Poštnina olatana v ootovin* LCtO LVII. V Uublteni. v sredo, dne 10 aorlla 1929 St. 81 2. Izdal« st. 2 om Naročnina ^pa^ ^^^m A. ^^ Cene oglasov Dnevna izdaja JB^K ^BB VB JP' i pellt-vrsla Xr.flTJF.NF.m celoletno 300 Din za inozemstvo nede'Hka izdala celote no v Jugo- po 3 in 4 Din. uredniSkrm delu mesečno 40 Din g^MLHdV aSfe^R«c-1W>- jBPffcSt ^f? BU ^^n wSP«, JSg/F vrstica po IU Din o Pr ve<~:em o naročim popust KETISJhŽs s ^densko prilogo »Ilustrirani Slovenec« dneva do DraznlKu 1/reanMipo /e t- Kopnurievi ulici št. 6 iii Rokopisi se ne vračalo, nelrunhlrana platna se ne sprejemajo * breant&iva letelo n S*. 201I). anravnlšlvn SI. 2.32S Informativen list za slovenski narod uprava /c v tiupikui tcvi ui. si.o cehovnt račun: Cluhi/ana ilev. IO.USO In IU.349 za Inseiuic, Sena/#;i«, 4i. 750.J, /ii(//< b 4». 3S.OII, Praqa In Dunni it. 24.797 Vlada vojaških krogov na Folijskem Varšava, 9. aprila. (Tel. Slov.) Več vladnih ministrov zatrjuje, da bo poljski državni predsednik poveril sestavo nove vlade dosedanjemu prosvetnemu ministru Switalskemu. D. Swital-ski, zaupnik vojaške stranke, je filolog, bil je dalj časa časnikar in pred prevzemom sedanjega resora prideljen političnemu oddelku v notra- njem ministrstvu. Organiziral je tudi zadnje volitve v sejm. Ugovore gospodarskih krogov proti kabinetu ožjih vojaških krogov hočejo potolažiti s tem, da bi dobil finančno ministrstvo kak vodilni narodno - gospodarski strokovnjak. Sestava nove vlade se pričakuje šele koncem tedna. Zahteve stanovanjskih najemnikov Kriza časnikarstva V Pragi je zborovala eksekutiva mednarodne časnikarske federacije in njej na časi je ob zaključku kongresa priredil zunanji minister dr. Beneš diner, na katerem je bilo izrečenih več nad vse pomembnih govorov, ki zaslužijo vso pozornost tudi naše javnosti. Tako je predsednik mednarodne časnikarske federacije dr. Bernhard govoril o medsebojnem uplivu časnikarstva na parlamentarizem. Današnji parlamentarizem je brez časnikarstva sploh nemogoč in če obstoji danes kriza parlamentarizma, je vzrok v tem, ker je tudi časnikarstvo v krizi. Od časopisov propag.rane ideje vplivajo tako močno na javnost, da je le redko mogoče povedati na parlamentarnih tleh nekaj novega. Iz tega velikega vpliva časnikarja pa sledi tudi njegova velika odgovornost in zato je prva naloga, da se v časnikarju čut za odgovornost čim najbolj okrepi. In zunanji minister dr. Beneš je pritrdil tem izvajanjem in tudi on poudaril veliko važnost, ki je v časnikarjevi zavesti odgovornosti. Mnenja smo, da je v tem čutu za odgovornost tudi bistvo vse današnje časnikarske krize in da v resnici ne pridemo iz te krize, dokler ne bo to vprašanje popolnoma rešeno Poudariti pa je treba takoj, da ni dobra rešitev tega problema odvisna !e od časnikarja samega, temveč v mnogo večji meri od družbe in države, ki ustvarjata vse predpogoje za časnikarsko delo. Na to svojo nalogo pa je tako družba ko država že zelo pozabila in posledica tega je tudi, da preživlja danes časnikarstvo težko krizo. Na zunaj ta kriza seveda ni vidna, ker po obsegu in tehničnih pripomočkih je časnikarstvo v zadnjih letih silno napredovalo. Nobene primere n. pr. ni, kakor je celo v malih slovenskih razmerah organizirana danes poročevalska služba časopisov in kakor je bila organizirana pred vojno. Skoraj vedno so imeli takrat slovenski listi dan ali dva dni kasneje vesti, ko srednji nemški. Danes je neodpust-Ijivo, da je v glavnih vesteh slovcnsk' list tudi samo pol dneva za velikima svetovnimi. In sedanje velike nedeljske izdaje svetovnih dnevnikov in skromne pred vojno! Resnično, kdor sodi le po zunanjosti, ne more razumeti, kako je sploh mogoče govoriti o krizi časnikarstva. Toda ves ta zunanji blesk ima svojo težko senčno stran. Povečal se je obseg, ni pa se povečala kvaliteta, temveč ta je narobe padla. Preje je bil list vodnik naroda, danes je Ie še poročevalec. Preje je bil list klicar novih idej, oznanjevalec napredka, danes le še prijetna zabava. Preje je časopisje dvigalo srca, klicalo k požrtvovalnosti in množilo idealizem, danes je vse to le postranska stvar, ker glavno ie obseg in ne vsebina. V tem na ie "rvi del težke časnikarske krize, ki je drugod po svetu neprimerno večje ko v Sloveniji, kjer se čutijo šele prvi početki komercializacije. Še težji pa je drugi del. Časopisje je danes že skoraj komercializLra.no in kdor nima velikega kapitala, ne more prodreti z listom, pa naj bo vsak njegov članek biser duhovitosti in pogumnosti. Gospodar časopisa je zato danes tisti, ki ima denar in ne tisti, ki ima misel. Kapitalist odloča zato o pisavi lista in on daje direktive časnikarju. Ni seveda treba, da ne bi bil kapitalist tudi idealist, ki hoče. da služi list narodu, državi, morali in lepim idealom. Ali more biti tudi drugače in kaj potem? Naravno, da v tem zadnjem slučaju ne pomaga časnikarju, čc ima šc tako razvit čut za odgovornost pred narodom in resnico, kajti v prvi vrsti je odgovoren le svojemu gospodarju, ki mu daje kruh. Kar ta določa, to pride v list in kakoT ta hoče, tako piše list, pa naj bo časnikar še tako temu nasproten. Zato pa ni zadosti, če se od časnikarja samo zahteva čut odgovornosti, temveč mu je treba tudi omogočiti, da bo mogel pisati po svoji vesti. Treba časnikarju zasigurati socialni položaj, da more biti na višku svoje dolžnosti. Tudi najmočnejša hrbtenica se upogne, če so razmere brezupne in če padajo po njej leta in leta le udarci. Kdor lc količkaj pozna razmere, pa ve, da je teh udarcev več ko dovolj. In še nekajl Časnikar mora brli vodnik in to bo vedno njegova najodličnejša naloga. Zato pa nc sme živeti kot kuli, temveč mora pogledati v svet, mora videti napredek drugod, mora se vedno učiti in ohraniti svežost duha, da nc zakrkne in da nc bo vedel, kakor jc pravilno dejal Shaw. manj o življenju, kakor svetilniški čuvaj, ki ima radio. Zdravo in idejno močno časopisje je pogoj zdravemu razvoju naroda in jamstvo sistematične konsolidacijo države. Zato pa mora storiti svojo dolžnost do časnikarstva tudi jav- Belgrad, 9. apr. (Tel. Slov.) Jutri ob 4 popoldne bedo obiskali ministra za socialno politiko dr Drinkoviča delegati najemnikov: Milan Jovanovič, predsednik glavne zveze državnih uradnikov, Josip Tomičič, meščansko-šolski učitelj kot delegat zveze javnih nameščencev za Hrvatsko in Slavonijo, Branimir Kureia, tajnik zveze najemnikov za centralo iz Zagreba. Ministru bodo delegati še enkrat obrazložili težko stanje, v katerem se nahajajo najemniki iz vse države. Zaprosili ga bodo, da se cene v novih stanovanjih uredijo nasproti dejanski vrednosti 'anovanj, ne pa na podlagi prometne vrednosti. Treba je nehati favorizirati nove zgradbe na račun najemnikov, da bi se jim izplačale hiše v štirih do petih letih. Nasprotno se je med vojno hiša amortizirala šele po 25 do 35 letih. S tega stališča bi morala biti stanovanja tudi v novih zgradbah 4-5-6krat cenejša. Hiše so pred vojno nosile 3.5—5 odstotkov, danes pa nosijo 15 do 20, da celo nad 30 odstotkov. Poleg tega znašajo davki skoro polovico manj nego pred vojno, tako da plačajo od čistega dobička državi in občini 18—20%. Delegatje bodo naglasih, da imajo hišni lastniki pravico, odračunati 20% od čistega donosa za popravo hiš, kar sedaj sploh ne de-.lajo, ampak prevalijo na najemnike. Nove zgradbe so proste davka 15-20-30 let. Nasproti hišnim lastnikom pa plačujejo veliko višje davke n. pr. trgovci in obrtniki 40—50% od svojih donosov. Državni, bančni in zasebni nameščenci ter dclavci niso pred vojno plačevali nobenega davka, danes pa plačujejo ne samo državne, občinske in oblastne doklade, ampak je treba vzeti v obzir tudi to, da se sedanje plače niso zvišale v primeri s predvojnimi tako visoko, ampak za 60%. Ob tej priliki bodo r'°Iegati ministru predložili zakonski načrt novega stanovanjskega zakona za ureditev stanovanjskega vprašanja. Načrt je ta-le: § 1. Ko stopi ta zakon v veljavo, prenehajo veljati vsi dosedanji zakoni o stanovanjih. § 2. Višina najemnine se določi za stare hiše v šestkratnem predvojnem iznosu, ki se je plačeval 1. julija 1914. Predvojna krona se računa kot dinar. § 3. Višina najemnine se določa za nove zgradbe v razmerju 1 : 11 po državnem tečaju dinarja. Kot nove hiše veljajo tiste, ki so se zgradile po 1. januarju 1923. Višino temeljne najemnine, ki bi se imela plačevati 1. julija 1914, določi komisija, ki jo tvorijo zastopnik občine, najemnikov in hišnih lastnikov. § 4. Neodpovedljivost v starih in novih stanovanjih velja za vse najemnike, brez ozira na stan in poklic ter brez razlike na najeto stane, vanje, razen v slučajih, a) če je stanovanje potrebno lastniku za njegovo osebno potrebo, b) če najemnik ne plača najemnine redno, v dveh mesecih, c) če najemnik izkorišča najeti prostor v nasprotju z namenom, za katerega je najet, in ga namenoma, ali iz nemarnosti kvari in dela lastniku očividno škodo, č) če vidi najemnik ali njegova služinčad v tem stanovanju nemoralno življenje, ki ne dopušča, da bi v njem dalje bival. Vsi spori po tem paragrafu se bodo reševali kot nujni pred rednim sodiščem. Izselitve-ni rok za najemnika naj se določi na šest mesecev po tem, ko je postala odločba pravomoč-na. Prisilne izselitve se ne morejo vršiti med 1. oktobrom in 31. marcem. § 5. V vseh sporih po tem zakonu mora vsaka stranka nositi pravdne stroške. § 6. Vse dosedanje odpovedi stanovanj naj se prekličejo. § 7. Pogodbe, ki nasprotujejo temu zakonu, se razveljavijo. § 8. Stanovanja, ki bi bila prazna nad en mesec, se dajo na razpolago stanovanjski komisiji. § 9. Zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše. Velja pa od 1. maja 1929 do 1. maja 1935. leta. (Prlobčujemo te zahteve najemnikov le kot kronisti, kakor smo tudi kot kronisti zabeležili zahteve hišnih posestnikov. Op. ured.) Vprašanje konhordata in verskih zakonov Belgrad, 9. apr. (Tel. >Slov.«) Sem je prispel mariborski pomožni škof dr. Ivan Toma-žič. Njegov prihod je v zvezi s posvetovanji o evharističnem kongresu. Jutri dopoldne se bo v nadškofijskem dvorcu vršila konferenca, na kateri se bo razpravljalo o določitvi kraja in načina jugoslovanskega evharističnega kongresa. Seje se bodo udeležili poleg zagrebškega nadškofa dr. Bauerja krški škof Srebrnič, msgr. Hadrovič, prepozit kaptolja vrhbosanskega, Anton Pire-tič, profesor na Krku, Božo Ivnniš, generalni vikar škofije banjaluške, dr. Josip Lončarič, šentpeterski župnik v Zagrebu, mariborski pomožni škof dr. Ivan Tomažič in o. Peter Vla-šič, konzultor belgrajske škofije. Univerzitetni zakon bo predložen fakultetam Belgrad, 9. apr. (Tel. »Slov.«) V prosvetnem ministrstvu se intenzivno dela na uzakonitvi posameznih prosvetnih in šolskih zakonov. Prosvetno ministrstvo je pozvalo v Bel-j grad znanega zagrebškega profesorja na medi-| cinski fakulteti Mikuliča, da poda svoje mne-i nie k načrtu, kako naj sc izdela vseučiliški zakon Kakor smo izvedeli, se bo predložil ta zakon fakultetam v mnenje. Nato se bo predložil prosvet. ministru v vpogled, dalje posebni komisiji, ki se bo v ta namen sklicala i Končno sc bo predložil šc dvoru. Pogajanja z Bolgarsko Včeraj smo objavili vesti sofijskih listov »Utro* in »Dnevnik« o pogajanjih za ratifikacijo pirotskih protokolov. V teh vesteh je bilo razloženo bolgarsko oficielno stališče in zato smo tudi obe vesti objavili. Zalibože pa je to bolgarsko oficielno stališče deloma v ostrem nasprotju z resnico in kar je še bolj žalostno, dokazuje, da ni na bolgarski strani one dobre volje, ki bi mogla privesti do res dobrih od-nošajev z Bolgarsko. Resnica o pogajanjih z Bolgarsko je namreč čisto drugačna, kakor pa jo podajajo bolgarski listi in to jc jasno dokazal Andra Milo-savljevič v včerajšnji »Politiki«. Najprej podaja vso zgodovino o pirotskih pogajanjih, nato pa jasno razloži bistvo vsega spora. V glavnem pravi to-le: Namen pirotske konference je bil, da reši ta vprašanja: 1. olajšanje rednega prometa preko meje, zlasti dvolastnikov; 2. zasi-guranje reda ob meji m 3. postavitev obmejne komisije, ki bi takoj rešila vsak obmejni incident. Pirotska konferenca se je končala dne 17. marca in v mnogih vprašanjih je bil dosežen sporazum Ne pa v vseh in o teh se je razpravljalo nato diplomatskim potom. Ker še niso bila pogajanja zaključena, ni naša vlada o poteku pogajanj objavljala nobenih vesti, kar je bilo edino korektno. Sofijska vlada pa je sproti informirala bolgarske liste in ti so tudi poročali o pogajanjih, seveda čisto enostransko in z očitno tendenco, kakor da je krivda na naši strani, če še ni prišlo do popolnega sporazuma. V resnici pa je stvar čisto druga. Glede dvolastnikov, naših in bolgarskih državljanov, katerih posestva so na jugoslovanskem in bolgarskem ozemlju, je bil v Pi-rotu sklenjen le načelni sporazum, bolgar-ka delegacija pa je prevzela nalogo, da izdela pravilnik na podlagi tega sporazuma. Ker pa je bila naša delegacija mnenja, da se more čisto odpraviti trenja ob meji le, če sploh ne bo več ob meji dvolastnikov, je predlagala popolno likvidacijo dvolastniških posestev. Zahtevala pa je naša vlada, da se bolgarska izreče vsaj načelno za naš predlog fa naš predlog pa je bolgarska vlada odbila, čeprav je prav to od nas predlagano načelo sprejela v konvenciji z Grško. Zakaj to dvojno stališče? Bolgarski listi se skušajo sedaj izgovarjati z ustavnimi težkočami, češ, da more odtujitev bolgarskega ozemlja dovoliti le velika Narodna skupščina. Izgovor fe naravnost smešen. Gre vendar le za odkup ozir. zame-jijavo zasebnih bolgarskih posestev, ki leže na našem ozemlju in za odkup posestev, ki jih posedujejo naši državljani na bolgarskem ozemlju. Glede prehoda čez mejo je sprejela naša vlada 11 bolgarskih predlogov in zavrgla samo tri, in sicer: 1. da je mogoč prehod preko meje z običajno obmejno objavo, 2. da je prehod mogoč celim skupinam z enim potnim listom in 3. da je s tranzitnim vizumom, ki ga je sicer naša vlada dovolila, dovoljeno pretr-ganje potovanja. Te zahteve naravno naša vlada ni mogla dovoliti, ker bi bila sicer vsaka kontrola ob meji nemogoča. Glede priznanja na meji je bil v načelu dosežen ta sporazum: 1. Ustvari se organ, ki bi obstojal iz obmejnih uradnikov in avtomatično v 24 urah rešil vsak incident. 2. Če se pa taka rešitev ne bi posrečila, potem bi mešana komisija, obstoječa iz po treh članov, imenovanih od vlad, preiskavo nadaljevala in rešila incident. Da bi bilo delo te komisije uspešno, je predlagala naša vlada, da se odstranijo iz obmejnega pasa, ki naj bi bil 10 km širok, vse one osebe, za katere obstoji upravičen sum, da so nasprotni dobrim odnošajem med obema državama. Naša vlada je torej zahtevala le to, da smejo macedonski emigranti in makedonstvu-jušči živeti šele 10 km daleč od meje. Ta predlog pa je bolgarska vlada odbila in izjavila, da je le za 500 metrov širok obmejen pas. Jasno je, da potem varnostnega mejnega pasu sploh ne bi bilo. Čisto neresnično pa je, da bi naša vlada zahtevala proglasitev obsednega stanja v pasu, širokem 20 km. Je to čisto navadna izmišljotina, ki ima samo ta nelep namen, da bi našo vlado očrnila pred svetom, kakor da ona ne bi iskreno hotela sporazuma. Iz vsega navedenega pa se jasno vidi. da je na naši strani res dobra volja. Če pa ni tudi na bolgarski strani te dobre volje, potem seveda tudi naša ne zadostuje in zato pade vsa krivda za morebiten neuspeh pogajanj z Bolgarsko edino na bolgarsko vlado. To treba ugotoviti in to mora potrditi vsak objektiven opazovalec. Atentat blazneža brez orožia Pari«. 9 aprila. (Tel. »Slov.«) Iz Pariza poročajo, da je prišel v finančno ministrstvo neki 20 letni moški, ki je nenadoma vprašal tam službujočega uradnega slugo: »Ubil bom Poineareja. Kje bi ga dobil?« Sluga se je od strahu skoro sesedel. Vendar pa se je toliko zbral, da je alarmiral policijo. Zgovornega atentatorja so na policijski stražnici spoznali kot blaznega človeka, ki pri sebi ni imel najmanjšega orožja. Nemška vladna kriza Kompromis. •• Kancler ne bo odstopil Berlin, 9. aprila. (Tel. Slov.) Nemška državna vlada se naenkrat nahaja v krizi. Vseh 5 strank, ki se nahajajo v vladi, se je pred par dnevi zedinilo na kompromis o štedenju, sedaj pa naenkrat grozi kabineta zopet kriza radi vprašanja graditve oklupne križarke. Socialno-demokratski klub v nemškem državnem zboru je namreč danes popoldne s 93 glasovi proti 29 glasovom odklonil zahtevo meščanskih strank, naj se socialni demokrati pri glasovanju o drugem obroku za graditev oklopne križarke, vsaj odtegnejo glasovanju. Računa se že s tem, da bo odstopil socialnodemokratski državni kancler Hermann Miiller, ki je voditeljem drugih strank izjavil, da bo demisijoniial, če se njegova stranka ne bi odločila za odtegnitev pri glasovanju. Berlin, 9. aprila. (Tel. »Slov.«) Po najnovejših razgovorih se zdi, da državni kancler Mllller ne bo odstopil. Vse stranke bodo vzele na znanje sklep socialnodeinokratske stranke, da bo glasovala proti drugemu obroku za zgraditev oklopne križarke Sprejet bo nujbrže kompromis o proračunu in program zasedanja. S tem bo odprta pot za rekonstrukcijo kabineta na ta način, da se sprejmejo v kabinet kot ministri novi člani cen-truma, s čimer bo dovršen nadaljnji korak za ustanovitev velike koalicije. Reševanje avstrijske krize Dunaj, 9. apr. (Tel. »Slov.«) Narodni svet je danes oficijelno vzel na znanje demisijo dr. Seiiplove vlade. Glavni odbor je nato določil za referenta krščanskosocialnega poslanca dr. Finka, da predlaga volitev nove vlade. Od 16 do 19 popoldne jc bila konferenca krščanskih socialistov s socialnimi demokrati o bodočem državnem programu, o katerem sc je podrobno razpravljalo. Sodi sc, da je prišlo do zbližala med strankama. Jutri dopoldne bodo krščanski socialisti sporočili uspeh Velencmccm in Landbundu ter predvidoma sklenili definitivne dogovore, nakar se bo popoldne na konferenci vseh strank definitivno odločilo o delovnem programu. O osebnem vprašanju se še ni govorilo, smatra se pa, da ne bo delalo težkoč. Značilno je za optimistično razpoloženje v taboru krščanskih socialistov, da sc izrecno zanika, da bi bil voditelj Heimwehra krščansko socialni zvezni svetnik dr. Steudle imel v krščanskosocialnem klubu oster govor. Dr. Steudle povsem odobrava postopanje dr. Sep-la in grozeči govor štajerskega voditelja !?eim-wehra dr Pfriemerja ne obremenjuje krščansko focialno stranko, ker ji ne pripada. Dr. Seipel je objavil izjavo, po kateri je neresnično da bi se bil odločil za odstop zato, ker mu je podkancler Hartlieb grozil z demisijo radi postopanja Landbunda v vprašanju uvoza poljskih prašičev. Obžaloval je, da se s takim opisovanjem zatemnjuje prava smisel njegovega odstopa in otežuje izkoriščanje odstopa za vzpostavitev delazmožnosti parlamenta. Sklepi Velikega lašistovshega sveta Milan, 9. apr. (Tel. »Slov.«) Z nočno sejo, ki je trajala tri in pol ure, je začel veliki faši-stovski svet svoje aprilsko zasedanje. Po obširnem poročilu Mussolinija o pripravah in o izidu plebiscita je svet sprejel resolucijo, s katero se plebiscit označuje kot zahtevano slovesno priznanje ljudstva brez pridržka za fašistični režim. Sklenilo se je. da se izid plebiscita vkleše v vsa vladna poslopja in na hiše fašističnih sekcij v glavnih mestih provinc. Po poročilu tajnika stranke Turattija o ureditvi poslanske zbornice, h kateremu so govorili trije člani vlade in trije poslanci, je predložil Mussolini resolucijo, v kateri naglaša politični značaj velikega fašistovskega sveta in politič-.i nalogo stanovskega parlamenta in ki dolofca it naloge fašističnin poslancev: kontrolo državne uprave potom razpravljanja o proračunu, sodelovanje pri izdelovanju zakonskih načrtov, katere predlaga vlada ali parlament. Dalje je sklenil veliki fašistovski svet, da poslan-"i. katerim vodstvo stranke prepove politično delovanje, izgubijo pravijo ui eleževanja pri sejah in da fašistični poslanci, ki so izključeni iz stranke, avtortiatieno zgubijo svoj mandat. Ureditev poslanske zbornice se je s tem prilagodila potrebam stranke. Pri vsakoletni fašistični rekrutaciji dne 21. aprila ho sprejetih 100.000 članov Ballile v mladinsko organizacijo, 86.000 mladih oborožencev pa bo sprejetih v milico in stranko za obrambo režima. Pogajanja romunskega zunanjega ministra Pariz, 9. aprila. (Tel. »Slov.«) Romunski zunanji minister Mironescu je včeraj odpotoval iz Pariza in bo ostal nekoliko dni na deželi, potem pa bo nadaljeval pot v London, da se pogaja z angleško vlado. V času svojega bivanja v Parizu je imel važne razprave pri francoski vladi in več razgovorov z zunanjim ministrom Briandom. V intervjuvu z Sauervveinom se glede notranje- in zunanjepolitičnega položaja Romunije sklicuje na gotove tf žkoče, ki jih je imela vlada Maniu-a pri prevzemu gospodarske, finančne in upravne organizacije države. Glede zunanje politike naglaša, da hoče Romunija imeti mirne odnošaje i Rusijo, nc da hi se odrekla prija- i teljskim razmeram s Poljsko. Zato je tudi Ro- j m unija koj odobravala sklenitev poljsko-ru-ske pogodbe o nenapadanju. Z ratifikacijo Kellogove pogodbe v Rusiji in Romuniji se je ustvaril pomemben novum za poljsko zunanjo politiko- Rusija namreč ne more sedaj napasti Romunije z nikako pretvezo več, tudi ne radi Besarabije- Glede pogajanj z Madjarsko je izjavil, da je sporazum na najboljšem potu in da ga je pričakovati z najkrajšem času. Vročina v Neiv Yorku Newyork, 9. aprila. (Tel. »Slov.«) V Ne\v-yorku je zadnja dva dni nastopila nenadoma velika vročina s temperaturo 90 stop. Fahrenheita. Več oseb je zbolelo na solnčarici. Drevje, ki je bilo prejšnji leden še golo, je preko noči ozelenelo. Opozicija proti Bethlonu. Iz Budimpešte poročajo, da bodo nekateri poslanci opozicije na prihodnji seji parlamentarnega zunanjega odbora zahtevali od ministrskega predsednika Bethlena pojasnila o njegovih zadnjih razgovorih v Italiji. Insolvence Dv» veliki insnlvenei. V Ljubljalni je prišla v plačilne težkoče velika inanufakturna veletrgovina, kjer znašajo pasiva ra. 5 do 6 milij. Din. Vršila pa so se že poravnalna pogajanja in, ker je bila stavljena ugodna ponudba, je pričakovati v 1 kratkem poravnave. Nadalje je v Mariboru postala insolventna velika manufakturna tvrdka, kjer ce-j nijo pasiva na ca. 0 do 7 milij. Din. Podjetje je zašl ov težkoče radi večjih investicij, ki so zahtevale večje angažiranje bančnega kredita in v zvezi i s tem vionke obresti ter radi posledic zadnje hude zime, ki je ovirala promet tako v napredovanju ka-| kor v inkasu. Tovarniško podjetje, ki izdeluje perilo in ovratnike, zaposluje ca. IBt! delavcev in je čisto domače. Podjetje bo najbrže mogoče pornv-j nalnlm potom sanirati in je pričakovati, da se bo rešilo in bo nadalje nudilo zaslužka našim ljudem. Drobne vesti Dunaj, 9. aprila. (Tel. Slov.) Danes se je začela na Dunaju slovesna proslava stoletnice za ustanovitelja moderne kirurgije Teodorja Billrotha s slavnostno predstavo na dvoru, na katero so prišli zdravniki iz vse Srednje Evrope. V slavnostnem govoru se je prof. Eisel-berg spominjal velikih Billrothovih znanstvenih del. Slično, kakor lansko leto pri Schubertovi proslavi bo Avstrija proslavila Billrotha s tem, da bo izdala srebrne novce po 2 šilinga z Bill-rothovo podobo. Novi ameriški poslanik v Londonu. »Ex-change Telegraphc poroča, da je Hoover sklenil imenovati Davvesa za veleposlanika v Londonu. Za dvig kmetijske proizvodnje. Francosko poljedelsko ministrstvo je sklenilo, da bo vsako leto dajalo nagrade francoskim poljedelcem za najboljšo žetev. Ministrstvo hoče s tem podpirati produkcijo žita, da bi se Francija mogla preskrbovati z lastnim pridelkom. Nove francoske vojne ladje. V pristanišču v Bordeauxu bodo spustili jutri v morje podmornico »Pluton«, ki obsega 5300 ton, tri nadaljnje podmornice pa bodo spuščene v morje par dni nato. Dne 12. aprila bodo spustili v morje ladjo-matico za letala »Teste«, dne 24. aprila pa 10.000 tonsko križarko »Maršal Foch«. Romunija in Avstrija. Trgovinski minister Madgearu je izjavil, da je govoril na Dunaju z uradnimi zastopniki trgovinske politike, kakor tudi z državnim kanclerjem dr. Seiplom o pripravah za trgovinsko pogodbo z Avstrijo. Izmenjale so se medsebojne želje glede trgovinske pogodbe, prava pogajanja pa se bodo začela šele meseca maja. Romunija je pristala na željo Avstrije, ki zahteva od Romunije, sprejeti uvoz gotove količine plemenske živine iz Avstrije. Politika in šport. Italijanski listi opisujejo dogodke na dunajski nogometni tekmi, na kateri so bili Italijani poraženi, po večini s političnega stališča. Tako objavlja »Giornale dTtalia« zelo dolg članek z nadpisom »Dunaj je zopet enkrat dal d< kaz sovraštva proti Italiji«. V članku pravi med drugim, da je Avstrija mnogokrat potrebovala pomoči in podpore, katero ji je Italija dala velikodušno. Avstrija bo še nadalje potrebovala podpore, toda Itnlija bo sedaj varčevala s svojo velikodušnostjo. Vse avstrijske stranke so proti Italiji in so torej sokrive. Samo »lmpero« piše v športnem smislu in priznava premoč avstrijskih igralcev ter kritizira propad italijanskega nogometa, Kralj Boris pri Hindenburgu Berlin, 9. aprila. (Tel. Slov.) Državni predsednik je sprejel danes v polurnem razgovoru bolgarskega kralja Borisa. Protiobiska pri kralju ne bo mogel opraviti, ker je pravkar šele ozdravil po težki bolezni. Zahteve zaveznikov Pariz, 9. aprila. (Tel. Slov.) »Echo de Pariš« poroča, da so stavili zavezniki na konferenci strokovnjakov sledeče odškodninske zahteve: Francija 8 milijard, Belgija 2.2 milijarde, Anglija 3.8 milijard, Italija pa 10 odstotkov skupne vsote zavezniških dodatnih zahtev. »Matin« piše, da je Owen Young že pripravil kompromisni predlog. Polom velike banke Stockholm, 8. apr. (Tel. »Slov.«) L. 1916. ustanovljena splošna hranilniška banka v Štok-holmu s tremi podružnicami in 48 poslovalnicami, je ustavila svoja plačila. Od skupnih vlog 40 milijonov je na razpolago samo 15 milijonov. Oškodovane so strokovne zveze in mali ljudje. Polom banke je nastal radi nezdravih kreditnih akcij, večinoma pri hišnih špekulacijah v štokholmskih predkrajih. Vlada namerava uvesti podporno akcijo. V zvezi s tem so se morali zapreti še trije nadaljnji hranilni zavodi. Primorske vesti Umrl je v goriški bolnišnici Mihael Prin-čič, star 69 let, iz Cerovega, na opeklinah, ki jih je zadobil pri kuhanju — V Pikčih pri Do-bravljah na Vipavskem je nenadoma umrl Ka-rol Kravos. — Tudi nagle smrti je umrla ga. Ema Hrobat iz Dobravelj. — Kap je zadela na poti v urad Franceta Žbona, knjigovodjo na goriški zastavljalnici. Smrtna kosa. V Lipi na Krasu je umr! Leopold Kavčič, star 27 let. V Temnici so pokopali Henrika Coljo, v polni moški dobi; dočakal je 40 let. V Idriji sta umrla Anton Bratuš, čevljarski mojster, in rudniški upokojenec Leopold Rejc. Poslednji je mnogo deloval v katoliških prosvetnih in gospodarskih organizacijah. »Istarski list«, glasilo Hrvatov v Istri, je izšel ta teden v Gorici. List ima prav tako obliko kakor »Novi list«, pisan je tudi v istem duhu. Odgovorni urednik je dr. E. Besednjak. Poduredništvo in uprava se nahajata v Trstu. Ford gre iz Trsta? »Daily Express« je priobčil vest, da namerava Ford prenesti svojo podružnico iz Trsta v Carigrad. V Trstu ima Ford veliko avtomobilsko zalogo, iz katere zalaga tudi Balkan. S Fordovo podružnico bi tržaško pristanišče mnogo zgubilo. »Piccolo« pripominja, da se ta vest širi od časa do časa; če Ford postavi lastno podružnico v Carigradu, ni še s tem rečeno, da mora tržaško zapreti. Četudi ostane samo pri »Pic-colovi« napovedi, bo Trst utrpel mnogo, ker je bila tržaška podružnica edina za ves Balkan. Na sledu za morilcem lesnega trgovca Jakopiča V včerajšnjem »Slovencu« smo poročali o zahrbtnem umoru lesnega trgovca Jakopiča, ki so ga izvršili v noči od nedelje na ponde-ljek v Črnem potoku pri Velikih Laščah. Preiskave so pa prišle kmalu na sled pravim storilcem. Danes zjutraj se je pripeljal iz Ljubljane policijski agent s policijskim psom v Velike Lašče in je odšel z velikolaškimi orožniki takoj na lice mesta, kjei se je zahrbtni umor izvršil. Policijski pes je takoj zavohal sled, ki je vodila proti hiši nekega posestnika. Od tam je šel pes za sledom, ki je vodil v gostilno, kjer je bil umorjeni Jakopič neposredno pred umorom. Domnevani storilec je sin tega posestnika. Ko so prišli orožniki in policijski pes v očetovo hišo, sina ni bilo do-ma, ampak je bil eno uro daleč od doma na delu. Orožništvo ga je takoj prijelo in aretiralo ter ga z jutranjim vlakom prepeljalo v zapore. Aretirani je seveda tajil vsako krivdo na umoru. Vendar ni mogel doka/.ati za čas od 10 do pol 2 ponoči svojega alibi. Pred umorom je bil v gostilni Andolšek. okoli 10 zvečer je odšel iz te gostilne in okoli pol 2 po polnoči je pa prišel v gostilno Jaklič, v kateri je bil pred umorom trgovec Jakopič. Za ta čas aretiranec ne more do-kazati svojega alibi. Včerajšnje poročilo moremo v toliko popraviti, da je zadel trgovca Jakopiča smrtonosni strel kakih 50 do 60 korakov od njegove hiše. Niso ga prenesli storilci pred prag njegove hiše, ampak se je smrtno zadeti Jakopič še sam privlekel do praga svoje hišo. Tukaj je omahnil in takoj na to izdihnil. Policijski pes. ki je prišel na sled storilcu, je že sedaj prišel na sled dvema morilcema iu je izsledil storilce tudi pri 16 vlomih. Kamgarne najfincjS« čeSke In angleSke, vsako množino, že od 80 Din naprej nudi samo tvrdka I DRAGO SCHWAB — LJUBLJANA