St. 104 V Mariboru, sobota 7. septembra V. teCai 1872. SLOVENSKI NAROD. Izhaja trikrat na toden, vtorok. četrtek in soboto, ter velja po poŠti prejeman. za avatro-ogerske dežele ali v Mariboru s pošiljanjem nadom, za celo leto 10 &old., za pol leta 5 »rold za četrt lota 2 fiold. 60 kr. Za tuje dežele za celo leto 12 gold., za pol leta 6 gold., za četrt leta 3 gold., 25 kr. a. v. — Za oznanila se plačuje od oeiiristopno petit-vrate 6 kr. čo se oznanilo enkrat tiska. 5 kr. če so dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plaća štempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Mariboru, v koroški ulici hišn. štov. 220. Onravništvo. na katero nai se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila^ t. i. aiiminisTrarivro' n-či. ie v tiskamiH: F. Skaza in dr., v koroški ulici hišn. št. 229 N«»»rc»£ii,«» Mtmijc MloveiiNklli liovnlkov v iMtri. du- Prejeli smo sledeče pismo, ki drastično osvet-Ijnjc stanje nagega duhovenstva v Istri: Dohajal si mi, dragi nSlov. Narod", mnogo časa, nijsem te plačal o pravem Času zato si mi prestal. (Poravnano. Uredn.) Kakor duhovnik spoznam, daje za Človeka jako nelepo, ako dolga ne plača in posebno grdo je za duhovnika, ako se on na časopis uaroči in potem dostojne plače ob pravem času zanj ne odrajta. „No kadar to sam spoznaš, pa zakaj časnika ne plačaš!" Prijatelj! ne morom, nemam! Pa kako to, da ti duhovnik ko si, novcev nemaš! saj je že prigovor: da „kjcr je far, tam je denar." Da! nckedaj je morebiti v istini tako bilo, ali sedaj to ne velja več, posebno tn v Istri ne. Da se ne lažem, ti hočem, ako te je volja me poslušati, odmah dokazati, /upnik v Istri dobiva 815 gold. a njegov duhovni pomočnik 210 gold. av. vr. postavne plače, to je : župnik 87 '/2» pomočnik 67 V2 krajcarjev na dan. Zdaj pa izhajaj in živi! Vsaktcr izobražen človek bode odmah na prvi premislek rekel: to je nemogoče, posebno pa v pustoj, siromaškoj Istri! Duhovnik v občo je v položaji, od kojega človeško društvo dandenes v vseh obzirih, posebno pa v gmotnih mnogo mnogo zahteva ali terja Razmere dandenašnjega društvenega življenja za htevajo od duhovnika najpopred učenosti in vsa-kostrokovnega znanja; dali kdo ne vč, da se mora učenost in znanje skoraj za vselej le za skope novce kupiti! Ako hoče duhovnik, ker nijedcu za celo življenje zadosti naučen iz šole ne pride, časom napredovati, ter možna svojem mestu ostati, mora nove knjige in časnike brati; dali knjige in časniki kdo ve da so dragi! Kako pa si more isterski duhovnik poleg mnogobrojnih potreb k u/ držanju svojega života s 57 */i hov. na dan, knjig in časnikov nakupiti V! Vsak dan brez ručnje biti pa brez večerje spat iti vendarle ne more! Haljo in druge mnogovrstne obleke, koja ima lepa, snažna, ter nje krojilo in oblika pravilna biti si ubogi ka-planček s f)7 i/i nov. poleg ručnje, kosila in večerje ne more pripraviti. Nij se tedaj čuditi ako si kakor mlad lahkomislenček, takoj za pri hodnost v zraku gradove zida, včasi za kakov fi-joiincc zadolži ter na dolgu ostane. Roditelji, posebno slovenski, zakaj činijo šolati svoje mladence? I! da hi postali duhovni! Pa zakaj neki hočejo le duhovne imeti ? I da bi pobožno živeli in enkrat v nebesa prišli? — Nikakor ne! Le redkokrat je to roditeljem istiniti in pravi na men, največkrat jim je to le samo himba. Nuj glavneji namen, ali bolje nagon, da jih za duhovnike Solati činijo je, da bi enkrat imeli njim kadaj starim, ostaloj čeljadi in še celo vnukom pomagali; zakaj gotov je „tam denar, kjer je far", tako si mislijo skoraj vsi ljudje, da, še celo oni Izobraženih stanov, koliko več pa se pri prosti in neizkušeni Slovenec to misli, koji n< more znati, kako se v gospodskoj službi kruh je Da taki ljudje, ako s šolanjem svojega sina zaže len namen dosežejo, od gospoda duhovnika nepre stane podpore zahtevajo in povsod za njim lazijo nije treba nadalje razlagati. Kako razžaljeni, da srditi so, ako jim njih duhovnik kod prilike po hoda od svoje vpičle plačice ne more desetakov v njih globoke žepe potiskati. — O blažena vidva isterski župnik in tvoj duh. pomočnik, koja na toliko ogromne svote novcev in okolo leta zaslužita! O vidva lahko brez skrbi spita! Kaj tebi kaplanček zato, akoprem bi ti kadaj nemili ukaz: sub poena suspensionis moraš do 7 dni tam daleč drugde biti, doletcl, s toliko svoto letne plače, se, ako baš tako muhe naletijo tudi dvakrat na leto lahko seliš;, ter še vsled imenovanje nove službe pristojbiustveni davek lahko podnašaš; plačaj, pa to je vse. V istini blažena vidva zgoraj imenovana ! Vi dva lahko na „škrip škrap" hodita, lično in lepo oblečena, kakor da bi vaji iz škatljiee izpustil. Lahko podučne knjige in časnike bereta, saj jih imata s Čem si nakupiti. Vi dva s tolikimi novci lahko k dobrodelnim društvom in ostalim koristnim narodnim ustanovitbam pristopata, tudi pogorelcem, od povodenj, toče, potresa in od koje koli bodi si nezgode poškodovanim ljudem lahko pomagata, da! iz plodne Istre, kjer že 21 let ni jedne slabe letine nij bilo, tudi še celo od ene same slabe letine zadetim Doljencem in Notranj-cem lahko kaj vržeta. Komu bolj kakor vama bi se spodobilo, da poleg tako mastne službe ob godovih in ostalih slovesnih prigodah okusnih ko-silov zgotovita, in župane, starešine in ostale velikaše nanje povabita! Da! vajina je tudi sveta dolžnost, da potnike sprejemata in za uboge in bolne vsake baze pred vsemi najpopred skrbita. (•Iulio-ncmih v Gorici in misjonarjev vsake baže: v Jeruzalemu, Afriki, Ameriki i. t. d. nikdar iz nemar ne spustita! Na seminariste, to se že samo ob sebi ume da pozabiti ne smeta! Ako vidva, koja sta duhovnika in tolikanj dohodkov imata, ne bista dala, kdo bi neki še potem kaj dati mogel! Kaj tebe isterski župnik briga, akoprem za nekoliko tednov zboliš, ti, pri toliko ogromnoj plači, akoprem so ti ustanovljene (štiftane) maše, s kojimi so ti nekdanji pobožni ljudje pomagati mislili, vsled očetovske brižljivosti, s kojom pre-častui avstrijski vladike za nižje duhov-ništvo toliko ljube z njivo skrbijo, k tvojoj postavnoj plači vračuuaue, vsled bolezni nezmožen jih mašiti, lahko drugemu duhovniku plačaš, pa bo; saj jih bo, ker so po fijorinu, marsikateri rad mašil, ker tako maš nema izven onih, koje so v misalu. V tnpljiec se tudi lahko popelješ; ako pa ti to nij baš prilično, po zdravih!ja pa vendar le lahko šalješ. Tvoj poslance naj le pove kdo da si, pa bo že šlo, akoprem si daleč v gori in pustinji; ako so dobro pomaže, tudi v nazgor teče. Poleg toliko mastne službe pa moraš vendar le nekoliko pinj prihranjene maščobe imeti; in akoprem si bolan, toliko se boš že še skolenčil, da boš roko stegnil in poma zal! Blažena in uovaua vidva, srečna sta. kakor tisti šolarček iz Suhe Krajne, koj se je v N( vem mestu šolal, mu pa je oče kod pohoda de-setičieo podaril ter rekel: To imaš sinek! pa poglej koliko sem ti dal. Rabiti to imaš za kruli, knjige, črnilo, harto, peresje i. t. d. ker pa znam, da ti od tolike svote, poleg vsega rečenega trošenja še lahko kaj ostane, boš pa z ostalim še od stanovanja plačal. Molči molči mi, bode morebiti kakov is terski duhovnik vskliknil; saj nij res kar ti čenčaš in kvasiš. Tudi jaz kakor duhovnik v Istri služim, pa vendar kakor ptič lepo živim in mi gre hvala BogU prav dobro. Imenovana dva sta 1 neumne reve, koja se na svetu niti živeti nijsta naučila. Naj štedita (šparata), pa bosta imela kakor jaz imam. — „Pa kdo ste vi gospodine, koji tako mogočno ugovarjati morete!" Vi ste ali objesten pomočnik v bogatem Trstu , ali pa redek mogočen duhovnik na deželi, kjer še po tarim običaji plačo dobivate. Vi gospodine v Trstu, kjer polog postavne ln dokladne plače dan na dan še sto novčičev najmanj, ako bolan nijste, za maše vlečete in še vrhu tega po dvakrat na dan kakor z drogi debelimi svečami mrtvace sprevadjate, se lahko vlekujete, v pest smejate in imenovanima rugate. Baš tako tudi vi gospodine nepoškodova-nec iz dežele, kakor se imenovana dva vas imenovati drzneta, koji na eni od tistih srečnih župnij služite kjer vas vaši župnijčani po stari šegi s vinom odrajtavati morajo. Da da! tudi vi se lahko bahate in hahljate, koji po sto čabrov vina napravite, ga poleg ugodnega srkanja po 15 do 20 gld. prodajate, in ako vam prodaja na debelo zadosti ne hita, tudi krčmo napravite, novce kujete-novec na obresti dajate in za obresti opet vino ali žlahtno grozdje potegujete. Dali takovih kakor sta vidva, ima Istra v primeri z imenova nima dvema malo, zatorej kar nič nengovarjajta, nego raje molčita, mirno vživajta, boga in ljudi, koji so vaji na toliko prijetno mesto postavili hvalita, in imenovana koja vama zato nijsva zavidua, namesto da zaničujeta, raje pomilujta. Sreča stoji na opolzlih tleh. Kaj bi bilo z vama, ako bi vam gospodine Tržački! vladni gospodje takole zapeli: V Trstu ima duhovnik tako sigurno vsak dan mašo plaČeno, kakor so štiftane sigurno pla-čeuc kjer so; ako pa smo štiftane že v račun vzeli, bodimo doslednji ter postavimo v račun tudi ove. Iz blagajne oni nimajo imeti več nič. In vi dični moj nepoškodovanec kako pa bi bilo tudi z vami ako bi vam mogočni gospodje denes ali jutri belo s črnim ovako-le naškropili: Nič več vina, nego 315 gld. mu zložite, tako ima biti, to je postava. Potlej pa ne boste več tistim črnim ptičem koji se tam zdolej ueki pod hladno senčico v sipucm pesku mnogobrojno urijo tako neusmiljeno vratove zavijal in njih zapeČatane kljunčekc tako gostikrat vrtal, in preslastno njih drobovljc tako divno in fletno euzljal, treba hode tudi včasi k golidi iti in „cvičkaa ali boste stal v lihodusu in th še le pokazal, kako ste se ples življenja plesati naučil! — Da bi ha naši za poved niki tudi tega ne storili, ue gre jim verovati. Res je da oni sami vpijejo: /boljšati jim moramo; dali nikar jim prehitro ne verujte, njih obećanje je himba. Oni posvojeni smislu duhovništva več niti potrebujejo niti rabijo j timveč je njim oni pri njihovem prizadevanju zavira to, je: na potu. — Bece Brezovica — razpisana je baš sad, in kaj pravi okrožnica nateea? da bode moral naslednik dosadajnemu vse ono na račun penzije davati, kar župnija več od .'ilf> gld. donaša. Ker je že do sada tako slabo bilo, kaj bode ueki vprihodnjič za hlače? —. Vidite tako je v Istri, pa nij ga da bi se kaj potožil, nij ga da bi pomagal! Za učitelje je vse upilo, vse je kričalo, za duhovne v Istri pa vse molči, kakor da bi jim bilo vse po godi in jim šlo dobro. — Nijedcu zanje nehaja, sami si pa ne upajo blekuiti, in to iz straha ne, da bi se ne zamerili višjim in še to malo ne izgubili kar dobivajo. — Nekateri vladike so sicer počeli sprevidjati njih dosadajuo zanemaro in ue- Bog, ako boste ob godovih vina ,,zvižgovcau imel. A potem še le bajnost, dali prepozno je; dokler je njihova beseda Se kaj zalegla so pa ali molčali ali pa še celo z vlado vlekli, ter rekali : rNij dobro , da ima d u b d v u i š t v o dobro plačo; bolje je da je ubogo— da je potem udano in pokorno. Dali duhovski stan je prostovoljnost. Duhoven nij duh, nep> on je človek. Prostovoljui človek pa krono vselej tje, kjer je kruh. ne tjc, kjer je kamen. Bode kakor se je za bati, ako je povsod tako kakor je v Istri, duhovski zarod prestal, in vlada bode po vsem potu sigurno najlaglje svojo ne-nmno svrho dostigla —, a njeni do s o daj ni zvesti pritrkovalci, prečastni gospodje I k <> tj e ali vladike ostali bodo brezslavni vojskovodje brez vojakov, na cedilu. Zatorej vi pre-sijajni in prečastni mogotci nikar sami sebi jame ne kopajte: svojim slugom, ako še kaj pomagati morete pomagajte, da potem tudi vi pomožen! bodete. Nikar jih samo s dušno hrano ne tešite (tola/.ite), ker vi toliko in toliko ti s u čak o v vsako leto použijete. Saj ste vi oni, koji ovn! > molite in tudi moliti učite: (iospodine vječni Bože! daj nam svašta ona koja za tjelo potrje-bujr.no, da s vrjemenitimi dostojno pomo/.eni, toliko uzdanijc vjekovita tražiti možemo." Dopi >1S1. lx r4»IJ*E44»sii okraja. sept. (Izv. dop.j Tudi nam je prav, da je ljudski učitelj bolj samostaleu, svoboden, tudi mu iz srca privoščimo, da so se učiteljske plače tako ustanovile, da učitelj pošteno in spodobno živeti more. Mi radi višje doklade pri štibri plačujemo, ako le vemo, da je to na našo korist. Ker pa mi za učiteljsko plačo tudi moramo donašati, imamo tudi pravico napake grajati. Učitelj v Ponkvi na pr. je vžc postaran in sem ter tjc holelicn. Nobeden bi se ue pritožil, ako bi sc on potrudil, naj bi se mu dal pomočnik, grajati moramo pa javno, da on mnogokrat svojo hčer mesto sebe v šolo dcea podučevat pošilja. Mi imamo krajne in okrajne šolske svetnike in vendar o kaj tacem nobeden ne omeni, akoravno ta napaka više nego dva meseca traja. Se za časa, ko je duhovščina šolo nadzorovala, seje v Laškem trgu prepovedalo soprogi učiteljevi, da ne sme mesto svojega moža poduče-vati i sedaj, ko smo mislili, da nam bo šolska postava odstranila vse napake, sc v zadevi ravnanja našega učitelja nikdo ne oglasi. Druga napaka, katera celo v naš žep sega, je pa ta, da c. k. davkarija iz Šmarja zaradi zaostane štibre i druzib davščin na silno izterjatev večji del iz-pošilja gosp. davkarja samega. Zaostancc, kateri dolga plačati ne more, je prisiljen tudi visoke dijete za davkaija plačevati. Mi vprašamo, ali lii ne bilo mogoče, da bi v imenu c. kr. okraj, glavarstva ne storilo ta posel naše županstvo. Ako bi se to ustanovilo, siromašni zaostauci bi plačevali komaj deseti del stroškov. Ako pa to nij mogoče, zakaj se ue odpošlje kak nižji uradnik, kateremu gre tudi manje odškodovanje. Sc moramo omeniti, da smo v ('olji slišali eelo pripovedovati, da višje iinančno ravnateljstvo tudi veleva le nižjim uradnikom izlete po deželi. Mi obračamo v tej zadevi pozornost dotične gosposke na ta dogodek in prosimo, naj se gleda na to, da bo zaostancc na davščini naj nižje stroške za silno izterjatev plačal, kar je le mogoče. Pri tej priliki pa nikakor ne moremo zamolčati, da bi se vsaj spodobilo, da bi se Slovencu v njegovem jeziku imelo povedati, da bo moral i koliko bo moral plačati Štibre, da .sc sicer ne bode njegovo premično premoženje prodalo. Slovence plačuj visoko odmerjeni davek v dnarji in na krvi i ue terjaj, da hc ti bo v tvojej besedi zato pisalo, Sloveucc tu imaš pravico plačevati i molčati, bodi zadovo Ijen, da borno živeti hiiicš ! Ik JMlIjil, 5. septembra. (Izv. dop. Vsled jako marljivega agitiranja toliko med la-honstvom koliko tudi med bojnim pomorstvom so prišli pri letošnjih volitvah v incstno-občinski za stop možje, od katerib sta obedve stranki mnogo prospeha se nadejali: lahonstvo jc upalo, da bodejo jihovi voljenci nemške „usiljence" iz mesijanskoga starešinstva prognali, lakonska svojat ondi utrdili in razširili ter se še dalje na vladnem kormilu vzdržali ; pomorstvo pa si je prizadevalo, po svojih zastopnikih lahonstvu vajeti povcljniŠtva iz rok izviti, se županskega sedeža polastiti in pulj-ske Italianisime z prusonemškim življem nadvladati. Tudi mi pasivni neutralci smo več ali meuj od novovoljenega občinskega zastopstva več živahnosti in delavnosti se nadejali in željno pričakovali na prenaredbe socijalnih neprimernosti, pod katerimi dosedaj puljsko stanovalstvo zdihnje. A varali smo se in — kakor na Krasu in sploh na Slovenskem — skusili tudi tukaj, da se kandidati ob času volitve ljudstvu prilizujejo in dobri delajo ter mu mnogo lepih stvari obetajo, da jih le za zastopnike voli; kadar pa svoj mandat dobijo in sc na sedež poslanstva usedejo, se malo brigajo za naročhe svojih volilcev, kateri celo svojo upanje na-nje stavijo, nego se dajo po trmah in mc-ueuju druzih obračati ter pozabijo na visok poklic poslanstva: Mi smo menili, da bodejo od pomorstva voljeni zastopniki — kateri SO večjidel Slovani — nekoliko nase občinsko zastopništvo iz njegove zaspanosti, malomarnosti in lenobe predramili in ga z novo močjo prešinoli; računali sino, da bode naš občinski zastop ravno zato s tem večjim vspe-bom deloval, ker jo iz dveh različnih strank sestavljen, kateri b odeti ena drugo k plodonosni dejavnosti {spodbujali in se moralično k delavnosti silili ter vzajemno za blagor občinstva in sicer brez ozira na narodnost, delovali. Ali ravno to jc glavna opovira blagotvorne delavnosti v našem občinskem zastopu, ker sta v jem dve, iz treh raz ličnih narodnosti — laške, nemške in slovanske — sestavljeni stranki, kateri se po narodnem mišljenju in stopinji izobraženosti zelo razločujete ter veliko več ena drugo pri delovanju prečite nego pospe-šujeti: kar ena stranka hoče, tega druga neče, kar ta zagovarja, ona zamotava, in na tak način se ve, da nij mogoče za blagor občinstva delovati niti vzajemno blagostanje, iz raznih narodnosti mešanega prebivalstva, pospeševati. — Najboljši dokaz nedelavnosti našega lahonsko-ncinško-slovan-BKOga občinskega zastopstva je, da še zdaj — po preteku treh mesecev po volitvah — župana uc-mamo in sicer — čujte povod njegovo korupcije! ker je dosedaj bivši župan — bolen. Lahoui pa druzega za mestnega župana sposobnega moža ne posedajo, pa tudi ne pustijo, da bi se kateri od bojnega pomorstva volil, nego čakajo , dokler šc oni ne ozdravi. In vslcd te korupcije v občinskem zastopu jc naše mesto zopet tako zapuščeno in zanemarjeno, da je groza. — Tukaj razsajajo letos razne bolezni, posebuo o s ep ni ce (koze), katere še sedaj nečejo odjenjati. Stan bolnih z osepnieami še vedno število 50 dosega. Ta bolezen jo zaradi nalczljivosti v tem prcnaljudnenem mestu jako nevarna; in vendar seje tukaj jako malo storilo za branbo razširjanja te bolezni. Pulj poseda samo e d i n o b 01 n i š n i o 0 za civilno ljudstvo ; ali gorje mu! kogar osoda določi v to bolnišnico priti: še le tam prav zboli in se silno pozno ozdravi. Ta bolnišnica je tako zapuščena in zanemarjena, da jc groza v njeno bližavo priti; in način zdravljenja v nji je zelo — napačen. Bojno pomorstvo ima tukaj velikansko, krasno in jako dobro uredjeno bolnišnico; toda v to je le pomorskim službovni kom in delavcem pomorsko orožarnico vstop do puščeu. Kovno civilno občinstvo in v tesnih bilo gib bivajoče prosto ljudstvo nema nikakšega pri bežališča v slučaji bolezni, nego je lastnemu zdrav ljenju ali pa — stradanju in zapuščenosti eivilne bolnišnice prepuščeno. — 1% TCl>t», 6, sept. [Izvir. dop.I Ve lika skupščina zagrebške županije jc bila že v tretjej seji — ne morebiti odgođena — ampak razpuščena! Ta dogodjaj je naenkrat vse druge zadeve v stran porinil. Zgodilo sc je pa to takole. Krcivoj, eden najhujših Itauchijauccv, hotel je govoriti med tem, ko je neki drugi govornik besedo imel. Skupščina se jo temu upirala skli-cevaje so na ustauove opravilnega reda. Veliki župan MikšiČ, tudi Raiiehijanee, potegnil sc jc kot predsednik skupščine za Krcivoja. Vslcd tega nastal je v skupščini nemir, iz nemira nered, in iz nereda nazadnje burja in ehaos. Predsednik je zvonil in zvonil, pa vse zastonj; razburjenosti v skupščini nij mogel več utišiti. Na mesto pa, da bi bil sodnico zaključil, razpustil je — čujte! — skupščino. Zmerni politiki sodijo, da je bilo to od velikega župana ucpremišljeno, prenagljeno in breztaktno, ter mu odrekajo sposobnost rokovodenja parlamentarne skupščine. Črnogledci pa trdijo, da je bil v Rauchijanskem klubu razpust županijske skupščine že poprej dogovorjen in zaključen, ter da se je v ta namen nalašč nemir, nered in razburjenost provocirala kot zaželen povod razpusta. Skupščinarji so se zavoljo tega pri vladi pritožili) od velikega župana pa zahtevali, da na temelju 11. županijskoga zakona i z- venredno županijsko skupščino skliče. Bodcmo videli, kaj bo vlada na pritožbo, in veliki župan na zahtev izvenredne skupščine storil? „Nar. Nov." dolže na ravnost narodnjaŠko opozicijo, ka je ona razpust zakrivila. Ce vladino glasilo tako piše, čemu se imamo potem še nadejati! — V Kri-žcvcib izstopilo je .'JO narodnjaških skupščiuarjev iz županijske skupščine, ker se nijso duli po velikem županu Laciki Kukuljevieu maltretirati. — Županijska zastopništva so sicer po vseh naših žu-panijah v svojej veČini narodnjaška, uradništvo županijskih magistratov jc pa skoz in skoz še Rauchijansko. Doticaj teh dveh neprijateljskih življev mora neobhodno in neizbegljivo burne prizore v županijskih skupščinah prouzročiti. Razpust srbskega cerkvenega kongresa jc Rauchijancem vidno greben vzdignil. Vmes sc šc meša politična strast, in želja maščevanja za pobitje na voliščih in v sabornici. (Basovi o povratku Vakanoviča ho sc spet množiti začeli. Od naših poslancev na skupnem drž. zboru v Pešti pričaku jemo, da bodo ogersko vlado o pravem stanji dežele podučili in vse storili, da sc vendar enkrat Rauchijanskc klike rešimo, ki baje še zmerom v Lonyayu svojo mogočno zaslombo ima. Politični razgled. Češki katoliški list „Oeh", ki velja kot organ kardinala Svareenberga, je te dni pojasnil kako škodljivo za katoliško stvar samo, jc nemško-ccntralistično držanje kardinala Ravšcrja. „Volks-freund" na to odgovarja z zabavljicami na Slovane. Ustavaki se pa neumno vesele, sodeči iz te malosti. da se njih protivniki cepijo. Kakor, da bi Kavšcr no bil že od nekdaj sovrag Slovanom! O g e r s k i državni z b o r je bil 4. septembra prestolnim govorom odpri Prcstolni govor sc obrača posebno na notranje reformo, pravi, da je popravljenje volilnih postav potrebno, ravno tako prenaredba tiskovnih postav, reforme v pravosodji, skrb za komunikacije. O hrvatskih zadevah pravi prcstolni govor, daje glede na razvojničenje vojne krajine treba pomnožiti število hrvatskih poslancev na vknpnein ogerskem zboru. Kralj opominja ogerski zbor. naj voli regnikolarno deputacijo, ki se bode s hrvatsko regnikolarno deputacijo porazumela o /aželcucj reviziji čl. XXX. na-godbenega zakona 1. 1868 v smislu 70 imenovanega članka. O novi uredbi vojne Krajine bode zbor več predlogov prejel. Na koncu omenja prcstolni govor dobre razmere k vnanjim državam in izreka upanje, da bode zbor reforme ne samo nadaljeval nego tudi dovršil. Hrvatje v o gor s k cm državnem zboru so ustanovili poseben klub; v zbornici sede v sredi. Nekaj unijonistov jc sedlo na mesto, kjer so poprejšnji Rauchovi poslanci sodevali. Razen tega sc poroča, da se je 14 (unijonističnib) hrvatskih zastopnikov dalo zapisati v Deakov klub. Delegacije so sklicane na 10. septembra v Pešto. Bojijo se pa, da bode levica v ogerskem državnem zboru z raztegnoujem debate o ve- rifikacijah novih volitev storila, da ogerski zbor do 10. t. m. svojih delegatov ue bode mogel izbrati. V ogerskem min is ter s t vu so se zgodile tc-le premembe : Pravosodni minister B i 11 o je odstopil, na njegovo mesto je prišel dosedajni minister za uk in bogočastje Paulcr, Paulerjev naslednik v ministerstvu za uk in bogočastje pa je postal svak rajnega ministra iste stroke, barona K/>tvos-a, Avg Tref o rt. Za o d cepljenje Slavonije od Hrvatske piše v Oseku izhajajoči časopis ,,Drau". Seveda se temu hrvatski časopisi krepko protivijo. ,,Obzor" pravi: ,,Ako se to jasno smeje delati pred očmi naše vlade in njenih sodišč, kdo se bode še našel, da z rodoljubjein krega javne organe, plačauc narodnim novcem". V 1J e r 1 i n u so sc včeraj cesar avstri-janski, ruski in nemški sešli. Car Aleksander je došel že f>. t. m., t. j. v četrtek popoldne v Berlin in jc bil od pruskega dvora in v Berlinu nazočih nemških vladarjev svečano sprejet. Sinoči ob 6. uri je imel cesar Franc Jožef v Berlin priti. 0 tem shodu daljših poročil še nemarno. K večjemu še zabiležimo poročilo v nekem dunajskem listu, da je angleški poslanik v Berlinu cesarja Vilhelma za razjasnila o političnih namenih shoda prosil in da je italijanski zastopnik z avstrijskim dolg pogovor imel. Bazne stvari. * (K Prosimo vi s lav no s, t i) sc jc oglasilo že več narodnih društev, da sc udeleže po deputacijah s svojimi zastavami. Ljubljanski „Sokol" in pevski zbor Čitalnice se udeležita „in corpore," od bratovskih Sokolskih društvev na Notranjskem in od Gorenjskega Sokola se pričakuje obilna udeležba, kakor tudi od posameznih rodoljubov iz vseh krajev slovensko domovine. Na vodstvo južne železnice se je vložila nova prošnja, da sc dovoli znižana vožnina med Trstom in Ljubljano , ker na prvo prošnjo nij bila dovoljena, menda glede na mešani vlak, kateri tako dojde v Ljubljano zjutraj eno uro pred odhodom gorenjskega vlaka. Na Zagrebško in Ptujsko stran veljajo izkaznice od Zidanega mosta naprej do Ljubljane. Nij dvomiti, da bode ta edina večja narodna slavnost letošnjega leta, katera gotovo enako zadeva vse verne sinove in hčerke matere Slovenije si jajna ter da se uresničijo besede, katere poje pesnik slavospeva Stritar na čast Prcširnu : „()d daljnih stranij, kjer Drava deroča, Kjer Sava valove bistre vali, Kjer Kolpa ■'■ vije, jadrna Soča V jadransko .norje peneča hiti, Priromalo sem jc ljudstvo izbrano Na pesnika dom, v ljubezni mu vdano." * (Hrva tj 0 pri P r e š i r n o v i slavnosti.) Iz Zagreba „Sudslav. Oorresp." poroča, da bodo tudi bratje Hrvati udeležili sc slavnosti na čast Franca Prcširna, ki bode 16, t. m. v Vrbi. Srčno dobrodošlico milim južnim bratom! * (Ljutomerska čitalnica) napravi v nedeljo 15. septembra ob pol sedmi uri zvečer v svojih prostorih (g. Kavčičev hram) „besedow v spomin ustanovljenja okrajne založnice ljutomerske. Na dnevnem redu je: I. ,, Kavni pot najboljSi pot", vesela igra v enem d janji: 2. deklamacije; .'». petje; 1. godba in ples. Vljudno bo vabijo gg. družabniki in drugi. Vstopnina 80 kr. za osobo. O d b o r. * („Slov. G-os po dar*) piše, da smo o „Sloveniji" predstavljali številke „lahkomišljeuo k o t s t r a š i 1 o" ! — Kje so to bere v „Slov. Nar." ? Nikjer! Mi smo priobčili brez opombe referat kakor nam je bil poslan. O ,,strašilu" nij nikjer govora, in če ,,Oosp." —preiskavajoč naša „srca in obisti" tako razlaganje v dotično poročilo po-klada, lehko bi mu citirali znan pregovor. * (Prof. Karel Glascr), ki je bil imenovan za prof. na novomeški realni gimnaziji, jc re-signiral na rečeno mesto, in je prevzel ponujano mu službo profesorja na deželni realni gimnaziji v Ptuj i, katero z novim šolskim letom nastopi. * (Odbor slovenskega učiteljskega društva), ki ima jako malo delavnih moči, deluje vendar prav neutrudljivo, da uredi vse potrebne priprave. Dobil bode naj brže tudi nekaj podpore od deželnih uradov v Ljubljani. Pa tudi slov. domoljubi naj bi k temu kaj pripomogli. Učitelji se bodo udeleževali iz vseh slov. pokrajin — pričakujejo sc tudi od drugod. In mi jim tudi to priporočamo; kajti v Ljubljani naj bode za slov. učitelje duševno središče. * (O k r a j n a založnica) v Ljutomeru imela bode v nedeljo 15. t. m. svoj prvi ustanovni občni zbor in sicer ob 3. uri popoldne v pisarnici okrajnega zastopa ali v čitalnici. Na dnevnem redu jc: Volitev npravnega iu gospodarskega odbora, ter druge društvene zadeve. Vabijo se vsi dosedaj oglašeni družabniki (okolo 150) in drugi, ki med tem časom pristopijo. Osnovalni odbor. * (Prišli ste na s viti o) dve brošuri: „ Nadaljevalno izobraževanje ljudskih učiteljev na Kranjskem" in „Ziir Lchrcrfortbihl ing in Krain", ki drznega nemškutarskega afterpedagoga pl. Ga-riboldija hudo pa zasluženo pobijate. Vse slovenske učitelje in prijatelje našega napredka opomnimo na ti knjižici, ki branite čast slovenske šole, slovenskih učiteljev, slovenske literature, iu posebno pa čast naših uajvrlcjŠih učiteljev Tomšiča in Praprotnika. Cisti dohodek pri razprodaji ovib knjižic namenjen je društvu ,,Sola v Idriji." * (A v s k u 11 a n t o vsk i h služcb) je v okrožji graške viši je deželne sodnije izprazenib 7 adjutiranih (1 na Štajerskem, na Kranjskem, .'5 na Koroškem) in več neadjutiranili; prošnje do 20. septembra pri predsedništvu višje sodnijo. * (Šolski darovi.) Ljubljanski prijatelji nemškutarskih šol so že nekaj „Schulpfenniga" nabrali; ki ga bodo darovali svojim uemškutar-skim privržencem učiteljem a la pl. Gariholdi, Bp> pich, Putre in kar jc takih rcvežev — na duhu Slovenski učitelji naj bi takih darov nc sprejeli, ker se nc s pravim in poštenim namenim. Zatoraj bi pa prav bilo, da mi Slovenci počeli tudi darove za naše narodne šole nabirati. S tem naj bi sc pečali tudi naši časopisi. *(Kus — pisatelj italijanski.) Mlad Bus z imenom Marko Wnldtuchjc dal na svetlo italijansko tragedijo v petih činih z naslovom: „Uiohbc". To je menda prvi llus, ki piše italijanske verze. * (Umetnost na Ruskem.) Tekom bodoče sezone bodo v Petrogradu prišle štiri nove opere, na oder. Te so: ,(Jennak" od de Santis-a, ,,Psko vidjanka" od Korsakova, „Boris Gedunovu od Musovskcga, in „Optojšnik" od Oajkovskega. * (Avstrijsko pravosodje.) Meščana Stasnv in Novak iz Kouduio na Češkem sta bila pred štirimi meseci zarad veleizdaje v preiskovalni zapor dejana. Po minolih štirih mesecih nij sod-nija še nobenega dokaza v roke dobila /a velei/. dajsko delovanje omenjenih dveh meščanov in zaprta dva moža sta bila te dni iz ječe izpuščena« Vpraša se lehko, kaj je bolje: ali biti zaprt kot obsojenec ali sedeti v preiskovalnem zaporu ? Vse-kako pa se iz tega dogodka vidi, da ima avstrijski sodnik v paragrafih kazenskega zakonika sredstvi) tudi popolnem nedolžnega kaznovati, ako mu jc nemil. Dene ga pač v preiskovalni zapor, kjer ubogi jjhudodelnik" mesece in mesece sedeti mora : po mnogih mesecih pa se naenkrat zaprtemu pove, da proti njemu nij dokazov, da je prost. Kdo pa moža odškoduje za toliko kračenje osobne Svobode, morebiti za zdravje, premoženje in celo — za življenje? Naj zapirajo priproste budo-delnike; politične „hudodelnikc" zapirati pa naj bi nikakor ne bilo pripu.Ščeno. * (Dar kralja italijanskega nem škemu cesarju.) Kralj Viktor Kmanuel je ec satju Vilhelmu dva mlada leva podaril, katera sta 2. t. m. v Berlin došla. * (Veliki zvon za dom v KoTnu,) naj krasnejši (sicer še no popolnem dovršen) spominek gotiške stavitclJ8kc umetnosti, hode 500 centov težek in vlit iz topov po Nemcih v zadnji vojski Francozom vplenicnih. Zvon bo tako širok, da pravijo, da bode moral hiti izdelovan v Ktilnu samem zato, ker bi ga drugače skoz mestna vrata ne mogli spraviti. In še zarad drugega uzroka pravijo strokovnjaki, da bode zvon treba v Kolnu liti — namreč, ker se je bati, da nobeden želcz-nični voz in nobeden tamošnjih mostov nij dosti močen, da bi zvon nesel. Znano je, da je nemški cesar Vilhclm topove za oni zvon daroval. * („Novicc"), v zadnjem listu pišejo, da sta si „Slov. Narod" in ljubljanski „Tagblatt" v „Srečnem edinstvu"! To veruje dr. Klečćplaz; a drugi ljudje so, to bravši, rekli o „Novičarjih" : ti ljudje so vseskozi hudobni, ali pa so ..... Sicer pa seje, kakor se iz Ljubljane poroča, v zadnjič vložila na c. k. deželno vlado na Kranjskem prošnja, naj sc v deželni posilni delavnici oddel za blazne ali znorele ustanovi, ker v dozdanjo ljubljansko nornišuieo zavoljo prcnapolnenja ne more nihče več vzet biti. T a b i 1 o k Preširnovi slavnosti v Vrbi na Gorenjskem 16. septembrn t. 1. ob ltih dopoldne. J *rogr*a.m: 1. Slavnostni govor g. dr. J. Razlaga. 2. Odkritje spomenične plošč ua Preširnovi roj-stveni hiši in blagoslovijenje go g. župniku L. P i n t a r-ju iz Brc/.nicc. .■J. „Nu Prcširnovcm domu", sla- VOSpeV, spisal J, Stritar, \ . ,. zložil dr. B. Ipavec za J «borPtfu%I|ansko čl-zbor, čveterospev, tenor- in / talnim; gg. J. Mo-bariton-solo; (don in J. N o 11 i 4. -Strunam**, besede Fr. Prc- / sta blafovoljno U. ix i i 1 prevzela tenor- m s ima, napev Dav. Jenka; \ bariton-solo v ila- 5. „Soldaška", besede Fr. P re- i roapevu. širna, napev dr. B. I pav- J ea; 0. Končni govor g. prof. .). Zupan-a. V Ljubljani, L septembra 1872. Odbor društva slovenskih pisateljev. heležniki slavnosti se iz Ljubljane odpeljejo 15. septembra ob '/« 7lh zjutraj z gorenjskim vlakom ilo postaje L os c t. - Ran ol j e n , odkoder se društvo poda oh ' . 10. uri v bližnjo Vrbo. Po končani slovesnosti je oilhoil v Bled, kjer lm skupni obed in popoldne veselica. Izkaznice za znižano vožnino na južni iu Rudolfov! železnici od vseli postaj meil Beljakom Mariborom Ljubljanu in Trebižem se dobivajo pri dotičnih čitalnicah iu pri odborniku pisateljskega društva g, Josip N o 11 i - u v sobi dramatičnega društva (čitalnica) v Ljubljani od 5. sept naprej. Gospodarske stvari — Razstave goveje živine bodo v tem mesecu v nekaterih krajih na Štajerskem; na slo venskem Štajerskem bode 24. septembra za broški in sevniški (diraj taka razstava v R a j h e m b u r g u , in 28. septembra v Marenbergu. — Darila za konje sc bodo delila 9. sept* v Ljutomer u, 10. in 13. sept. v Omureku, 11. sept. v Brežicah, 18, in 15. sept. v Tel ji, 14. in 16. sept. v Blozirji, 16. in 17. v Slovenjem Gradcu. Triu«- «•«*■»«». V Trstu. Pšenica 7 gld. 10 kr., rž 5 gld. 25 kr., turšiea 4 gld. 10 kr.. ječmen 4 gld. .'!<> kr., oves 2 gld. 50 kr., fižol (5 gld. 60 kr., bob 6 gld., maslo f»l gld. f>0 kr., loj 27 gld. 50 kr., vinski kamen 20 gld., cunje 11 gld. 75 kr., žima 43 gld,j knoper tO gld. V L ju bljani. Pšenica 6 gl. i" kr., rž gl. 40 kr., soržiea 5 gld. 20 kr., turšiea -1 gld,, ječmen 2 gld. SI) kr., proso -1 gld. f>0 ki oves "2 gld. 10 kr ajda 4 gl. vagan krompirja 1 gl. 10 kr 90 kr. V Novem mestu. Pšenica ti gld.. 40 kr., oves 1 gld. 70 kr. soršiea ."» gld. turšiea 4 gld. .'JO kr., vagan krompirja fižol 6 gld., maslo T>0 kr., salo ali špeh seno 1 gld. 80 kr., slama 80 kr. V Mariboru. Pšenica »> gld. H> kr .*> gld. !>0 kr., ječmen .*> gld. f>0 kr., oves 1 86 kr.. turšiea 4 gld. 60 kr., ajda 4 gld. i>0 proso 1 gl. 1<> kr., vagan krompirja I gl. 40 kr., maslo f>4 kr. V Cel j i. Pšenica 6 gld. 50 kr., rž 4 gld., oves 2 gld. 20 kr., turšiea 4 "gld. 10 kr. rž 4 gl. 30 kr., 2 gld., 80 kr., rz ld. kr., V Ptuj i. Pšenica 5 gld. ;>0 kr., rž 3 gld. rlO kr.. oves 1 gld. 70 kr., turšiea 4 gld. V Varaždinu. Pšenica B gld. 80 kr., rž 3 gld. 85 kr., ječmen 2 gld. 90 kr., oves 1 gld. 8f> kr., turšiea ."i gld. Ho kr. Dunajska borna • septembra. Enotni drž dol*; v bankovcih . bYi gld. 2"» kr. Enotni drž. itnlg v »rebrn . . 77 . M) „ Napol..........B „ 71 , O. k. cekini.......5 „ '24 „ .Srebro........ 107 „ 78 „ Dvoje deklet (113—1) ae sprejme v popolno preskrbijenje, na željo se jima daje poduk v igranji na glasovir in v ročnih delili. Povpraša naj se v otroškem vrtu (Kinder-garten) Tline IIor«laJ* v Mariboru. Ed izurjen odvetniški koncipijent, vest Slovenec, dr., želi svoje mesto premeniti. Advokati, kateri na koncipijente reflektirajo, naj izvo lijo poslati pisma uredništvu „Slov. Naroda", katero iz postrežnosti posreduje. Vzajemna hipotekama zavarovalna banka na Dunaji, Wallflschgasso Nr. 10. Kapital v akcijah štiri milijoni goldinarj'ev av. velj. emitira od lf>. julija 1872 naprej: b 1 a g a j n i č n e liste v oddelkih od gld. 5000, 1000, 500, 100, 50 s •'/» pdrcentniml obrestno pri DOdnevnem napovedanji, - « - „ M „ n *'/* - „ „ 30 ,, * * ■ , I* n n ••/■ * » » » - Ooresti se na željo P. T. vložnikom naprej plačujejo. (188—9) Upravni odbor. brez zdravila Na prsih in plučah bolan) sc po n.n.i \ i,, in potu tudi v oliiipnih iu od zdriivnikov zit neozdravljive fniglaltmlh »lučajih radikalno ozdrarljajo brez zdravila. Oo natanfnrm popisu bolezni pove pismeno več Dir. .1. II. Fickert, Berlin. Wall-Strasse No. 23. Honorar U gld. a. v., ki g<; naj pismu priloži. 7 (102—2) broz zdravila Janežičeva slovstvena dola. Ker dobivam od mnogih strani napačna književna naročila, dajem na znanje, da imam jaz samo sledeča Jancžičcva slovstvena dela v založbi in po pristavljeni ceni na prodaj: A. Janeiič : Deutsch-slovenisches Taschen-vvorterbuch (nemško-slovenski slovar). Drugi pomnoženi na- gld. kr. tis. 1807....... 2 — „ Slovenska slovnica za Slovence. 4. natis. 18<>9. . 1 12 ,, Cvctnik slovenske slovesnosti. Berilo za više gimnazije in realke. 3. natis. 1870. . . 1 00 „ Cvctnik. Berilo za niže gimnazije. I. del. 2. natis. 1«G7. — 70 Cvetnik. Berilo za niže gimnazije. II. del. 1. natis. 18(57. — 70 Kratek pregled slovenskega slovstva.......— 30 J. Šmid: Zgodovinski katekizem. Tri deli (952 strani) .... 2 — Ob enem opomnim, da Janežičove slovnico za Nemce (Slovenisehcs Sprach- und UcbungBbuch) 8. natis 1872, nemam več jaz v založbi, ampak Ccško-Till-ova bukvarnica v Ljubljani. (1G8—2) Edv. Liegelnova knjigarnica v Celovcu. V tisočerih slučajih sijajno izkusano! V pluc-nilt holer.nlh ne|»r«»N«*a:IJI« o ! Gospoda dvornega zalagarja (116—5) JAN. HOFF-a centralna zaloga. Dunaj, U Karntnerring 11. LudmUrau. 29. marca 1h72. Prosim Vas najulttdnojle še za 30 steklenic MlndolzIcM-neiira /drui 11 ■!«»£-» |»lva iu /.a 8 kartone prMialli Ml»<'«»«lh bonbonov, kakor navadno po pošti h povzetjem. Prosim Vas, izvrš te to malo naročilo prav hitro, ker nem na Vaše sladove preparate. Iti Izvmtno «lf "ujejo na moja OMlahela pluču. že navajen. Frane Nedlaeel*. V M*J—btJna*i pri gosp. Martinu Golobu. — /f#«W pri g. Ant. Depcr.s-u. Izvrsten učinek IIOFF-ovih sladovih preparatov. Borzni komptoar in menjavnica dunajske komisijonske banke Scliottciiriiitt 18, prejema vse kakor koli imenovane lrtl ■■ U n«-. iil4kll.|ilNk<». in l»orzii4» Naročila na tukajšnjem trgu in iz provincije se jako naglo, rcclno in promptno izvršujejo iu se vrednostni papirji in valute po borznem komptoaru kupljene z obzirom na vsakokratno stanje denarnega trga pod najbolj cenimi pogoji obdeljujejo. Poslovne prostornosti so vsak dan od 0, uro zjutraj do 6. ure zvečer brez prenehanja občinstvu odprte. (131—13) Ca rade c t SporgrcuBiBe« | J. PURGLEITNER # _ * 8 lekandca Gradcu. Cil'JMtCC * * m * *Mc*.1t:|=+**:»:.f:^:t::J:+:t::i.*.1c***#** „pri jelenu44 v Janez i:irlll<'l'. lekarnica, St. Lconhardcrstrassc, Gradec, IBiilftkUlit l'i.)«kvi «1 «'«■ ■ 4-i. lekarnica v Mariboru, Ikrili M* IKiui-*C'll hoditi »amo s pomočjo palico po svojih opravkih. Čutim se zato dollan. vsem, ki imajo tako bolezen, najgorkejo priporočali, rabijo to skrajno dohrodejno mažo. Gradeo, 22. aeptembra 1H«;:5. Jožef Loder, gostilničar. Matija Pilz, kot priča. L. G. Hochecker, kot priča. naj Opazovanja vredno. Nad itirdeset let »cm služil pri vojakih v vseh razmerah, izvrševal najraz'ič-nejše opravke po pisarnicah, kakor tudi v vojski. kakor tudi pri katastru in vojaškem mapiranji Itd., in V Bled tega sem dobil zraven mnogotero rane in udarce, med temi dve krogli, kar mi je pripravilo razne slabosti kot: gluhoto, hromoHt, zakrite hemoroide in preseljujoči »e revmatizem, zdaj boiii pa že dolgo vb od rabljen ja med. dr. VVucbtajuve maže iz zelišč brez m;;sčobe in smole popolnem ozdravil; zato sem nSpoten to necenljivo zdravilo zarad njegove posebno in gotove zdravilne moči VHOin vojaškim tovarišem najbolje priporočiti. (Jradec, 6, aprila lH(i'.>. Jožef pl. Anacker, c. k. major. I steklenica I irhl. (118—10) izdatelj iu odgovorni urednik Martin Jcloviiek. Tiskar: F. a kaza j drugih.