in praznüwv. ^ daily «cept S-turdajTS. •^.«dHolkW Î^xxxnT SVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ur®dnllkl in upravnlškl prostori: M0T South Lswndale A v«. Office of Publloetion: 2M7 South Lawndsle Ave. ' Telephone, Rockwell 400« liata je 00.00 l>M M ■Attor January 11. IM!, «t U« pu-4-oif.e, ' i Let q4 Co»« mm o* lUrefc «. 1919. CHICAGO. ILL« PONDELJEK. 14. JULIJA (JULY 14). 1941 Subscription 00.00 Yearly Acceptance tor Mailing at «pedal rste of postage provided for In secüon 1103, Act of Oct- », 1S1T, authorised on June 4, 1010. ÔTEV.—NUMBER 135 sija in Velika Britanija pisali vojaško pogodbo Državi sta se obvezali, da bosta pomagali druga drugi in da ne bosta sklenili separatna miru z Nemčijo. Bojevanje v Siriji ! utavljeno 0 oklenitvijo premirja med povelj tom francoske oborožene sile in angleški j Vojaškimi voditelji. Hitler vrgel motorna oklopne divizije v novo ofenzivo, da zlomi Jpor sovjetskih armad. Timoaenko, Voroii-lov in Bud jeni prevzeli vodstvo vojnih opera |aj proti Nemcem 13. jul.—Podpis do-; med Rusijo in Veliko glede skupne akcije v iti Nemčiji je bil danes Državi sta se obve-bosta pomagali druga vseh ozirih in da se ne pogajala za sklenitev ali separatnega miru z vor sta podpisala v ime-like Britanije Stafford v imenu Rusije pa zu-amisar Molotov v Krem-navzocntfsti Stalina in visokih ruskih in angle-ikov. S. A. Lozovsky, za zunanje zadeve, dogovor za tovarištvo 13. jul.—Tu je bilo na^ da so nemške motor-prebile Stalinovo trd-črto v več krajih in da dirajo proti Moskvi, Le-iu in Kijevu, glavnemu 1 Ukrajine. Prvi oddelki so I vrati slednjega mesta, komunike omenja re-Žlobina in Rogačeva, 1 reki Dnjeper. Ta ome-i sovjetske in nemške iz I lačetka vojne. Nemške milijon ubitih in ranje-ike pa 250,000. Rusi so 2300 nemških bombni-3000 tankov, d očim so razbili 1900 sovjetskih 1 letal in 2200 tankov). Egipt, 13. jul.—Pette-angleška militaristična »ja v Siriji je bila danes u s podpisom premir-generalom Dentzom, vr-poveljnikom francoske »ile, generalom Wil-vrhovnim poveljnikom ih cet, in generalom Cat-1 načelnikom francoskih & čet, v Acru, Palesti-wsti so bile ustavlje-■ j« general Dentz spoznal, '«ogel upirati angle- iteUm. Švedska, 12. jul. — *ylo poročilo iz Helain-■Jj. Pravi, da roji nem-■embnikov bombardirajo drug., največje me-•v^ske Rusije. Bombe so 1 poslopij in zanetile r mnoeih distriktih. meriški poslanik v Londonu. Si korski je baje apeliral na ameriško vlado za posredovanje v pogajanjih s sovjeti. Berilu, 12. jul. — Grmade razbitih ruskih tankov in drugega bojnega materiala so blokirale ceste in začasno ustavile prodiranje nemških kolon od Bilysto-ka in Minska proti vzhodu, pravi DNB, uradna nemška časopisna agentura v svojem poročilu. Vrhovno poveljstvo molči o vojnih operacijah na vzhodni fronti. Danes objavljena vest omenja le letalske napade na železnice Žitomir-Kijev, Lenin -grad-Moskva in Leningrad-Mur-mansk. Nemške bombe so razdejale več ruskih topniških pozicij na skrajni severni fronti. Moekva. 12. jul. — Poveljstvo rdečih armad poroča, da je bilo prodiranje nemških kolon u-stavljeno v več krajih dolge fronte. Vodstvo vojnih operacij proti Nemcem je bik) razdeljeno. Maršal Timošenko, vojni komisar, je prevzel poveljstvo so* vjetske oborožene sile v centralnem sektorju fronte, kjer se odpira pot proti Moskvi; maršal Vorošilov, bivši vojni komisar, je bil izbran za poveljnika levega krila ruske oborožene sile, ki brani Leningrad, dočim jO vojni podkomisar Budjeni prevzel poveljstvo sovjetskih armad v Ukrajini. Ruske armad#fe utrdile svoje pozicije pri Ostrovu, Polotsku, Lepelu, Borizovu in Bobrujsku. Uradni komunike omenja, da so ruske čete uničile nemške motorne in mehanizirane enote na severni strani reke Dvine. Masni letalski napadi so bili izvršeni na rumunska oljna polja v pokrajini Ploesti. V spopadih v zraku v zadnjih dveh dneh so Rusi sestrelili 179 nemških letal. V pričakovanju nemških letalskih napadov na Moskvo je bila odrejena evakuacija žensk, o-trok in starih ljudi. 12 jul-Velika nem- z,va J(' pričela proti «TTiadam, se glase po-Hitler je vrgel v ofenzi->n oklopne divizije, ■•Jpor sovjetske oboro-* odpre pot prodira-F* M'«kvi in Leningradu. odm';». ki je pršila jo šti-■ |bvr„. Leningrada in Ki ga mesta sovjetske HJJ^* virs je prišU ™ R"Mja * v obodih ■ Wjduh vojnih ujetnl-£**>blla koneogJTod ■J| farsncijo, da ae bodo "Mniki iwrili proti Kani sovjetske ar- u ** glede p^emov koncesij in Pi nanašajočih . ^ bilo predmet Nil^i errnci« ***** Kenertl Vladialav Pvla- aih».^ Anthony J. l**lanlk za C Winant, Ekonomska zveza ameriških republik Bivii predsednik Paname za poglobitev kooperacije Chlcago, 12. jul. — "Ameriške republike bi morale skleniti ekonomsko zvezo, ki naj bi stabilizirala gospodarsko politiko v vseh področjih in poglobila kooperacijo," je dejal dr. Ricardo Alfaro, bivši prodaednik panamske republike, v razgovoru z repo rter ji. On je prišel v Chlca-go na konferenco, katero je sklicala Harriaova ustanova za proučevanje mednarodnih odnošajev Na tej so ae zbrali veščaki lz desetih latinskih republik. Ameri ke in Kanade. i Dr. Alfaro je zagovornik eko-nomake politike, ki naj bi likvidirala mednarodne monopole Kot zgled je omenil britaki monopol na kavčuk. Velika Britanija ai je prilastila monopol nad kavčukom v škodo drugih držav ta tudi ovira stabiliziranje eko-nomskih smernic v deželah 1 pedne hemiafere. Hrvaškiufir ar" dal ustreliti 10 komunistov Nemški tisk o razmerah na Hrvaškem » j Berlin. 12. jul. — Nemška časnikarska agentura DNB je prejela vest iz Zagreba, da je hrvaški minister za notranje zadeve naznanil, da je bilo ustreljenih deset komunističnih voditeljev zaradi hujskanja k umoru nekega policaja. Waahington. D. C. — Centralni tiskovni urad pri jugoslovanskem poalaništvu v Washingto-nu je prejel od svojega poročevalca v Bernu, Švica, sledeče poročilo: Deutsche AUgemeine Zeitung je objavila izjavo hrvaškega po-glavnika drja. Anteja Pavellča, ki je rekel, da so odnošaji Hrvatov do Nemcev rezultat čustev trajnega bratstva v vzajemnih borbah na bojnem polju. "HrvaŠka pripada — je rekel dr. Pa-vellč — definitivno in brez vsake izjeme osišču, s katerim je danes hrvaški narod zvezan na življenje in smrt. Hrvaška sprejema v polni meri nemško tezo o majhnih narodih, to je, da so Hrvatje le ena manjšina in kot taki sestavina velikega nemškega naroda. Hrvaška je danes povezala vso svojo usodo z nemškim rajhom in med programom nacionalnega socializma in onim Vstašev ni nobene razlike." Dalje je rekel poglavnik, da bo Hrvaška razdeljena na 21 žup ali okrajev po vzoru nemškega okrožja "Gau". Hrvaška župa je popolnoma gotakega in nemškega izvora, zato je ustanovitev župe ali "Gaua" v popolnem soglasju z ustanovitvijo nove države. Na Hrvaškem ne bo več brezposelnih delavcev, kajti kolikor jih bo odveč toliko jih pošljejo v Nemčijo. Monakovski list Neuste Nach-richten je objavil dopis lz Zagreba v katerem je rečeno, da največja naloga hrvaške notranje politike je ustvaritev narodnega predstavništva, katero bo morala izvoliti vojvodo Di Spo-letto za kralja Hrvaške. Poglavnik še nI pridobil hrvaške kmet-ake stranke z drjem. Mačkom vred zase In to ga ovira pri sestavljanju predstavništva. Val židje na Hrvaškem morajo prijaviti vladi vse svoje Imetje. Vsi državni uradniki in osebe, ki spadajo k svobodnim poklicem, morajo s svojimi ženami vred prijaviti v 14 dneh svoje rasno pripadništvo. Madžarska brzojavna agentura je uradno potrdila vest, da je bilo pri eksploziji strellvs v Smederevu v Srbiji ubitih okrog 4000 ljudi. ' Bivèi uni j t ki uradnik priznal krivdo New York, 12. jul. — Robert E. Conroy, bivši član eksekutlv-negs odbora mednarodne unije hišnikov In ualužbertcev, je na obravnavi prod sodiščem priznal, da ja kriv, kar mu očita obtožnica. On In dva druga uradnika so bili obtoženi izalljevanja, čigar žrtve 00 bili hišni posestniki. Ta slučaj je nadaljnji korak v zvezi 0 čiščenjem, ki ae je pričelo v omenjeni uniji, ko je bil George Scaliee, predaednik. spoznan za krivega, da je pone-veril veliko veoto iz unljake blagajne in ofceojen v zapor Sod nik Jonah J. OolSUin. ki Je pred aedoval obravnavi, je dejal, da bo Conroy obsojam JI. julijo Senat zaslišal mor-naričnega tajnika Knox prizital napad na podmornico Waahington. D. C.. 12. jul. — Mornarični tajnik Frank Knox je na tajni seji oinatnega odseka za navalističnš zadeve priznal, da je ameriiki rušilec spustil bombo v morsko globino, kjer je poveljnlkjrušilea slutil, da se nahaja nemjka podmornica, zanikal pa je Jbbdolžitve, da so bojne ladje in letala izvršila več napadov na ndmškc podmornice in lsdje na Atlantiku. On je tudi zanikal, da so dobile enote ameriške bojne mornarice na Atlantiku ukaz, naj streljajo na vsako nemško podmornico, katero zalote na tona morju. Knox je bil zaslišan pred člani senatnega odseka na podlagi resolucije, katero je predložil senator Wheeler,'% demokrat lz Montane In vodja izolacionlstov v senatu. Wheelfer je zahteval od odseka, naj zasliši mornariČ-nega tajnika in i|gotovi, ali so obdolžitve, da so' se ameriške bojne ladje že večkrat zapletle v boj z nemškimi podmornicami, resnične. ' Mornarični tajnik je orisal incident, ki se je pripetil na Atlantiku, zaeno pa je izjavil, da ne ve, ali je vržena bomba razdejala nemško podmornico. Dejal je, da je, ameriški rušilec reševal člane posadko nekega angleškega parnika; katerega je nemška podmornica potopila v bližini Grenlandije, ko je poveljnik rušilca ugotovil, da se bliža podmornica^ ----— 1 T"- Islandija odobrila ameriško akcijo Vojaški častniki obiskali regenta Reykjavik. Islandija. 12. jul. — Parlament je odobril okupacijo Islandije po ameriških četah, ko je premier Hermann Jo-nasson zagotovil poslance, da je neodvisnost dežele zaščitena in da je popolnoma uverjen, da se bodo ameriški vojaki, kakOr angleški, obnašali dostojno. Predlog je bil sprejet z 39 proti trem glasovom. Proti so glasovali komunistični poslanci. Regent Sveinn Bjornsson je sprejel v svojem uradu grupo visokih ameriških vojaških častnikov nekaj ur pred otvoritvijo zasedanja parlamenta. Sest a-meriških uradnikov, med temi generalni konzul Bertel E. Ku- STABILIZACIJA ZAPOSLITVE V LADJEDELNICAH L.',""! v'tP1'' '' i >jHga^ Unije ixvojtvaU zvila• nje plače AVTNASTAVKA IZRAVNANA Chicago. 12. jul. — Dogovor glede stabilizacijo zaposlitve in zvišanja plače v ladjegradniški industriji je bil sinoči sklenjen na konferenci v hotelu Morriaon med reprezentantl delavskih u-nlj, delodajalci In federalne via de. Ta določa med drugim zvl Sanje plače n« $1,12 na uro za Izurjene delavce ln mehanike Dosedanja plača je bila dolar na uro. Dogovor uključuje tudi provizijo glede Izravnave nastalih aporov na miren način. Stavke ln izpori so prepovedani. Ustanovljen je bil posebni odbor, čigar naloga je reševanje vseh pritožb in spornih zadev. Walter T. Fisher, reprezen-tant federalnega urada za produkcijo bojne opreme, ki je predsedoval konferenci, je dejal, da je popolnoma uverjen, da bodo prizadete stranke ratificirale do-goVor brez odlašanja. Detroit. Mick» 12. jul. — Stavka, katero je okllcala avtna unija CIO pri National Automotive Fibres Co., je bila sinoči preklicana. Stavka je ustavila obrat v več tovarnah Chrysler Motor Corp. In Briggs Mfg. Co. Okrog 40,000 delavcev je bilo prizadetih,; 1 ' • • • 'A» A James F; Dewey, federalni posredovalec, ki je naznanil dosego sporazuma, Je dejal, da bo dogovor predložen članom av tne unije v odobritev. Pogoji dogovora, ki je rezultlral v preklicu stavke, niso bili objavljeni, toda doznava ae, da določajo zvišanje plače in izboljianje de lovnih pogojevi Stavka jo bila oklicana 1. julija, ko je NaUonal Automotive Fibres Co. zavrnila zahteve unije. Waahington. D. C.. 12. jul — Glasilo rudarske unijo United Mine Workers poroča, da je eksekutlvnl odbor naložil dokla do članom organizacijo. Ta tna ša 50 centov ln mora biti plačana v juliju ln avgustu, ^ Denar bo šel v atavkovnl sklad, v katerem je ža zdaj vsota $3,000,000. Doklada bo povl šala vsoto v tem skladu za $400, 000. Eksekutlva naglaša v svo- niholm, je obiskalo premierja jem naznanilu, da je zvišanje Jonassona ln zununjega mlnistrs vsote v stavkovnem skladu po-Stefanssona. Sprejeta resolucija trebno, da bo unija lahko vodi-pravl, da parlament odobrava la borbo proti magnetom, če bi dogovor nuni islandsko vlado in j ti «kušall odpraviti pridobitve, predsednikom Združenih držav ki so jih rudarji Izvojevall v tem glede ameriške vojaške zaščite j letu otoka, dokler bo trajala sedanja vojna. Z glaaovunjem je parlament Izrekel tudi zaupnico vladi. Jonasaon je dejal, da je Velika Britanija obljubila, da bo odpo* Borba za osvoboditev K ar slijs Helsinki, Finska, 12. Jul -klicala svoje čeu- z otoka, ko ' bo | Feld maršal Gustaf Msnnarh®lm, oja/ana ameriška oborožena si ln ^^^■^■■■■■■■■■(■VflM^iftJM ¡27 Dalje Je obljubila, da bo po- j žene sile, je sinoči pozval svoje 11 ■ čete, naj osvobode Karali jo ln druge pokrajine, katere Je morala Finska odstopiti Rusiji po končanju vojne s sovjeti. V pozivu naglaša, da pokrajine, za katere se mora vršiti borba, so prežete 0 trpljenjem ln krvjo finskega ljudrfva In 00 sveta zemlja. večala trgovino z Islandijo | ščitila njene Interaee. Roosmvmlt zahteva nadaljnjo vsoto -od kongresa Washington. D C.f 12 Jul. — Predsednik Roosevelt Je včeraj pozval kongres, naj dovoli dodatno vsoto $3 323,000.000 za gradnjo novih bojnih ladij in letal ter trgovskih pernlkov, Poziv uključuje pismo, katerega Je Roosevelt naslovil Semu Ray Nov letalski napad na Cungking Domače vesti Oblaki Chlcago. — V petkovi številki je bilo v seznamu obiskovalcev nekaj pomot. Omenjeno je bilo, da je vojaški čaatnik John J. Plrman lz Paname, 111., pravilno se bi pa moralo glaalti: is Paname, Canal Zone. Dalje je bilo rečeno, da sta prišli Josephine Qawlik ln Agnes K. Kosec v spremstvu Jakoba Adama ii So. Chlcaga. Pravilno bi moralo biti, da sta prvi dve Is So. Chlcaga, Jakob Adam je pa Is Clcera, 111, Pueblake veatl Pueblo, Colo. — Pred dnevi je tu umrl Martin Kolbcsen, doma od Metlike v Bell Krajini, ki je zapuatil ženo ln Šest odraslih otrok. Ia Connectlcuta Bridgeport, Conn. — Pred kratkim je tukaj umrl Steve Horvat, star 24 let ln rojen v Ameriki. Zapušča mlado šeno, starše ln druge sorodnike. Veatl U Clevelaada Cleveland. — Dne 9, t. m. Je v bolnišnici umrl Nlk Clair (K)a-rič), samski, star fi9 let. Tu zapušča brata ln aestro. Bil je član društva 129 SNPJ. — Nadalje je v bolnišnici umrl deaetletnl deček Lovrenc MartlnŠek. — Dne 10. jul. Je v bolnišnici umrl Andrej Gruden, star M let ln rojen v Smiholu od Hrenovlce pri Postojni. V Ameriki jo bil 88 let ln zapušča sina, štiri hčere in dve sestri v tej došell. U Detroita Detrolt, Mich. — Dne 6. Julija je tu umrla Katle Koče, doma od Starega trga pri Kolpi v Bell Krajini. ^¡MiiČa mota in pet hčera — Daljo je umrla iona Jakoba KoAevarja, lutera «opušča polog mola tri brate, sestro v Minnesotl In nekaj sorodnikov v Clevelandu. Nov grob v Ročk Sprtngau Ročk Springs, Wyo. — Tukaj je umrl John Terček, star 61 lat in rojen na Žerovskem vrhu pri Suročju. V Ameriki je živel 28 let ln tu na zapušča nobenih sorodnikov. RAZPRAVA 0 AMERIŠKI POMOČI SOVJETSKI RUSIJI 4 v Poslanik Umanski kon-feriral z Rooseveltom » -v Coughlinov list napadel škofa Pravi, da ne govori v imenu večine katolikov Roral Oak. Mlch.. 12. jul. — Revija "Bodal Justlce", katero Je ustanovil rev. Charles E. Coughlin, Je objavila uvodnik, ki biča škofa Josepha P. Hurley-ja lz St. Augustina, Fla., ker je v svojem govoru po radiu zadnjo nedeljo rekel, da je on za to, da predaednik Roosevelt sam odloči, aH gre Amerika v vojno ali ne. Cungking. Kitajska, 12. jul — ftestd^sH japonskih letal Je vče-kon- raj napadlo to mesto z bombs Ta Je bil ža tretji napad v Bombe so novfh 1 porušile več poslopij ter ubil« ln ranile okrog ste civilistov burnu, predsedniku nižje gp-sne zbornice Zadnjo sredo, mi Ta Je je kongres dovolil štiri milijarde » >*dnjlh dvehj*dnih dolmrtev za komdrtilorljo bojnih ladij ln pamlkov. "Deklaracija škofa Hurleyja je osupnila katoličane in protestante," js rečeno v uvodniku. "Katoličani 00 bili presenečeni, ker je Hurley, najmlajši katoliški škof v Ameriki, potlanll na stran bistvo svarila Kneza miru: 'Vtaknite meč v nožnico, ker vsak, ki dvigne meč, bo z njim pokončan.' Popolnoma smo prepričani, da škof Hurley na govori v imenu večine katolikov v Združenih državah, čeprav je večina škofov odobrila njegovo demagoštvo. V tem ae lahko primerja Claudu Pepperju, aa-natorju lz Floride." Japonski podaniki zapuščajo Moskvo Moekva, 12. Jul — Trinajst članov tukajšnje Japonske kolonije, med temi devet uslužbencev poslaništva, Je včeraj odpotovalo Is Moskve proti Tokiju. Ta je bila že tretja grupa Japonskih podanikov, ki Je zapustila Moekvo od izbruha vojne med Ruaijo ln Nemčijo SOVJETSKA VLADA HVALE2NA AMERIKI Waahlagton. D. C* 12. jul. — Sovjetski poslanik Konštantln Umanaki je po obisku v Bell hI-U. kjer je konferiral 0 predsednikom Rooseveltom, dejal, da ga zelo veeell, ker predaednik za-vsema simpatično stališče napram oovjetaki Rusiji v vojni z nacljsko Nemčijo. Konferenca med njima jo trajala eno uro. Glavni predmet dlskualjo jo bila vojna situacija, toda govorila sta tudi o ameriški pomoči 00-vjetom. Poslanik je dejal, da ja prinesel Rooaeveltu dobre novice o poteku vojne, daai j« gotovo, 4a bo borba 0 Nemčijo huda ln dol-gaQPredaednlku jo Izročil 00-znam blaga ln materiala, ki ga Rusija potrebuje za uspešno bojevanje proti Hitlerjevim armadam, ln katerega mora dobiti v Združenih državah. Umanaki ni hotel povedati, ali bodo sovjeti dobili pomoč v smislu v kongresu sprejetega zakona, ki daje Rooaeveltu oblaat zalaganja vseh držav s orožjem In bojnim materialom, ki 00 bore proti egreaorjom, ali v obliki po0pošitvo nakupov, "Ameriška vlada ve, kaj Rusija potrebuje," Ja rskal poala- nlk. ^"Predsednika sem informiral, da šovjeteka vlada ja hvaležna njegovi administraciji, kar Je zavzela prljateljako stališče napram Rusiji in borbi, ki Jo vodi proti Hitlerjevi agresiji. Rooaeveltu so znani naši problemi v vseh podrobnostih." Sovjetski poslanik ja dospel v Belo hišo v »premstvu državnega pod tajnika Welleaa, 0 katerim je Imel več važnih razgovorov v zadnjih dneh. Odredba, katera je bila uveljavljena pred nekaj tedni ln katera prepoveduje Izvoz ameriškega blaga v Rusijo, bo najbršo preklicana. Takrat so bile izročeno trditve, da Rusi J s pošilja blago, ki ga Je dobils v Ameriki, Nemčiji, 0 katero je Imela prijatelj0ke zveze Weiles je potem v razgovoru z reporterjl zanikal poročila, da hočejo Združene državo vojaško | bazo na Kamčatkl, ruahem polotoku. Ta poročila širi nacljska propagandna mašina, da Izzove spor med Ameriko ln Japonsko, Državni pod tajnik jo zanikal tudi vesti, da se je Amerika pričela pogajati s portugalsko vlado z namenom, da dobi base na Azorskih otokih. Moekva. 12. jul. — Prodaednik Roosevelt je v poslanici Mihaelu Kaiininu, predsedniku vrhovnega sovjetakega sveta, isjavll, da ameriško ljudstvo almpatizi-ra z ruskim nsrodom In občuduje njegovo junaško borbo v o-brambi sovjetske zemlje Ameriško ljudstvo obeoja oboroženo agresijo proti ruakamu narodu in mu želi uspeh In zmago v boju proti brezobzirnemu oovrai-nlku a Rim naznanil dogovor glede razkoeanja Jugoslavije Rim, 12 jul — Italija ln Nemčija sta |>odpisali dogovor glede razkosanja Jugoalavlje, pravi tu objavljeno uradno naznanilo. Nova nemško-ltailjanaka meja gre od itNhjansko-Jugoelovon-ske meje do točke na južni strs-nl fcirov ln potem vzhodno do točke, kjer Je meja mod Italijo, Nan. ijo ln Hrvaško. PROSVETA THF en LIC 'IT KN MENT SLAM I/O HT LASTNIM* SLOVKNSKS » PODPOKNB JEDMOTS Ohjm s Ml I mail ta ________Hi <»•*• Châws») to M 00 im leto. $3 00 upolltU. »1J0 M ««trt teta. t« ». Ob» 97.M uNbUti. MT» a» M » «i NJO. r»U» i tar tk« U.IU4 «tataa (mot m4 OM-ta HM w V—, Ch*— Ctaiw »IAO tanta* «waul» ÜAO pm COO* «glwtav »o dogovoru rotenih «tankov M M vrstej© Uriie,. puvcsU, dram«. ¿«IM.) «a I* v tiuteju. te J« P«lotU poŠta**. PROSVETA aoor-oo 0» l«««tete a»*. OF TO niDMUfl® D«tuM v «*Wpa>a m primer (Juh ti, 1M1) lavna M M»ta«M ta »»« * • «•• ro*ataa tomrita J» *c«»#taaao. ta M «MB IM Mord o licemerstoa Ce je kdo pod solncem dosegel najvišjo stopnjo najgnusnejšega hinavstva, so to Hitlerjevi načeti. Heh nestvorov ni prav nič sram — in izrekli bodo največjo laž v tonu največje pobožnosti. * To ao ponovno storili 9. julija, ko so v Berlinu izjavili, da je ameriške okupacija Islsndi-je "sunek z nožem v hrbet evropske družbe v času. ko je v spopadu z boljševizmom za obrano zapadne civilizacije;' Dalje so kardinslni nacetovski hinavci označili okupacijo Islandije za "brutalno posilstvo malega evropskega ljudstva . . * Torej človeška zver, katera je v zadnjih 22 mesecih ne samo sunila z nožem v hrbet, temveč udarila s kolom po glavi petnajst evropskih držsv, velikih in mslih — ista človešks zver, katera Je divjaško posilils in rszmessrils petnajst evropskih narodov, zsvijs oči proti nebu in vzklijcuje o "sunku z nožem" in "bru-talnemu posilstvu" Islandije, ksters je sama pristsls ns okupacijo in prijsteljsko sprejela prijateljske vojaške čete, ki so mimo zasedle otok! — Sporazumna, mirna in prijateljsks zssedbs Islandije je "sunek z nožem" in "brutslno posilstvo" pri onih, ki so — brutslno in bsrbsr-sko razbili Varšavo, Amsterdam, Belgrad in del Londona ter celo vrsto angleških mest ln pri tem ubili čez 100,000 civillatov, mož, žena in o-trok! To ni bilo brutalno, ni bil sunek z nožem, ampak okupacija Ialandije, ki se je Izvršila brez vsske nasilnosti, je bila! Takšna je logika ponorelih nacetov. Najlepši paJe hinavski vzlik, ds nsceti zdsj rešujejo zapadno clvliizscljo pred boljševizmom. Oni nsceti, ki so pred 22 meseci z nsj-večjo radostjo podplssll prijateljski pakt z istim boljševizmom in stisnili roko istemu bolj-ŠOviŠkemu tiranu! Oni nscctt; ki to v zsdnjih osmih letih brutslno poklsli na tisoče dobrih ln poštenih Nemcev in nspolnili ječe ter kon-centrscijske "kempe" v Nemčiji s stotisoči drugih Nemosv! Oni divjsški nsceti, ki sb v zsdnjih 22 mesecih brutslno poklsli v petnajstih r evropskih državah ns milijone nedolžnih ljudi in raztegnili svoj rujavi boljševizem malone čez vso Evropo, sdsj rešujejo zspadno civilizacijo pred Stalinovim boljševizmom, ki ni v prakai nič stsbši kot je Hitlerjev boljševizem vulgo nacionalni socializem! — Uboga civilizacija, kaj te čaka. če te HHlor ras reši in ohrsni!!! Mi bi Ishko pogledsll 24 let nszsj in poks-zali na dejatvo, da ao bili nemški kajzerski ml-litariati oni, ki ao hoteli imeti boljševiško revolucijo v Rusiji samo zato, du bodo diktirali u-bogi Rusiji svoj mir — ln dosegli ao to. Zgodo-vinako dejstvo js — ki ga potrjuje sam general Ludendorf v svojih spominih — ds je nem-ihi kajzerska vlada v aprilu 1917 prepeljala Lsnins in njegove tovariši* iz Svlce na Sved-sko in od tam v Petrograd v poaebnem vlaku. S tem ni rečeno, da ne bi bil Lenin drugače prišel v Rusijo potem, ko je ruska armada strmoglavila carja in poatavila v Ruaiji podlago za prvo demokratični vlado Boljševiki, ki ao /-%bili v tujini, bi bili vaeeno prišli v^uaijo ln / ^šolali zgago, ampak sgodovinaks znsčilnost je, V ksters ne bo nlkdsr izbrisana, da se Je bsš nemški cesarski vladi tako mudilo, da spravi boljše-vike čim prej v Rusijo .. Namčijs Je torsj precej odgovorna za boljše-viški puč v Rusiji ln dikuturo, ki jo potem aledlls. Kasneje so nsmški militarlsti, katerim js verssjsks pogodba vezala roke doma In ks-terlm je vlsds nemške demokratične republike glodala ns prste —> nsšli zavetje zs kovanje svojih zarotnišklh načrtov v boljševtškl Ruaiji; šli ao tja pod pretveso, da ao organizirali in v^žbell rdečo armado, pri tem pa ao vežbali nemške čaatnike (nemška t ur late!) in pripravljali zaloge streliva ln orožja zaae. Koliko ae je Hitler okoriatil s temi zalogami, nam ni znano. toda fakt jo, da ao boljševiki teano sodelovali z nemškimi militariati — seveda v veri. da pripravljajo komunistično revolucijo v Nemčiji. In danes lati nemški militariati. ki ao v Hitlerjevi aluibi, nastopajo kot branitelji zapadne civilizacije pred boljševizmom. Id ao ga sami pomagali ustvariti' To js ironijs vseh ironij — je največja perverznost faktov — jo nsjvečja in najpodlejša hinsvščins, ksr jih pozna zgodovina človeštvs. Glasovi iz naselbin Zopet V Lava Hot Springa. Ida ko — Premog ar ji smo letdl prvič v /^odovmi dobili pet dol plačanih počitnic z $20 plače. In tako tudi pri nas v Wyominfu. Zato sva se z ženo odločili, ds greva zopet letos v te toplin na počitnice, ds si opereva kožo in pregrejeva najine kosti, ksr gotovo ne Škodi zdravju. Pa tudi počitek Imava vsaj za nekaj dni, ker doma jc zmiraj delo, zdaj to, zdaj drugo, počitka ps malo ali nič. Ko svs se z ženo 3. julija srečno pripeljsls sem po triurni vožnji z avtom in doblls stanovanje, smo se zopet znašli med starimi znanci in prijatelji iz vseh krajev našega zspsds. Enkrat se aestsnemo skupsj pri našem rojaku Strucelnu, ki tukaj vodi trgovino z mešanim blagom že mnogo let, drugič pa pri rojaku Hlebcu, ki oddaja sobfe v najem. Pogovarjamo ae o tem in onem; ta pove to, drugi drugo. Nič zato, če se je treba včasih malo zlagati, samo da j* nekaj zabave in razvedrila — sploh tuksj ni druge zsbsve. Naših Slovencev zmeraj manj prihaja v te toplice. Mladina se S rt raje zabavat v druge kraje. n-ko so še mladi, jim tudi ni tre-»s kože prati in starih kosti gre-1 Starejši pa izumiramo z vsakim dnevom in zato nss je zmi-raj manj. To bo menda vzrok, da nI več, toliko Slovencev v poletnih časih v teh toplicah. Seveda je tuksj vaeeno dosti ljudi raznih narodnosti radi različnih bolezni in revmatizma, tako da ss rsvno sedsj tuksj stsnovsnje težko dobi, posebno ps Še s kuhinjsko opremo zs družine. Ve-iko ljudi ps želi stsnovsnje, v taterem si lahko tudi sami kuhajo, ker večina moških pripelje s sabo tudi svoje boljše polovica in kuhsrlce. Tudi žene so uprs-vičene do nekaj dni vsako leto. Sploh, ko bi bil jaz na njih mestu, bi zahteval plačane počitnice, ps nsj jih plsčs kdor hoče. Nsj le vaši možje posežejo nekoliko v svoje žepe, če hočejo imeti družico. Midvs z ženo svs ie pogodbo nsprsvlla o tej stvsri ln počitnice morsjo biti vsako leto obsms plačane. Na 20. julija priredi naše društvo 267 SNPJ v Ksmmererju, Wyo, piknik v korist svojo bls-gsjns. Zato si morsvs mldvs z ženo kosti pregreti, ds s* bovs lshko bolj suksls pri polkah pod košatimi drevesL Vsbimo vse od blizu in dsleč, ker zsbsve ln prostora bo zs vas dovolj, kskor tudi jedsče ln pljsčs, ker je plk-niški odbor pridno ns delu. Kdor m- hoče lepo zsbsvsti, nsj pri hodnjo nedeljo torej pride ns naš piknik msd prijatelje in znance ns Pcternelov renč. Anton Tratnik. 267. S počitnic o Kanadi Toronio. Kanada. — Sedaj se nahajam ravno na pol pota lz Chcswicka v Kanado. Tukaj je zelo lepo. Sicer ne bom vsegs opisal, ker ni časi — to storim ko se vrnem domov. Tuksj sem se spoznsl s mnogimi rojski in prijsteljl. Veliko Jc tuksj slovenskih farmarjev, ki imajo zelo lepe farme in vse lepo obde-lsno, ds js ksr vssclje gledstl Tudi veliko" Češenj imsjo. Bi! sem pri Ccaarju na farmi ln pojedel bušelj čsštnj, ds sem se zredil zs 10 funtov. Ko sem vozil po farmah, tem nalstel ns toliko zajcev in faza nov, da sem moral avto ustaviti, enega zajca sem pa še povozil. Ujel sem tudi ribo, ki jo tehtala sto funtov. Ko to pišem. Je pri naa v USA praznik neodvUmoati. ali Jaz ae nahajam v Kanadi, kjer ae dobro imam. Tukaj je veliko Slovencev, ki se imajo prav dobra Samo agitacijo še ni tukaj doat sa Proaveto in SNPJ. Dobila enega novega naročnika, ki še nI vedel, da Proaveta izhaja, da-ai je tukaj že 10 let Z njim aa oeebno poznava, ker sva bila skupaj pri vojakih. Piše ae Jurčič in je doma od Podgors, torej Ritmičen. . Obiskal sem sledeče rojaka Mn in njegovega brata, ki Je ravno ošenil; Jožeta Pluta in Johna Kuma. oba Belokranjea in obljubila, da se naročita na Prosveto. Oni so oddaljeni 60 milj od Toronta. Seznanil sem se tudi s Pogorelcem, ki je nasproten Prosveti, toda se bo podal. Potem so tam Frank Cvete, Skrobec in Ftfolt, ps tudi Škofa imsjo. On je majhen, toda hud. Tudi Suklets sem videl — on se drži kot župan. Ds ne pozabim še našega Metličana Jožeta Ogolina, ki je trden lar-mar. Svoji ženi je rekel: "Hodi, hodi stara in prinesi kaj pijače." Jih ima še dosti, toda bom poročal, ko pridem domov. Tukaj je zelo lepo, toda,mi je dolgčas po Cheswicku. Co bi Barbič semkaj prišel, bi Ishko dosti pisal, sli ps Valentini ič On bi pa medvede streljal. Torej Tony, se vidimo, ko pridem Sharon. — Pozdrav vsem. Anion Klemenčič. O dragem ohijskesn dnevu SNPJ Bellaire. a — Dne 4. julija zjutrsj je bilo vreme čemerno in deževno. Med tretjo in četrto u-ro zjutrsj je dež tako lil kot za stavo in še ob šestih so viseli črni obiski do tsL Mislil sem si, ksj bo dsnes z drugim ohijskim dnevom SNPJ, če se nss vremenski bogovi ne usmilijo in razpr-šijo oblake, da zašije solnce in privsbi v Girard čim več mogo-5e članstva, znancev in prijateljev od vseh vetrov. Takoj po šesti uri zasedem poulično in se odpeljem v Boydsvil-le, kjer je pred društveno dvo-rsno že čskal velik bus, kot tudi precejšnje število članstvs o-bojega spola. Bjiiala se je osma ura in Mary Krofličh prešteje potnike na busu. In ker je bilo vse v redu, je bus odrinil kmalu po osmi uri proti GHrardu, kamor smo z dvema kratkima odmoroma dospeli ob 11:40. Tam so že bili Clevettndčani, kot tudi članstvo drultvs 333 SNPJ, ki je počitnic samo najelo velik šolski bus, kateri je poleg odraslih pripeljal tudi tamkajšnji mladinski liro-žek. Tudi obe Lsvtarjovt družini sta bili korporativno ns tej skvnosti. i Kar se tiče Avon parka, se nahaja poleg državne ceste. Lega prostora js še precej rsvns in zsrsščens z-gosto travo in košatimi drevesi. Tskoj s ceste o-pszlš veliko dvonadstropno poslopje stsregs modela. Spodaj dasno je vellks kuhinja z mizami in sedeži, levo pa okrog ti-soč čevljev dolgs točilnica. Tsm je bilo več skupin nstsksrjev po trije sil štirje skupsj. Zgo-raj je velika dvorsns zs ples ln kegljanje, zs kar pa je treba posebej plačati. Tudi zunaj je ena točilnica, pri kateri so bili štirje natsksrji. Bils je ves čss obkrožene • posetniki, ki so si gs-sili žejo. V primeri dežja se lahko samo v spodnje prostore stisne nad tri tiaoč ljudi, zgoraj pa lahko nemoteno pleše par sto parov plesalcev, sli ps kegtygr Program ae je pričel okrog dveh popoldne z raznimi tekmami za otroke in odrasle obeh spolov. Po tem programu ao nastopile ns odru rszne skupine z muzikslnimi in pevskimi toč-ksml, uključivši mlsdinski krožki SNPJ. Zstem ao nastopili zastopniki vseh štirih ohijskih federacij s kratkimi pa jedrnatimi govori v obeh josikih. Zs njimi sts govorila Milsn Medvedek ln Zsrnik, oba glavna odbornlks, prvi v slovenskem, drugi v sn-glsškem jeziku. Končno je bil predstavljen V glsvni govornik Frank Zsitz, ki je govoril pre-prlčevalno in spodbujsl članstvo, nsj gre ne prej po začrtani poti naše jednote. Skoda, ker Je bil prealab zvočnik, tako da ae radi šuma ni moglo razločno slišati govornikov, če ai stnl 25 čevljev daleč od odrv Drugače Je bil program vaeakozi peste* in koristen alavnoati In jsdnoti. Takoj po programu ao zeistl znanci ln prijatelji predstavljati Odbornike, bodisi glavne, droit vene aH fsdsrscijske. Tudi jas sem bil predstavljen TerbižnMi. Zaltsu. Ježu In mre. Mihevc. pri kateri Barbič včaaih mleko pjjo. Potem asm bil predstavljen dni-pini Primorcev, vsi Is Kastsvs. Tako smo po » letih kram Hali v pristnem kastsvskem narečju. Proslava ss je za vršila v naj- je dovolj Jedače in pijače za vse,' ulrfjučivši kranjske klobaSe in sem še Ono prinesel domov v Bellaire. Končno je prišla devé-ta ura in čas našega odhoda proti Bridgeportu, kamor fmo prišli brez vsake nezgode 10 minut do ene zjutraj. Ko izstopim, me takoj zaskrbi, če bom dobil poulično aH bus do Beliairja. Ampak ob pol dveh se že bus vrne iz Beliairja v Bridgeport in jaz zaman čakam poulične. Kaj zdaj? Ali naj čakam poulične do pol petih zjutraj, ali naj jo mahnem peš proti Bellairju? Odločim se zs slednje, prvič v 39 letih. Domov jo primaham ob štirih zjutraj ves izmučen, zs nameček me je pa še čevelj stiskal tako, da me je oviral pri hoji. To je torej moj opis drugega ohijskegs dnévs SNPJ. Vsaj tako približno sem jaz opazoval ves potek kolikor sem gs vidël in sjišal. Upam, da bodo drugi bolj natanko opisali ves program te naše slavnosti. Louis Psvllnich, 258. Nagla sknrt člana HL—Iz naše naselbine je malo dopisov, toda tudi sedaj nimam kaj veselegs poročati, marveč lé žalostno noVico, da je umrl nagle smrti Edwsrd Jereb. Zadnja tri leta je bil bolj slsbegs zdravja, a vzlic temu je svoje delo vseeno opravljal. Dne 28. j un. je še delal zvečer, a se je potožil, da se Slabo počuti, drugo Jutro je pa ^stisnil oči za vedno. Star je bil 30 let in rojen l 1910 v Stauntonu, 111. Pred več leti se je od tam s starši preselil v Milwaukee, pfrred dvema letoma pa se je tukaj naselil z ženo in poskusil svojo srečo z otvoritvijo gostilne. Kmalu si je pridobil veliko prijateljev in dohro napredoval, toda usoda jc zahtevala drugače in mu pretrgala nit življenja. Pokojni je bil član'SNPJ 30 let, od Šestega meseca po rojstvu. Zadnji dve leti je bil član društva 116, prej pa član društva 584 v Milwaukeeju. Da jO bil spoštovan od Članov in prijateljev, je pokazal njegov pogreb, ki so se ga udeležili v polnem številu. Veliko jih jej>ri-šlo tudi iz Milwaukeeja fn Gile-spieja. Iz MilwaUkeeja so poslali poln trok cvetja in vencev v zadnji pozdrav, kar je dokaz, da so ga spoštovali. Pokojni zapušča mater Fran-ces Jakoby, brata in sestro Frances Debelak V Milwaukeeju, tuksj v Lincolnu pa ženo lil petletno hčerko, več svakov ln svakinj in veliko prijateljev. Podpisani se v imenu nsšega društva lepo zshvsljuje vsem, ki so se udeležili pogrebe, sorodnikom ps moje globoko sožs-lje! Pokojnemu ohranimo lep spomin, dssi bi bil lshko med nsmi še mnogo let. Nsj še poročam, da je član ftf» šega društva Frank Supan bolan že blizu leta dni in se nahaja v kritičnem položaju. Ima brata Franka Supana, ki Živi nekje v Pennsylvsniji. Lepo bi bilo, če bi gs mogel obiskat Prosim rojske, če gs kdo pozna, ds gs ns to opozori. Ce kdo hoče ksj več vedeti o Frsnkovi bolezni, se lshko obrne ns podpisa -negs. Mike BrtllL tajnik 116 Is pionirskih dni Btwablk. Minn.—Ko čitam starih pionirjih, kako ao pred 29 leti agitirali za Prosveto, ds js postsls dnevnik, se želim tudi Jaz mslo oglasiti. Tudi jsz spa dsm med nje, in sicer ne samo po tem, ds sem star 75 let, mar več sem se za napredno stvar začel zanimati že pred 35 leti V to deželo sem prišel leta 1906. dasi sem že v starem kraju čital list Glas Svobode ln včasih tudi slišal kakega "Amerikanca", kako je v tej deželi glodto dsU in delavskih organizacij Zato aem tudi takoj pristopil k društvu, ko asm toliko zaslu žil. Ali žalibog nisem mogel pri-stopiti k takemu, kot bi radi Pristopiti sem moral h katoliški jednotl, ki mi ni ugsjsls. To je bilo maja measca leta 1906, ko še ni bilo tuksj nsrodne sli svobodomiselne. ki sU mi bolj uga jall. Potem, ko sem se mslo bolj razgledal, aem pa leta 1906 pristopil k svobodomiselni zvezi v k SNPI, in Sicer ne ssmo jsz, marveč vas družina, pet po številu Večkrat slišimo ali čitamo, kako je bilo z agitacijo za napredne liste in napredne organizacije pred 25 leti. Spominjam se iz leta 1910, ko sem sgitiral za Svobodo; nisem bil ssmo zmerjen radi tegs, marveč bil v več krajih tudi zgrda pognan iz hiše. Ravno tako tudi potem, ko sem sgitiral zs Prosveto in SNPJ. Kot že omenjeno, sem bil član katoliške jednote. Nekoč je prišel k meni neki član tistega društva, ki me je začel zmerjati, da me je lahko sram, ker nisem naročnik AmerikarlBkega Slovenca. Pokazal sem mu list Svobodo in rekel, da je to moje gla silo in dodal, da vašega društva itak ne bom dolgo imel. On me je začel še bolj "špotati", zakaj sem tako hitro pozabil, kako sem bil v starem kraju vzgojen in naučen. Odgovoril sem mu, da tukaj je nov kraj in da je tudi vse drugo novo; kdor se hoče držati starega, svobodno mu, jaz si želim pa kaj boljšega kot Je bilo tam. Zato sem tudi prišel v Ameriko, da ne bom vedno pod farovško komando. ¿daj, to se bližS konvencija SNPJ, priporočam delegatom in {lavnim odbornikom, da nekoli- o izboljšajo točko 68, ker nikakor ne odgovarja za velike operacije vsled pretrganja. Dosti je teh operacij, ko so bolniki dva tri tedne v bolnišnici. Tudi jaz sem imel tako operacijo in moral sem biti v postelji več kot dva meseca, zdravnika sem pa rabil štiri mesece. Iz tega je razvidno, da so veliki stroški in da ta točka ne odgovarja potrebam članstva. Hvala jednoti, ki mi je izplačala bolniško podporo.—Pozdrav br. Antonu Prose-nu in soprogi ter vsem čitate-Ijem. ' I Frank Karish. 211. Sosons piknikov in proslsv Lawrence, Ps.—Z veseljem čitam v Prosveti, kako se naše članstvo in občinstvo udeležuje raznih piknikov in proslsv, katera prireja naša društva širom naše nove domovine. Videli je veliko zanimanje za našo SNPJ širom dežele, ker so skoraj vsa društva aktivna 100% s prireja njem piknikov in veselic. Premišljujem in tehtam ekrbi in delo naših marljivih članov in članic, ki neumorno delajo in pripravljajo, da se priredbe izvrše v najlepšem redu in z najbolj šim uspehom v zsdovoljstvo občinstva. Kar srce me veseli, ko vidim tako dobro razpoloženje, ko pri dem na piknik. Vidi| stare in mlade člane in članice, ki z veseljem delajo in strežejo gostom. Vidiš prijatelje in prija teljice iz raznih krajev dežele ki ai pridno segajo v roke in voščijo vse najbolje Na taki priredbi človeka kar pomladi za par let. In v veseli družbi Imaš tudi apetit do jedače in pijače ni ti Žal, čeprav zapraviš par copakov, ker si misliš, da si jih potrošil v veseli družbi v interesu članstva in za napredek naše jednote. Se posebno, če je lepo vreme, se Vse lepo suče, še posebno ps nežni spol, nasprotno js ps vse bolj kislo, če je slsbo vreme. Dne 29. majs sem posetil 20-letnico v Coverdalu, kjer je bito polno ¿lsnstvs in občinstva. Mislim, ds je bil popoln uspeh moralno in finspčno, ker je bils dvorsns nsbito polns. Vas čast članstvu v omenjeni naselbini Programa ne bom opisoval, ker ao to že drugi storili. Na 22. junija smo ps praznovali pennsylvanski dsn SNPJ V S t ra banu Dan je bil kot nalašč vročo tako, da si se kar topil in ječmenovec je pridno tekel po grlu. Članstvo ln občinstvo je bilo 100% zastopano, vsepovsod polno, v parku in v dvorani Tam aem ae srečal r znanci in prijatelji, ki jih nisem videl že mnogo let. Se Ohio je bila dobro sastopsns. Bil je Mstt Tu-šek s družino m Jack Bergant z družino. So naprednega mišljenja in stari borci za delavske pravice ln principe. Govorniški program je že Tone Zornik opi ssl. Rečem le to, ds je bil v čsst članstvu. Delavci ao imeli mno- go dela postreči tako velikemu Aurori. daai obe ne *p« kt ga je pripeljal iz okolice in onim bo odpeljal domov na dopust. Kaj bi i Mogoče mora prenočiti tukaj. Klub prid za vsakogar. Za 2/6-dva šilinga in sest p -dobi prenočišče in zajtrk. In kakšen i Z jajčkom in klobaso, ali jajčkom »n "bacona", slanine. 15 postelj imajo: a ende je vedno vse polno! "Lahko bi opri s sosednjo hišo zraven, da bi vse povees širili. Mogoče za prihodnjo zimo, je« gospa Županja, ko se je vrtels zdaj_m«i zdaj med mladimi pomagalkami v je ^ ma&je takih. Kje le neki jemlje maU to neizčrpno energijo. Dobro so n** slovaški vojaki, nikjer bi nemogo1 V mestu pa Imajo še svoj vodi YMCA. Ta Je samo zs ce^osio m jake. Tam je njihova domača strno^ pridejo kaki domov. Češke JnJ^f pisi, ksr psč moreš dobiti ns Angles^ Vsako jutro ob devetih novlny." Dnevnik češko.lovai e > ^ glljl. SUvim,d.jetoca^P»^P^ Je na vsem božjem svetu najc^JH si dva vojaka, ki ju pravijo, da govori približno ***** Moti se izmenjujeU pri dobrem aparatu, s katerim P «tre^>| vsega sveU. Zabeležijo ^ ^^ k uredniku. Vesti, uvodnik U»^ (Dalje na 3. strani) | Pred dvajtetimi W • «¿Wete, 14. julii» * Domače veitL V neznanega vzroka ustreljen rojas Delavske rest i V N*wY°*" sUvka kovinarskih delavcev. Ameriške ložil velesilsm pmrecej muhast rojak, ki je poznal vsa slovenska dekleta po okolici. Bila sva skupaj na hrani in tudi skupaj spala. Začel me je nagovarjati, naj grem s njim na Miners Mills, ker je tam nekaj slovenskih deklet in mogoče bi se katera dala nagovoriti, da bi stopila v zakonski stan. "Th res je bilo tako. Spoznal sem se z Elizabeto RogHch h te z njo poročil 14. februarja leta 1931. Bil sem oženjen tri in pol meseca, ko me kar naeokrat zadene velika nesreča, vsled katere še danes trpim. Dne 1. junija leta 1931 m«t« pobilo pri delu v premogovniku; zlomilo ml je križ v treh krajih. Koliko bolečin sem moral prestati, tega ni ni mogoče popisati. Ležal sem v postelji okrog 10 tednov, predno so mi mogli djati križ v mavec. V Nanticoke State Hospita-lu sem bil štiri mesecc in pol, nakar so me poslali v Masser Taylor Hospital v Scranton. Tam sem zopet ležal šest tednov. Vsega skupaj sem hodil k zdravnikom pet let in * dva meseca Zdravili so me na več različnih načinov, a sem konično ostal nesposoben za delo. V tistih krutih časih, v rih sem se nahajal, se je začelo moji ženi nekaj kuhati in se j« tudi skuhalo. Briilo je tako daleč, da sva se malo sporekla; seveda so bili tudi razdirači hiši, kar pHzadeti vedo. Ko sem se nekega dne peljal v Scranton na zdravljenje v bolnišnico in ko pridem domov,, je bila hiša prazna. Na mizi je ležal listek, na katerem je bilo zapwano, da me je žena zapustila. Mislil sem si: ta je pa lepa. Ali to si pa ni premislila, da so njeni starši meni pustili $200 dolga, katere sem jim posodil 24. aprila leta 1935. Posodil sem jim radevolje, ker sem ifflsltl, da mi bodo tudi oni radevolj« vrnili, toda mi niso še do danes, čeprav sem jih že par-krat vprašal. Oni so si med tem časom kupili že dva avtomobila, toda za Franka Kitta nimajo tistih $200, za katere je bile treba precej težko garati in trpeti. Takrat so me dobro poznali, ko so denar potrebovali, sedaj me pa več ne poznajo. Mislim pa, da radi tega ne bodo igrali milijonarja na račun ubogega Kitta, ki se mora mučiti po 14 do 16 ur dnevno v tistem malem prostoru v čakalnici poulične in busa, da si napravi svoj« borno življenje. In pri meni živi tudi moja mati že nad štiri leta. Vsekakor pa moji bivši ženi želim vso srečo. Frsnk Kitt, 447. kate- je samo Šapirografiran, ali vendar. Oni se spoznajo tako dobro na produkcijo Časopisov, pa mislijo, da je nemogoče. "Brez taj* nikov, tipkaric, "news agencies", brez oglasov, redakcijske sobe, sprejemnice urednika, udobnih naslanjačev, brez vrste telefb-nov na mizi, brez tisoč stvari," ki oni trdno verjamejo, da morajo biti prej, predno se sploh kaj zgodi. Ne, češkoslovaški vojaki vedo, da ni tako in so to dokazali. -V . Razen časopisa natisnejo od časa do Časa drobno zbirko pesmi. "Med nami je več pesnikov, pa 'moramo včasih izdati njihove stvari." Drobni snopiči. "Francija 1940". Doživljaji, predno so prišli sem. Novejše stvari že govore o njihovi novi deželi. Winston Churchill jih je obiskal, pa so mu posvetili dolg» pesmi. Nekaj, veliko, je humorja med njimi. Nekatere zbirke so ilustrirane. EJ, saj so, kakor smo bili mi, ko smo bili mladi Študentje, tako resno vzamejo vsako stran življenja in tako srečni se zde v svojem udejstvo-vanju. Slikarje imajo tudi med sabo. Oficijelno rišejo—ali bolje, režejo—linoreze za programe koncertov, razstav. V resnici pa delajo, kar jim leži na du ši. Tako je nastala lepa zbirka linorezov: Cesta. Cesta, ki so jo prehodili, predno so prišli v to deželo. Cesta, ki jo je veČina prehodila. Ker, prišli so od vseh strani. Ali po večini so se znašli nekje v Jugoslaviji: do tja j« vsak prišel po svoji skrivni poti. Macedonlja. Sledi Istambul, Sirija, Egipt, Kreta, Marseille, Agde v južni Franciji, Bčzlers še v Franciji, pa Gibraltar in končno Anglija. Vreden spomin nji hovih doživljajev in njihovega dela. Zbirko prodajajo kot kos propagande. In izredna prop* ganda. - Kako naj yam na hitro povem, kaj vse še imajo v tem središču svoje vojske? Fotografski oddelek, kjer razvijajo svoje fil me in slike. Svojo kapelo z ol tarčkom, ki jim ga je naslikal njihov umetnik. Ej, slovanska duša je vedno ista. Oltar je kakor ruska ikona, moraš se spom Kratka skica o ženslvu Milan Modvošok Ženska je bila skozi tisočletja trtev grde bajke, ki Ji je natve-zovala, da je manj vredno bitje od moškega, stvar, ki ne sme svobodno misliti, temveč se le su-žensko pokoravati krivičnim zakonom in prepovedim, katere je radi sebičnih vzrokov ustvaril mož. Gorje ženi, ako je prekoračila meje Uh zakonov ali se jim postavila po robu! Družba ji je pritianila pečat ničvredne pohuj-ševalke, ki zasluži samo zaničevanje in prezir. Največja farsa pa je* da Ženske ni zatiral samo mož, temveč so mu uslužno pomagale takosvane dobre in mo-Talne Ženske s tem, ds so dajale oporo dvojn} morali, zagovarjale zasužnjevanje svojega spola in ponižno prenašalo moško dominacijo. Cestokrat so bile celo hujše nasprotnice sufražetk kot pa moški; zato jc razumljivo, da one niso nič pripomogle k napredku ženstva, marveč njihove "ničvredne^* sestre, ki so se neustrašeno borile za svoje pravice in enakopravnost. Naj podam čisto kratko skico ženske v raznih dobah Že v primitivni dobi je bila zasužnjeni, V nekaterih krajih jo je mož lastoval kot živili. Domneva se, da kadar je bil slab lov in ni imel poglavar plemena dovolj hrane za preživljenje vseh svojih žena, je enostavno pograbil gorjačo ln ubU one, ki so mu bilo najmanj pri srcu in mu najmanj koristile. Za časa prve civilizacije, kateri je tekla zibelka na vzhodu, to je v Egiptu, Mezopotamiji, Asiriji, Babilonu in drugih krajih Male Azije, se ženski ni dosti bolje godilo. V Grčiji, v Homerjevlh časih, Je imela še precej svobode, toda ko pridemo do Periklejeve zlate dobe, je bila skrajno podrejena in podcenjevana. Sokrat, Plato, Sotoklej, Periklej, Herodot, Aristotel, Ksenofon in drugi slavni menj privezane na vrvi okoli vratu in jih1 prodajali po dnevni tržni ceni. Na omenjenem semnju je bila prodana neka ženska samo za 3 pense. Polagoma pa se je bližal konec temne dobe: krivični in omejeni pojmi so se pričeli rušiti na vseh straneh; Voltaire in Rous-seau sta idejno prekrojila svet; Francija in Amerika sta šli skozi revolucijo; klic naprednih žena po svobodi je postajal z vsakim dnevom glasnejši. Devetnajsto stoletje se po privid smatra za prosvitljcno k ^ Mu račun zasužnMve vsega ženskega ln Metoda imajo upodobljenega na njem. Imajo ^voj bolniški oddelek z zobozdravnikom, ki je posebno zaposlen. Svoj poštni urad, ki prejema in razpošiljs pisma z vseh koncev sveta. Koliko naših jugoslovanskih znamk sem vld^l» na pismih, ki so jih dobili ke ne (¿po dolgo tegs. Iz Amerike so prejeli darila čoko lade in sladkorčkov v aprilu, na menjena so jim bila za božič Imajo svojega kuharja, da jim pripravlja knedličke in kislo ze lje in kar je še mogoč« na An gleškem, kjer ne dobiš vsegs ks kor doma. AU zadovoljni so trm, kar dobe. "EJ, mi vemo dobro, da doma nI tako, kakor je bilo. Da je stokrat, tiaočkrst slabše, kakor tukaj na »Angleškem. Ssj so nas oropali Vsega." Se toliko bi vam rada povedala o češkoslovaških vojakih, da se bomo drugič spet vrnili k njim. Dolenjka Min• uničil• tri nemške parnihš Stockholm, Švedska, 12. jul.— Trije nemški parnikl so se potopili, ko so zadeli ob mine v bližini švedskega otoka Olands Skoro vsi člani posadk so utonili. Pismo iz Londona (Nadaljevanje s 1 strani.) pis doživetja češkoslovaškegs vojaka: urednik spravi skupaj štiri strani llsts Samo dve sobi sta potrebni za nastanek in razpošiljanje tega časopisa. V prvi sedi urednik za pisalnim strojem ns trdi klopi za