Štev. 950.	Y.	1926.
Oglasnik
lavantinske škofije.
Vsebina : 26. Proslava dvestoletnice kanonizacije sv. Alojzija. — 27. Zahvala svetega Očeta za Petrov novčič in misijonske darove Lavantincev iz leta 1925. — 28. Veroučni uspo-sobljenostni izpiti za srednje šole in učilišča. - 29. Škofijska kronika. — 30. Tečaji duhovnih vaj v Ljubljani v drugem četrtletju 1926. — 31. Osebna naznanila.
26.
Proslava dvestoletnice kanonizacije sv. Alojzija.
Mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem — to geslo vodi svetega očeta Pija XI. pri vsem delovanju in vladanju. Kristus naj kraljuje po vsem svetu, v srcih vseh ljudi, krščenih in nekrščenih. Ta pomen in namen ima tudi Njegov najnovejši praznik, nastavljen na poslednjo nedeljo meseca oktobra. V kraljestvu Kristusovem naj iščejo in srečno najdejo pravi notranji ali srčni mir vsi ljudje; vsem namreč velja angeljsko oznanilo bc' 'ne noči: Čast Bogu na višavah, in mir ljudem na zemlji.
Najti dragoceni zaklad miru božjega naj zlasti ljubi mladini pomaga bližnja dvestoletnica, ki se bo v dobi od 16. maja (šest nedelj pred godom sv. Alojzija) letos do zopetnega praznika dne 21. junija 1927 obhajala kot jubilej mladine v spomin svečane kanonizacije sv. Alojzija (31. dec. 1726).
V svrho splošne in kar mogoče dostojne proslave omenjenega jubileja že v Rimu pridno deluje v ta namen sestavljeni odbor pod vodstvom kardinala Bazi-lija Pompili, papeževega vikarija v večnem mestu. Odbor razpošilja škofom vesoljnega katoliškega sveta enoten načrt s prošnjo, naj bi se po istem priredila v vsaki škofiji v posameznih župnijah in društvih spominska proslava.
Dobro zasnovani načrt določuje to le:
1. Po župnijah, v cerkvah in društvih, naj se v jubilejnem letu, če le mogoče, okoli godu sv. Alojzija obhaja za moško mladino (od 13. do 24. leta) tako-zvani Alojzijev teden. V istem naj udeleženci opravljajo duhovne vežbe v pravem pomenu besede ali pa vsaj neke večdnevne skupne pobožne vaje s primernimi govori in molitvami.
2. Govori, proslavljajoč vzor-mladeniča sv. Alojzija, naj bodo vsi usmerjeni tako, da se mladež po njih navduši za posnemanje svojega nebeškega Zaščitnika ter obenem resnično odloči, da hoče vnaprej živeti po natančno določenem pravilniku. Ta pravilnik (regula) ima po svojem sestavu namen, da naj ohranjuje mladeniče vsega sveta v medsebojni zvezi bratske ljubezni ter pospešuje med njimi krepostno življenje.
3. Mladenič, ki ima voljo, ravnati se po tem pravilniku, podpiše poseben list, ki ga dobi od vodstva jubilejnih prireditev. S podpisom pa ne napravi obljube v pravem pomenu besede, tudi ne vstopi v kako novo družbo, marveč dà le častno besedo, da hoče živeti po sprejetem pravilniku. Kdor podpiše list, prejme podobico sv. Alojzija in poljubno število izvodov pravilnika.
4.	V jubilejnem letu podpisane, po škofijah in deželah urejene ter v albume povezane liste ponesó v Rim svetemu očetu na vpogled; na dan obletnice (31. dec.) pa jih bodo mladeniči-odposlanci posameznih pokrajin slovesno položili na grob sv. Alojzija. Prav isti dan naj po vseh cerkvah in svetiščih, ki se je v njih vršil Alojzijev teden, vsa mladeniška četa po vrsti poklekne k sv. obhajilu, ob koncu slovesnega govora pa naj soglasno izpove Alojzijevo obljubo. Popoldne tistega dneva bi bile na mestu primerne akademije in podobne prireditve, predvsem zato, da bi se mladeniči sami potrudili sv. Alojzija boljinbolj spoznavati in pa da bi se v lastnih nagovorih med seboj bodrili in navduševali za vzvišene reči, za prave vzore. Ako krajevne razmere to zahtevajo, se more za takšne prireditve določiti tudi drug primeren dan. Treba je le:
a) da se začetni in sklepni dan 200 letnice (16. maj ozir. 21. junij 1926 in 21. junij 1927) praznujeta s posebno slovesnostjo;
b) da se zbirka podpisanih listov pravočasno pošlje v Rim v s vrh o poklonitve svetemu očetu dne do 31. decembra 1926, ali če to nikakor ne bi bilo mogoče, pa vsaj do 21. junija 1927, ko bo. zaključena proslava Alojzijeve 2001etnice.
Navedena svečanost v spomin kanonizacije angeljskega mladeniča pa naj ne bo le nekakšna zunanja mimogredoča prireditev, ki se pač po bliskovo lepo zasveti, zatem pa prav tako naglo izgine brez sledu in iz spomina. Poglavitni namen te izredne proslave, namreč notranji, duhovni prerod današnje, zlasti moške mladine, mora prešinjati vso proslavo, ki bo prirediteljem prizadejala obilo truda in napora, razen tega pa še od teh in drugih terjala gmotnih žrtev. Toda vsi raznovrstni izdatki in stroški z vsemi napori in žrtvami vred se ne dajo primerjati dragocenim sadovom in pridobitvam, ki jih donese dobro uspela Alojzijeva dvestoletnica, ako se namreč nepregledna četa dobrih mladeničev trdno in slovesno odloči, mladinskega variha in mogočnega priprošnjilta sv. Alojzija posnemati stanovitno v mišljenju in govorjenju, v učenju in delovanju, v potrpljenju in ob smrtni uri.
Mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem bodo kot najboljši sad Alojzijeve proslave našli tisti srečni mladeniči, ki se je bodo s celim, nerazdeljenim srcem od začetka do konca udeleževali, tisti junaki, ki bodo pravilnik novega življenja neustrašeni sprejeli ter njega vzvišene določbe zvesto izpolnjevali. Nekoliko tega blaženega miru in iz njega izvirajočega pravega veselja pa bodo poleg njih uživali tudi njihovi starši in drugi domači, kakor sploh vsi, ki se jim bodo pridružili s poštenim, hvale vrednim namenom.
Zatorej le urno na noge, mladeniči naše lepe lavantinske škofije ! Izkažite se pred svetom v tem Alojzijevem letu, ko se obhaja pravi jubilej mladine. Pokažite pri tej priložnosti, da imate mnogo blage volje, da nosite v prsih plemenito srce, v srcu pa povsod Boga! Oklenite se prav sedaj svojih domačih dušnih pastirjev in voditeljev, poslušajte in ubogajte jih, kakor če bi vam govoril sam sveti oče v Rimu. Pogumno stopite pod zastavo svojega nebeškega Zaščitnika, zagrabite z obema rokama njegovo častno vodilo ali regulo ter uravnajte po sprejetih pravilih svoje življenje, pa bodite prepričani, da boste po Alojzijevem vzgledu napredovali v dobrem ter rastli v modrosti in starosti in v milosti pri Bogu in pri ljudeh (Luk. 2, 52).
Častivredni dušni pastirji, Vi pa zbirajte zlasti v tem jubilejnem letu častivce sv. Alojzija, predvsem tiste, ki zapuščajo šolo in stopajo med svet. Svet tiči v hudem (I. Jan. 5, 19), je poln hudobije in nasladnosti, ter vabi k sebi najbolj neizkušeno mladino, da jo polagoma izpridi z brezverskimi in nenravnimi nauki ter tako odvrne od matere Cerkve, ki jih je doslej vzgajala za otroke božje. Vi, duhovni očetje, pa vabite te duhovne sinove svoje k sebi in pridobivajte jih skrbno za Alojzijevo bogoljubno življenje in delovanje, da bodo enkrat tudi deležni Aloj-
zijeve slave v nebesih. Vodite in podpirajte jih po poti, ki je sicer strma in ozka, ki pa tembolj gotovo privede v raj večnega veselja vse tiste, ki hodijo po njej. Ad maiora natus sum, ta pomenljivi rek vzor-mladeniča sv. Alojzija naj nas vse bodri in krepi na težavni poti zemeljskega življenja, da moremo vztrajati v dobrem do konca. Qui enim perseveraverit usque in finem, hic salvus erit (Matth. 10, 22).
V Mariboru, dne 25. aprila 1925.	....
f Andrej m. p.
škof.
Opomba. Gospodje voditelji, ki bodo za mladeniče naročili jubilejne podobice in svetinjice sv. Alojzija, vodilo Alojzijevega življenja, za se morebiti tozadevne sestavke (conferentiae Aloisianae), naj čimprej semkaj naznanijo, koliko komadov teh reči bodo rabili, da se jih more zadostno število pravočasno naročiti od centralnega odbora v Rimu. — Cene posameznim navedenim predmetom so približno tele: Podobice sv. Alojzija (barvane, na drugi strani z molitvico °zir. sklepom Alojzijevega življenja s slovenskim besedilom) 100 komadov 14 lir; listi za 200 mladeniških podpisov po eno liro komad; zvezek s šest govori (conferentiae Aloisianae) šest lir; svetinjice po 0'3—46 lir; Hymnus la tinus cum musicis notis ad canendum (iuvenes S. Patronum pro iuvenibus exorant) šest lir. — Pretium, cum nobis nulla pecunia nisi dona sponte oblata praesto sit, in antecessum ad nos mitti rogamus, pripomni ob koncu razposlanega oklica rimski centralni odbor, ki se obenem priporoča za prostovoljne prispevke v pokritje stroškov.
Summus Pontifex Pius XI. totius Orbis iuvenibus.
Pod tcm naslovem je med urejevanjem zgornjega odstavka dospel iz Rima prav poseben dokaz očetovske ljubezni papeža Pij a XI. do mladine, ki letos povodom Alojzijeve 200letnice obhaja svoj jubilej. V pričevanje svoje naklonjenosti sveti oče vsem mladeničem sveta ponuja Pomenljiv spominek z dne 5. aprila t. 1 z lastnoročno pisanim besedilom in podpisom. Spominek Predstavlja ganljiv prizor iz Alojzijevega telesnega dela usmiljenja, ko namreč mladi svetnik ob času kuge nese v naročju umirajočega bolnika, ki je brez vse druge človeške pomoči. Na tej sliki zapisana beseda očeta vsega krščanstva se v slovenskem jeziku glasi takole :
Dvestoletna proslava v spomin vzvišenih nebeških časti, ki so bile priznane Alojziju Gonzaga, naj vname v vseh srcih, predvsem pa v vaših, preljubi mladeniči, prizadevanje in Posnemanje tega čudovitega mladeniča, ki je, čudežno ožarjen z izrednimi blagodari narave in milosti, da hitro in popolnoma doseže svetost, združil veselost v značaju z močjo duha, vztrajno v°ljo z gorečo delavnostjo in plemenitim preziranjem človeških dobrin — pravi angel čistosti, Pravi mučenec ljubezni.
Nuntji seu Communicationes de actione Aloisiana.
1 — Quid Summus Pontifex de actione Aloisiana sentiat.
Pluries S. P. publice de nostra actione locutus est. En eius verba, latine fideliter reddita:
a) ad Purpuratos Patres die 23 decembris 1925:
„Semper nobis grata omina vestra, sed hoc anno gratiora, dum occidui anni sancti ignitis Splendoribus aurora novi anni succedit, divinis benedictionibus plena, cum ardoribus Seraphicis Franci sci laetissima coniunctione lilia Angelici Iuvenis a Gonzaga sociantur.“
b) post lectionem decreti de virtutibus Ven. Claret :
Die 6 lan. 1926, postquam in Aula Consi storiali lectum fuit decretum de heroicitate viratum Ven. Servi Dei Antonii Maria Claret, SS. D. N. orationem de novo Ven. Servo Dei his erbis incepit:
, ^ „Ultimus splendor et beneficium Anni Sancti, quem immensae Dei bonitatis gratia celebre potuimus, nec non omen felicissimum, quod simul cum auspiciis Franciscanis et Aloisia-8 novum hunc annum nobis prosperum faustumque fore portendit, est, quod hodie heroicitatis J1onam tribuere possumus excellenti Dei Servo Antonio Maria Claret...
c) Ad Patritiatum Romanum:
Duobus diebus post, die 8 lan. 1926, ad Patritiatum Romanum, qui Summo Pontifici pro vo anno omnia fausta precatus erat, 88. D. N. similia vota reddens inter alia dixit:
.. Novus annus optime auspicatus est nobis, siquidem annnus centenarius est non solum mortis S. Francisci Assisiensis, sed etiam Canonizationis S. Aloisii Gonzaga, annus est, in quo splendor seraphicus unius harmonice conspirat cum alterius splendore, quem vulgus merito angelicum nuncupavit...“
d) ad Parochos romanos et concionatores Urbis per Quadragesimam :
Die 16 Feb. 1926 88. D. N. Romanos quadragesimalcs praedicatores alloquens inter plura concionum argumenta etiam haec indicavit:
„Primum thema est duplex et respicit quod huius anni est proprium, scilicet: Annum Centenarium 8. Francisci et 8. Aloisii Gonzaga. Praedicatores has commemorationes, cum suos quisque auditores ad eas celebrandas adhortentur, in vera et genuina luce proponant, h. e. non tantopere festivitates externaà promoveant quae tam facile motivis quae magis ab alia re quam a vera fide et pura pietate Christiana originem ducunt, obscurari possint, sed potius splendidam illam internam sanctitatem extollant, quae simul est vere catholica, quum sola Ecclesia Catholica vere sanctos educare eosque rite celebrare valeat.
Spiritus sanctitatis in omnibus Sanctis unicus est quia participat et exprimit unicam sanctitatem divinam, idque eo mirabilius, quo magis haec divina sanctitas innumeris modis iuxta temporum et locorum varietates, imo iuxta intellegentiam et voluntatem ipsorum qui eam in se suscipiebant et possidebant manifestatur in sanctis.
Unicus ille sanctitatis spiritus in 8. Francisco nobis affulget speciatim ex eius spiritu poenitentiae et crucis amore ...
„Qui 8. Francisci spiritus poenitentiae et amoris pulcherrimum complementum sibi invenit (non quod spiritui franciscano aliquid desit, sed quia ibi alii sanctitatis characteres clariore luce resplendent) in centenario Aloisiano. Etenim in 8. Aloisio lucescit illa vita pura et sancta, quae nihil aliud quaerebat quam ipsi Cordi divino esse consolationi. Ille est agnus, qui pascitur inter lilia ; in illo splendet spiritus, spiratur odor et unguentum illius puritatis, qua mundus hodiernus, cum novus paganismus ubique nos invadat, tantopere indiget. Illius puritas fructus est orationis, sine qua nemo non succumbit, puritas est, quae ante omnia in sui ipsius abnegatone consistit, fortitudo est ad renuntiandum iis omnibus, quibus necesse est valedicere ad resistendum mundanis illecebris. Et simul cum hac puritate in S. Aloisio apparet verus ille caritatis ardor, quo se ipsum immolat, in caritatis erga proximos exercitio vitam Deo sacrificans . . .“
e) post sollemnem disputationem qua Pont. Universitas Gregoriana Collegii Romani aloisianam commemorationem inchoavit die 20 martii 1926 :
Dic 20 Martii, cum Professores et alumni Pont. Univ. Greg., Collegii Rom. 8. J. publica Theologiae Moralis disputatione coram Summo Pontifice Centenarium Aloisianam inaugurarent, 88. D. N., finita disputatione, postquam theologiae moralis valorem et munera in campo scientifico et apostolico laudavit, dixit se permagno gaudio affici: Cum videret hanc disputationem fuisse sollemnem inaugurationem commemorationis centenariae iuvenis Angelici 8. Aloisii Gonzaga. Nam 8. Aloisii sanctitas non id generis est, — sicut quidam non multis abhinc annis opinari videbantur, — ut sola admiratione digna sit — admiratione quadam e longinquo, ut imaginis cuiusdam pulchrae quidem, sed valde delicatae — Sanctitas eius esset ut opus quoddam, sculptum et caelatum arte perfectissima, ita ut eius characteres pro sua tenuitate attingi non possint, multo minus in praxi et exercitio huius vitae imitatione exprimi. Nequaquam ! Sanctitas Aloisii Gonzaga, de qua separare non licet altera illa Aloisianae sanctitati simillima, sanctitas Stanislai Kostka, illius Beniamin inter sanctos, talis naturae est ut sub aspectu gracili et tenero magnam fortitudinem et vigorem et praesertim admirabilem puritatem abscondat.
Ex una parte vitae brevitas, valetudinis debilitas, educationis praestantia, nobilitas stirpis — ex altera parte ingenii acumen plus quam ordinarium, voluntatis fortitudo, aestimatio humilis quidem sed virilis proprii valoris, propriae voluntatis perseverantia simul cum heroica oboedientia, caritas eximia, imo heroica usque ad martyrium in adiuvandis proximis ! Ideo non potest fieri, quin, vos, juvenes, qui adhuc studetis rebus divinis ut eas mox doceatis alios, libenter contemplemini et gustetis miram illam ingenii, studii, fortitudinis cum vera heroicitate et exquisito puritatis odore unionem. Ipsi per felicissimam experientiam cognovisse debetis, qualis in puritate pulcherrima habeatur ad veritatem assequendam praeparatio, nam anima pura est,	cui Deus se manifestat, anima pura est, quae se elevat et volat in caelo	sereno et	lucido
veritatis, speciatim ad	eas veritates, quae Deum resque divinas respiciunt. ..
2.	— Quid R. mi Ordinarii, — Generatimi
a) hactenus fere	quingenti Promotorem Dioecesanum actionis aloisianae	nominarunt ;
b) complures in	„quadragesim alibus litteris ad clerum et populum“ de	Aloisiano	cente-
nario verba fecerunt;
c) complures ad aloisiana Sanctuaria peregrinationes ipsimet ducere statuerunt.
In particulari
a)	E.mus Gard. Pompili, Vicarius 8. Pontificis, ipsum coetum aloisianum instituit et eum pluries sua praesentia cohonestavit et fovit ;
b) Ep.us Burgi S. Sepulchri, primus fuit, quantum scimus, qui sollemmem iuvenum celebrationem post Missiones per mensem ianuarium habitas, die 1 februarii, maximo cum fructu spirituali et populi aedificatione instituit R.mo Episcopo Aretino verba faci ente ad confertam iuvenum multitudinem ;
c) Episcopus Mantuanus, ei usque Auxiliaris, quorum in ditione est urbs, in qua natus est 8. Aloisius, ingentem promovent totius diocceseos, imo totius regionis septentionalis Italiae iuvenum concursum ad „Castiglione delle Stiviere.“
3. — Quid Ordines et Congregationes religiosae, iuvenum curam habentes.
a) Omnes, qui Romae degunt, suum in Romano Coetu legatum habent, qui actionem inter adolescentes per orbem suo Ordini seu Congregationi commissos, promovere studet. Ita in Romano Coetu locum habent Benedictini, Praedicatores, Clerici regulares 8. Pauli, Societas Iesu, Clerici a Somasca, Clerici Scholarum Piarum, Societas Salesiana, Societas Mariae, Fratres Charitatis, Pia Societas 8 Iosephi, Fratres Scholarum Christianarum, Fratres Christiani, Fratres N. D. a Misericordia, Parvuli Fratres Mariae. Eorum Praepositi Generales inter honorarios patronos numerantur.
b) Benedictini missionari! in Monasterio Schweiklberg in Bavaria insigne habent „Musaeum Aloisianum“ cura et studio R.mi P. Pellegrini Hoffmann, Prioris, coadunatum, quod sanctuarium Aloisianum est et celebre centrum actionis aloisianae.
4. — Quid iuvenum Organisationen
a) Cum ratio organisativa Coetus Romani primario dioeceses rcspiciat, actio propagatrix cum iuvenum circulis seu consociationibus ad promotores dioecesanos demandata est. Iam plurimae ephemerides dioecesanae iuvenum de hac actione verba fecerunt.
b) Sed opportune supremi moderatores maximarum organisationum nationalium iuvenum ad hanc actionem coadiuvandam invitabuntur.
5. — Quid Coetus Romanus et plurimi Promotores dioecesani sentiant de hac actione.
Experientia teste, cum actio aloisiana hoc unum intendat, spiritualem scilicet iuvenum renovationem exemplo et patrocinio S. Alosii procurandam, nobis luctandum est adversus mundi rectores tenebrarum harum. Mortificatio, animi recollectio, morum integritas non placent malis, vix arrident bonis. Quare innumera praeiudicia sunt superanda, prudenter quidem, sed audacter et fidenter. „Deus pro nobis!“ Optimum sane consilium ceperunt Promotores illi, qui praeter coetum dioecesanum effectivum alterum constituerunt deprecati cum, i e. piarum personarum, quae rem Deo enixe commendent.
Sed, praeter hanc necessariam et fructuosam actionem cum Deo necesse est ut omnes unitis viribus agamus. Quare de Periodico Commentario actionis Aloisianae, quo Coetus ioni anus cum Promotoribus et Promotores cum Coetu romano et inter se communicent, curandum est.
27.
Zahvala svetega Očeta
za Petrov novčič in za misijonske darove Lavantincev iz leta 1925.
Začetkom t. 1. se je potom beograjske nuncijature poslala v Rim enaka vsota, kakor so jo lavantinski romarji lani ob jubilejnem romanju izročili svetemu Očetu >) — in sicer kot prispevek Lavantincev iz druge polovice leta 1925 in prvih dveh mesecev 1926 za Petrov novčič in za razne misijonske namene.
Apostolski nuncij je nato pisal dne 6. marca 1926 prevzvišenemu gospodu škofu takole:
„... Primam naetus occasionem opportunam, pecuniam mittam. Interim litterae Tuae de catholica largitate, documento fidei et charitatis, fidelium lavantinae dioece-seos S. Patrem certiorem facient. Gratulor Tibi, gratulor clero et populo Tuo, quod caeteras huius Regni dioeceses in hac parte antecellitis. — Rependat vobis dulcissimus Jesus omnia bona, cum ad Eius Regnum dilatandum munera et oblationes detulistis.“
Od svetega Očeta pa je došla dne 17. marca t. 1. odposlana zahvala, ki sklepa z besedami:
‘) Oglasnik lav. škofije 1925. Štev. XII, odst. 41.
„...Plurimas igitur Tibi Tuisque fidelibus gratias persolvens, Beatissimus Pater omnibus ac singulis faustissima quaeque a Largitore bonorum omnium precatus, Apostolicam Benedictionem peramanter in Domino impertitur.“
To priznanje in ta zahvala z najvišjega mesta, združena z apostolskim blagoslovom, naj se vernikom v povračilo njihove požrtvovalnosti izporoči s prižnice.
28.
Veroučni usposobljenostni izpit
za srednje šole in učiteljišča se vrši dne 29. in 30. decembra 1926 v škofijski ordinariatski pisarni v Mariboru, oba dneva z začetkom ob 7. uri. Izkušnja je pismena in ustna ter obsega apologetiko, dogmatiko, moralko, zgodovino božjega razodetja, cerkveno zgodovino, liturgiko, katehetiko, pedagogiko in metodiko, v kolikor je potrebno za verouk v srednjih šolah in učiteljiščih. Usposobljenostni izpit morejo delati duhovniki, ki so a) z dobrim uspehom izvršili višje razrede srednjih šol in napravili zrelostni izpit, b) s prav dobrim uspehom dovršili bogoslovne študije in c) najmanj že tri leta poučevali veronauk ali delovali v kateri drugi cerkveni službi Prošnje za pripust k izpitu naj se vpošljejo do 15 novembra 1926 po pristojnem dekanijskem uradu. Vsak prošnjik naj navede v prošnji čas in kraj rojstva, dan in leto ordinacije, čas in kraj dosedanjega službovanja in naj priloži maturitetno izpričevalo, izpričevala bogoslovnih študij in službeno oceno dekanijskega urada. Natančni podatki o omenjenem izpitu se najdejo v Operationes et Constitutiones Syn. dioec Lav. a. 1911. Mari bori, 1912. Str. 604 do 611. Izpit se bo vršil strogo po predpisih in je potrebna vestna in dobra priprava. Usposobljenostmi izpričevalo je veljavno šest let. Alto kateri izmed usposobljenih v tem času ni dobil službenega mesta na srednji šoli ali učiteljišču, more dobiti izpregled od ponavljanja usposobljenostnega izpita, če je v stroki znanstveno ali kakorkoli deloval.
29.
Škofijska kronika
(se nadaljuje od 1. marca 1922).
I.	Posvečenja (k o n s e k r a c i j e) do 2 8. svečana 1 9 2 6.
Monsignor dr. Andrej Karlin, škof lavantinski, je posvetil :
1. V svoji šk. kapeli v Mariboru 88 kelihov, 86 paten in 40 altarnih kamnov („por-tatilia“).
2. Širom lavantinske vladikovine: V Apačah dne 26 aprila 1924 tri zvone za župnijsko cerkev, dne 14. aprila 1925 pa kelih s pateno za kapelo sv. Bernarda čč. šolskih sester v Črncih; — pri Sv. Barbari v Halozah dne 2. septembra 1923 tri zvonove za župn. cerkev in dne 29. septembra 1925 v isti cerkvi glavni aitar; — na Bočni dne 8. septembra 1923 prenovljeno župn. cerkev, nov glavni aitar sv. Petra Ap. in dva zvona za isto cerkev; — v Črnečah dne 3. junija 1924 kelih s pateno za župn. cerkev; — na Dobrni dne 12. sept. 1923 kelih s pateno za župn. cerkev; — v Dravogradu dne 1. junija 1924 kelih s pateno za prošt, cerkev; — za Gornjo sv. Kungoto v Mariboru dne 19. septembra 1924 dva zvona za župn. cerkev ozir. dne 7. majnika 1925 na gradu „Sv. Jurij“ eden zvon za grajsko kapelo; — pri Sv. liju v Slov. gor. dne 26. aprila 1925 veliki zvon za župn. cerkev; — v Kančov-cih dne 15. majnika 1924 eden zvon za župn. cerkev; — na Kapeli pri Radencih dne 15. avgusta 1925 jubilejni veliki zvon v spomin stoletnice pozidanja župn. cerkve ; — pri Sv. Križu blizu Ljutomera dne 9. avgusta 1925 kelih s pateno in tri zvone za župn. cerkev; — pri Sv. Križu na Slatini dne 18. julija 1025 tri zvone za nadžupn. cerkev in eden zvon za podružnico sv. Marije na Tržišču; — pri Sv. Lenartu blizu Velike Nedelje dne 16. majnika 1925 dva zvona za župn. cerkev ; — v Mariboru dne 7. grudna 1924 pet zvonov za baziliko Matere Milosti in dne 21. grudna 1924 tri zvone za stolno in mestnožup. cerkev sv. Janeza Krstnika; — pri Sv. Marjeti niže Ptuja dne 6. grudna 1925 glavni aitar v župn. cerkvi; — v Martjancih v Prekmurju dne 23. avgusta 1925 mramornat glavni aitar v župn. cerkvi sv.
škofa Martina; — v Mežici dne 7. septembra 1924 tri zvone za župn. cerkev; — v Novi-cerk vi dne 9. septembra - 1923 tri zvone za župn. cerkev ; — v Ormožu dne 12. avgusta 1923 dva zvona za mestnožupn. cerkev ; — na Rečici ob Savinji dne 5. oktobra 1924 dva zvona za župn. cerkev; — pri čč. šolskih sestrah mariborskih dne 2. oktobra 1924 dva zvona za samostansko cerkev; — za Varaždin v Mariboru dne 7. avgusta 1924 eden zvon za ondotno podružnico sv. Florijana — in v Zavrču dne 13. junija 1925 tri zvone za župn. cerkev — skupaj : štiri glavne altarje, eno župn. cerkev, pet kelihov s patenami in 47 zvonov.
II.	BI a go slo vij en j a.
Prevzvišeni gospod lcnezoškof je v zgoraj omenjenem času blagoslovil :
1. V svoji rezidenci v Z k. kapeli dva cikorija in eno lunulo za monštranco.
2. Na šk. graščini „Slovenski log“ blizu Maribora dne 11. novembra 1923 prenovljene prostore šk. upraviteljstva.
3. Sirom svoje škofije: Pri Sv. Andreju nad Polzelo dne 1. julija 1924 bandero dekl. Marijine družbe; — v župniji Apače pri čč. šolskih sestrah v Črncih dne 14. aprila 1925 kapelo sv. Bernarda s svetimi posodami in oblačili; — v Cirkovcah dne 27. avgusta 1922 krstni kamen v župni cerkvi ; — na Črni ali Ptujski gori dne 2. junija 1923 del nove okrajne ceste ; — v Črnečah dne 3. junija 1924 eden aitami prt, tri „cinguia“ in tri puriftka-torije; — v Dravogradu dne 1. junija 1924 posodici za sv. olja; — na G o m i 1 s k e m dne
5.	julija 1924 nov tabernakelj na glavnem altarju sv. Štefana mučenika v župn. cerkvi; — na Koprivni dne 13. junija 1924 dva križa za procesije in novi del razširjenega župn. pokopališča ; — v Mariboru dne 7. oktobra 1923 v stolnici nov prapor k atol. društva „Orel“ in dne
21. novembra 1923 v sanatoriju bratov Tavčar kapelico presv. Srca Jezusovega in aitar s svetimi oblačili; — v Mežici dne 7. septembra 1924 puramente zelene barve in dva cingula za župn. cerkev ; — za Novo cerkev v Dramljah na dan sv. birme 19. julija 1924 lunulo za monštranco; — na Polzeli dne S. septembra 1924 dve albi in eden roket za župn. cerkev — in v Zrečah dne 4. julija 1923 Marijino kapelo ob javni cesti blizu župnijske cerkve.
III. Sv. misijoni, duhovne vaje in tridnevnice do 2 8. svečana 192 6. Župnije, ki so obhajale — a) sv. misijon: 1. Sv. Ana na Krembergu od 25.3. do
2. 4. 1922 in od 27. do 31. maja 1923. — 2. Sv. Andraž nad Polzelo od 6. do 13. 5. 1923. —
3. Sv. Andraž v Slov. goricah od 15. do 22. 2. 1925. — 4. Sv. Anton v Slov. goricah od 23. do 30. 3. 1924. — 5. Sv. Barbara pri Vurbergu od 28. 11. do 5. 12. 1925. — 6. Bele-vode od 30. 10. do 5. 11. 1925. — 7. Beltinci od 11. do 21. 10. 1925. — 8. Sv. Benedikt v Slov, goricah od 3. do 10. 6. 1923. — 9. Bizeljsko od 22. do 29. 11. 1925. — 10. Sv. Bollen k na Kogu od 5. do 12. 3. 1922. — 11. S v. Bolfenk v Slov. goricah od 25. do 30. 5.
1925. —	12. Braslovče od 7. do 14. 5. 1922 in od	15.	do 22. 2. 1925 —	13. Brezno ob
Dravi od	25. 6. do 1.7. 1925^—14. Brežice ob Savi	od	21. do 28. 2. 1926. — 15. Cankova
od 9. do 16. 3. 1924. — 16. Čadram od 13. do 20. 12. 1925. —,17. Črensovci od 5. do 8. 9. 1925 za	mladeniče in od 18. do 23.	11.	1925 za dekleta. — 18. Črešnjevec	od	10. do 17.	12.
1922 in	od 15. do 22. 3. 1925. —	19.	Dobrna od 14. do 21. 5. 1922. —	20.	Sv. Duh	na
Ostrem	vrhu od 13. do 20. 9. 1925	—	21. Sv. Florijan ob Boču od 29. 4.	do	4. 5. 1923.	—
22. Fram od 21. do 30. 7. 1923. — 23. Sv. Frančišek od 13. do 19. 12. 1925. — 24. Griže od 13. do 20.	12.	1925. —	25.	Guštanj	od 17. do 24. 5. 1925. — 26. Sv. 11 j v Slotr goricah
od 17. do 24.	12.	1922. —	27.	S v. Jakob	v Slov.	goricah od 3. do 10. 5. 1925. — 28. Št. Jan ž
pri Dravogradu	od 9. do	16.	4. 1924. —	29. Sv	Jernej pri Ločah od 1. do 9. 11. 1924. —
30. Sv. Jošt	na	Kozjaku	od	4. do 11. 6.	1922 in	od 31. 5. do 3. 6. 1923. — 31. Sv. Jurij ob
južni železnici od 18. do 26. 4. 1925. — 32. Sv. Jurij v Prekmurju od 16. do 26. 11. 1924. —
33. Kapela pri Radencih od 29. 11. do 6. 12. 1925 za sklep stoletnice župnijske cerkve. —
34. Kapele pri Brežicah od 12. do 19. 8. 1923. — 35. Koprivna od 15. do 22. 11. 1925. — 36. Sv.	Kunigunda na Pohorju	od	21. do 29. 5. 1922. — 37. Laporje	od	21. do 28.	11.
1923 in	od 15. do 21. 11. 1925. —	38.	Laško od 28. 10. do 4. 11. 1923. -	39.	Sv. Lenart
nad Laškim od 4. 5. do 11. 5. 1924. — 40. Loče od 12. do 19. 11. 1922. — 41. Sv. Lovrenc na Dravskem polju od 18. do 25. 2. 1923. — 42. Sv. Magdalena v Mariboru od 9. 12. do 14. 12. 1925.
43. Maribor od 20. do 31. 5. 1923. - 44. Marija Nazaret od 17. do 24. 2. 1924. — 45. Marija Snežna na Velki od 2. do 9. 8. 1925. — 46. Sv. Marjeta niže Ptuja od 6. do 13. 5. 1923. — 47. Sv. Marjeta ob Pesnici od 8. do	15.	7. 1923. — 48. Sv.	Martin na Pohorju od	3. do 10. 5. 1925. — 49. Sv. Martin na Paki	od 29. 10. do 5. 11.	1922. — 50. Sv.
Martin ob Dreti od 16. do 23. 12. 1923. — 51. Sv. Martin pri Vurbergu od 10. do 17. 1.
1926. — 52. Sv. Martin v Rožni dolini od 22. do 29. 3. 1925. — 53. Sv. Peter na Medvedjem selu od 13. do 20. 12. 1925. — 54. Sv. Peter pri Mariboru od 25. 12. 1925 do 2. 1. 1926. ~~ 55. Polenšak od 21. do 28.2. 1926. — 56. Poljčane od 23. do 30.4. 1922 in od 24.2. do 3.3. 1924. — 57. Polzela od 10. do 17.2. 1924. — 58. Prihova od 1. do 5.2. 1923. — 59. Rogatec od 21. do 28.2. 1926. — 60. Sv. Rupert nad Laškim od 8. do 15.4. 1923. —
61. Sv. Rupert v Slov. goricah od 30. 1. do 8. 2. 1926. — 62. Sele pri Slovenjgradcu od 6. do	11.	2. 1926.	— 63. Sladkagora od 25. 2. do 2. 3. 1923. — 64. Slovenj gradeč od 19.
do	25.	3. 1923.	— 65. Slovenska Bistrica od 2. do	9. 12. 1923. — 66 Solčava od 1. do
8. 12. 1925. — 67. Sromlje od 31. 8. do 8. 9., 1924. — 68. Staritrg od 11. do 20. 3. 1922. -69. Studenice od 6. do 14. 1. 1923. — 70. Skale od 21. do 28. 2 1926. — 71. Šmarje pri Jelšah od 18. do 25. 5. 1924. — 72. Šoštanj od 25.2. do 4. 3. 1923. — 73. Sv. Štefan pri Žusmu od 3. do 10. 6. 1922. — 74. Tinje od 6. do 13. 4. 1924. — 75. Trbovlje od 10. do 17	12.	1922. —	76. Sv. Urban pri Ptuju od 26. 11. do	3. 12. 1922. — 77. Sv. Venčesl od
25.	do	31. 10. 1925. — 78. Sv. Vid na Planini od 30. 8.	do 6. 9. 1925. — 79. Videm ob Savi
od 8. do 14. 2. 1926. — 80. Vojnik od 8. do 15.3. 1925. — 81. Vuzenica od 20. do 27.2.
1926.	— 82. Zavodnje od 17. do 22. 4. 1922. — 83. Za vrče od 29. 10. do 5. 11. 1922. — 84. Zdole od 2. do 9. 9. 1923 in od 1. do 9. 9. 1924. — 85. Zibika od 21. do 28. 2. 1926. — 86. Zreče od 30. 1. do 7. 2. 1926. — 87. Žalec od 14. do 21. 12. 1924.
(Nadaljevanje sledi.)
30.
Tečaji duhovnih vaj v Ljubljani v drugem četrtletju 1926.
V „Domu duh. vaj,“ v Ljubljani se v drugem četrtletju 1926 vršijo naslednji tečaji duhovnih vaj :
Maj : 1.—5. za mladeniče ; 13.—17. za železničarje : 22.—26. za može.
Junij : 3.-7. za mladeniče ; 14.—18. za duhovnike ; 19.—23. za mladeniče ; 26.-30. za delavce.
Vsak tečaj se začne zvečer prvega in konča zjutraj zadnjega zgoraj imenovanih dni. Udeleženci naj bodo v „Domu“ zvečer do 6. ure prvega dne. Za udeležbo naj se pravočasno priglase in natančno povedo, kdaj žele opraviti duhovne vaje. Kdor bi bil pozneje tako zadržan, da ne bi mogel priti, se mora pravočasno odglasiti, da napravi mesto drugemu. Če se na to ne pazi, nastanejo lahko velika neprilike. Oskrbnina znaša za ves čas 120 Din. — Pišite na naslov : Vodstvo „Doma duh. vaj“, Ljubljana, Zrinjskega 9.
31.
Osebna naznanila.
Imenovanje. Sveti oče Pij XI. je z 20. aprilom 1926 sprejel preč. monsignora Janeza Krst. Vreže, profesorja veronauka na drž. moškem učiteljišču v Mariboru, med svoje častne tajne komornike. Upraviteljstvo dekanije Ptuj je vsled bolezni g. Gašparja Zrnko, župnika na Hajdini, poverjeno g. Janezu Šketa, župniku pri sv. Marjeti niže Ptuja (s 1. majnikom 1926).
Postavljeni so bili gospodje: P. Albert Pirc iz reda sv. Frančiška Asiškega za upravitelja župnije Sv. Peter na Kronski gori (s 1. aprilom 1926); Karol Lamport, župnik na Pernicah, za provizorja pri Sv. Ožbaltu ob Dravi, in Rudolf Kociper, provizor na Ojstrici, za soprovizorja župnije Pernice (s 1. majnikom 1926).
Nastavljena sta bila gospoda: Jurij Pribožič, upravitelj župnije Sv. Peter na Kronski gori, kot kapelan pri Sv. Tomažu blizu Ormoža, in novomašnik Andrej Stakne kot kap el an v Šelnici ob Dravi (s 1. majnikom 1926).
Prestavljeni so bili gg. kapelani: Leopold Arko iz Selnice ob Dravi v Žalec (II), Jožef Hauko iz Murske Sobote (I) v Beltince (I), Janez Jerič iz Ljutomera (II) v Mursko Šoboto (I) in Jožef Presnik od Sv. Janeza na Dravskem polju v Ljutomer (II. — 1. majnika 1926).
Resigniral je gospod Kakol Lamport na župnijo Pernice (s 30. aprilom 1926).
Dopust zaradi bolezni je dobil g. Blaž Brdnik, kapelan pri Sv. Tomažu blizu Ormoža (s 1. majnikom 1926).
V stalni pokoj je stopil deficient g. Janez Kotnik (s 1. januarjem 1926).
Začasno prazno ostane mesto kapelana pri Sv Janezu na Dravskem polju.
Umrl je gospod Janez Širec, župnik v Stopercah, dne 16. aprila 1926, v 41. letu starosti.
Lavantinski škofijski ordinariat v Mariboru,
dne 1. maja 1926.
Izdaje lavantinski škofijski ordinariat. — Urejuje dr. Ivan Tomažič. Tiska tiskarna sv. Cirila v Mariboru.