101. številka. Trst, v sredo dne 6. maja 1903 Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina znaša: ra vse leto 24 K, ca pol leta 12 K. za četrt leta O K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira. Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamične tevil ke po 6 stot. i3nvč.>; izven Trata pa po 8 st. Telefon številka 870. glasilo političnega društva „€9inost" za primorsko. V edinosti je moč ! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd.T se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi :e ne vračajo. Naročnino, reklamacije |in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin plcoolo St. 3, H. nadatr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna : ulica Carintia štev. 12. Za slovensko deco! Združena odbora tržaške možke in ženske podružnice »družbe sv. Cirila in Metodija v Trstu« pripravljata veliko narodno veselico na družbinem šolskem vrtu pri Sv. Jakobu. »Naša šolska družba je v nevarnosti!« Ta bolni klic odmeva že nekaj čisa po slovenski domovin:, pa je na njegov glas zakrvavelo vsako slovensko srce. Zata je zašumel silen vihar med vsemi elovensk ml ljudmi po na-šib mestih, trgih in vaseh — povsod so vz digni li slovenski rodoljubi svcjo požrtvovalno roko-pomočnico za njo — miijenicj vsega slovenskega naroda. Ž va je ta vojska, ki ee zbira pod onim nezlomljivim praporom sv. Cirila in Metodija, da reši, kar je Sloven cem najmilejšega: nežno in nedolžno slovensko deco! Tuii slovenski Trst je -cul ta glas. Ali vse do eedaj se je nahajal v ljutem volilnem boju; moral si je braniti rojstno grudo in očetovski dom — sedaj pa hiti tudi on, b podvojeno vnemo, v vrsto drugih slovenskih mest — na pomoč družbi sv. Cirila in Me-sodija ! Na vea pevska društva v Trstu in okolici je izdan nastopni poziv : »Slavno predsedništvo ! Sovražni sosedje stezajo povsod svoje grabežljive reke po naši slovenski zemlji, po naei rojstni grudi. Da bi nas uničili, ni jim v napadih preti nam presramotno nikako orožje, nikako sredstvo preslabo. Povsod smo v ljuti borbi, da si ohranimo nago ž vljenje : svoj narodni obstanek. Vkljub vsemu temu pa ni izgubil vstrajni slovenski narod ni za hip poguma. Ravno nasprotno : napadi krivičnih sovragov so mu vzbudili spomin na nekdanjo slovensko moč in slavo ter so ga tako vzdramili na novo življenje. »Kešimo, otmimo narod svoj !« — to je klic, ki se razlega po vsej slovenskej domovini. Zato so ustanovili slovenski rodoljubi »družbo sv. Ciril* in Metodija«, da sparijo slovensko kri — slovensko deco. »Družba sv. Cirila in Metodija« ima nalogo, z dati in vzdržavati slovenske šole povsodi, kjer jih našemu narodu kratijo krivični avstrijski državni oblastniki in naši drugorodn: sovražni sosedje. Blagodejni upliv družbinega delovanja čutimo posebno mi zatirani in teptani tržaški Slovenci. Mnogi slovenski sokoli se nam vzgajajo pod mogočno zaščito onih naših dobrotnikov, ki se zbirajo pod dičnim imenom n*šin slovanskih bratov-apostolov, sv. Cirila in Metodija. Sedaj je pa prišla naša družba vsied vedno večih troškov in potreb — v denarne zadrege ter je nevarnost, da bo morala zapreti to ali ono šolo. SlovenH, ali moremo mirno gledati to ? Ali smemo dopustiti to ? O ne! in stokrat ne! Mi ne smemo nazaj, mi ne smemo padati — pač pa moramo rasti, mi moramo vedno in vedno naprfj ! To je vzrok, da se obračamo v tej hudi uri do Vas ter da Vas prosimo nujne pomoči I Znamo, da nimate zakladov; z ito ne iščemo pri Vas ni srebra, ni zlata — a nekaj iščemo in prosimo: dajte nam to, kar imate — lepo slovensko pesem ! V drugi polovic: meseca junija priredimo na korjSt naše šolske družbe veliko narodno veselico, na kateri naj bi sodelovala v?a diuštva iz Trsta in okolice. V ta namen bomo imeli v nedeljo dne 10. majnika t. 1. ob 1(). uri in pol dopoludne v prostorih »Tržaškega bralnega in podpornega društvac ul. Sttdion št. 11» posvetovanje, na katerem s3 določi razpored veselice in vse druge okolnosti. Mi apelujemo na redoljubje naših pevskih društev in smo gotovi, da bo vsako vsaj po eno pesem d*rovalo na tej veselici za odrešenje naše šo'ske dece. -——— ^ prosimo torej, da prevzamete vsaj eno točkj?or. — Zbornica poslancev. — (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročila). Med došlimi spisi je bila tudi interpelacija posl. Malfattija in tovarišev Da mini-sterskega predsednika, kakor voditelja pravosodnega ministerstva, glede rabe slovenskega jezika na deželnem sodišču v Trstu. Prihodnja seja bo v torefc, dne 12. t. m. Dogodki na Hrvatskem. Položaj postaja reeneji in resneji. Vsa resnost dogodkov je izražena v dejstvu, da je nad jednim okrajem — križevskim — proglašena nagla sodba. Iz listov ni možno mnogo doznati. Hrvatski listi so pod nožem cenzorja in morajo biti zadovoljni, ako so spravili v svet kako suho beležko o dogodkih. O kakem komentiranju, ki bi še le podalo pravo sliko o položaju, seveda ni niti govora. Pa tudi po dunajskih listih nahajamo le lakonična poročila. Ali na tem ni možno dvomiti : najbolj vre ravno med širokimi sloji — med kmeti. Prihajajo nam tudi zasebna poročila iz Zagreba — in sieer iz jako zanesljivega vira — o konfliktu, navstalem med poveljnikom domobrancev, generalom C a n i č e m in banom Khuen-He-dervaryjem; govori se celo, da je general pozval bana na dvoboj. Vzrok je. bil ta-le : Ban je zahteval od generala Ća-niča, naj mu da hrvatsko domobranstvo v pomoč proti narodu. General daje ponosno odklonil to zahtevo, izjavivši odločno, da ne da svojih domobrancev, da to ni njegova naloga, dokler je na razpolago redna vojska. Vsled tega je nav?tal med generalom in banom osebni konflikt, radi česar je general poslal banu svoje priče, a ban — kakor pravi junak — je naznanil fctvar na Dunaj in potem šel tja gori tudi osebno, da se pritoži na kompetentnem mestu. In res je bil tudi general Čanič pozvan na Dunaj. Kar se je godilo na Dunaju in camera earitatis med njima in kompeientaiini faktorji, nam seveda ne more biti znano. Ali znano nam je to, da je na to prišel v Zagreb z Dunaja FZM. Bechtolsheim, ki je bil svoječasno korni poveljnik v Zagrebu. Došla nam privatna pisma zatrjajo, da je ves položaj na Hrvatskem tako napet in duhovi notri med masami naroda so tako razburjeni, da more od danes do jutri priti do groznih eksplozij. Vse da se združuje v grozen polom Hedervaryjevega zistema in bolj in bolj se širi prepričanje, dasog>spodu grofu Khuenu dnevi šteti. Preveč S9 je bilo grešilo na račun potrpežljivosti naroda na Hrvatskem, mera je polna in bo prekipevalo, ako na visokih mestih ne preskrbe duška ! Cesar Viljelm v Italiji. Včeraj je cesar Viljelm v družbi kralja Viktorja Eraa-nela in prinčev obiskal benediktinski samostan v Monte Cassino. Visoke obiskovalce vsprejel je opat Krug z vsemi redovniki. Vladarja in princi so si potem ogledali cerkev in vse znamenitosti v samostanu, posebno slavni arhiv in biblijoteko. Opat je imel potem nagovor, v katerem se je spominjal vseh vladarjev, ki so obiskali ta samostan. Vladarja in princi so se ob 4. in pol uri pop. odpeljali nazaj v Rim, kamor so dospeli ob 7. uri zvečer. Dogodki na Balkanu. O atentatu na otomansko banko v Solunu prihajajo nove podrobnosti. Pod poslopjem te banke našli so sedaj predor, v katerem je bila položena velikanska dinamitna mina. LThod v predor nahaja se v mesnici nekega bolgarskega mesarja. Mina je bila spojena z električnimi žicami, namenjenimi v to, da bi se bila mina zažgala. V predoru so našli vse polno električnih priprav. Da ta velikanska mina, katera bi bila pognala v zrak, razven otoman-ske banke, tudi poštno poslopje in druge bližnje zgradbe, ni razpočila, krivo je to, da je jedna dinamitnih bomb pretrgala električno zvezo. Glasilo Kcšutove stranke, »Fiigetlen Mag var Orszag« trdi, da je železniško obratno ravnateljstvo v Kološvaru dobilo nalog, naj ima pripravljenih 40O vagonov za prevoz vojaštva v Macedonijo. Poveljništvo balkanske ekspedicije da se poveri generalu Gal-gotzv-ju, kornemu poveljniku v Lvovu. Na Dunaju pa oporekajo tem vestem madjar-skega lista. Iz Carigrada poročajo, da ostanejo eskadre veleail le malo časa pred Solunom, in sicer radi tega, da ne bodo mislili ustaši, da namerujcjo velesile intervenirati. Grozodejstva Turkov proti solunskim Bolgarom nadaljujejo. Včeraj odposlane brzojavke iz Soluna naznanjajo, da so turški vojaki poklali kakih stoinpetdeset Bolgarov. Nekega bolgarskega popa so zaklali v pravo-elavni cerkvi. Proti bolgarskima bogatašema Samarijevu in Gundu so vrgli bombe. Tudi v Skoplju in Keprili se pripravljajo atentati z dinamitom. V Solunu je neki ustaš, preoblečen kakor mohamedanski duhovnih, hotel vreči bombo v tamošnjo turško pošto, a je bil ubit. Iz ogrske zbornice. Med dcšlimi spisi včerajšnje srje ogrske poslanske zbornice je bilo tudi nujno vprašanje posl. Lo-naszv jn glede demonstracije vojnega brodovja pred Solunom. Zbornica je nadaljevala razpravo o poročilu ministerskega predsednika glede od-redeb, ukrenjemh radi stanja »ex ltx«. Razprava se je potem pretrgala in se je nadaljevanje odlož lo za prihodnjo sejo. Domobranski minister, baron F e j e r-varv je odgovarjal na interpelacijo posl. Varadvja glede pravice dijakov trgovinskih akademij do enoletne dobrovoljne vojaške služl»e. Posl. V a r a d y je na to v dolgem govoru izjavil, da ne vsprejme ministrovega odgovora. Tekom njegovega govora došlo je radi nekega mej klica vladi novca Drakulicsa do viharja. Opozic^a je zahtevala poimensko glasovanje o Fejervarvjevem odgovoru, katero glasovanje naj se postavi na dnevni red prihodnje seje. Predlog je bil vsprejet. Na to je hotel minister Fejervarv odgovoriti na interpelacijo po3l. Gabanvi-ja, a Barabaa je zahteval, naj ta odgovor poda v prihodnji seji, ker je že odbilo 2. uro. Podpredsednik T a 1 1 i a n je konsta-tiral, da ta zahteva odgovarja zborničnemu opraviiniku in je predlagal, naj se je vsprejme. S to izjavo je gospod vladni zastopnik storil večini gotovo največo uslugo, ki si jo je ona mogla želeti. Ravno t* izjava daje pozdravnemu govoru vladnega zastopnika naravnost demonstrativen značaj v tem veči meri, čim teže jo je vzdržati v luči — resnice. Cel6 poloficijoznemu »Triesfce« se dozdeva, da je gospod namestništveni svetovalec segel malo dalje, nego bi bil smel in da je s svojo odkrikostjo vendar malce kompromitiral gos| odo v namestništveni hiši. Zato bi hotel omenjeni list uveriti, da je gospod vitez Jet-mar govoril le v svojem imenu in da je izražal le svoje nazore in — čutila. Stališča, na katero nas sili rečeni list, absolutno ne velja! Proti temu govori naša, priprosta sicer, ali vendar zdrava pamet, posebno pa govore proti tolmačenju v »Trieste« ti-le momenti : da je oficijozna »Triester Zeitung« neposredno po volitvah napisala nekaj pripomb, | ki se popolnoma pokrivajo z nazori gospoda I viteza Jettmarja; da ta list ni vedel ni besedice graje radi dogodkov na volilnem činu samem in sosebno radi nezakonitega postopanja občinske oblaBti o reklamacijskem postopanju in se je nemški list omejal le I da je novi večini polagal na srce naloge, ki jih ima izvršiti ; in slednjič, da ni ' »Triester Zeitung* imela niti one dobrohotne 1 besede za okolico in da ni imela ni besedice posvarila do večine v tem zmislu, da to tudi volitve v okolici izišle iz volje okoličanskih volilcev in da je večini dolžnost spoštovati toli S'jajno manifestirano voljo okolice ; da vitez Jettmar ni mel v otvoritveni seji ničesar opraviti ni govoriti v svojem imenu, ampak le kakor zastopnik vlade ; in da bi si tudi ne upal nastopiti, kakor je v t Gospod založnik pa tudi zasluži, da se ga podpira, ker ima s podjetjem velike stroške. Oznanjevalci ljubezni — oznanjevalci sovražtva ! Morda ni z lepa kakov moment tako značilen za razmere v naših krajih, za podivjane narodno-politične odnošaje, ki zastrupljajo sploh vse življenje v tej pokrajini, kakor je prav to dejstvo, da je ravno med onimi, ki bi morali biti oznanjevalci miru, ljubezni, tolerance, mejsebojne vstrpljivosti, da je ravno mej njimi, ki bi po svojem vzvišenem poklicu kakor apostoli Kristove vere morali dajati lepe izglede, le preveč takih, ki so sami najhuji fanatiki, ki sami prednjačijo sslabimi izgledi, ki sami z besedami in dejanji, po shodih in društvih, po zasebnih hišah in javnih ulicah, in tudi po cerkvah, podžigajo Bovražtvo do naše narodnosti in cinično hladnostjo vcepljajo v srca nerazsodnih ljudi strupa te le misli : da slovenski rod nima na tem zemljišču pravice do samosvojega narodnega in duševnega življenja, da mora hvaležno vsprejemati kakor čin velikodušja in gostoljubivosti tu gospodovalne narodnosti, ako se mu dovoljuje borno telesno životarenje ! Misli torej : da je a. to, i to nečuvena prepotenca, ako slovenski ljudje razne na tej zemlji zahtevajo kaj vec, nego nago telesne življenje brez vsakih viših plemenitih etičnih ciljev ! Izgledi slehernega dne pričajo, da ne po cele dneve posedati na raznih poslih, kakor tudi onim, ki imajo vsakdanje službe v zatuhlih delavnicah, pisarnah itd. Tudi trgovcem in drugim premožnejšim krogom bi koristilo, ko bi sleherni dan zjutraj ali po-poludne zavžili par ur čistega okoličanskega zraka. Na ta ceneni »športe polagamo mi mestni Slovani še vse premalo važnosti ; zato vidimo le malo našega mestnega ljudstva, ki bi hodilo ven iz mesta na dobri čisti zrak. Pisec teh vratie ima priliko in veselje, da more često iz mesta; in VBelej, ko pripreja kak tak mali izletiČ, mora opaziti na sebi neko posebno dobro razpoloženje. — Kedor more, naj gre zgodaj v postelj in naj zahaja zjutraj zgodaj vsaj malo na sprehod — na čisti zjutranji zrak! Videl *bo, da je to v veliko korist, osobito onim, ki so šibkega zdravja. Vesele vesti od sv. Ivana. V nedeljo popoludne je imelo svetoivansko konsumno društvo svoj občni zbor, na katerem nam je poročal odbor o delovanju v minolem letu. Za pijaco prejela je društvena krema v letu 1902 kron 17427.49 : deleži členov znašajo kron 4832.80; rezervni zaklad znaša kron 3281.99. Čistega dobička je imelo društvo 3513.74 kron. Na občnem zboru minole nedelje je predlagal eden zborovalcev, naj ee del dobička da odboru na razpolago v malo po- pretirujemo se svojimi zatožbami proti tisti plačilo za veliki trud v prespeb društva. Ta družbi, ki v svojem Blepem sovražtvu zata-' znesek naj odbor razdeli med one odbornike juje svoj poklic in je postala nositeljica misli — sovražtva : tisti družbi, ki je že proslula pod znanim imenom cerkvenih reformatorjev! In taki so v velikem in malem, v naj-resnejih položajih in ob malenkostnih prili- ki so se najbolj trudili. Ali odbor je — odklonil, pač pa je bil jednoglasno in navdu-vsprejet predlog, naj ves isti dobiček pripada društvu, da bo toliko prej in toliko ložje plačan dolg v »Tržaški posojilnici in hranilnici«, ki znaša 40.000 kron. Društvo si je bi se imel le najmanje bati, da kah* Tako 80 PriPetil te dni dogodek, ki namreč najelo v tržaški posojilnici to poso- ! ai AA*I m n 1 on lr/\fif O« dO m rt O OfiKl HH fT^nolr * M _ * _ A____J __ - -_ ne bodo odobravali resnici, ako viši njegovi nastopa ; ako vlada (ki vendar mora poznati osebne njegovega Je 8icer malenkosten sam na seoi, dogodek, j kateremu bi se mi le smejali, in bi se k većemu omejili na to, da bi moža predstavili t .. . v i - •___i naši javnosti v vsej smešnosti njegovega po- nazore g. Jettmarja) res ne soglasa z njego- j J J j & & r ..... . . i u ! četia. Ali mi vemo, da je v vsem počenjanju vimi osebnimi nazori, patem pa sploh ni smela i J »j r j j teh cerkvenih reformatorjev zistem, tendencija — določenega programa. Zato hočemo tudi ta dogodek zabeležiti tu kakor prispevek k poglavju o netoleran- poslati ravno njega, da govori tam— v svojem imenu ! 1 Kar se dostaje zatrdila gospoda viteza Jettmarja, da eo volitve v mestu, izišle iz svobodne volje volilcev, dovoljeno: ^ »"trpnosti in sovražtvu poznanih eer-nam bodi, da dvomimo o tem. I kvenih reformatorjev tržaških ! V tem svojem dvomu naj spregovorimo Bilo je zvečer, ko je ob kavarni Chiozza par be*ed na adreso večine. Mi nočemo tu stal znani slovenski rodoljub g. N. od sv. z neutaljivimi dejstvi poikrepljati svojega Ivana in je — čital »Edinost«. Kavarna dvoma. Denimo tudi, da ni teh dej ct a v in da Chiozza je na glasu kakor notorično shaja-so bile volitve res čiste; a ravno zato je ' lisČe najhujših med najhujšimi našimi Ita- bila večini dolžnost, da bi bila drugače po-stapala o volitvi verifikacijskih odsekov. V prvo je bilo v nje lastnem interesu, v interesu nje reputacije, da je dala manjšini prilifto prepričati se, da ona obdol-ženja niso osnovana; Tržaške vesti. Hrvatski dijaki so došli v Trst danes predpoludne z brzovlakom. Pričakovali so jih na kolodvoru uredniki tukajšnjih hrvatskih in slovenskih listov. Danes popoludne si ogledujejo svobodno luko in javna skladišča in vse njih naprave ter nekatere velike parnike Llovda, ki imajo odpluti v Kitaj in Japan, oziroma v Aleksan-drijo. Jutri predpoludne si ogledajo Llovdov arzenal, tehniški ravod z ladijedelnico pri sv. Marku, tovarno bnoleja, tovarno olja, plavže v Skednju itd. Jutri popoludne bo izlet v okolico, kakor naznanjeno že včeraj, na večer pa bo sestanek v »Narodnem domu« v Barkovljah, na katerem bosta sodelovala »Adnja« iz Barkovelj in »Slovansko pevsko društvo« iz Trsta. Nekoliko pripomb. Predsinočnjim je imel novoizvoljeni mestni zaatop svojo prvo sejo. Na dnevnem redu je bila scer ena edina točka : volitev verifikacijakih odsekov ; ali tudi ta kratka seja ja donesla momentov, ki na eni Htrani znaČijo intimno razmerje med gospodovalno stranko 'n vladnim zistemom, a na drugi mečejo luč, v kateri se nam kaže, kako mentarnemu načelu — nemu načelu, liiani. In vedno jih je polno v kavarni in pred kavarno. Tako jih je bilo tudi oni večer. A med vsemi temi ga ni bilo ni enega, ki bi bil na kakoršen-koli način dal izraza svoji nevolji na tem, da kdo njim pred obrazom čita slo/enaki list. Kamo-li, da bi bil v drugo je bila dolžna radi svoje lastne kdo molestiral g. N. radi tega ! A česar ni reputacije dati manjšini priliko za prepriča- j storil ni eden najhujih, storil je eden refjr- vilnih poti in pri katerem je imelo naše dru-nje, da se proti tej poslednji ne namerja ni-! matorjev, storil je — katoliški duhovni*:. j gtvo ob vsaki priliki največo zaslombo. Te kako naBilje in nikaka krivica ; Zazrsega g. N., čitiječega »Edinost«, ga je Djegove zasluge povdarjali so v tretje ni smela večina pozabiti na re- menda Bpopadlo narodno besnilo. Pristopil je snico, da »noblesse oblige« ! Ćim veča je tik g. N. in se delal h prvega kakor da si veČina, tem bolj jo veže dolžnost obzirnosti hoče ogledati plakate. Potem pa se je obrnil do g. N. — ki pa mu je bil, nota bene, po- jilo in je s tem denarjem kupilo nasproti aedanji krčmi lepo posestvo (na katerem je že prej bila lepa hiša z dvemi stanovanji) in si je eezidalo novo poslopje z veliko dvorano, ki je dolga 20.10 m, široka 10.80 m, | visoka 7 m — naš »Narodni dom«. Ta dom ;je sezidan po načrtu našega domačina Josipa , Negode, ki ni zahteval niti novčiča za svoj trud. V kratkem bo slovesna otvoritev »Narodnega doma«. Prošnja je že uložena, da pride komisija. Oni dan pa, ko zaplapola z vrha našega novega zbirališča naša divna trobojnica, ko Svetoivančani ponosno pokažejo slovenskim okoličanom in tržaškim Slovencem sad večletnega požrtvovalnega truda v korist slovenskega naroda ob naši sinji Adriji, upamo in smo prepričani, da prihiti ta dan k nam vse, kar Čuti z nami. Odkar obstoji društvo, predseduje mu gospod Ivan Marija V a t o v e e, ki ves ta čas ni zamudil niti jedne seje, da-si so seje vsako sredo, ki je naredil za društvo nešte- zborovalci na občnem zboru zboru minole nedelje pripričani da mu bo od zborovalcev dano zado- stno. do manjšine ; in slednjič, tudi če je menila večina, da more cinično mimoiti vse navedene pomisleke, morala bi bila vendar drugače postopati in je odgovoril na kratko, ne izključati manjšine že iz spoštovanja do Reformator na to: »Zdi parlamentarnega principa in do parlamentarnih običajev, ki veljajo povsodi, kjer imajo ustavno življenje ! Gospodje naj torej polože roko na prsa in naj izprašajo svojo vest, ki jim gotovo poreče, da so izključenjem manjšine iz veri-fikacijskih odsekov zagrešili grdi čin: proti svojemu ugledu, proti pravičnosti, proti dolžni obzirnosti in proti najelementarnejemu parla- proti tistemu temelj-ki je v neizogibno podlago Čistemu parlamentarnemu polnoma tuj — z vprašanjem : da-li je kako zborovanje v kakem gledališču"? Gosp. N. da mu ni znano, se mi, da sem tu nekaj čital. E le i, cosa la lesi <[ u e 1!« A potem je pristavil naglasom in gesto, ki sta izražala vso njegovo mržnjo in sovražtvo, načinom, da je zavrelo v g. N.: »— Aha, qttelia Edinost«!! Dogodek Be vidi na prvi pogled res malenkosten. In vendar ni! Prosimo vas, ni malenkost to, ako duhovnik na javni ulici prijemlje in nadleguje povsem nepoznane osebe zato, ker Čitaj o list, katerega on sovraži. Da italijanski duhovniki niti na javni ulici ne morejo premagovati samih sebe v svojem sovražtvu: to je prežalostno znamenje razmer, v katerih živimo! In potem naj se še čudijo reformatorji in njihovi zaščitniki na škofiji, da so tako blizo — Ric-manje ! i Za ljubo zdravje. V našem Trstu neumorno stvari na Je gospodovalni stranki, ob vseh doneČih bora bastičnih frazth o nje 1 beralizmu, nedostaje vspešnemu in vsacega zmisla za tolerancijo, pravičnost, delovanja ! svobodo in pravo parlamentarno delovanje in Kipi naših slavnih mož. V »Sloven- • življenje. ■ skem Narodu« čitamo, da treba ljubljanskemu Gosp. vladni zastopnik, c. k. namestni- trgovcu s papirnatim blagom, goBp. Jerneju štveni svetovalec Jettmar, je v svojem po- Bahovcu, priziati hvalevredno podjetnost, da zdravnem goveru razkril vse srce vladnega je založil lične kipe slovenskih odličnih pes- na tisoče bitij, ki trpe tu celo svoje življe-Zistema. Tako odkritostjo, da nas ja — vzlic nikov in pisateljev. Ker »o se zdeli prvotni nje na raznih boleznih, izhajajočih od veliko-vsemu in vsemu, kar smo doživeli — skoro kipi premali, hoče založiti iste znatno pove-' mestnega pokvarjenega zraka. Največ je frapiralo, je mož dajal izraza naklonjenosti, čane. Dosedaj je gotov kip Kersnikov 25 takih (osobito ženskih), ki trpe na pomanjkanju krvi (Anemiji.) Večina teh človeških trpinov bi si lahko in brez posebnih stroškov pomagala s tem, da bi, vsaj v poletnih vročih časih vstajali zjutraj na vse zgodaj in hodili nekoliko ven iz mesta na čisti zjutra- ki jo je deležna gospodovalna stranka v namest- , cm visok brez podstavka. Cena 3 K.. Pre-nistveni palači. Skoro demonstrativno je go- šernov kip pa je celo 40 cm visok ter velja spod vitez Jettmar povedal večini mestnega samo 7 K. Kmalu se bodo dobili tudi drugi sveta : mi in vi smo — ena misel, eno srce ! kipi, kakor Levstik, Jurčič, Vodnik, Slom- | Najdraetičneje je izrazil to svetovalec, rekši : šek, Cimperman itd. v povečani obliki. S da je sedanja sestava mestne zbornice izišla tem bo izpodneften izgovor ljubiteljev hišnih j nji zrak. iz svobodne volje volilcev ! okraskov, da ni soh domačih odličnjakov. Osobito bi koristilo to onim, ki morajo ščenje vsaj v malo poplačilo za njegovo delovanje v prospeh naše gospodarskem polju. Kam pojtfcmo v nedeljo 2 Tako se navadno povprašujemo mi mestni delavci že med tednom. Ta teden je pa že določeno, kam pojdemo v nedeljo. Popoludne bo imelo naše »Delavsko podporno društvo« svoj občni zbor. Na ve^er ob T. uri in pol pa pojdemo na — Dunsj ! Naše vrlo »Dramatično društvo« nas hoče prihodnjo nedeljo pozabavati z burko »Pojdimo na Dunaj«, katero bo isto predstavljalo v gledališču »Fenice«. Ker je na to predstavo vstopnina jako nizka in ker naše »Dramatično društvo« res zasluži, da je podpiramo vsi, ki vemo ceniti dobrodejno vplivanje dramatične umetnosti na razvoj človeka ; je upanja, da bo prihodnjo nedeljo prostorno gledališče »Fenice« — polno ! Nam Be bliža čas, ko bomo krvavo potrebovali dobrih in stalnih dramatičnih predstav ; zato moramo že sedaj Bkrbeti, da se naše »Dramatično društvo« utrdi tudi materijalno. Kakor smo mogli čut:, so stroški za nedeljsko predstavo nenavadno visoki, ker »Dramatično društvo« hoče, da bo uprizoritev dostojna in Častna. — Naša dolžnost je torej, da prihodnjo nedeljo pohitimo vsi »na Danaj« — v gledališče »Fenice«. Dramatično društvo t Trstu uprizori v nedeljo, dne 10. maja 1903., v gledišču »Fenice« prvikrat »Pojdimo na Dunaj«, burko v 4 slikah s petjem. Poleg francoskega »La Cagnotte« poslovenil I. Ogrinc. Pri igri sodeluje orkester '.>7. pešpolka. — Začetek ob 71/i. uri sveČer. Ustopnina v pritličje 40 nvč. (80 stot.) na galerijo 20 nvč. (40 stot.) — Sedeži v pritličju: Fotelji od I.— VI. vrBte 1 gold. (2 K), od VIL—XII. vrste 70 nvč. (1 K 40 stot.); klopi XIII.—XVII. vrste 30 nvč. (60 st) — Lože :"> gld. (10 K). Sedeži in uetupnice se razprodajajo v kavarni Commercio. Mešan zbor »Kola« bo imel vajo mesto v nedeljo, kakor običajno, prihodnjo soboto zvečer. Mcžki zbor pa prihodrji petek ob navadni uri. Ker je izlet v Ajdovščino pred vrati, upa podpisani, da se pevke in pevci odzovejo v polnem številu. Odbor. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metodija na Greti nabralo se je v pušiei »Narodnega doma« v Barkovljah o K 20 stotink in v pušiei rojanskega »Konsumnega društva« K 20 stotink. — Ć. g. kapelan L'kmar 1 K. Možka podružnica dru/be sv. Cirila in Metodija na Greti priredi v nedeljo dne 7. junija veliko veselico v korist otroškemu vrtcu istotam. — Toliko naznanje drugim društvom. Iznajdba na>es:a rojaka in Amerikanci. Za izkorišSenje iznajdbe nalaga rojaka častnika Kaučiča, ki je iznašel napravo hitrega sedlanja, se je ustanovila v Ne\v-Yorku akcijska družba s kap talom 200.01 K) dolarjev. Ogrenj v PadrlcU. Minolo noč so imeli v Padričn ogenj. Proli 2. uri popolunoči je bilo čuti krik po vasi : Gon ! Gon' ! Začelo je goreti pri gospodarju Antonu RrižmanSiču ste*-. 40. Klicati so začeli domačini iz hiše Križmančičeve. V hipu je bila vsa vas po koncu. Kmalu se je skozi streho hleva in potem drugih gospodarskih poslopij vspenjal visoki plamen. Bil je to prizor v temni noči, ki je z grozo navdajal vse prestrašene va-ščane. V lej zbeganosti ljudstvo ni vedelo, kaj bi pcčelo ; bilo je iz sebe, ker so bila tudi poslopja sosedov v veliki nevarnosti. V tej zmešnjavi se je prvi zavel Anton GrgiČ s številke 16, ki je hitra vpregel svoja konja in zdirjal v Bazovico po gasilce. V dobri pol uri je se svojim konjem že pripeljal gasilko. Zdaj eo se tudi ljudje energično lotili dela in donasanja vode. Izlasti hvalevredno 30 se vccli dekleta. Tako se je skupnemu naporu vendar posrečilo lokalizirati (omejiti) ogen;. .škoda, provzročena po požaru znaša blizu 30CJO K. Pogorelec je bil zavarovan, ne ve se pa za koliko. Tudi se ne ve, kako je navstal požar. Ljudje božji — bodite previdni z ognjem ! bnioe premičnin. V Četrtek, dne 7. maja ob lC?. ur: predpoludna se bodo vsleu •arsdbs tuk. c. kr. okrajnega sodišča za o i viln« stvar: vršii« sledeč« dražbe pr«micnin : v Lonjerju št. 95, prasec; v ulici Sanila št. 5, hišna oprava ; v ulici Solitario štev. hišna oprava; v ulici Manzoni št. 2, hišna oprava; v uiici Foecolo št. 7, hišna oprava ; v ulici Ponciani št. 22, hišna oprava ; na Korzu št. 22. in v ulici Tintore štev. 5, oprema v zilogi, hišna oprava, glasovir in razno; v ulici S. Caterina št. 2, h sna oprava in glasovir. Vremenski vest ni k. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 15.0, ob 2. uri popoludne 20.0 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 753 6. — Danes plima ob 6.57 predp. in ob 6.37 pop.; oseka ob 0*57 predpoludne in ob 0*11* popoludne. Dober svet. Kdor želi nasejati lep travniK, temu pr.poročamo, da si naroči od c. kr. dvornega zalagatelja semen E d -munda Mauthnerv Budimpešti mešanico trav imenom »Promenade« i o Marga-rethen - Insel. Že 21* let zalaga Mauthner te semena najkrasnejšim nasadom v Budimpešti Marjetinim otokom. »Ilirija« iz Pobegov. 4. I. Brajša : »Bojna pjesma«, poje moški zbor »Stražac iz Trušk. 5. Deklamacija: »Pevčeva kletev«, deklamuje gospodična Urša Križman. 6. Nikola Faller : »Primorec Primorju«, poje možki zbor »Skala« iz Kubeda. 7. Šaljivi prizor: »Ne udajmo se«, spisal dr. J. Vošnjak, igrajo domaČi diletantje«. 8. J. Križman : »Opomin k petju«, poje moški zbor »Skala« iz Kubeda. 9. Deklamacija. — Gregorčič : »Oljki«, deklamuje g.čna A. Maslo. 10. D;. Benjamin Ipavec : »Domovini«, poje moški zbor »Ilirija« iz Pobegov. 11. Volarič: »Slovanska pesem«, poje mešan zbor »Svoboda« iz Sv. Antona. 12. Srečkanje na tri dobitke. 13. Svobdna zabava in ples. — Med posameznimi točkami bo svirala gogba iz Pobegov. Začetek veselice ob 3. uri in pol popoludne. — Vstopnina na veselico 40 st., k plesu 80 stot., sedeži 20 stot. in prečke 20 stotink. Na obilno udeležbo uljudno vabi odbor. Opomba. V slučaju slebega vremena se veselica prenese na prihodnjo nedeljo. X Odvetniško pisarno je odprl v Gorici odvetnik dr. Fran Pavleti č. — Pisarno ima v ulici sv. Klare št. 8. I. nadstropje. Vesti iz Kranjske. * Tri prste odtrgalo. Mizarski pomočnik Anton Smole iz Berzine je na Križajevi žagi v Št. Petru na Krasu ponesrečil. Žaga ga je zgrabila za desno roko in mu tri prsta skoraj popolnoma odtrgala. * Mestna hranilnica v Kamniku. — V mesecu aprila 1903. je 120 strank uložilo 29.605 62 K., 92 strank vzdignilo je 31.56218 K. 11 strankam izplačalo se je posojil 14.800 K. Stanje hranilnih vlog 697.053 58 K, stanje hipotecnih posojil 483.687*74 K. Denarni promet 111.802 93 K. * Na e. kr. rudniški šoli v Idriji st; razpisani dve učiteljski mesti za možki učni moči in eno mesto za žensko učno moč. — Prošnje naj se vloŽe tekom štirih tednov na c. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji. * Izgubila se je 50 let stara omožena Marija Slabe iz Ivanjega Sela na Notranjskem. Mož jo je pred več časom Bpodil od hiše, potem je postala pa slaboumna. Dne 16. apr. t. 1. je šla iz va3i proti Logatcu, pa se ni do sedaj si vrnila. Prosi se, ako bi se kje našla, da jo pošljejo nazaj v Ivanjeselo pri Rakeku. Vesti iz ostale Primorske. X Pevsko bralno društvo »Svoboda« J pri sv. Antonu vabi na veliko veselico, ki jo priredi v nedeljo dne 10. maja 1903 se sodelovanjem pevskih društev »Ilirija« iz Pobegov, »Skala« iz Kubeda, »Straža« iz Trušk in drugih rodoljubnih društev na dvorišču geop. Josipa Dellasavia. V »pored : 1. Pozdiav predsednika. 2. A. A. Leban : »Dijaška«, poje mešan zbor društva »Svoboda« iz Sv. Antona. 3. P. H. Sattner: • Pogled v nedolžno oko«, poje moški zbor Vesti iz štajerske. — Skrajno brezobzirnost so zagrešili nemškutarji v Brežicah nasproti skoro izključno slovenskemu prebivalstvu brežiškega okraja. Kakor mano so nemškutarji s pomočjo raznih volilnih mahinacij ob azistenciji vladnih organov, ob sodelovanju nemško- ko n s e r-va ti vnega kneza \Vindischgrfitza in ob izdajstvu nekaterih slovenskih izdajic, na zadnjih volitvah v okrajni zastop prispletka-rili nemško večino. In to večino so uprav nesramno izkoristili na volitvi okrajnega odbora. Načelnik bo Nemec in od 6 odbornikov bo 5 Nemcev iz mesteca Brežice. To je skrajno. Tako bo mala nemška občina Brežice zapovedovala osemnajstim slovenskim občinam. In tudi na tem novem nasilju, na tem naravnost nemoralnem početju, na tem gaženju najprimitivneje pravičnosti je zopet z mirno vestjo sodeloval odlični nemški — konservativec knez \V i n d i s c h -g r a e t z ! Taki so ti nemški konservativci ! Takova je njihova pravičnost ! Pa naj nam pride še kdo z zatrjevanjem, da je »konservativno« mišljenje sinonimno s pravičnostjo v narodnih stvareh I Nemški liberalci in klerikalci se sicer sovražijo med eeboj, ali v sovražtvu do Slovencev si podajajo roke v najlepši harmoniji ! — Dvojna mera e. k. namestništva v (vradcil. Povedali smo že, da je slavno c. kr. namtstoištvo v Gradcu zavrnilo prošnjo za koncesijo, uloženo od člena slovenskega gledališča v Ljubljani, g. Danila, ki je hotel prirediti nekoliko dramatičnih predstav po južnem Štajarskem. Ta zabrana je vzbudila tem veče ogorčenje med štajerskimi Slovenci, ker isto ne dela nikakih ovir nobenemu nemškemu ali laškemu klatežu in šarlatanu. To je že kričeča in odkrita dvojna mera. »Domovina« pripominja o stvari : »ako se dovoljuje zadnjemu klatežu :z Zgornje Štajarske, da prodaja svojo hripavo pevsko umetnost po nadih krajih, ako se dovoljuje najrazcapanejšemu Kalabrežu, da nam muči ušesa s svojim tulenjem, ako sme vsak šarlatan najdvomljivejše vrste nastopati med nami — členom deželnega gledališča v Ljubljani naj bi pa bilo zabranjeno stopiti pred slovensko spodnještajarsko občinstvo — potem je proti faktorjem, kateri so to zakrivili, edino le na mestu najostrejši sarkazem, ali pa najudanejša molitev do sv. Katarine, da bi tem revežem izprosila pravega uma in pameti!« No, namerjane pred3tave se bodo vršile vendar le — pa na ime dotičnih društev ! Razne vesti. Iz »blažene« dežele. Redarstveni urad v Milanu je že dlje časa na delu radi prepogostih žepnih tatvin, dogodivših se v milanski stolni cerkvi. Minolo nedeljo je ta urad ukrenil potrebno, da bi zasačil družbo žepnih uzmovičev. Štirje fearabinerji in ravno toliko detektivov je zasedlo določena mesta in res se jim je posrečilo, da so zasačili tatinsko druhal. Do tu ni nič takega, kar se ne bi dogajalo tudi po druzih večih mestih. Novo pa je to, da bo omenjeni redarstveni organi zasačili na »delu« tri — laške vojake v uniformi! Dva spadata k »bersalierjem« in eden k navadni pehoti! Ljudje kradejo sicer tudi drugod, ali posamično ali v družbah, toda vojaki v uniformah organizirani v družbo tatov po cerkvah — to je vsakako specijaliteta italijanskega kraljestva! Lakota V Italiji. Beda po mnogih krajih Italije je ravno letos grozna. Italijanske nevine govore naravnost o lakoti. Niti naj-plodneji kraji nimajo toliko, da bi se prelira-njali. To goni ljudstvo v zločine in v spopade z javnimi erganimi, v katerih je že ponesrečilo mnogo ljudij. V Rimu pa se vrše sijajne parade in slavi šumne orgije italijanska — megalomanija. Novo društvo. Državno namestništvo na Dunaju je odobrilo pravila novega društva, katero si |snujejo slovenski in hrvatski dijaki vpodabljajočih umetnost'. — Društvu bode ime »Vesna«. V soboto, dne 9. t. m. bo ustanovni občni zbor, h kateremu so vabljeni vsi na Dunaju živeči dijaki slovenske in hrvatske narodnosti, kateri obiskujejo katero si bodi umetniško šolo. Akademičito društvo »Slovenija« na Dunaju priredi svoj I. redni občni zbor dne 8. maja. Dnevni red : 1. Čitanje zapisnika a). 2. Čitanje zapisnika b) društva »Triglav«. 3. Poročilo častnega sod*. 4. Poročilo veselič-nega odseka. 5. Poročilo odborovo. 6. Poročilo odbornikov. 7. Poročilo preglednikov. 8. Volitev odbora. 9. Slučajnosti. Začetek ob 7. in pol uri zvečer. — Local: VIII. ATserstrasse Budu eiser Bier-halle 7. Na predlt-g ravnateljstva so se razdelili še sledeči zneski. K 180.000 k rezervnemu zakladu živ-Ijenskega oddelka (bilanca A), K 200.000 v zvišanje rezervnega zaklada bilance B, vsled česar znaša prvi K 900.000, drugi pa K 1.200.000. Dividende ee je določil znesek K 180 za vsaki delež. Skupni rezervni zakladi tč zgoraj označenimi zneski vred znašajo za K 8,697.057 več nego li lansko leto, ter so z dnem 31. decembra 1902. narasli na nad 82 milijonov kron in sicer : premijski rezervni zaklad (po odbitku poza varovanj) K 69,755.750, pomožni rezervni zaklad za zmanjšanje obrestne mere K 1,500 000, rezervni zaklad čistega dobička 7,133.898 kron in rezervni zaklad za pokritje zgub o p£.d£nju cen vrednostnih listin 3,700.580 kroD. Blagajna za preskrbovanje in hranilnica društvenih urednikov znaša s prištetim zneskom iz te bilance 1,244.516 kron. Poročilo ravnateljstva omenja tudi osnovanje penzijske blagajne zi društvene urad« nike, katera se ima ustanoviti, opustivši ono za preskrbovanje. Občni zbor sa je zaključil zopetno izvolitvijo gosp. vite;a Parisi ja predsednikom. Gospodarstvo. Brzojavna poročila. Cesar Viljelm t Rimu. RIM 5. (B) Ob 10. uri zvečer so se peljali cesar Viljelm, kralj Viktor Ema-nuel, kraljica Jelena in princi na kapitol, kjer jim je bil prirejen srčen vsprejem. Mej navzočimi so bili ministri, načelniki oblasti, zbor diplomatov in mnogi zastopniki aristokracije. Vladarja sta z balkona tabularija opazovala razsvetljavo Foruma in Palatina, ki je nudila čarobjn pogled. Na to sta si ! ogledala dvorane in sta zapustila kapitol ob j ll1/* uri. Na povratku v Kvirinal so bili gospDda živahno pozdravljeni. Kulturni boj na Francozkem. GRENOBLE 6. (B) Samostan kartu-zijancev čuva 150 vojakov pehote, ki ostanejo tamkaj toliko časa, da sodni likvidator obesi na vrata nove ključavnice. Iz parlamentarnih odsekov. DUNAJ 6. (B.) Carinarski odsek nadaljuje razpravo o carinaiskem ter.fu in sicer o tarifnem razredu »izdelki iz kamna«. Nagodbeni odsek nadaljuje razpravo o carinarski in trgovinski zvezi. Posl. Kaftan je zahteval, naj se omogoči jednakomerno izvajanje carinarsko uradnih instrukcij v Av-| atriji in na Ogrskem. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN 60DNIK. Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trsta XXXXXK StKKKKKKKtt« Občni zbor »Riunione Adriatica di Sieurta«. Te dni se je vrš 1 občni zbor te zavarovalne družbe. Iz poročila o upravnem letu 1902. izhaja, da je društvo lepo napredovalo. V oddelku »človeško zavarovanje« je bilo predloženih zavarovalnih ponudb za K 47.035.478, a sprejetih le za zavarovano glavnico K 41,269.204. Koncem leta je znašala zavarovalna glavnica K 255 milijonov in na rente K 670.060. V primeri z mino-lim leto je bilo letos več zavarovanj za K 17.292.404. Skupna svota vplačanih premij znaši K 10,957.477. Društvo je izplačalo itekom leta vsled smrti zavarovancev, ali pa preživetja, kakor tudi na rentah, znesek K 5,096.070. V pomožni reservni zaklad znižanje obrestne mere Be je stavilo K 400.000 s katerim zneskom se je doseglo K 1,500 000. Skupni rezervni zakladi v oddelku človeškega zavarovanja znašajo dne Bi. decembra 1902. K 69,639.167. V oddelku za zavarovanje proti požaru in transportov, vključno zavarovanje proti vlomu, je bilo sprejeto K 20,907.575. Za nadzorovanja Ee je prejelo K 9,393.695 ; za škode vsled požara (po odbitku sprejetih nadzorovanj) je izplačalo društvo 7,073 901. kron. Rezervni zaklad tega oddelka znaša K 12,262.978 ter ostaja, odbivši pozavarovanja, K 6,694.368. Vsled povišanja cene vrednoBtuih listin, je društvo vdobilo K 2,072.042, ki so se pripisale k zakladu za pokritje zgube vsled padenjs cen vrednostnih listin. X n X x X n x x X x x x x n x X n u x K n x Svoji k svojim! ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne mizarske zadruge t Gorici (Solkan) vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej ^nton Čemigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna poliStra primorske dežele. SolidnoBt zajamčena, kajti les se osuSi v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobns, ms-^ dernl sestav. Konkurenčne cens. y BV Album pohlitov brezplačen. H XXXXXXXXXX* XXXXX X * * M X M x x n Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi nzzz ulica Tesa št. 25. A. = (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nlkake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. lina trovan cenik brezplačno in franko. Sprejema zavarovanje človeškega življenja po najraznovr&tnej.sih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujorimi Be vplačili. Vsak Član ima po preteku petih let pravico do dividende. „SLAVIJ A" ===== vzajemna zavarovalna banka v Pragi. ========= Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti drugu vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaij e poslopja in premičnine prot požarnim Škodam po najnižjih cenah Žkode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljSi sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. JJeliTsio Mmn irnstio" uri s?, Moto y Trstu registrovana zadruga z omejenim poroštvom. VABILO na IV. redni občni zbor ki se vrši dne 17. maja 1903. ob 4. uri popoludne v dorasli šoli pri s?. Jatobn, al. Giuliaiu 28. po nastopnem veporedu : 1. Nagovor predsednika. Poročilo o delovanju v prošlem upravnem Jetu. 3. Čitanje, pojasnilo in odobrenje letnega računa. 4. Prememba zadružnih pravil po predlogu od borovem. 5 Interpelacije, žalje in nasveti udov na podlaci Jj 21. zadružnih pravil. 6. Volitev ravnateljstva. 7. Dopolnilna volitev nadzorn štva. Opomba: P. n. udje dobe od 5. maja t. 1. naprej do rasa občnega zbora bilanco in vabila, kojega prej»m moiej > potrditi vsak dan v društveni gostilni p i hv. Jakobu. Popolna likvidacija! liadi podretja hiše, prodaja čevljarnica jftadriz nI Sv. Antona celo zalogo obuvala v velikom izbora za možke, ženske in *—' 7 otroke. Kazprodajalne cene radi opustitve obrti. - Ulj mino se naproša za obilen obisk, ---: Obuvala! oo o oo o oo § Prodaj alnica obuval Jnlij a Romanelli § C O RS O 8. Velikanski dohod za spomladni čas. Obuvala za gospode črna, angleška po gld 3.20, rumena, po gld. 3.50 Specijaliteta ubuval za dečke. It Za zmanjšati velikansko Zalogo blaga, prodaja po redki priložnostni Rujavi čevlji za moške ali ženske po gld. 2.50 O OO O- ceni Obuvala za gospe. črni ali rumena, angleška po gld. 3.50 nizki čevlji lakirani ali beli po gld. 1.90 Naročbe po meri. «8 A -a- A -A -f,! -g, J, A A iAi A .tli Vir * / /g/ S* Žid konfekcije zidano in volneno blago, preproge. pregrinjala in snovi za pohištvo. = Prodajalnica obuval G. Mayer Grego. TRST. — Riborgo štv. 19. — TRST. Velikanski dohod za birmo. Pri Pepetu Kraševcu zraven cerkve sv. Petra (Piazza Rosario pod ljud. 5olo Bogata zaloga raznovrstnih obuval za gospode, gospe in otroke. Poštne naročbe se izvrše takoj. Pošiljatve so poštnine proste. Prevzema vsako del" na debelo in drobno ter se zvršuje z največjo točnostjo in natančnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naroČbe se toplo priporoča Josip Stantič Čevlj. mojster. Zalagatelj uradnikov in uslužbencev konsum — nsga skladišča c. kr. glavnega carinskega urada i. c. kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c, kr-priv. avstr. L!oyda. Velik dohod rudečih in črnih trakov od gumija za ceoljenje trt, dvakrat rafinirano Žveplo Romagae in Cesene, z modro galico 3% in 5% mešano žveplo, angležka modra gal ica, „Agricol-1 za uničevanje mrčesov ua trtah, cvetliieab, drevju in zelenjadi, žvepljal-niče, cevi od gumija za žveplja Ilice, ti ava „Ilafiau za vezati cvetljicj. Velika zaloga in izbor „Futterkalk" za mastiti vsakovrstne domače živali, mlete barve v olj u ali prahu, nokostij, čopićav, angleško laneno olje surov in knhano in za živali, žeblji, šipe, mast za vozove, vrvij, pip, ščetk, parfema, esenc, vinskega cveta in snega za ki*, mineralnih voda, vžigalic in voščila družbe sv. Cirila in Me oda, zelišč in medicinalnili olj, voščenih ia stea-rinskih sveč, finega in navadnega mili. Cene brez konkurence. - Priporjč i se za blagohotno podporo Emil Cumar pok. fridriha v Trstu, ulica Belvedere štv. 37, podružnica: Opčina 212. Qbuvala za pospode črna, angleška po gld. 3.20, niaieDa, » po gld. 3.50. Specijaliteta obuval za de