________ glasilo slovenske n LETO—YEARXy. f^J^SlI^ffBbTASf.^ hdwat0w Konvencija Je Min v četrtek sa. npendirta* snmdi prepira, kdo ima pravico do glaeo-vanj«. ZAGOVOR KANBAŠKIH . RUDARJEV. Indianapolia, Ind., 16. febr. — (Poroča Tom Tippett, Federated Pn ss.) — Bitka med Lewisovimi in Howatovimi pristaši je pričela v sredo, ko je Hpwat apeliral na konvencijo, da naj zasliši zadevo izobčenih kensaških radarjev in izreče svojo sodbo. Predsednik I>e-wis /e zevrgel apel, češ da ne spada na konvencijo, ki se peča le t mezdno pogodbo. Howat se je obrnil na delegate in ti so z večino Klasov podprli Howata, da ima pravico apelirati na konvencijo in konvencija ame zaališeti . celo s)vur. Levvisova stranka jc takoj nato zahtevala poimensko glasovanje, ki pa danea še ni končano. Ker je poimenako glasovanje nemogoče dokler ni rešeno vprašanje, dali imajo vsi delegatje pravico do sedeža in glasovanja, je bila konvencija danee suspendirana, Nadaljevala ae bo jutri! Ho-wat jc dejal, da upa na zmago. l "hs st s tekla v igralnico za de-"«' Tukaj so gostje lepo stali razvrščeni ob ateni in dva bendi-^a jim praznila žepe. 8 priho-4|"m policaja na pozorišče se je l»ol(»iaj spremenil. Zdaj sta mora-11 bandita dvigniti roke k* iško ,ri gostje so ju razorožili. DEMOKRATJE V KANSASU SO SLIŠALI GLAS GOSPODARJA. Ne smejo več napadati industrij-skega sodišča. Topcks, Kana.—(Fed. Preas.)— Demokratske strsnks v Kansasu jc vedno nastopala kot "prijatelj delavca". Zednje leto so demo-kratje pridno nspsdsli zskon in-dustrijskegs sodišča z namenom seveds, ds dobe delsvske glasove. f Letos pe ne bo več tega. Demo-krstje sc poboljšali. Finančni stebri demokracije v Ksnsssu ne mersjo zmsge, ako morsjo zmsgo plačati s svojim nsjboljšim orožjem proti orgsnizirsnemu delav-stvu, zsto so obvestili demokrstje, da napadi na industrijsko sodišče morsjo prenehsti. "The Kiugmsn Journel", inspi-rirsno glasilo kansaške demokracije piše: "Dcmokratje v Kansasu bi letos naredili največjo ne-umnost, ako bi šli pred volilce z napadi na Allenovo indunlnjsko sodišče. To sodišče »e je izkszalo za dobro stvor in nss ne brige, kdo gs je ustenovil. Dobra stvar je dobra stvar, to je vse ksr je ne stvsri." LENIN NE POJDB V OENOVOt EKSPLOZIJA NA JAHTI. Bradentovn, Fin. — Ns jshti s*lome,", laatnina miljonarjs '"•»i Ringlinge. lastnika eirkusa. ' nsstala eksplozija, ko je bila •^U dve milji od obrežja. Takoj " eksploziji je nestal ogenj, ki " uničil jahto. Na pomoč •o pri-• 'elii ribiči, ds odpeljejo ljudi z "kt*. Ksnjenih je bilo šest oseb. Ruski delavei oo gs vorili. baje progo- I/>ndon. 17. febr. - Čloni tu ksjšnje ruske sovjetske trgovin ske misije so dsnes Ujevili. la Unin najbr* ne p«jde »• sko konferenco v Genovo. I rote sti ruskih delavcev proti njego-vem u odkod« so tako m^ni. do jih bo moral Unm vpoitevett Waahington, D. 0. (Federated Press). — Žrtvovanje individualnega privilegija je potrebno vpričo akupne potrebe po zdrulo-nju s pomočjo tolerance med mož* mi in ženami, katerih nazori 4 danjih človeški družbi so enaki,• noj bo ključ do nepredke ne konferenci, ki prične dne 580. februarja v Chieagu Nihče ne bo poaetil konference, sko ni zmožen izdeleti progreme za stranko, ki resno želi z boljšat i položaj mase, ki produeira. Zbralo se bo do 200 voditeljev v eni dvoreni, da se sporesume, zsrsdi tage promoterji tege zborovg rezumejo, da morajo tvoriti lego programu in ciljem k in lahko umljive itjeve. terji — predsedniki šestnajof lesnižkih organizacij — upajo, £a je dovolj zdravega razuma inW možrtvovenje med naprednimi voditelji, da se združijo ze iivK šitev važne zgodovinake naloge v Ameriki v tem letu. Njih nalogs je njih isjdvs, kaj hočejo msse tegs narode, ki pro-dueirejo, na političnem in gospo* darskem polju, in kako ae morajo gibati, da dosežejo ta cilj, < V pozivu za konferenco ao čhe, da je bile konference akliegna s namenom, de se razpravlja mbvsled sprejme "temeljni gospod*M*t frasje progrem, določen, da ee vrne ljudatvu suverenitete, ki je po previci njegove, de postanejo nameni učinkoviti, zaradi katerih je bila naša vlade ustanovljene, de so deležni vsi ljudje uživanja pridobitev, kstere produeira njih industrija." Ako bo konferenca sledila tej sugestiji, tedaj mora sanjo dobiti podporo od strokovno organizira-nega delevskega gibenje v deželi, od nsprednegs fermarskega gibanja, "singletaksarjev," Nestrankarske lige, aocislistov, osemiašti-ridesotkarjev, farmarske delevake strsnke in Še nekaj cerkvenih or-ganizacij, ki so vstopile v boj proti izkoriščanju. Te organizacije se ne smejo samo združiti na izje vi, da ao produeenti oropani in da je dolžnost vlade, da zebrar ni tako oplenjevanje, ampek do-ločiti morajo, katere stvari v trgovini, industriji in trenoporteei-ji se smstrejo ze zločin. Konfe- AMERIŠKA POMOŽNA UPRA VA ZAPUSTI RUSIJO 1, 1 , SEPTEMBRA Wasbington, D. t\—Kdwerd Kickard, zastopnik Ameriške po-možne uprave, je iajavll v Četrtek po ktmferenei a Hooverjeiu. da po-itožila uprave pričakuje, da lat njeno delo v Sovjetski Husiji do-viHcuo 1. septembra t, I. Kickard je pojasnil, da iirihodnjo jesen bodo Rusi v stanju sanji p rebra njevatl prizadete prcbivalce. Ame-rlškc pomožna uprava je poslali V Sovjetsko • Rusijo 122,(MM) ton pšenice za seiue. Pšenica bo |m>s< jena na spomlad in upati je, da dobro obrodi. 3so.ooo inoucev za-prtih m pregnanih. Toliko indijskih revolnoijonarjov ja bilo vrženih v joče ali ia-gnanih v treh mesecih. jjufsnim revežem, smpek pokara ti mora na zločinske stvaritelje bogastva. Konferenca mora isde- po katerem se ust ver je jo profi-terji in brezposelni delavci. In to naj se pove v navadnih besedah, ki govore, df gre vsakemu človeku to, kar njegova induatrija pro-dueira. Konference mora biti praktična, trdo praktična. Te omejitve za pozitivno izjavo kažejo, ds se mogoč« naznani in razglasi, ds je pravica do lest nine posameznika v te«, ker je produeirelo njegovo delo. bila razveljavljena s postavami in sodnijskimi razsodbami, ki so v protislovju s cilje« republike, in da se morejo izvoliti teki sodniki in zakonodaje!, ki so pri volji priznati lastninsko pravico do produkta produeentu. Preizkaeiti se «ors vaak politični kandidat, da podpiše fandamentalno načelo o njegove« postopanju, ako bo izvoljen postjvodajee« ali Izvr-šiteljem postave. Denverska konvencija A«eri-ške delavske federacije je v juniju e prejela soglasno tak zaključek. ki je v soglasjn s te«i prin eipi. Ako konference v Chieagu •prejme ravno take principe, te-daj bo moeela 'eksekutive A«e-ritke dela v »k e federacije prisila ti da je konferenca izdelata (Dolje ne X etreni) q»Ji ,je o Elelod nekoo * v saj BRUTALNO POSTOPANJE Z JETNIKI. itnlkute, Indija. 17, febr. — Dvesto indijskih nekooperatistov, ki so obtoženi nepoatavnega zbo-rovanja, je bilo dsnes obsojenih v zapor od enega do šest mesecev, fttnvke na Vshodni indijski železnici se resširjs. Weshington, D. C. - Sailendra N. Oh ose, ravnatelj Ameriške ko-misije xa doaego samovlade v in-fUJft Je objavil poročilo, ki ga je Lala Shankarja vodita« nekooperatistov, keteri s«- ne paporu Del h i ju. MV del hiški ječi jo več ko 2000 Indijcev, ki ao obaojeni na omrt lakote, ako nočejo uživati hrane, hi valed hude kfme, ki Je morajo trpeti ,ker jim Angleži ne dajo drugega kol nekaj cunj, v katerih kar mrgoli uši in drugege pirčesa," jevlja Ohose. Poročilo se dalje glasi, da je bilo v zadnjih treh meseelh aretiranih več ko 300,000 nekooperetl-stov, ki so bili obsojeni ne daljše ali krajše zaporne kazni; mnogi so bili izgnani do smrti v hritsko kazensko kolonijo ns otoku Ande-msn, o katerem pravijo očividci, da jc veliko alabši kakor francoski Hudičev otok, ne keterem se je nahajal kapitan Dreyfus. "Postopanje Angležev s političnimi jetniki je neizrečeno hrutal< no,H poroča Ghosc. Na tisoče jei-nikov je bičenlh do krvi in potem morajo ležati na golih tleh brez obves, tako da dobe prisad in umrjejo. Angleži nc morejo ubiti rebelnege duhe nekooperatistov in ker ee boje protestov v civilizira skhmuiice ne bodo dr2sle. SENATORJI SO POSTALI RA-DOVBDNl Senatorji ne vir jame jo, da ni aa-pisnika ali baletk o razpravi peci fiftnega sporazuma nih drŽevah, če bi jetnike dlrekt-renče ne sme samo govoriti ogo lno streljeli ali obešali, so si izmi- slili druge metode. Odličnejšim voditeljem nslaga-jo ailno poniževalne kazni. Ns lati nečrt, {\n se odpravi sistem, panter brate Ali, dva najvplivnej še mohamedanaka voditelja v Indiji, ki sta še pred psr leti uši-vele pri britakih oblasteh veliko spoštovanje kot inteligentna in kulturna moža, sta bila priailjena korakati po mestu v ječo brez hlač In čevljev sredi najhujše zime, Oh*ojena sta bila na dve leti za pors. Angleži so jima naložili to kazen samo zsto, da jn ponižajo pred ljudstvom. Nato so ju vrgli v celico med nsjnižje zločince in dajejo Jima hrano kakršne ne bi niti pes povohal. Brata Ali se niste doteknila deset dni nobene jedi naker ste dobile nekej bolj šega z namenom, da ju ohranijo pri življenju In še nedelje mučijo. Nejokrutnejše hritska metoda pa je. da dajejo političnim jetni kom obleke in koee kriminalcev, ki »o umrli v ječi za kužnimi boleznimi. Mrtve kriminalce alečeji še gorke In njihovo obleko In ode jo, unezano in polno mrčesa ter baeilov kakršna jc, usilijo politi/-mm jetnikom. To delajo seto, de okužijo revolueljonarje in jih po-more s boleznimi, ker se jih ne upajo direktno ustreliti ali obeniti Taka je angleška kultura v In diji! Američani se bodo mogi*. 'sgrsžsli ali pa ne bodo verjeti, ko Waahinffton, D. 0. — Po zelo ži. valini in eno uro trajajoči razpravi je aenat aprejel Hitohcoekrf-vo resolucijo, v kateri se zahteva, da predsednik predloži zapiske e-li beležke o vseh razpravah v od-sekih o pogodbi štirih sil. »Senatni odsek za zunanje zadeve je takoj sklenil, da se pogodba štirih sil umakne, dokler pred sednik Harding ne odgovori na rczoluoijo. Senatorja Lodgc in Undenvoo^l, ameriška delegate ne konferenci, nista ugoverjala Hitehcoekovi resoluciji, ampek izjevila sta, da je tako prisadovanje zastonj. Povedala sta, da je bila razprava le informativna, da n nji ni zapiskov ali beležk. Senator Johnaon is Kslifornije se je ČudU, ds je bile tako vašna pogodba kot ppeifične, o keteri so/ govori, de je ključ aa vae druge zakljnške, sprejeta in iadela-ne, ne da bi se naprevili zapiski ali stenografične beleške. John-ston je povdarjel, ds ni nešel v poročilu o konferenci, obsegajo-čem devet pto strani, drugega kot pogodbo in govor aenetorje Lod-ga. Johnaon je povdarjel, da zahteve vsek košček informacije, ki se nanaša na pogodbo. Oglesil se jo ss beeedo senator Lodgc, ki je satrjeval, de nima ničesar ptotl Hitehcoekovi f »soluciji, empak adi ee mu, dg mora povedati, da .po poetoje zapiski o sejeh, ker resolueije vprašuje preveč stvari. Odgoverjel mn je senetor Hitehcoek, ki je povderjel, de hI bila res čudne reč, ds ne poetoje zapiski sli beležke o tako važni pogodbi, kot je paeifična. Nagla-šal je, da so tukaj zapiski o kitajski sferi, med tem ko jih nI o paelfični pogodbi, čeprav sc govori, da je to yajvažnejša reč, ki jo je sprejels konferenca. Senator Kellog je izjavil, da bi ae ameriški delegati ne mogli u-deležiti razprave, da niso imeli svojih stenografov, ki so jim povsod sledili. Minnespolis, Minil. — Fcder. Prem.) — Delavske in farmarske organizacije v Minnesoti ImmIo imele konferenco dne 17. matva, na keteri bo izdclen program politične akcije aa letošnje kongres-ue in drševne volitve. Konferenco ste sklicali Neatreukerake liga in Delaveke ljudske politične lige. Načrti voditeljev obeh organlf so, da ae adruŠijo vse sile ii strijslnih delavcev v mestih farmarjev na deželi kulisi v marskl delavski stranki aH kal drugi stranki. Ne konferenco povabljeni tudi socialisti, Willi Mahoney, predsednik strokom unij v St. Peulu, jc rekel, da odstotkov delavcev v Minite slmpetlslre s Farmer-Lubor Pat KOflPUCUE SO POU-SftlE OGROMEN PROFIL iskorlšči InI BRUTALEN SOPROG. Wlndsor, Oonn. — Joseph Stroff zdsj počiva v okrsjni ječi in premišljuje svoj hrutslni čin, radi kstercgs je obtožen imisku-šenegs umors. Stroff je nagrabil svojo ženo, ko se je bližal voz cestne železnice in jo tiščal k tirn. Motornik je skušal voz ustaviti, ko je videl. kaj se je zgodilo, Zavore so sicer zsškripsle, toda voza lli mogel ustaviti, ki je ženi rmečkal desno nogo, da so ji jo morali v bolnišnici odrezati. Stroffa ao s-rrtirsli. Dišal je po slabem jem-šu. Pri njem so našli veliko kladivo, velik ključ in verigo. PARADA KUKLUKSKLA NOVCEV, Fort Worth, Tcz.-Okrog 0000 članov Ku Kluks Klana je v četrtek ponoči paradiralo po uliesh Fort Wortha v belih kapucah in haljah ter z maskami na obrazih. Na čelu parade je klanovee nosil plameneč križ, drugi pa ameriško sestavo, Približno 100,000 oseb je gledslo maškerado. POLOŽAJ FARMARJEV DI LAVOIV JE SLABBJI KOT . FRED tO LETI. To dejstvo bo «Mnkmlo aa da-lavae ia farmarje, ia aa adraMja v svoja korist. Waakiagloa, D. 0. (Federa Press). — Henstor U FoHette svojem govom v senstu po dsl, ds so orgsnlsirsnl prlvs bizniški interesi in orgsnla politlčsrji neusmiljeno orgsnlsirsno delavstvo In fa je in da je seradi tega nje njik gospodarski beji kot prod 80 leti. To pe bo koniao združilo Sk* 4lSEVMsn^a|S solidarni in da bodo ekupej bo, veli bitko, da si pribore pet, ki vodila prek reakelje, da se v post s vije previoe človeštvo. Anslisirsl je mesde In živtjea* ske troške od lete 101**) v spi nem in mezde In življenake t želesničsrjev od lets 1900, d dokszsl, ds sc zs sedanjo m msnj kupi kot v letu 1019, želes-nlčerjl pe toliko kot v letu 1000. Svoje dokose Je zbrel ns podlagi statistike, kl Jo je isdelsl stati* stični biro delevskega depsrtmen-ts. - V teku govore se je dotsknl korporaeij in Je poksssl, 'tla je skupine korporaeij, imajoče en miljon dolarjev ali več denarnega prometa ns leto, imela vsako leto po 800,000.000 profila v letih lfHA,IIH7 in HM M nad normalni profilom v letih 1013, 1014 in IfHA, nc da hi hI bila produkcije pomnožene. Te tipične korporseije so skoraj pot rojile svoje profi* te ns glevnieo v česu, v katerem Je ekonomičer W, Jett Leuek nami I m i študiral dohodke teh korporseij, kstere Je Le Follette eitlrsl v svo« jem govoru. Korpoueije so nodS' Ijcvele skubiti javnost s znižanjem cen v letih 1010-90-21, Uo-vor senatorja l^a Follette pokesn' Je. ne kekšni (»mllagi bo letos vo dil svojo volilno kampanjo v Wis-eonsiaa. "Te velike profitsrske organi' zacije so poviševale cene v vsa* k cm hiznisu, dokler ljudstvo ni moglo več spolnjevstl njih odern* škili zalile v." je rekel senetor La Follette, "zdej so pred vpreše* nJem, de znižejo svoje profite eli ps delavske mezde. Vrgle so se ns ilelsvstvo, več ko leto daj se bojujejo proti delsvskim orgeni-zeeijem in pravijo, da so odgovorne zs visoke življenske tro' ške . ,M La Follette je izjevil, da r>osto-ji gospodarska resnica, ds ss v se-. i danjih rszmersh ne morejo veš Chieego in okolies: \ nedeljoL^jfc^ lelezničerjev, de nestelno. Južnozapadn. vetrovi. niMl<(n# ^reča ra ves narod, fce Temperatura v zadnjih 24. ursh:. ^^jj ^ ^aj ,.ko pls/sni. da najvišja .1*. nsjnižjs 21. Hidneel ^ ^nišati njih «ezde. e. izide oh • zaide ob ft tgft. j ^ ^ sfK»srtbnostt kl Je potrebne za ohranitev te-slišijo te vesti. Hej so prevker* Icsnie. oavduieno sklenUi slijsneo s Veli- Ali U Follette ni oetel prf leh ko Britanijo in Jsponsko ter s lem trdilveh. ampak šel je dslje f'i-pritisnili pe^al inlobrsvsojs na tiral je v ironične« smislu ller ,ločine, kl se vrše v angleškem dlngovo ifjevo N dne f4 «eje lan kolonijalnsm cesarstvu. . (Dalje na 3, strani ) in o s v e t a GLASILO SLOVENSKI NARODNE PODPORNE JEDNOTE __ Hri ----- Tro^rmmc^ ^a^vrašajo. | | ,,, Naročnin«: Z«d.nj«as driavt (isv«n ČkkŽgo) UU infl.2ft M tH mcmc«; Chlc,60 n« let«, M.25 za pol leta, M ' « lir 11.66 ta tri meneč«, tn »a i not«—te« Netlov m ve«, "PROSVETA" "II 2657 6® S«. Law»4al« At«u., Cbt—ge^ lllla«*«. E KSIISITKSIIERV Cfclr«yo Bubecriptiori: United SUU-e (ezcept Chicago) «nd Canad« $6 p«r ifo $6.60, and forelgti coontrtesft.00 p«r yaaa. Datum v okl.p.nju a. p. (I d« v«m i« • dn«v«M pot«ld« d« e« *mi — mud llaL ■AL ijHj'..j_ '..' ur.'T'....."r~ r'" - f v«l«(« Immm m n«elov« m. . p«nuvlt« j« prava- JAVNA GOVORNICA. mmrnmmmmmmmmmmmm Glasovi članov S. N. P. J. in čitatoljav Proavoto. Euclid, 0. — Čitatelji Proavete ar gotovo spominjajo o članku da ima biti nauk o razvoju človeka pod kaznijo prepovedan, kakor jr atavil poslanec EUia v nižji zbornici v Prankfortu, Ky„ pre log. Vsak ai lahko misli, da njegov predlog e Klliaom vred ne apada v naie atoletje, temveč daleč nazaj v srednji vek in Če takrat hi bil neumesten. Ljudje, ki branijo širiti med narodom znanje, ao coklje k napredovanju človeštva. Dobro vemo. da Dar le bolj oklenili is mu odv svobodo. Dobro je, kontrolirati narave, bi celo poakuaili nam vzeti aolnce ln frak. zahtevali bi. kdaj dihati ia kdaj ae in solno« bi moralo ravnati po njih. Delavcu bi zabranili po tednu dela v zatohli tovarni vlivanje aolnca in proate narave ter ga prisilili, da Frankfort, Nimam navade oglašati ae v li stih. a v današnjem času ima člo- vek največ tistega kapitala, ki bi tičal doma kakor Črv za 1ub- mu pravimo Čaa, zato ga hočem DELAVCI, ALI VERJAMETE? Povsod se oglašajo preroki in svare delavstvo! Nikar ne zahtevajte previsoke mezde, če hočete, da se vrnemo v normalne čase. Nikar ne zahtevajte pretirane cene za svoje delo, kajti zgodi se lahko, da ubijete gos, ki leže zlata jajca. Delavci, za božje voljo, zadovoljite se vendar s tem, kar vam ponujamo, saj mi smo vendar dobri ljudje. Nikar ne mislite delavci, da vam ukazujemo, mi vam le svetujemo, ker vam želimo dobro, in če ubogate nas, se vam bo godilo dobro. / Ah, delavci nikar, poglejte, Um zunaj stoje trume brezposelnih tovarišev, ki komaj čakajo, da zasedejo vaša mesta. Delavci, poslušajte nas in nikar tistih, saj ji)i poznate! Tako govore privatni bizniški interesi in njih oporniki delavstvu. In njim sekundirajo plutokratični in nazadnjaški listi in pojejo pesem o slabih delavskih voditeljih, ki nočejo delavcem dovoliti, da privolijo v znižanje mezde. To krivi preroki, pravijo velebizniški listi, ki priporočajo delavcem v teh hudih časih ih v času neznosife draginje, da naj privolijo v inižanje mezde. Delavci, ali jim verjamete? Ali verjamete svojim izkoriščevalcem, ki vam govore te svarilne besede v inte-| re«u svoje denarne mošnje? Ako jim verjamete, tedaj vprašajte svoje žene, ako lahko izhajajo z mezdo, ki jo prinesete domov. Vaše soproge bodo znale soditi, če so besede resnične, ki jih vam govore privatni bizniški interesi in njih časopisje, ako ne gnate sami izreči sodbe od sladkih besedah, izgovorjenih vam na škodo. i- jem gnilega dreveaa. Doba španske inkvizicije je še davno za nami, pokažejo ae aieer Še vedno takratnim iakviaitor- jem podobni ljudje, ki pa izginjajo zopet a povrija kakor ae p»,kažejo in bodo iaginili nazadnje vai. Svet bo moral priznat^ da, je delavec ravno ta ko človek ga do bogastva radi milejie uso de ali aebičnoati, in šele takrat, ko bomo priznani kot enakopravni, bomo lahko rekli, da živimo v dobi civilizacije in demokracije. Math Dobavo. POVSOD JE PROBLEM ENAKI Amerika ima svoj problem, Evropa ima rešiti svoje vprašanje, tako pripoveduje velebizniško časopisje. Se-■ veda ima vsaka dežela svoj problem, ali ta problem je povsod enak. Brezposelnost je v Ameriki, Evropi, Aziji in drugje. In prav povsod stradajo brezposelni delavci in ponekod pa še tisti delavci, ki delajo. Delavsko vprašanje j* pred nami, a povsod je enako, ker se delavci povsod lskoriščajo po enakih principih. Zakaj torej govorimo o problemu Amerike, Evrope, Azije itd., ako se zavedamo, da je problem povsod enak. Ali mar zaradi tega, da varamo sami sebe. Zakaj ne govorimo o svetovnem vprašanju, pa bomo veliko lož-je rešili nalogo, ki je pred nami. 1 Ne rešujmo problemov v posameznih deželah, če se problemi tičejo vsega kulturnega in civiliziranega sveta, pa se bomo prav lahko ognili vseh zmot! Kadar je vsa hiša v plamenu, ne pogasimo ognja in obvarujemo hiše pred popolnim uničenjem, ako gasimo samo vrata. In tako je tudi z vprašanji, ki se tičejo vsega kulturnega in ci viliziranega sveta. Dokler bomo reševali splošno vprašanje samo v eni deželi, ga ne bomo rešili nikdar, ampak nar pravili bomo to vprašanje Ae bolj zamotano, kot je in končno nas bo vprašanje samo pogasilo, ker se ga nismo lotili rešiti pravilno. ZAKAJ ZMERJAJO AMERIŠKE DELAVCE? Ameriške delavce zmerjajo, da nočejo doprinesti šrtev, da se vrnemo zopet v normalne čase. Delavci bi se morali žrtvovati, pravijo privatni bizniški interesi, in ker •e nočejo žrtvovati, imamo depresijo v industriji. Delavec se naj torej še bolj žrtvuje kot se je dosdaj. Zgradil jo mnogim lepe in krasne palače, sam pa prebiva v skromnih kočah. Pomagal je drugim, da so postali mi-ljonarji, a zdaj se naj še bolj žrtvuje, da se ti miljoni, ki jih je nagromadil drugim, podesetere in postotore! Kaj pa če bi delavci obrnili kopje narobe in bi rekli vsem, katerim so jgradili razkošno opremljene palače in jim pomagali do miljonov: "Žrtvujte se sdaj vi sa delavce! Depresija je v deželi in dokler smo delali, vaa ni-|*[rvil!;' Ml° winov nauk o razvoju človeka ne^akor oni, ki ae je po vzpeli « nje-ugaja atarinam, ki mialijo, da je še vedno umestno trditi, da je nekdo stlačil človeka akupaj iz ilovice, ga posušil na aolncn kakor llibničšn piakre, ko je bil auh pa ga je brcnil in tako obudil k življenju. Dolgo čaaa je trpelo, da je narod veroval v take trditve kot jih ima na primer av. pismo, polagoma pa aa je začelo evitati in ljudje ne verujejo več o prav Ijici ustvarjenja človeka i« bla ta. Doke ae aeveda izjeme še v velikem številu, kar pa ne bo trajalo več dolgo, pa najsi stari še toliko prizadevajo, da hi na rod o stal v temi. Dobro se še spominjam, kako so se včasih v stari domovini zbrali skupaj stari ljudje in ne šteto grozot so vedeli povedati t strahovih, ljudeh brez glav, i strašilu, ki mu je gorelo rz ust in oči. Ko je nekoč umrl bogat po-acHtnik, ki ni nikdar veroval v take vraže, ae je kmalu razširila govorica, da ga je videla farov-ška kuharica, ko je šla nek večer pozno mimo pokopališča, da je vtftal iz groba, šel proti avojemu kozolcu in paael tam avoje konje. Ali mialite, da je kdo dvomil resničnosti te pravljice. Nikdo ni bil niti najmanj v dvomih, župnik pa so Že prihodnjo nedeljo udrihali z leče po revnem kmečkem ljudstvu, da ao ae topile ata-re ženice v solzah. .Pretil jim je, da se bo vsem tako godilo m se bodo mučili po smrti Še bolj; Če bodg količkaj dvomili o cerkvi in njenih naukih. Kaj ai neki misli poslanec Ellia, če aploh kaj miali. Ali ne ve, da se motajo atari nauki brez dobrih podlag zametovati in nadomeščati z novimi, ki ao utemeljeni z dokazi. Ljudje, ki ne verujejo v napredek in razvoj človeštva ao podobni papigam, ki tudi ponavljajo samo to, kar ao se prvo naučile. Taki ljudje torej spadajo atoletja nazaj in od njih naj človeštvo tudi ničesar ne pričakuje. Dobro vemo, da ao veščaki in raziskovalci morali drago plače vati, ker se niso atrinjali in so u čili drugo kakor je učilo av. pismo. Celo z življenjem so morali plačevati izraze avojega prepri čanja, kar ae je zgodilo takrat, ko je imel še Him moč nad avetom in so morali ljudje prienevati kar je zahteval Rim. Veliki učenjak Dalileo je dokazal nezmotljivemu Rimu, da zemlja ni plošča, obda na a ograjami, temveč obla. Za to svojo trditev, v katero veruje da nes že vsak šolaki otrok ga jo preganjala riraaka inkvizicija kakor tudi mnogo drugih, ki ao morali preklicati avoje izjave ali l»a podleči. lUvnotako je imel tu di l)arwin pa je vatrajal pri avo jem nauku, za kateroga bi moral gotovo preatati amrt na grmadi, če hi bil imel Rim v njegovi dobi isto moč kot jo je imel za časa drugih učcnjak vab, kakor tudi drugod se jim godi krivica, a vsega tega bi ne bilo treba, če bi'bili združeni. Tako je pri nas v Westmore-land countyju. Tudi pri nas ni delavce drugega kakor predmet izkoriščanja za podjetnike. Dela mo za nekaj odstotkov nišjo plačo kot smo delali v predvojnem času, vendsr smo zadovoljni, ker moramo biti zadovoljni. Bili amo varani v letih 1910—11 od aotrpi-nov, organiziranih rudarjev 5. okrožja. Nameato, da bi bili oni stavkali z nami in tako prišli do upravičenih zahtev, so storili nasprotno. Šli so na delo takoj, ko so imeli oni sklenjeno pogodbo, ne da bi nam povedali, kaj nam je storiti, čeprav je predsednik A. distrikta takrat dobro vedel, da nikdar ne bomo česa dosegli, če ne bomo imeli od drugod po moči. Pošiljal je vedno samo I ju di, ki so nas skozi 16 mesecev sle pili, da bo zmaga na naši strani, a zgodilo ae je naaprotno. Podle gli smo, ker smo bili osamljeni. Predaednik Frgen je takrat dobil dobro nagrado, iz čeaar vi dimo, da je med delavatvom tu di izdajstvo. Tudi sedaj je pri ru darski uniji tak razkol, »amo da je v toliko večji meri in to rad« teg^, ker ao nekateri člani orlčeli »poznavati, da ima organizacija izdajalci v svoji sredi. Če ne ho-do delegat je na tej konvenciji pomet I i iz organizacije vae, ki proti nji rovari, tedaj amo gotovi, tla ae bo razdiranje ponavijaki in suspenaije diatriktov bodo aledile še nadalje. IMavei morajo torej pokaaati, da ao aami avoji vladarji, v avojih orgsniaaeijah. ki lahko pfe drngsčijo sistem,' npravo in vae. •V jim ne ugaja. Treba se jian Je samo združiti in dosegli bodo lahko, kar bodo hoteli. Da ni to govorjeno tjavendan. Imamo do-volj dokazov in največji dokaz nekaj porabili. Kriza, v kateri danea šivimo; j« bila prorokevaoa ie med vojno, za kar pa ljudje niao verjeli, da bo prišla in ao mislili, do ae bodo kolesa v industriji vedno tako vrtila. Motili so se, kajti takoj po premirju se je pridela po-kazovati brezposelnost, ki > na^ bili raščala čeadalje bolj. Eden vzrok depresije je, kenA-raerika nit več ne trguje z Bete po. Takoj po^ premirju ao amert ški mogotci oe posojali svojim bratcem v Evropi denar in tako ao evropake države'lahko naroča le industrijske iadelke; sedaj pa je njih valuta padla na nižino, da jim je naročanje tu nemogoče. Ameriškim mogotcem je današ dešeli dobrodošla, kajti nadejajo se, da jim bo po razbili organizacije delavstva in bodo kkl^ prišli do ee-nega proizvajanja. Tudi vsakovrstni izboljšani stroji, ki1 jih je immii delavec, pridejo aa prav votepodjetalštvo, ker po uporabi njik jim ni treba imeti najetega tolfeo delavstva in se proizvaja za nižjo ceno več Stroji torej ne alužijo delavcu ki jih je izumil, temveč so mtf sedaj eefo- v škodo; kajti mnogo ljudi je vsled tega odstavljenih iz tovarn in vse, kar imajo od iz boljlanja strojev je aamo to, da je mogoče n?k»j laije delo, gmot nega dobička pri večjem proizvajanju pa nimajo nobenega. Človek je izumil vsakovrstne vozo ve na motorje m od dela je bita odpuščene živina, da mora sedaj, nam prerašati vozove, ako koče da šivi, delim za živino še vedno raate trava, če vosi ali ne. Dela vee je zgradil lepe palače, a vse le za druge, če paotestira, ga za pro v ono etdieo, katera je v re sniei zgrajena aamo zanj. Zaprejo *a, ker protestira v premalem številu. (k bi on protaatiral združen vsemi, bi bilo ravno narobe. Posnemati bi moral velepodjetnike in denarne mogotce, ki so sicer v malenkostnen^ številu, a doae-žejo vae, ker ao združeni, po ee? lem svetu. Nfkoč aem slišal govor nekega evangelista, ki je pravil, da ne boje ne bolŠevikov, ne komu-nistov, ne socijaliatov in nobenik delavskih strank, dokler ae bodo med aeboj grizli in prepirali; ako pa vse te ljudi spravimo v en kotel, je rekel, tedaj se pa znajo združiti. 8 tem |e hotel povedati Če bodo le dovolj hudo pritiska na delavstvo, da se sna združiti eno samo etraako. Pač dobro ao preskrbeli, da ae delavstvo ne bi združilo. Že v na ši mladosti ao nam vlivali a trupa v naša arca, razorali naše duše in poaejali vanje zlobe. Ljudje dandanes govore, da bodo-krast, da bodo okradli drug dru gega; drugi govore'o revoluciji, ki pa bo aeveda samo tam. kjer ae bodo delavei tepli sami med aeboj za kak prazen nič. Nekoč sem čital v časopisu pogovoru Trockija a nd^im arae^-riŠkim socijulistom. Hodrug iz A merike se je zelo čudil, da so Ru si ustanovili delsvsko in kmečko republiko. Trocky mu je pojasnjeval, kako so prišli do tega in rekel, da se pri njih dijaki ves prosti čas porabili za čitanje re volucijonarnih spisov, dočim Ameriki igrajo žogo in sc zanima jo za rokohorbe, kar ni drugo ka, kor posnemanje nekdanjih rim skih gladijatorjev. ki ao se borili z divljlmi zvermi ali med aeboj. samo da ao s tem zabavali aito gospodo*. Rekel je, da bo ameriški delavce še dolgo trpel in plačeval za avo jo nezavednost. Na koncu govora pa je še povedal, da mora človek prej oborožiti svojo glavo, potem šele avoje roke. — John Dolinsr. jejo, nam poaugajo z živežen,. Malo pride na vaako družino a smo jim is srca hvaležni za pomoč, ker vemo, da ao tudi njihovi zaslužki precej pičli. V Proaveti aem bral do(M» i, HI. Amherstdala, W Va., kjer ae do pritožuje čez kompanije. t ranico pove in mislim, da ga ni čitateija, ki bi še ne bil ališal, kaj vsega so zmožni tamkajšnji pod-jetniki. Pravi, da mora naložiti tri tonafe voctfek za 9De. PbU^ » moram priznati, da *o sami v veliki meri krivi, da je taco, ker ae ne organizirajo. Zbkaj pa imamo U. M. W. of. A. m*, je Ula stavka in pre-mogarji r Logonn in Mingu so »vam, aaj priatepijo k organizaciji, čeaa« pa niao hoteli storiti, ker jim je družba dobro .plačevala. Organizacija je zanje potrošila velike vaote denarja in njeni voditelji ter organizatorji ao ae žrtvovali; bilo je vse zastonj. Nič ni koristilo, da so organizirani premogarji morali prestati toliko gorja, delavci ku-kor pai pokorni kompanijskim boaom, ao ostali še dalje to in ne verovali organieaciji. Zato jim svetujem, naj pristopijo vsi k organizaciji in dopisnik je lahko pvepričan, nadlegovali. Zdaj nas pa tare brezposelno* in a njo kv, tudi tam a> shirajo ljudje v|vanje ,r zunanjih atrani Me kre revščina. Naši otroci in žene stradajo, torej pomagajte nam!" Ali ne bilo pravično in na mestu, ako bi delavci adaj Uko govorili? večjem IteviTn. toda nkano I« «11-lal., da bi «r morala tudi eerkve zapreti Iz trga rarvidimo kaj bi vee radi imeli raani starin«, da bi aa uvedlo 8 te« bi radi P*. Zato pa pričnimo z delom tudi mi in delnjmo na to, da ho svoboda. ki nam je zajamčena v n vi U rešenih držav postala — Miroslav Paščič je član našega društvo Opatija št. 191 SNPJ, ki hc je javil bolnim in je bil dne 30. januarja odpeljan ;v bolnišnico, N. Pittaburgk, Pa., St. John* Hoapetai. Šli amo ga obiekati v bolnišnioo dne S. februarja , a takrat ga še ni bilo več bolnišnici. Nikdo ni vedel, kam je odšel. Zdravniki ae bili napovedali, da Uiu jo treba operacije na slepem črevesu, česar pa se je bržkone pveatrašil in pobegnil. Mogočo je tudi več razumel zdravnike, katerih jesika ni znal in valed straha ubegnil ponj u, za kar pa se ne ve, katero uro. Šli amo aeveda okoli, da bi ga našli. Pomagala je tudi policija, č-* bi bilo moga&e ga kje najti, a vse zastonj. Radi tega prosimo brate in sestre 8NPJ, da javijo, ak-i kaj vedo o njem, če pa sam čita ta poziv, naj se oglasi, da ne bomo radi njega v skrbeh. Paščič je doma iz Rukanaca v Istriji. — Louis Jordana, box 204 Wc»t Winfield, Pa. 12 domu suni. (Fotosted Presa.) Posledice lipOra m Danskem. Generalni izpor dclavcev na Danskem je že hudo zadel prebivalce Kopenhegna in drugih večjih mest. Primanjkovati je pričela kruha in premoga. Delodajalci sn izprli 160,000 delavcev, ker zadnji nočejo sprejeti znižanja mezde. Kenjonovo "adravtlo" jo sade lo na opeaiaijo. Predloga senatorja Kenyona za uvedbo vladnega rudarskega odbora, bi ima "rešiti" spore med rudarji in lastniki rudnikov, je naletela na odpor pri izvrševalnih odbornikih Ameriške delavske federacije. Odborniki vztrajajo, da rudarji morsjo obdržati pravico, da aami rešujejo svoje spore. Senator Kenyon priznava rudarjem pravico do organizacije in kolektivnega pogajanja; obenem pa zahteva, da i-majo lastniki premoga pravico do dobička od kapitala, ki je "modro in pošteno" inveatiran v premogovnikih. Kenyon dalje zahteva, da imajo neorganizirani rudarji enake pravice do dela kakor organizirani. Hont Olaro, W. Va. — V naši »—ilbini amo premogarji še če* leto dni izprti. Pogosto akuai kompanija nailiti odprto delavni-ao, kar pa ae jim še ni poaročilo. Kompanija izdaja letake, v katerih nam očita razne podlosti, kakor oo smožni pisati o naa le kom-pameti, kateri ao se aračuaili, da jno bomo radi šli delati aa vaako ceno. Brstje premogarji, ki obratu- ZADBU2MA PBODAJALHA OROPANA. Roparja prijeta. Ofcicogo, Bi — Dva-znanca v človeških niiinah. "Ted" Kesr-nev in "8kia" McMabon ata oro pala zadružno prodajalno na It. 4435 Wallaeovi uliei za *10.M Vodja Murra.v je takoj obvestil policijo o ropu in deset mitftit kasneje je bil McMabon obetr«-Ijen v nogo. Kesrner pa v trebuh. Zdravniki dvomijo, da Kesr ne v okrevs. DELO 6BVB BOKS. Ohioofo, m. — Neznana črno-roke rja sta nstrelila John Oaer-riera pred šolo, ko ao otroci prihajali is nje. Ameriške vesti. koliko so IZDALI dblavc Ja obrambo bvojth tova Kew York, N. T. (Federated Press). — Znani magazin 44N* tirni" je prifteeei v izdaji z dne 2H. februarja članek, v katerem pokazuje, da so delavci mfcd sabo nabrali v deeet letih en miljon dolarjev v obrambni aklad, a katerimi ko branili može in žene, katere so hoteli izkoriščevalni inte-resi »praviti v ječo ali na vešala. Obravnava proti Joaeph Ettor ju. Arturo Giovanittiju in Joaeph Carus«, ki ao bili obtoženi umora taradi dogodko^ v stavki tekstil-nih delavcev v lotu NI! v Law reneu, Masa., je stala »to tisoč dolarjev. Mooneyjeva afera je stala v pet letih štiri, sto tisoč dolarjev. . Obrnvnsva v Everettu, Wasli., je stala sedem in trideset tiso^ dolarjev. Afera se razvila, ker je prišlo do streljanja med člani I. W. W. in "branitelji mesta", ko je parnik pritisnil h kraju. Ta praska je bila posledica vojne, ki ho jo vodili lesni interesi na seve-rozapadu proti delavcem. Pri prvi obravnavi je bilo vseh šestnajst obtožencev oproščenih, na kar je bila obtožnica proti nadaljnim G6 obtožencem umaknjena Obravnava v Chicagu proti čla V m I. W. W. (IIaywoodu in dru Kini) je stala dve ato pet in d vaj sel tisoč dolarjev. Hodnik Landis je izrekle kazni od enega do dvaj-net let. Obravnava v Centraliji; Wash., je stala šestdeset tisoč dolarjev. Obravnava proti Sacco in Van-aettiju je dozdaj stala Šestdeset tiso« dolarjev. Kupen Lyons nadaljuje v svojem člunku, da so desetiee, četr-taki in dolarji tvorili to ogromno vKoto. .Semintje so bile darovane večje vsote. Organizacija krojaških delavcev je dala pet tisoč dolarjev, organizacija rudarjev pa deset tisoč dolarjev. L.vons pravi, da ima javno toži-teljstvo težko teč stroškov kot o-bramba. Svoj članek končuje, če je treba toliko potrošiti, da se doseže pravica, tedaj je treba spremeniti pravoaodno postopanje. *»a. ko j« pričal pri obravnavi m zakonsko ločitev proti Toddu. *>dd jv pri zaališenju imwM)v,, H ilsona dopisovalca njegove eo- proge. Todd, njegova soprog«, Wil-sou in advokatje »o bili v piaarni Toddovega odvetnika, da se pno-tokolirajo izjav« pri*, ko je Tod-•lov odvetnik nepričakovano vprašal Wil*oBa. 44Ali st* kdaj imeli intimno razmerje a Toddo vo soprogof" Wilson je odgovoril: 4 4 Ni kdar. To je laž, tako črna lai, kot je bila izrečena". Todd je vstal s stola ia pote gnil samokres ia žepa. Oddal je štiri strele na Wil*ma, ki se ja mrtev zgrudil na tla. Po oddanih atrelih je Todd izročil samo kres iu je mirno odšel v ah por. devet obtoženih zabadi gledališke katastrofe v washingtonu. KAJ SE ponuja na PBODAJ! Washington, D. O. (Federated Press). — James A. Morton, pod-tajnik Komiteja ameriške prijateljske službe, je napisal pismo, pribočeno v strokovnem liatu organizacije National Milk Produ-eer's Federation, v katerem pravi. da je neka World's Oceanic korporaeija v New Yorku večkrat ponudila na prodaj posbeto mleko, obdelano z raatlinakimi olji, •I« bi komitej z njimi hranil otroke v K v ropi. Korporaeija je ponudila na prodaj okoli trideset tisoč zabojev tega mleka« Organizacija mlečnih producentov izjavlja, da je ubiinu in ji da potrebtio oblast, da bo mogla kma-lu razpisati volitve za nov parlament. "Irski ekstremisti — je rekel Churchill — «e opirajo na stari parlament, češ da je ta parlament republlčanaki, kajti ljudstvo ga je Izvolilo v prepričanju, da voli za irsko republiko. Anglija ne bo*ni-kdar priznala irske republike. Zato je potrebno, da s c čimprej vrše volitve, ki pokažejo, kaj Irci mislijo o pogodbi z AngUjo in o svobodni državi. Nekateri se boje, da bo sedanja irska vlada strne.-glavljena in da pride sovjetska vlada na njeno meato. Angleška vlada se ne boji tega; če bi se to res zgodilo, tedaj bi sovjetska republika uničila irsko stvar za sto let, medtem ko nc bi Anglija .piČ trpela. Irci ao zadnji ljudja na svetu, ki bi bili boljfieviki." Italijanska vlada j« zopet pogorela. Rim, 17. febr. — Bonomi, ki je podal ostavko pred dvema tednoma, a ni mogel dobiti naslednika, je včeraj zopet stopil pred parlament in zahteval zaupnico, toda brez uspeha. Desnica in Icvica je nastopila proti njemu, edino kleri-kalcl so ga podprli. Klerikalci so pa preslabi in Bonomi bo moral zopet demisijoniratl — samo,če Ihi kdo drugi hotel vzeti vladne vajeti v roke. Do danes so vai bivši ministrski predsedniki odklonili orgoniziranje novega kabineta. Nove demonstracije sa Btect in Vansettija v Italiji Rim, 17. febr. — Včeraj se j" vršil v Rimu velik protestni sho«l proti ckaekuciji Hacea in Vansetti ju, dveh italijanskih delavcev v MareaehuKrttJm. Na shodu so go vorili socialisti, komunisti, repub Ijčsni, ardttl In anarhisti, flovor-niki so rekli, da bo svetovni pro letarijat maščeval njuno smrt, ako Usta Sacco in Van*cl| uemršeaia vse pravice sa izkoriščanje rudnikov v Anatolijt. MarDovrell je položil deset miljonov dolarjev poroštva, da ae (ra«tnja prifne enem letu. Turški nacionalistični Uiti so *eh> alarmirani vsled invaaiie Male Azije po ameriškem kapitalu in svare vlado v Angori, da naj gleda na pogodbo a omenjeno družbo z odprtimi očmi, predno izroči turško ljudatvo v Anatoliji ameriškim kapitalistom. . Deficit Nemčije. Berlin, 17. febr. — Ia poročil finančnega miniatratva je razvidno, da Nemčijo čaka miljarda dolarjev deficita v prihodnjem fi; skalnem letu.4 Izdatki odškodnin so preračunani na 187 miljard papirnatih mark. Vzhodnoaibirake 6et« reokupirala Kabarovsk. no iiveti." Na to je senator spomnil senat, kako je tej iijavi sledi To trganje mezde in da delavec, ki dela na progi, sedaj prejme v resnici na leto le ako se ku-povalna moč dolarja primerja a kupo val no močjo v letu 1 Citiral je Wal! Street Jrturnal, ki je dne 22. januarja t. I. povdar-jal« da zadostuje dnevna mezda po $1.50 in da kupovalna moč take dnevne mezde znaša le 85 centov. Na to se je La FoHctte dotaknil resnice, kako so'veliki biznU ški interesi v letu 1920 pričeli zniževati vrednost poljskega pridelka. ko zapuščajo farmarje. Sltrettb Nbto4m UIIMV "tes novice 12 jbgosum. GLAVNI STAN. Mt7.lt SO. LAWNDALB AVB^ OMCAOO, ILLINOIS. IsvrfttvBlal odbori UMUVNI OMBKi 1> Mt f% tsa K Mm> miril voaotvii ooata« tlt W. Nsy IL, A. VMa* Pas eva. Klvk I Ps, Mkm OmritK 4U W. M*, K. »iIIL OKMOLMI ooanci VZHODNO OKJtOŽJKi JsMk A!W«IM,^M^tb^ ^ ' Jsks orsMi, eea t. isvta UTMMO OKaoftjC. A»M« AuUr, tss 10«. mss Mm, a«« iaa, a«H M Dalavaki poloiaj ae vaak dan alabša. na vseh poljih, draginja raste, plače so uezadustuc, i udu y Peking, 1(L fabr. — Poročilo iaUrtjska krhta zmirom večja, ve-Cite, glavnega meata republike xinM delavstvu le mrli Vzhodne Sibirije, se glasi, da so republičanske čete reokupirale Kabarovsk. strategično železniško postojanko, ki leži ttH) milj severno od Vladivostoka. Zmagovite Čete zdaj prodirajo proti lmanu. Civilna vojna nt Kitajskem. Honolulu, 1 lava j, 16. febr, — Tukajšnji japonski list "Nippu Žili" je objavil brzojavko iz To-kija, da so se čete julnokitajske vlade v Kantonu spopadle s četami severnokitajske vlade v Pekingu. Južnokitajaka armada, ki šteje 00,000 mož, se je združila z oboroženimi silami generala Tuanči-jua, ki je eden glavnih poveljnikov v severni Kitajaki. Dr. Sun-jatsen, predsednik julnokitajske republike, zahteva, da aedanji ministrski predaednik v Pekingu se mora odstraniti, predno je mogoče govoriti o miru in združenju juinc in severne Kitajske. Novt rtvoHt v Mežico City, Mehika, 16. febr.— z San Josa je prišla veat o veli, kih nemirih t glavnem meatu sosednje republike Ovatemale na jugu. Priataii unijoniatične stranke so napadli vladno ptlačo in streljali nt etrainike. Nemiri,je nadaljujejo. ALI' OBTANBJO DBLAVOI IN VAB1IABJI AB BAEDBLJBNI? (Nadaljevanje a prve atrtni.) zdrav in trezen politični program. So pa še potežkoče, ki jih -bo morala rešHi konferenca. Na pr. vsaka država bo potrebovala odbor, ki podvrže polltičarje k pre-zkušnji, kako sodijo o programu. Priglasilo se bo več kandidatov naprednih atrank, vsak bo pa trdil, da soglaša a programom. Zahteval bo, da ae ravno on progla-ai kot kandidat Treba ae bo torej združiti na enega kandidata in to je zopet delo, teiko delo. To delo ae bo moralo izvršiti, ker konferenca izjavlja, da ae ne u-stanovi nova'«traoka. * Predfednik Harding ae je nedavno zahvalil v pismu nekemu Minnesotčanu. seveda republikancu, gleda dela od njega izbrane poljedelske konference, ker ae je konferenca ognila okatremisma in je šla pametno pot, da ni zahte-vala pretiratHi zahtev in priznala posebnih ugodnosti sli razred-neg« boja Ako ee peerefi zvezah tanko skorjo nad ekonomskim ognjenikom, tedaj upa administracija. da dosele, da delavci in fsrmarji še nadalje ostanejo po-cepljeni in ločeni. Afco pM konferenca v Chieagu prične s faktom. la cilji republike niso bili doseženi in če uvede preizkušnjo o teh funfementslnili ciljih republike za vse kandidate za javne alužbe Mu MMB, t«iej se lahko najmanj odgovorna in občutna admi nistraeija v zgodovini dežele p»»-razi od obrežja do obrežja. drama v ODVBtNIKOVI PI 8akni Kemal paša je dal Inmtaeije riildm kapitalistom Carigrad, 17. febr. — I* Angorr javljajo, da je Kemalova nariona. Matična vlada dal« k~t**f*> Rtttopaika ^otndtUon Co v Ntw Yorku, k^^i4 1M ,rr■,, r»artmeqt»h za vzdrževanje ž#lez kobpobaoue bo pobasalb oobomnb ptoritb • » (Nadaljevanje a prve strani.) IH«. kajti znano mu je. da predsednik ni nakloujrn železničarjem, ki s»» zapoidjeai pri de Čina delavstva je mrzla, čaku odrešit elja iz tega neznosnega stanja. Večina še danea ne more razumeti, da mor* biti delavec, atrokovno in |>olltiČno organizl ran. Kje je drugje , kakor v orga nizaeiji politični in afrokovni odrešit elj iz te bedet Ko bo delavstvo zavedno, ko bo vedelo, kam spada, in ne bi nasedaftt limaui-cam nekih agentov buržoazi>, ko bo prepojeno z duhom revo-lucionarnega razrednega boju, takrat ae bo aamo rešilo iz kapi-taliatičnih spon, pod katerimi danes ječi, kakor prlkljenjen pes. Kakor ]>o vseh drugih državah tako mora tudi pri naa priti do tega, da se delavstvo minili v eno enotno fronto proti svojim izkoriščevalcem. Kaj pomaga vaa kritika, jiosameznihr Delavci, delati je potrebno, mlečnost je treba streti! Mlačni delavec je večji sovražnik svojih aotrpinov kot pa odkriti kapitaliattega poznaš, ali drugi ti pade za hrbet v tvojem boju, ki ga vodiš proti Htlmriščevaleu. Merodajnl krogi ne uvidijo, da propadamo dan za dnem; njih ne briga, kako živi trpin, ali ima kaj jeati in obleke: oni ščitijo onih 5% kapitaliativ iu verižnike, masa delavnega ljudstva pri njih ne pride v po-štev. Zmisia nimajo nobenega za ljudstvo, ki mora državi dati vse do krvnega davka. Nil^Če ne misli v vladnih krogih, zakone aklepa-jo proti volji ljudske večine, nje glas ne upoštevajo. Korupcija se podpirs na vaeh koncih in krajih, izkoriščanje cvete v polnem obsegu. Delavatvo, zdrami ae! Tvoja rešitev je edino v socializmu, v Razrednem boju! Smrtna neerefta valed alkoho lt. Dne 22. jen. ae je amrtno ponesrečil pri postaji Kranj UO let atari samski kurilniški delavec Matej Cof iz Tržiča. Vlak. ki je prihajal iz Tržiča, mu je odtrgal obe nogi; prenesli so ga takoj n.i postajo Kranj, odkoder jo gu odpeljali z vlakom v Ljubljano. (J/ mrl pa je Že na potu vsled prevelike izgube krvi. Ponesrečeni kurilniški delavec j« bil v nedeljo službeno prost in ee je zato odpe. Ijal v Kranj, kjer je ves dan po-piva I. Pijan je zašel riu tir in zaspal. Ko ae je zbudil, je bil brez nog. Nepotrebno mučenje ljudstva I vojaščino. Sodrug Divae je v zbornici interpelirel vojnega ministra radi popolnoma nepotrebnega mučenja že itak preveč u-ti-Ujjeuvtf« IjimIsUm « «trani vojaške birokraeije. Hodijo mi* slučaji, du morajo ubogi ljudje po cele dneve hoda dalsč, da se izksŽejo svojim polkovnim poveljstvom, morda s Isko malenkostjo, ds so bili prejšnje leto na dvomesečni orožni vaji. Takih slučajev je o-gromno, zlasti f Srbiji in sodru-ga IMvea ao obupsnl ljudje, ki ns ta način brez vsake potrebe zsprsvJjMjo čts in denar in zdrs v je, pršili, da intervenira v rbomief radi takegs škandsloz-ru*ga postopanja a strani milita-ristrčnih oblasti. Teko izkazova- > " Mite i»t«t, MU Ss. Wls«a»»r Si* Nadsorni odbori Vrssk Zslts. niiiii USi. SISS Ss. Cravk Pr*M«r A».h CI*v«Im< Om WU1m» BlIMr. a«OS Si. Oslr SU % Združitveni odbori rnSiiisiai Frsah AM, SISS S«. CrsvIsHI Av%, Jsaks o««, seae w. se* st.. an«*«*, it. Jss. Sk«A. IIOI Z. IN IU, OvvslMŠ. i vaHOVNI SDtAVNlti Dr. P. J. K*rm, SSSS Si. CM rosoai k.cmms<«s«» s «l i MvHsvelseB |i.| ------ * — s — A__g. ^.^.a--«- ^ V Ol pilSIVI SNI flt pcvvitl ••••• Ml tra§ pcsil|t|t M Nsv ac, StrUaltaU. UL • Vsi IsM trn enifI »stol. ssssssU«, sfllssl, asMsUa m • «ImUmh JsAmIs, ssj as »sM|s ss lllbfi IU. S. M. f. A. ete «. m ks k« nje bi se dalo brez vsake škode padlo toliko anega, kakor ga ne urediti a pomočjo olaOinskih u* pomnijo ljudje še desetletja. Pov* prav uli pismeno. Zato«Rshteva s. prečno je snegt do dva metra, Divae od' ministra nujen od g o- meatoma celo do štigl metre. V o- vor in red. Ampak v zadnjem koliei (lospiča je poldrug meter času je komoditin vladnim gos- snega. Vae cipte ao neprehodne, podom prešlo že nekako v kri, da Vsled tega preti nevarnost, dt odgovojov na interpelacije ne uaatsue v teh krajik glad, ker dado in da puste stvari, naj gre- primanjkuje brane, njen dovot do dalje svojo pot, dokler ue bo pa je nemogoč, živita ne morejo enkrat kaj grdega izbruhnilo, spričo suega gnati v planino, um- Ljudstvo ui svinjaki meh, to bi pak 'jo morajo kmetje, urodajati 'svo* ss vsako ceno. morala gospoda višje gori jo v koriat enkrat uvidetil Orožen umor oroinikt ao je lx-; vršil pri Brežicah. Orožnik Ma j ver je prijel vojaškega begunca Varlnca. Ker je .prosil Varlee o-'rožnika, da bi smel oditi Še domov ae najesti, je orožnik uališall njegovo proinjo. Ko ps ats do-zpcla na doiu, je prišlo tja več drugih fantov, ki so napadli o-rožnika in ga čisto razinesarili, Nato ao priaili Varlečovo sestro, da je izmila sledove krvi. Toda zlošin je prišel veeeno ns dsn in orožniki so v nekaj durh aretira H VSe sokrivce nbojs. Do sedaj so stprli očeta Varleca, tjjegovo bčer oba njegova sinova, neke ga Csrjaha, hlapca Kostsnjšks in trgovskega pomočnika Varleea.] blagovoli to aporošitl, ker mu Zadnjih pet se je udeležilo urno- |DI(iriJ jiB poročati zelo valne stvt-ra dejansko. Dalje so aretirali j rf |a N|Ar9ffa kraja. Moj nttlov jej nekega Križančiča, ki je velel wMprgnk 726 Halmhols ave., umor. iu nekega Levstika, ki je Wsukegsn, III, Čakal orožnika Maverja s sekiro i v veži, da bi gu pobil. O Lcstviku trde vsi zaprti, da si j«> on umor zamislil in ga pripravil. Vsi are-t i ranči so ssprti v Celju. Itszbur-jen je med prebivalstvom je zars di umora jako Veliko, ker je ta umor tekom dveh mesecev ž« Če. trli. Velik sneg v Zagrebu in pokra Jini. V Zagrebu je padlo skoraj pol metra suega. Na deželi, kjer je še višji sn«g, je ustavljen mestoma ves promet. V Plitvieah je M odvetnikov v Mtribor«. Od- vetnik fclr. itfo dano ae ja preeelU iz Murske Sobot« v Maribor, H tem ju naraslo število mariborskih odvetnikov ta 26. , Redka sltrMi V sala TrHiflju v Dalmaciji je umrla pretečene dni toeka Maša Poljak, ki je doee-gls redko etsrost IHI let. ttftbm bvojboa bbata John Mihtvet, ksteri se je nahajal pred II leti v Wsuksftn, tli. ia od tu je Bol v drlavo^ Iowt, od kjer se mi nI več oglasil. Ako ho sam ta oglaa čhal, prosim, d t m. mi takoj prijavi, Ako pt kdo rojakov ve za njegov naslov, naj mi Zrn kuhan Jo piva doma aelj, sledil Poskusite Imamo v aalogl slad hmelj, aladktf in vae druge potrebSčlns. Poskusite In prsprilajte, da Je detle pri nes, In neiee-aeirka sodov, inejšl.' Pobiti I stsklsnle In rasnih loneev, Ml vam doetevlmo nerošlle pošti, točne v vse kraje. Uroeertjem, sladšlšarjem It v dajelne šslesnlne dame primeren popust pri. vešjih naroilllt. TlftlU pe laformeelje nai FRANK OGLAR, i 0401 Sapsrlee Avaeoa, Clevelaad, O. Se raa- ČUDOVITO DOBRA PUAČA. Cordols aiss )• krisUiisirsno evsl« grosdje ia sledkor. topi v vodi in nepravi seio okusno ptjslo. < srdols UU* um Ishko kupi vsak #as. labertts si od idedeCIft o-kuM.v, kl so enaki KATAVRJ, MtHKATKMJ. KI.AKKT, TO KAJ, POHT, GKAPK, MAl/TKRNK, SKKKI, KONKOKIliJA m ANUK-UCA. Kns korka dovolj hm 1 gal. stan* ........9 LSO V.rx Rsboj^k 12 kork mslanih sten....... Iš.tO puiipts » naroČilom Mon»y Ordsr sli pm gdenar v pripo rojenem pi-mu »s naslovi American Frult Prodascte Co.. not tuildUl PITTIBUBBH, f$MHk. B^meraet, Ky. — 42 letni far-r •>< hn K. Todd je ustrelil na » n »T, |rt neg« bogatega sem ^■•'nega posestnika A. IL WU- •ijo tovarn, mostov iu p«d«j brat| žičnega brtojtva v »AoaOdiji. Družba je vrhuteg« dobile konc -sije za gradnjo ž«deaoi« om«I Jilardinom. pitbekrom in IM' sem ter me«l Hemsiinom. Hives«tm. Krferuinom in V»«m« P* godbe ze grodnjo omenjenih pM likt * nie. Kekef je: "Uledsti moramo mm Ui, dt ee dtfltvec peatavi v zdrav giMp"erake atariše globoko užaloatilo. Ko ata ae vrnila domov, je bil le še veliki mladič v gnezdu. "Ali, zaboga. kje ata tvoja brateaf" Je vpila mati preatraie-na. "Jaz ne morem nič zgtol" je čivkal veliki mladič. "Padla ata iz gnesda. Jaa ne morem nič zato I Hamo malo aem ae obrnil in tedaj je eden padel ven in ker aem ae pač prestrašil in najhrže drngega sunil, je tudi on padel ven. Ali jaz ne morem nič zato. In potem je prišel liajak in je oba požrl." Ko ata atara to čnla, plakata Rta grenko. "Gnezdo ava zidala premajhno", je rekel končno arakoper. "Ampak kako naj bi tudi vedel, da dobim tako veliko dete! Maj raate kar atrahovito!" In mati je tožila: "Ti bi jih bil moral aamo pravočasno pravilno vzgojiti. Ah. moji ubogi, ljubi mali otročiči!" "Da bi le obdržala tegs zad-njega!" je vzdihoval arakoper. "Bodi torej ti dober otrok in mi-ali, da si najin edinee." To je mladič obljubil in potem požrl vso hrano, ki sts ju stariša prinesls. "Več, več!" je kričal ncnssit-než. "Strašno sem lačen!" In srakoperja sts odheftala, ds izpolniti! njegove želje. Zda j »ta anoaila več živeža akttpaj. kot poprej ko so bili vsi otroei pri življenju; ali veliki dečko ni dobil nikdar zadoati. Ha-stel je in raatel in postsl nazadnje tako velik, da ni imel več pro-atora v irnezdu. Zlezel je torej ven in sedel poleg na vejo. "Bon ne usmili", je kričsla arakoper*ka mati, ko ae je vrnila domov in videla velikega mladi-ča bedeti tam. "Doli padei in »i zlomiš vrat." "Vedno ima* ksj irrsjsti pri meni!" Je odvrnil mladi ptič po polnoms obupano. "Notri nisem več vzdržal, ker mi je bilo pre. tesno. V»e narobe in vendar ne morem nič fsto. £elim si »mrt i' — Ali «i mi ksj prinealst" Tedaj "ta »tarča previdno po magaln. d s je pri*el ns remljo in prosils mladiča. ds ar <|obrn »kri-je v »lami in ne kriči, ds ira ne o pati lisjak. In odzdaj nt n mu pri našals dnevno več kot atokrat hran« in mlsdi ptič je rastel ved ■O bolj Polairnms ao »e mo mm la tndi pere«s v repu in perntm eah, teko «U je lahko frfotal pre ko travnika; atarisi »o un motali čeato i»kati in klieati, ko »o •<• vr nili i živežem ohlnjent ilnmnv Prav čudno je ircrledelo. če j*» t s trojna aedela »kopaj: ker mladič je bil r«l a j dvojno tako velik. veža v kljua. Kat ven tega jo bil sivorujave barve, a a veti i au gaati na pnuk ia trebuhu. čeato je poaedal oče arakoper zamišljen in buljil v velikega pti ča. "Rodbinske podobnoati nima*, je rekel potem tvoji ženi, ki je ee-pela v polsnn, tako trudna je bi la. "Midva niava tako velika in tudi druge barve." Nekega jutra je kavanjl mladi! za veliko, nečedno, koamato go. senico, ki je lezla po travi. "Pijani ven! Pljuni veni" M kričala mati. "Strupena je! Lahko te umorit" "Toke gosenice tem jedel Ž0j čeato", je odvrnil mladič čiato mirno. "Ne škodijo mi in od tega. kar nvi daata vidva, mtera ait." "Izreden erakoper", je Izjavil oče in maja) z glavo. "Kaj ni trakoper". je rekel naenkrat nekdo čiato v bližini. Kamer je pogledal okoli in o-pazil ataro atržkovo mamico, ki ae je gtigala na veji. "Kaj nit" je vprašal. "Raj niti ni trakoper", je ponovil atržek. "Kaj! Mar ni moja žena zne-tla jajca v gnezdo in kaj niza mladiča pošteno in resnično vzgojila z drugimi bratci, ki ao zdaj mrtvit" "Mrtvi aot" je vprašal atari atržek. "MoJ Bog! Da, tako je! Htara zgodba je to in povrh še nad vae nečedna zgodba." "Pripoveduj!" je prosil arakoper, zletel gori in «♦••-žka. Žena je zletela za dič pa je ostal v travi m j* men poslušanjem odpiral kljun. "Zgodba je kmaln povedana", je rekel kraljiček. "Ampak dobro je, da jih jo prav veliko zve. Koristno je mladini, poslušati starost." In zdaj jc kričala atržkova babica, kakor glasno je a svojim tenkim glasom mogla. In ml vaeh strani so leteli vkup kraljičkl, srakoperji, škrjančki, čižki, liički in mnogoteri drugi ptiči. In posedli ao v grmovju naokoli, gledali napeto na atržkovo samico in prisluškovali. "Ali ne poznate velikega sivega ptiča, ki se čeato potepa okoli naših gnezdovt" je vprašal kraljiček. "Jaz ga poznam prav dobro. To je jastreb", je rekel pregla sen mlad lišček. (Daljo prihodnjič.) kmetija, v katero ae zajedajo tu bolj, tam manj, velcpoaastva in indualrljaki obrati. Veliko vele-poaeatev je na črti Maribor-Pra-gerako, ker je že valed bližine večjima mesta tudi tndustrijaliza-eija velika. V Spodnji Havinski in ftaloški dolini ae zbira mali človek. Ta ae je aeveda takoj oklenil aoeialiatičuegn gibanja, go spodarsko predvsem okrog nastajajočih trgovskih oziroma indu-- atrijskih obratov. V gornjem delu Gorenjske je doma poleg srednjega kmeta mala obrt, ki ae združuje v novejšem eaau v indu-atrijo. Sloji, ki ae nagibajo v Sloveniji po deželi v naše vrste ao: viničarji in mali vinogradniki, gozdni delavci, mali poaeatniki ter Mapei in dekle. Socialno ata-nje teh alojev mora imeti naš kmetaki program v prvi vrati pred očmi. Poleg tega pa mora Fran Jo Koron: Stališče socialistov do kmetskega ljudstva. (Poročilo na atrankinem zboru Trbovljah o Božiču 1921.), (Dalje.) Za ostale vinorodne kraje Sloveniji, predvsem Haloze, velja isto, v manjši meri velja to tudi za Hizcljsko, Vendar v teh kra jih imamo opraviti v večji meri z drugimi razmerami: vinogradnik je tu mali posestnik. Gozdarstvo je najbolj razvito po naših gorskih grrfoenih in gor skih planotah. Med Dravo in Havo leže Karavanke. Savinjske Alpe in Pohor je. Gospodarji pohorskih gozdov so povečini Rrofovaka veleposc stvs, denarni mogotci is meat, les m in drugi trgovci ter industrijalci. Velika večina prebivalatva opravija v teh gozdovih poale goz dnih delaveev in živi aamo od zaslužka svojega ročnega dela in kupljene prehrane. Ni le alučaj-no, če se je obrnilo to prebival-stvo akoro enodušno do naše stranke takoj, kakor hitro ao se nekoliko zrshljale one podedovani- vezi, ki so mu onemoRočile prej v »s k o »vobodno gibanje. Tudi v Karavankah so razmere v nekaterih krajih slične zgoraj o. pisanim, čeprav zavzema tamkaj kakor zlasti v Savinjskih plani-n s h trdna srednja kmetija večji obseg kakor na Pohorjp. Vendar je tudi v Savinjskih planinah po-Ici: »rednjih kmetov tudi močan •loj irotdneira delavstva, med ka tero »padajo zlasti savinjski plav-ei. Podobne razmere kakor na Po horju vladajo na kočevakem in oh vae j sedanji meji proti Italiji. Po% »od vidim« gozdno velepo-ae»tvo, tropino delavstvo in ma lo protest. Poljedelstvo prevladuje v Sloveniji po dolinah: na Murskem in ugotoviti naše razmerje do gozd nega in poljedelskega velepo-aeatva in tudi do srednjega kme ta. Ozreti ae bomo morali tudi preko ožjih alovenskik mej;. V severozahodnih delih naše države sta še doma fevdalizem in zemljiško gospod*! vo. V Vojvodini Sremu in Slavoniji imajo ogromne grajščinske latifundije ali vele-posestva, kjer ao zapoaleni -n iz-koriščevani tisoči in tisoči. Zavreti se moramo tudi za te sotrpine v državi kadar razpravljamo o ovojem kmetskem programu. Kekii smo, da ustvarja Socializem za obstoječe goapodarske organizacije novo latinako pravo. Bistvena točka tega prava je v zahtevi, da mora postati povsod, kjer se družabno ali s tujo besedo koletivno gospodari, vsa družba lastnica vaeh aredatev a pomočjo katerih gospodari. To skupno last proizvsjalnih aredatev imenujemo kolektivizem. Socializem ima pred očmi vedno in povsod goa-podaratvo v družbah, toda ne v družbah, kjer posamezne oaebe obvladujejo goapodaratvo a tem, da drže v avoji laati ona sred atva, ki ao potrebna tem družbam za proizvajanje. Take družbe namreč ne goapodarijo tako, kakor zahteva koriat vaeh članov družbe, temveč tako, da ima čim večji dobiček od goapodaratva ti-ati, ki ima v laati proizvajalna aredstva. Taka družba je kapitalistična, ker izkorišča lastnik druge člane družbe. Zato uči socializem : ne posamezniku, umpak vaem proizvajajočim te mora priznati lastninska pravica nad pro-izvajalnimi aredstvi. Ako je res, da naš tairozvani mali človek na deželi nikjer ne gospodari družabno, ampak povsod individua- liatično (vsak na avoj rač^ potem bi moralo biti res ti»tr kakor mialijo nekateri: »oruii! zem bi moral oatati za te \m\{ mrtev. V reanici pa je v vseh ta. kih trditvah velika zmota. Družabno ae ne goapodari samo r tovarni, ker je tam družabno gospodarstvo za vsakega vidno Upoštevati je treba tudi vso tinti družbe, ki jih ustvarjata in n*. vidno* vežeta promet in trgovist, Vaakdo, ki pradneira bln»., trg, je član neštetih gosp„daJ skih družb. Časi, ko ae je produ ciralo aamo za lastno uporabo, u že davno minuli. Samo tisti, kil ne producira ničesar za trjrj |,i mogel danes še gospodariti n*. družabno. Ker pa takih, ki hi producirali le za domačo rahe, »i, mora vaakdo, ki kaj prodne i ra producirati družabno. (Dalje prih.) Ptujokem Min. v Savinjaki. Kr-kot araknp,.r«ki parček, tako da in Bsvinaki dolini. Prevlada-»i bilo enostavno, vtikati mu ži j"*a oblika je tukaj arednja , veste kako vrediti glede potnega lista? O dovoljenju za potovanje? Koliko prtljage vam je dovoljeno vzeti seboj? S p vam li znane vse podrobnosti glede potovanja? PIŠITE po to brezplačno knjižico, ki je plaana v vašem jaziku in je zelo lahko razumljiva. Pojasni vaa kar je potrebno, dn veste. Ako vam kdo pripoveduje o vaem tem je prav lahko, dn pozabite; ako pa imate knjižico pri rokah jo vzamete ven vaak čas in lahko pogledate in najdete kaj vam je storiti, Vaa ne stane niti enega centa. V ti knjigi bodete dobili tudi vaa pojasnila o United Statea Lines Ships družbi. Brez razlike ali ae peljete v prvem, drugem ali tretjem razredu na teh krasnih velikih parnikih ae bodete počutili zadovoljne, dobra in uljudna postrežba. Prijazni tretji razred iRETJEGA razreda potniki so navadno postre-ženi v spalnicah po 2, 4 In 6 posteljnih prostorih. Individualne sobe za družine. Sobe za kadilce, družabnosti in čitalnice samo za vaAo lastno uporabo in velik prostor za sprehajanje. Hra- na je najboljše vrste, kuhana ravno kot si sami želite in te je dovolj. Brez atrahu upraftajte postrež-ščeka,dg vam prineae že drugič. . Poatreglo ae vaa bo kot gospoda na U. S. Lines parniku in važo soprogo kot gospo. Posebno pozornost se dnje otrokom, ki potujejo sami in na družine z malimi otroci. Vselej imate na razpolago tolmača, zdravnika ki pazi za važe zdravje in godba igra komade, ki se vam bodo dopadli. Pošljite nam tu apodnji kupon POŠLJITE nam ta kupon še danes. Preskrbitc vse v pravem čaau. Ne pozabite naročiti opisne knjižice, katera vam v*e pove kako se zadržati pri potovanju. Vas ne stane ničesar. Pošljite kupon takoj. (KUPON) To U. 8. Sblppin* Board, I * • Potnttki posebni oddelek — 250 B R 45 Broadway, New York Cltjr. Pošljite brez ^aaclh trotkov knjltico, pojaanila e potovanju In • U. 8. Lines parnikih. « V 4 , f Moje Ime Je................................................................... St. No. ali R V D. Meat o Država Rt. v drufthl t menoj. (Otrok) .......... (Odrattenih) (Malenčekov) UNITED STATES LINES 45 Broadway New Yorlc C8ty Moore 4 McCormack. Inc. Rooaevelt St.am.hip C«, lac. UoiUd AnmicM Uml Inc. U.S.Shipping Board, Passenger Excursion Dept. 259BS, 45 Broadway, New YorkCity