob 1 ,8. zvečer. Ob nedeljah In nraznlklh 3 koncerti Začetek ob 1 40. dop., 4. popoldne in zvečer. Vselej vstopnina prosta. K mnogobrojni udeležbi vljudno 2688-1 Ivan Kenda. Udobne sobe za tujce f[\ hočete piti ceno in dobro vino? Obrnite se na zoloso vino A. Rossi v Zagorju eb Savi, kjer dobite zajamčeno pristno vino liter Od 20 h naprel na debelo. 2453-8 Pri naročilih preko B00 litrov, 5 odstotkov popastal mmr Poizkusite. «ftaa ae prepričate! *W Z velespoŠtovanjem £. Rossi Vsa ledenica ali pa tudi v brentah. 2515—U Naslov v upravništvu nSl. Nar." eden za velika, dva za majhna dela dobijo trajnega zaslužka pri w* 2 Drag. Benediktu v Volsperku, Koroško. M M. avfjustem t. 1. se sprejme strojnik ali izprašan kurjač v trajno službo na deželi.. Ponudbe pod Vlltev. 1871" na uprav. „Slov. Naroda". {543 3 Kompanjon SO sprejme takoj za dobro vpeljano modno, manufakturno in galanterijsko trgovino v večjem mesta. Prostor je v sredini mesta na najboljši poziciji, zraven postaje električne železnice. Proda ae tudi sama zalega. Po- trebeo kapital okoli 20 000 K. — Za Slovenca lepa prihodnjost, oziroma lepa eksistenca. 2€85— 1 Naslov v uprav. „S!ov. Naroda". Vinske sode iz kraitovega lesa« in sicer: 30 komadof od 6 do 8 bekto 10 „ m 15 „ 18 ii 1 komad za 30 hekto 1 .1 ii 50 „ 5*3 71 1 n n 60 lf oddaja po primerni ceni Proda SO ped ugodnigoji m z a ar ođi nizko oeno enonotoropnn hišo na Selu pri Ljubljani, Poljska oesta it. 20. 2596-5 Poizve se v pisarni dr. Frana Počka. odvetnika v Ljubljani, Stari trg it. 30. Trgovina jestvin jako dobro upeljana, sredi mesta hiI« papiri« akml p« 4V v Trstu, p« EUtta ===== Izdajatelj in odfOTornl urednik B«.to Pn.to.l.miek. Lastni.a in tisk »Naroda« tiskarne«.