¡tfued daily Sundaya and HoMdaye PROSVETA _glasilo slovenske narodne podporne jednote LETO-VEA« XXXVII Uredit tik i ln upravnlikl prostori: IGÔ7 South Lawndale Ava. Office of PubhcaUon: . 2MT South Lawndale Ave. Telephone, Hock well 4904 Cena líate Je $9.00 En ter cd m eeeaad-cUat matur Jenuerr 11. im »t t*» mnmt^M^ «t Chleaao. uiffc. uoder th. Act o/ cooarS S SI^Ti^S CHICAGO 23. ILL. PETEK. «. JUNIJA (JUNE •). 1945 Acceptance for mailing at »pedal rate of poatage provlded for ln aecUon 1103. Act of Oct 3. 191T. authorUed~on June 4, 1913. Subscription 36.00 Yearly &TEV.—NUMBER 112 Čete desete ameriške armade okupirale zadnje japonsko letališče na Okinawi I Deseta ameriška armada zasedla japonsko letališče na Okinawi in polotok Chinen z mor-naričnimi bazami vred. Admiral Nimitz pretrgal molk z naznanilom o uspehih ameriških sil v vseh sektorjih otoka. Ogromne japonske izgube V bitkah z Američani razkrite. Nov bombni napad na Osako, največje japonsko industrijsko središče. Ameriške čete se izkrcale na ozemlju ob zalivu Davaoju in otoku Balutu.—Kitajske sile reokupirale bivšo ame riško letalsko bazo v provinci Kwangsi GUAM, 7. Jun.—Krdela ameriških bojnih letal ao napadla Mdojl koe ozemlja na konici Okinawa, ki Je še v rokah Japon ike sila. To meri le 20 kvadrat nih milj. Radio Tokljo Je priznal, da ae bije zadnja bitka na Okinawi. Naznanilo dostavijo, da ao Američani izboljšali obrambni alaiem proti japonaklm samomorilnim letalskim napadom. Okrog 450 ameriških letečih trdnjav Je metalo bombe na Osako. največje Japonsko Industrij-iko središče. Oseka je domala salčena. Ameriška letala so metala 2500 ton aailgalnlh ln rassirelilnih bomb na Osako. Napad je trajal tri ure. Guam, 7, Jun.—Čete desete ameriške armade so okupirale japonsko letališče na Okinawi in polotok Chinen z mornarlčniml bazami vred. Z letališča bodo ameriški bombniki lahko vpri-zarjali napade na mesta in industrijska središča na japonski celini, ki leži 325 milj severo-' vzhodno od Okinswe. Ostanki japonske sile so stisnjeni na ozemlju 25 kvadratnih milj na južni konici Okinawe. Ti se še upirajo ameriškim četam, toda znamenja kažejo, da bodo kmalu zdrobljeni. Admiral Chester W. Nimitz je pretrgal molk o ameriških operacijah na Okinawi z naznanilom, da so ameriške sile izvoje-vale usjjehe v vseh sektorjih otoka. Šesta divizija ameriških pomorščakov je pognala Jajxrn-ce z vseh utrjenih pozicij v bližini letališča in jih zasedla. Japonske čete se fe skrivajo v luknjah in tunelih. Ta divizija je zasedla tudi otok v bližini Okinawe. Vern Haughland, dopisnik agenture Associated Press, poroča, da je vse obrežje Nahajske-Ra zaliva pod kontrolo ameriških sil. Enote šeste divizije prodirajo v južnovzhodni smeri in pričakuje se, da bodo kmalu navezale «tike z oddelki prve divizije. Od japonske ar'made na Okinawi, ki je štela čez 85,000 mož, H' ostalo samo okrog 15,000 vojakov. To pomeni, da je bilo 70,-000 Japoncev ubitih v bitkah z ameriškimi četami, ki ao sc izkrcalo na otoku 1. aprila. Okrog 600 ameriških bombnikov tipa B-29 Je bombardiralo Osako, drugo največje japonako mesto in največje industrijsko «redisče. Ameriški letalci so vr- izkrcanju so čete okupirale važne pozicije in zavzele skladišča japonskega orožja in streliva. Bojna letala so porušila japonsko radioposta-jo na Balutu. Ostanki japonskih divizij so bili pognani v južnovzhodni kot otoka Mindanaoja, kjer jim preti uničenje. Ameriške čete drže vse strategične pozicije. Japonci so v pasti, iz katere se ne bodo izmotali. MacArthur je naznanil uspešne operacije ameriških sil na Luzonu, največjem otoku Filipinske grupe. Dve diviziji sta udrli v dolino Cagayan, kjer so zbrane japonske sile. Čungking. Kitajska. 7. jun.— Ameriška in kitajska poročila pravijo, da so kitajske čete reokupirale Liuchovv, bivšo ameriško letalsko bazo in železniško križišče v provinci Kwangsi. To mesto so Japonci držali sedem mesecev. Druga vest pravi, da se kitajske čete bližajo Wuchowu, pri-staniščnemu mestu, 113 milj za-padno od Cantona. Prve so oddaljene samo šest milj od mesto. Vest dostavlja, da japonske čete odhajajo iz Wuchowa. Obnova normalnega življenja v Belgiji Živilska situacija se izboljšala BrueelJ, Belgija. 7. jun.-Po desetih mesecih osvoboditve Belgije se obnavlja normalno življenje. V Bruslju in drugih mestih se je živilska situacija izboljšala. Navzočnost britskih čet daje mestom vojaško lice. Dočim je poveljstvo ameriških sil v Franciji naznanilo, da bodo vojaške čete zapustile deželo v prihodnjih mesecih, britsko poveljstvo v Belgiji se še ni odločilo za evakuacijo vojakov. Kot posledica, ae prebivalci ne kre-tajo svobodno. Belgijska vlada ae mora o vaeh važnih vprašanjih posvetovati z brltskimi vo jaškimi avtoritetami. Policijske ure m bile prekli cane in prometne zveze vzpostavljene. Belgijci upajo, da bo čez eno leto vse v normalnem ti ru. Civilisti in vojsške čete od strsnjujejo mine, katere so po sejali Nemci v obrežnih krajih. Živi lak i minister Edgar Lal-mand je naznanil zvišanje od merkov živil. On je komunist. Vlads je ustavile plače, da prepreči inflacijo, in ustavila navijanje cen. Naznanila je, da bo uveljavila druge odredb* 7. na-menom. da postavi gospodarstvo na trdno podlago. Preureditev ruskih industrij Sovjetske avtoritete naznanile program Moskva, 7. jun.—Delna preureditev ruskih industrij se je pričela. Avtoritete so naznanile izvajanje programa, ki določa povečanje produkcije civilnih potrebščin. Izdelovanje oblek v drugem četrtletju se bo povečalo za 60 odstotkov. Komisarijat lahkih industrij je naznanil druge načrte gledt* fjovečanja produkcije čevljev, klobukov in tekstilnega blaga. Komisarijat za trgovino je naznanil, da bo v Moskvi odprtih čez tisoč restavracij v prihodnjih treh mesecih. Ustanovljena bodo tržišča za poljske pridelke. Izvršni odbor delavskih unij v Moskvi je sestavil program, ki določa podvojitev produkcije gradbenega materiala. Ta določa konstrukcijo novih šol, bolnišnic in cest. Rdeča zvezda, glasilo armade, poroča o pripravah za poletne manevre na široki podlagi. Objavila je članek, v katerem na-glaša, da mora biti armada pripravljena na vse naloge. Intenzivno vežbanje čet se je pričelo v Lvovu in okolici in kavkaških pokrajinah. Vojaki in častniki se bodo urili in študirali novo taktike, ki ao ae razvile v vojni proti Nemcem. H d e č a zvezda naglaša v uvodniku, da mora biti ruaka armada stalno na straži. Ogrska se odpovedala imperializmu Mirno sožitje s sosednimi državami Waehington, D. C.. 7. jun.— Radio Bukarešta je citirul vsebino članka, katerega Je objavil ogrski list Vilagossag v Cluju. Avtor članka je Imre Kovača, voditelj ogrske kmečke stranke. Ta naglaša med drugim potrebo mirnega sožitja med Madžari, Rumuni, Jugoslovani, Bolgari in Slovaki in da se je Ogrska odpovedala Imperializmu in šovinizmu, ki sta nespravljiva z demokracijo. "Opustili smo sanje, da mora Ogrska postati država s 30,000,-0IHJ ljudmi," pravi Kovaes. "Za vrgli smo imperialistične pojme krone Sv. Štefana in načela. Ncmesto teh hočemo realnost. V razvoju zgodovine nismo mogli nikdar obljuditi Karpatske kotline, zato nimamo pravice do mej ob Karpatskem gorovju. Mirno smo si izprašali vest In našo prošlost ter prišli do zaključka, da smo majhen narod, ki «e kot tak ne sme udajati iluziji, da smo velesila. Odpovedali smo se zgodovinskemu načelu ln osvojili idejo, da pravica države je le v mejah krajev, v katerih žive njeni ljudje. Iz tega razloga ne smemo staviti zahtev na račun drugih narodov." Kovaes Je zaključil svoj čla nek z nasvetom, nsj druge dr is ve osvoje ista načela, ustanove demokratične vlade in Izločijo šovinizem In imperializem S tem naj dokažejo, da hočejo živeti v miru s svojimi sosedi Radio Moskva ^ v nedavni oddaji nsgiasil. "da je nova o-grska državo prevzela ofromno nalogo obnove dežele. V tej težavni situaciji se z zaupanjem obrača do svoje osvobodi tel J tee, Sovjetske unije. Vera v eko-rvm.sk' silo Rusije ims močno podlago." , repatriac1ja jugoslovanskih državljanov Delegacija Aooperira z zaoezniHtimi avto» riteiami PRIHOD ČASNIKAR-JEV V ZAGREB Waahlngton, D. C., 7. jun.— Radio Belgrad Je naznanil repa-triacijo jugoslovanskih državljanov, ki ao bili a silo odvedeni v Nemčijo, kjer ao morali garati^ kot sužnji in tlačani. V nemških taboriščih ae nahaja čez 314,000 Jugoslovanov, MMKH) izmed teh v Avstriji. i "Zdravje internirancev je razrahljano," pravi naznanilo. "Do osvoboditve ao bili podhtanjenl. Po osvoboditvi so dobili več hrene in mnogo jih je umrlo. Tifus in druge bolezni; so tudi zahtevale veliko število žrtev." Belgradsko radijsko poročilo vsebuje pritožbo proti zavezniškim okupacijskim armadam, "Poveljstva teli* niso podvzela korakov glede zadostne zdravstvene oskrbe intirnirancev in ločitve zdravih ed bolnih," pravi poročilo. "Kljnb temu so aktivnosti med njimi intenzivne. V vseh taboriščih so bili formirani posebni odbori, ki sponsori-rajo kulturne in pplltične aktivnosti. Med te spsds izdsjsnje časopisa." Delegacijs osmih jugoslovanskih uradnikov je prišla v Nemčijo, kjer kooperira z zavezniškimi vojaškimi avtoritetami, ds se pnepeši ropatssaaija jugoslovanskih državljanov. Postaje ao bile ustanovljene v Daehauju in Solnogradu. Procea repatrlacl-je bo trajal več tednov. Prvi pridejo na vrato vojni ujetniki in politični internirane!, tem pa bodo sledili delavci, ki ao bili deportirani v Nemčijo. Čaaniška agentura Tanjug poroča, da je grupa ameriških, britskih, francoakih in švicaraklh časnikarjev dospela v Zagreb, kjer ao jih aprejeli in pozdravili reprezentanti hrvaške narodni' vlade in hrvaških listov. Časnikarji bodo ostsli na Hrvaškem več* dni, da se seznanijo a položajem v deželi. Tanjug poroča, da bodo pozneje odjx>tovali v Istro in Slovenijo. Aretacije uradnikov zaradi tatvine Washington, D. C., 7. Jun.— Mornarični častnik dva uradnika, uposlcna v državnem depurt-mentu, ln tri druge oeebe, ki so imele važne pozicije v vladi, so bili aretirani na obtožbo, du so ukradli važne in zaupne dokumente. Obtožnica jim očita tudi zaroto z namenom kršenja zakona proti Sjnonoži. Aretirani oo bili poročnik Andrew Roth, John Stewart, Philip Jacob Juf-fe, Kate Louise Mitchell. Mark Julius Gsyn in Emanuel Sigmund l^arsen. Stalin odobril sestanek 11 velike trojice" London, 7 Jun,- Poročilo is Moskve pravi, da jt maršal Stalin odobril predlog glede sestanka med nJim, j>rernt*rjem Churchillom ln predalnikom Trumo-nom. Kje ae bodo sestali, ni znano. Stalin je namignil, da ne bo prišel v London Prej ao se širila poročila, da ae bo "velika trojica" aeatala v tem meatu Rumunsko sodišče obsodilo časnikarje New York, 7 jun.—Radio Bukarešta poroča, da je rumunako ljudsko sodišče obeodiUcdva časnikarja v smrt. doart drugih pa v zapor od šeat let do smrti! Vai so bili ispocnanl za krive Izdajstva in sodelovanja z naelji. Domače vesti Oblaki Chicago.—Glavni stan SNPJ ao 6. junija obiskali: Mihael Klopčič in hčerka Jean is Ches-wicka, Pa., ter Mary Zalar is Clevelanda in Betty Blockowicz iz Chicaga. Nov grob na vshodu Jackson Heights, N. Y.—Tukaj je 13. maja umrl John Jeglič, star 69 let in rojen v St. Jerneju na Dolenjskem. Zapušča ženo in veliko prijateljev. Nov grob ln neareča Glasport, Pa.—Dne 21. maja je umrla Antonia Cvetan, stara 61 let, doma iz vasi Celje pri Ilirski Bistrici in članica AUZ. Zapušča več sinov in hčera ter drugih sorodnikov.—V cementni tovarni v Univetsalu ae je 10. maja težko ppškudoval Matevž Filipič, doma iz Stare Oaellce, Ko Je popravljal neki vijak, je nekdo pognal motor, nakar ga je vijak zgrabil za nogo in ga pričel vleči v at roj. K sreči je nekdo UBtavil motor in Flliplču rešil življenje. Izgubil j)a je nogo nad kolenom in ae nahaja v bolnišnici West Penn v Pittabur-ghu. *Je oženjen in imu štiri mladoletne otroke. Član je ABZ, Nov grob v Pennl Vandling, Pa.—Tukaj jo umrla Terezija Anilovar, rojena Krištof, atara 65 let in doma od St. Vida na Dolenjakem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1902. Tukaj zapušča sina, brata in več oljih sorodnikov, v stsrem krsju ps brsta in seitro. Blls Je članica društva 45 SNPJ in KSKJ. * *' i Is Clevelanda Cleveland.—Marjorie Dime je zadnje dni dobila od vojne oblasti dvoje obvestil. Prvo ae je glaailo, da je njen mož Michael pogrešan nad Rokuvskim prelivom od 28. dec., drugo pa, da Je bil lati dan ubit. Poleg žene sa-pušča hčerko, starše (John Kerch) in sestro. Star je bil 33 let, v armadi od novembra 1942 in preko morjs od lsnskega novembra. Bil je član KSKJ-Družina Michael Sile je bila obveščena, da je njen ain Anthony pogrešal i na otoku Cebu «hI 29 marca. Star je 20 let, v armadi od avgusta 1943 in jrreko morja od marca 1944,— Iz nemškega ujetništva ao bili osvobojeni: Lt Kdwurd Medved, ki jo bil sestre-Ijen z bombnikom vred nud Italijo 12. apr. 1944; Pfc. Jack Mi-klaclc, ki je bil ujet H. nov. in oavobojen 8. maja; Pfc. J. Allan Kingzett, ki je bil ujet v Belgiji 24. dec. in oavobojen 23. maja.— V glavni urad Slovenake dobrodelne zveze (SDZ), ki ae riuhaja v poslopju Slovenskega narodnega doma na St. Clairju, ao vlomili zllkovci v not i «ni 2 do 3 junija, odprli železno blugujno iri razne omare, Koliko Je škode, še ni ugotovljeno. Zveza je bila zavarovana proti takim slučajem. Zasega lastnine oljnih kompanij - Posledica izzivanja vladnega odbora Waahlngton. D. Cm 7. Juri.— Federalna vlada je zaeeglu lastnino dveh oljnih kompanij, ker ae nista hotola |iokoriti odloku vojnega delavskega odbora Prizadeti kompanij! sta Pure Oil in Humble Od. Zasega je posledica stavke, ki Je izbruhnila, ko ata kompanij! naznanili, da ae ne bosta pokoril! odloku odbora, da ae moreta pogajati f unijo oljnih delavcev in skleniti pogodtio i njo. Zaaego Je odredil predsednik Truman na podlagi oblaeti, katero je dobil od kongresa lastnino kompanij je prevzel na pod-j lagt odredbe notranji UJn!k Ha-| r<4d L h kes, ki Je tudi administrator za kurivo. Frankfurt v ameriški okupacijski coni Največji kos Nemčije pod' rusko kontrolo Parla. 7. jun.—Daai točne de-markacijske linije med conami ameriške, ruske. britKkc in francoske vojaške okupacije Nemčije še niso bile začrtane, je znano, da bo ameriška cona uklju-čevala ozemlje v obsegu 50,000 kvadratnih milj med Reko Reno in Čehoalovakijo. Na tem ao tri velika nemška mesta — Frankfurt, Monukovo in Nuernbcrg. Ameriška linija gre od točke na severu od Luebecka ob Baltiku v južni smeri do Kiaenacha in potem do zu|>adne konice Če-Imalovakije. Meja med britsko okupacijsko cono na severu iu ameriško na jugu gre od Cob-lenca do Kisenacha Ruska cona uključuj« največji kos Nemčije, V tej ao najbogatejši» nemške poljedelske pokrajine in mesta Berlin, Stettin, Leipzig, Magdeburg in Rostnck. Cona francoake okupacije še ni določena. Mnenje prevladuje, da bo uključevala del ozemlja ob reki Reni, Deklaracija o razkosanju Nemčije na štiri oku|>ucijNko cone je bila jKKlplaana na konferenci poveljnikov zavezniških vojaških ail v Berlinu. V imenu Amerike je deklaracijo j)odpiNal general Dwight D. lfilsenhower, v Imenu Rusije maršal Gregorij K. Žukov, v imenu Velike Britanije feidmaršal Bernard L, Montgomery, v imenu Francije genersl Jesn de Lsttre de ssaigny. Ustanovljen je bil akupnl zavezniški svet, ki je prevzel vso odgovornost sa vojaško, civilno in ekonomsko «dminhrtrarijo Nemčije. Nemčija je izgubila status države in v bistvu jaistala protektorat zmagovitih zavezniških velesil- Rusije, Amerike, Velike Britanije in Francije. Ameriška oku|>acljska sila ho Imela okrog 400,000 mož. Tu bo sta tvorili tretja in sedma arma da. Del ameriške lotalake sile bo ostal v Nemčiji. Sedež povelj stva ameriške okupacijske sile Še ni določen. Rusi našli Hitlerjevo truplo? Zobje in druge značilnosti dokazujejo identiteto Berlin. 7. juri.—Visoki ruski vojaški krogi trdijo, du je bilo truplo, najdeno pod ra/vulitiu-tnl Hitlerjevega glavnega stana v Berlinu, Identificirano kot truplo bivšega nemškega diktatorja. Truplo je ležalo poleg treh drugih in vsu ao ožgana !u izmaličena. Ruski vojaški zdravniki ho natančno jrretakull truplo in potem izjavili, da je Hitlerjevo. Identiteto ao ugotovili (ki zobeh In drugih značilnostih Zdravniki so tudi ugotovili, da je llltlei umrl zaradi zastrupljanja. To IMdrjUje prejšnja poročile, du Je bil diktator zastrupljen. Ali m* jo Hitler sam zastrupil, ull mu je vbri/gnil strup njegov osebni zdravnik, da mu konCu bolečine, rit ugotovljeno Njegov zdravnik je bil dr. Morel, katerega ao zaveznik! ujeli, On Je pri zaslišanju jii lznal, da Je Hitlerju vbil/gnil strup, ko Je bil paralizlran In napol blazen Rimi so prej v istem prostoru našli trupla Goebbelaa, ministra nacijake propagando, njegove Žene ln otivuk, Go«'hbels je zastrupil člane svoje druline tu tem Izvršil samomor Trujrla vaeh so bila o>gena, toda Rusi so jih Identificiral! biez potež-koč Kus! niso razkrili, kuf m» storil! s trupli Hitlerja, Goebbelea In drugih naeljev, katero ao našli v lieilinu. To bo najbrž* Joetela tajnost da ne l**lo mogli nacljskl fanatiki odkriti trujiel. cenzura zakriva politične poteze v trstu Vojaške avtoritete kontrolirajo poročevalce PROPAGANDA PRO-TI JUGOSLAVIJI Trat. 7. junija.—(Poroča Kdd Johnson)—Kadar čitate jjoroči-la iz lega mesta, bodite oprezni. Poročevalci hi radi povedali, kar slišijo in vidijo, a ne amejo zaradi ostre cenzure. Moje mnenje, kakor mnenje drugih jHiročevulcev, je, da se cenzura izvaja iz političnih razlogov. V zadnjih dneh Je bila nekoliko olajšana, ne pa odpravljena. Poročevalci ae morajo pokoriti zavezniškim vojaškim avtoritetam. Najprej ao prepovedale pošiljanje "jjodiigalnih" poročil, potem pa ao proglaaile, da ne ame nihče citirati izjav zavezniških častnikov o političnih fazah aituacije. Kuj avtoritete smatrajo za "podžigalna" jMiročIla, ni določeno. Izgledu, da Je hujskanje javnosti proti Jugoslovanom pravilno in dopustljlvo, ne pa poročila o pravičnoati zavezniškega Izstopanju, Poročila, ki bi metala senco na zavezniške avtoritete, niao dovoljena. Poročevalci dobivajo od brit* akih častnikov "pouk" ln "Informacije" o dogodkih, ki se rssvi* jsjo v Trstu in okolici. Uveriti naa hočejo, da so Jugoslovan! teroristi. Ako hočejo poročevalci razkriti, kar ao jim častniki povedali, morujo aam! prevzeti od-govormait. Proste roke imajo edino oni, ki v svojih poročilih "razkrivajo" predrznoet in lažnivost pristašev msršsla Tita MoJa jHiročila, vsebujoča pojasnila o dejanski situaciji v Trstu, jo cenzuru zadržala. V enem sem omenil razvoj krize, ki Je naata-la, ko so Jugoalovanl naslovili jMiveljnikom zavezniških divizij ultimat t zahtevo, naj odpokličejo čete s pozicij, katere ao za-aedle, ull pa naj prevzamejo odgovornimi za jModedtce. Pojme je ste čltull, da ao ae čete umuknl-le, IikIu v momentu, ko se Je to zgodilo, smo morali molčati na ukaz censofjev. Kadar čitate naša j)oročila, morate vedeti, du smo pod pritiskom Kavarniških avtoritet, ki Izvajajo |>ollttčno cenzuro, Angleiki liberalci odprli kampanjo London, 7. junija,-Liberalna *ttanku je odjjrlu volilno karn-pa n jo z govorom lorda Samuela. On Je udrlhul po premlerju Churchillu, vmlitelju konservativne sli liriki*, meno pu Je a|>e-llrul n u volilee, naj «Kidajo svoje glasove kandidatom liberalne stranke, ki ao zu socialni najrre-dek. ne |ia /u oociulizem. Llbe-rulri Imujo v sedanjem parla ment u .'in oedežev. Splošne volitve, prve («o «leM'tlh letih, m? boti<> vi šile f) julija, Francoska okupacija ozemlja ob Reni l'ai i/, 7. jun Zavezniške avtoriteti- so nt i/ickle za francosko okupacijo nemškega ozemlja ob rek! Reni. Okupacijska cona naj b! se začela ob Bonnu ln se končala ob švicareki meji. General Oiarles de Gaulle, predsednik začasne francoake vlade, je ia/o^aran, ker je prišel Kolin v cono brltake oku|iaclJe. Bombne eksplozije v Jaf i in Tel Aviva Jeruzalem, 1'aisaUna, 7, Jun.— Več bomb je eksplodiralo v Jsfi ln Tel Avivu Policija Je naznanila, da je odkrila več činov sabotaže komunikacijskih zvez. PROSVETA PROSVETA the enlightenment GLASILO m LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNI JEDNOTB of and published br NarotaiM se Zdrulene dri«»» (Uvm Cklsspo) I«- m leto. $3.00 m pol lata. I i.s« «o četrt Wl«> n Ckkago la okoMco Cook C©~ UM se c»lo loto, M.7I m pol leto; so inoeemotvo M 00. •ubocription roloos lor »bo United Stoioo (omopI Cbkago) and Com4o S4.00 por yoor. Chicoge and Cook Couniy 97M pot year. (oreign oeuntrieo MJO por T®*»« « ^ ' . - Cono oglosov po dogovoru.—Rokopisi dopisov in nsnafofoujn člankov se do vrečejo. Rokopisi literarno vsebine (¿rtiče, povoott-drama, posmi itd.) m vrnejo pošiljatelju le v »lučaju. če Jo ptUoftil Advertising rolo» on agra« mani—Manuscripts of oommnnlfattoas •od unsolicited ort le los will not bo returned. Otker manuscripts .uch •» storio». plays. pooms. stc.. will bo returned to sender ealr «hon accompanied by »elf oddre»eed end — —- Noslev no vm. kar kna sük s PROSVETA 2SS7-5S So. Lswndsle Ave.. Chicago 39. Illinois MEMBER Or THE FEDERATED PRESS • Glasovi iz naselbin Datum v oklepaju na primer (June 30, 1948), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam Je s tem datumom potekla naročnina. Pono vit« jo pravočasno, da se vam list ne ustavi__ » Brezposelnost prihaja... Za milijone ameriških delavcev je ta strašna totalna vojna pomenila priliko, da so se fizično in duševno zopet rehabilitirali: da so zopet dobili zaupanje in spoštovanje v samega sebe, zopet dobili delo, si zopet služili kruh v potu svojega obraza, zopet postali koristni člani človeške družbe in enakovredni državljani. To je največja obsodba sedanjega gospodarskega in socialnega sistema, ki se imenuje kapitalizem, toda ga njegovi koristniki in zagovorniki skušajo prekrstiti v "free enterprise" ali v "svobodno podjetništvo." To se sicer lepše, odnosno bolj zavajalno sliši, toda značaja današnje družbe to nič ne spremeni. Leta 1939 je bilo v tej deželi še okrog deset milijonov delavcev, ki ao bili v praktičnem pomenu življenja—izobčenci človeške družbi. vrženi na smetišče, ker zanje ni bilo mesta pri produkciji ali iszpečevanju dobrin. In če današnji delavec, ki ne poseduje drugega kapitala kot svoje roke, svojo izurjenost, svoje tehnično in paole&ionalno znanje, nima prilike do dela, do produciranja bogastva, do služenja poštenega kruha, je največji revež, obsojen na smetišče * * * Piav te razmere so v Nemčiji vrgle na površje nacizem. Če bi v Netnaji, k> je bila tehnično najbolj razvita kapitalistična dežela v Evropa m ie v marsičem nadkriljevala tudi Ameriko, ne bilo ■sasne brezposelnosti, bi Hitler ne bil prišel nikdar na površje. To značilno resnico si je treba zapomniti. Dmga enako značilna resnica je, ako bi se ves zapadni svet ne bd raI>aJ skazi leta v veliki masni brezposelnosti, bi tudi druge svetovne vojne ne bilo. Kot najbolj dinamična kapitalistična dišava si |e Nemčija iskala izhoda iz velike gospodarske krize v— falszinu. militarizmu in vojni. Izhod iz velike kronične, brezposelnosti je bil tudi za Ameriko—vojna. Tretja resnica je, ako zapadni svet ne bo rešil tega največjega ptoblema in odpravil kronične masne brezposelnosti brez zatekanja k militarizmu, tedaj je tretja svetovna vojna, še veliko strašnejša od sedanje, tako gotova stvar kot je solnce na nebu. * * * Sigurno je, da kapitalizem, posebno ameriški kapitalizem ne kaž^ nobenih znukov, da je pripravljen lotiti se tega najtežjega pioblema ln ga rešiti. In tega ni pripravljen storiti, ker se mogočni, kapitalistični interesi zavedajo, du njih sistem "svobodnega podjetništva" ni zmožen rešiti tega vprašanja. Zato so se zadnje čase začeli tudi odprto posmehovuti zahtevam delavskih in libe-lalnih krogov zu "60 million jobs," za polno uposlenost. Nekateri "free entcrprizerji" sploh odprto govore, da bi bila polna uposlenost velika nesreča zu kupituliste. Argumentirajo, da se "svobodno podjetništvo" najbolj lagodno počuti, če je pred viatmi tovarn in drugih podjetij dovolj brezposelnih delavcev, du lahko svobodno izbirajo in svobodno mečejo na cesto svoje delovne sile. Z drugo besedo: zakrknjeni izpovedniki "free enterprajza" ne čutijo nobene socialne odgovornosti do delovnega ljudstva in do človeške družbe. Zu kur se on» brigujo in po čemer streme, je— piofit, čim večji profit. Delavce lahko s svojo družino vred nu cesti pogine, uko ni dela, zaslužka in kruha zanj. Tragedija je, du je tudi med žrtvumi tega sistema: med delovnim ljudstvom še milijone in milijone slepcev, ki sicer znajo godrnjati. kadar so sam» prizadeti, toda obenem v svoji mentulni otopelosti ali vsled svojih predsodkov sledijo čez drn in strn onim, ki hočejo vzdržati sedanji anarhični in krivični gospodurski in Loclalm sistem. In ker je temu tuko in dokler bo temu tuko, se bt.do milijoni delavcev zopet znašli v podobnih razmerah kot so vladale v veliki krizi pred vojno. * * * Sedaj i* zopet piihajajo glasovi i/, raznih krujev dežele o masnem odstavljanju delavcev iz vojnih tovarn. S končanjem vojne v Eviopi je do tega morulo priti. Sploh je to šele začetek. Število odslovi jen ili delavcev se bo večalo z vsakim tednom, vsakim mesec* m, Koliko bo vrženih nu cesto, je še vprašanje—odvisno od tega, koliko se bodo zniževala vladna nnročilu vojnega muteriulu in kako hitro Vladni orgai i. ki nučelujcjo vojni produkciji, cenijo, tla bo v pi vem letu po zaključku Vojne v Evropi padlo število uposlenih delavcev okrog tri milijone To število se mnogim ekonomom zdi > zelo konservativno Nekateri menijo, da se ho število uposlenih delavcev ¿nižalo za okrog o« t milijonov uli celo več—nekateri gtedo tudi do deset mili ionov. Ako pride do hitrega konca vojne z Japonsko, kar gotovo želi \>.jku normalna oseba, bo mahomn ustavljena v pretežni večin* tud« vsa vojnu produkcija, kur pomeni, da se bo na cesti znašlo okiog 20 milijonov dcluvcev. Sicer mora do Uga priti prej al* slej čim prej, tem bolje. Preuredba mduati»je /a civilno produkcijo bo vzela od par me-Itcev do Uvta din odviano I*. -hI kakovoati produkcije posamezne tovarne Gotovo >e vsekakor to, du bo na cesti milijone delavcev xa daljAo ai> ktaiio dobo tukaj sploh ne govorimo o kronični masni brezposelnosti, do katere sigurno pride, ako vluda ne bo storila drastičnih korakov za njeno pobijanje. Velebunis je sa prohodiko «n tudi za (»ovojno dobo finančno imenitno preskrbljen. Kurporactje Imalo v raznih rezervah blizu IS milijard dolarjev. Puie* trge je njih povojni profit zasiguratl i zakonov na višini imM je b i v teku treh let pred vojno. Ona pMttetJn, p» naj ubraftNJS^o si' p** ivajo ki ne bodo napravila do-^¡^¡¡¡Mf* košš S jNOINleiii vojne davke iz vladne blagaj- PISMO IZ FRANCIJE Scofiold. Utah.—Prejel sem pismo od sorodnika Žiberta, ki se nahaja s svojo družino v Franciji. kamor so ga pregnali Nemci. Pismo, je datirano 16. marca v Chakuneuf suz Eheru in se glasi: "Dragi France? Najprvo Te najlepše pozdravljam, kakor tudi Tvojo družino, in voščim vesele velikonočne praznike. Ne moreš si predstavljati, kakšna usoda je zadela Slovence, katero so zakrivili Nemci. Pregnali so nas iz naših ljubih domov in iztirali v sužnost v tujino, v naše kraje pa so naselili Kočevarje in besarabske Nemce iz Rumunije. S seboj nismo smeli vzeti drugega razen malenkostne prtljage. Bilo je veliko solz in žalosti. Pustili smo zemljo, domačijo, živež, konje* govedo, svinje, perutnino, orodje, na kratko: vse, kar smo imeli! Na naši domačiji smo imeli tri lepe kobile; dve kravi, enega junca in teli-co, pet velikih prašičev, a morali smo pustiti vse tujemu sovražniku. « Meseca aprila 1. 1941 so Nemci in Italijani zavzeli Jugoslavijo. Občina Sv. Križ je deloma spadala pod Italijo, nekaj vasi pa pod Nemčijo, dočim je šentjer-nejska občina prišla vsa pod Italijo. Kakor ti je znano, je Hr-( vaška ostala samostojna. Naj-prvo so izgnali izobražence, to je učitelje, duhovnike in druge. Nekaj so jih izgnali v Italijo, nekaj pa v Srbijo. Z nami, preprostim narodom, so nekaj časa bolj tajno postopali, samo zato, da smo delo nadaljevali in tisto leto (1941) je vse dobro obrodi* lo. Posebno grozdje je bilo lepo in obilno. Pri nas smo skoraj vse grozdje obrali ln jaz sem prav prešal, ko je dne 21. oktobra! prišla neka ženska in povedala, da so po Bizeljskem in Štajerskem Nemci s plakati naznanili, da se moramo vsi izseliti. Kaj takega nismo mogli verjeti, dne. 22. oktobra pa je bilo tudi v naši vasi razglašeno, da se moramo izseliti s svojih dragih domačij. Ne moreš si misliti, France, kaTcšna velika žalost je zavladala med nami! Ta občina se je morala izseliti danes, druga jutri itd. Naša vas je prišla na vrsto 7. novembra. Z avtomobili so prišli tisti prekleti gestapov-cl in vaščane zapeljali v Rajhen-berg, kjer so čakali dva dni, ko pa jih je bilo zadosti, so jih spravili na vlak in odpeljali v Nemčijo stradat v koncentracijsko taborišče. Prva izselitev Slovencev iz tamkajšnjih krajev je bila novembra 1941, druga januarja 1942, tretja aprila 1942, četrta pa junija 1942. Nas so pognali z domučije 15, junija. Poprej nam niso dali nobenega obvestila. Kukor po navadi, sem tudi tisto jutro zgodaj vstal, da dam klalo konjem in živini. Prav sem stopil iz hleva, ko se prikažejo vojuki in povedali, naj se takoj pripravimo, da nas odpe- ljejo. Bile so bridke ure zame in ia ženo z osmimi otroki. Najstarejša hčerka je bila tedaj stara 12 let, najmlajši sinček pa pet mesecev. Tudi nas so 17. junija odpeljali v Rajhenberg, od tam pa v Nemčijo v koncentracijsko taborišče. Dne 31. julija istega leta pa sem moral družino zapustiti in iti na delo v Kruppovo tovarno v Essen, ki je bik) oddaljena okrog 300 km pd družine. Tam sem delal do 4. avgusta 1944. Silno sem trpel. Bolje bi bilo, da bi nas bili vae tisto uro postre» lili, predno so nas odpeljali. Neverjetno je, koliko gorja so nam ubogim Slovencem storili Nemci. Meseca avgusta 1943 je šla moja družina in nekaj drugih na komisijo. Tudi nas, ki smo bili v Essenu, so cahtevali, a vodstvo tovarne nas nis pustilo, da bi se odzvali komisiji. Dne 5. septembra pa nas je komisija zopet zahtevala. Odpeljali so nas skozi Lichtenberg na Poljsko. Prevozili smo 2100 km. Tam so nas silili, da se moramo podpisati, da postanemo Nemci, a mi smo se uprli in nismo hoteli pod nobenim pogojem pristati na njih zahteve. Leta 1944 pa so nekaj družin, med njimi tudi mojo, poslali v Lotringen, delat na kmetije. Tovarna pa nas zopet ni pustila iti z družinami, zato smo kar pobegnili in šli za družinami. - Za nas se je pričelo veliko trpljenje in so nas hudo pretepali, kajti delovodje so bili Nemci, kateri so spodrinili s teh mest Francoze. Jaz sem zaslužil na mesec 114 mark, hčerka 50, sinček pa 20. S to plačo nismo mogli živeti, a k sreči smo naleteli na nekaj usmiljenih ljudi, ki so nam vsaj malo pomagali. Kmalu zatem so tudi nemški preganja-či pobegnili in njih mesta so zavzeli Francozi; to je bilo namreč 1. septembra, ko se je pričela bližati ameriška armada. Veselili smo se, da bodo nas vsak čas osvobodili ameriški vojaki, toda so se ustavili kakih 15 km od našega kraja in se niso premaknili do 11. novembra. Tisto jutro pa so pričeli Nemci streljati, popoldne pa Američani, da se je vse treslo, a v mraku pa so že njihovi tanki prodrli v vas. K sreči sem se že tretji dan seznanil z dvema Slovencema, ameriškima vojakoma. Eden je bil oficir in je razumel slovenščino, dasiravno je ni govoril, dočim jo je drugi vojak prav lepo govoril. Oficir nas je fotografiral in dejal, da bo sliko poslal svojemu očetu, on pa tebi. Ne moreš si misliti, kako se počuti človek, ki se v takem položaju snide s Slovencem. Ta dva dobra in prijazna ameriško slovenska vojaka nam še vedno stojita pred očmi. Bili smo skupaj teden dni. Srečni smo, da smo se končno rešili Nemcev. Medtem časom smo bili dva meseca v Parizu. Tam je dosti ameriških vojakov. France, morda je tam tudi kateri izmed tvojih sinov. Ako prejmeš to pismo, prosim, Garantirane cene imajo tudi farmarji in ti zakoni ostanejo v veljuvi tudi v prehodni in povojni dobi. Le industrijski deluvci so ostali popolnoma pozabljeni v kongresu. Zato tudi ni samo na mestu, marveč je tudi absolutno potrebno, da kongres v bližnji bodočnosti spremeni v zakon priporočilu predsedniku Trumana, po katerih bi tudi milijoni odslov- Ijenih deluvcev dobili nekoliko protekcije pred pusjimi časi. * * * In Truman je zadnjič priporočal, naj kongres preustroji, oziro-mu sprejme nov federalni zakon za brezposelnoetno podporo, kateri naj krije vse delavce v privatnih in tudi vladnih podjetjih ali uradih. Teh delavcev je še okrog 15 milijonov, ki nimajo nobene protekcije v primeru brezposelnosti. Nu podlugi Trumanovega priporočila, kar je tudi zahteva organiziranega delavstva in sploh vsakega količkaj socialno čutečega človeka, naj bi brez posel nostna podpora znašala do $25 na teden do maksimalne dobe 26 tednov v letu. Vsa U podpora naj bi bila federulizirana. to je, da zvezni zakon nasledi in izpodrine vse državne zakone te vrste. Danes ima vsaka država drugačen sistem brezposelnostnega zavarovanja. V pretešni večini držav je ta podpora zelo revna— povprečno $13 na teden in 16 tednov na leto, kar faktično pomeni, da fcnuša v večini držav manj kot toliko. Tak zakonaki osnutek je bil v kongresu predložen že lani, toda je raspul na polici, oslroma je bil oskuben do kosti, kolikor je' sploh prišel v pošte v. * Proti Trumanovemu priporočilu so se že oglasili parasiti ln drugi. ki sode url bogato obloženih mizah. Kričati ao pričeli, da bi— noben delavec ne hotel delati, če bi prejemal brezposelnost ne podpore do $25 na teden—v najboljšem slučaju do $S50 na leto. Vse te človeške stvore bi bilo treba pognati na cesto brez dolarja v žepu In Jih prisiliti, da si iščejo dela in kruha prl-"froe enter-prlzerjih- m nas Organizirani voanlki v Philadelphia niso le prispevali svoj prosi! čas. da so svoeill skupaj obleko, prlspevano sa vojni relif v Evropi na Filipinih in Kitajskem, marveč so prispevali tudi S5000 sa prevesite stroške» Č*k m „pmenjeno vsoto iaroča podpredsednik vozniške unije ADF Edward Grumbock načelniku zbiralne kampanje A. M. Boydu. da mi odgovoriš. Končam in prej mi najlepše pozdrave od družine 2ibert iz Račje vasi." Tako mi je pisal moj sorodnik Žibert. Naš narod v stari domovini je šel res skozi strašno trpljenje. In nekateri hočejo celo prikazati, da niso tako slabi Nemci in Italijani. Toda prejeli so plačilo za svoja morilska dejanja. 1 Frank Gorlšok. USPEŠNA PRODAJA BONDOV Fontana, Cal.—Tukaj smo se združili Slovenci, Hrvatje in Srbi in smo imeli 27. maja skupno prireditev. Mene so izvolili za predsednika. Na zabavi smo imeli jedače in* pijače: pečenega prašička, koštruna in druge dobrine. Vršil se je tudi ples, za katerega nismo računali vstopnine. Vsi so bili zadovoljni in so prišli v Slovenski dom kupit vojne bonde. Ker so jugoslovanska dekleta pomagala prodajati bonde, je bilo sklenjeno, da bomo dekleta, ki jih bo največ prodalo, kronali za fontansko jugoslovansko kraljico. To čast je dobilo naše slovensko dekle Margaret Marino-vich, ki je prodala največ bondov. Za nagrado je dobila tudi bond za $25, lepo broško in uhane. Ves čisti preostanek priredbe je namenjen za jugoslovansko vojsko. Mesto Fontana je nam predpisalo prodajo zveznih bondov v znesku $25,000. Mi pa smo pokazali, kaj lahko doseže jugoslovanski narod, ako gre združeno na delo in prodali smo za $51,603 bondov. S pomočjo ostalih odbornikov je vse najboljše izpadlo in na tem mestu se vsem najlepše zahvaljujem za složno delo in kooperacijo' v Denverju, Colo. Ker pa tedaj ni bilo nikjer dela, je odšel v East Heleno, Mont. Tudi tam je bilo slabo. Po šestih mesecih je odšel s starejšim bratom v Leadville, kjer je dobil delo v globokem rudniku Yeak. V tem rudniku je tiste čase delalo veliko Slovencev. Delo je bilo zelo teiko in nevarno, a kljub temu je delal 12 let. Tam je .umrl starejši brat John, nakar je Jakob zapustil visoke gore in odšel v Denver. V Denver je poslal tudi truplo pokojnega brata, da je bil pokopan skupno s sestro Uršulo Plut. Sedaj > sem sama na svetu. Mojemu pokojnemu bratu naj ostane blag spomin. V mojem življenju sedaj ni veliko svetlobe in sonca. Sploh nimam nobenega veselja in obstanka. Moji trije sinove se bojujejo na japonski fronti. Eden je bil v Evropi devet mesecev in se boril z ameriško mornarico proti Nemcem. Prestal je veliko na takozvanem torpednem čolnu. Mlajši sin Frankie je prišel na dopust s Pacifika za 16 dni, nakar je moral zopet nazaj. Bil je 22 mesecev v Aziji in po raz-nik otokih, ki jih je zasedla a-meriška vojska. Zluži na latal-skem nosaču Boston, ki nosi 125 aeroplanov, katera sipljejo bombe na sovražnike. Upajmo, »da bodo naši sinovi kmalu premagali Japonce, kakor so Hitlerja. Starejši sin Joe pa je na Ma-rijanskih otokih in dela kot mehanik na velikih bobnikih tipa 29-B. Hitler in Mussolini sta poražena, sedaj pa je na vrsti Hiro-hito. Kopali so drugim jamo, a pali so sami v njo. Agnos Pasarich. . PETEK, 8. JUttm I ¡f j nas je 350 bolnikov kličajo ;;pešans." Delavcev r» je približno 250, ki so po organizirani v unijo CIO Bolniki se zdravimo M ra, hene bolezni in te so: J? rudaska bolezen in J^ Slednja se mene drži in mojega tovariša. Jetiko pa zdrav: nacm, da bolnikom izreze,o Z rebra na bolni strani pljuč 1 tem pa pljuči skupaj jih nazaj zašijejo. ¡Silikoze ne zdravijo, temvei moramo samo ležati. ¿d Z(lra* ljenje te bolezni nimajo sred stev. Nikoli ne bom pozabil Z kega februarskega dne, ko ie stopilo pet zdravnikov v najino sobo. Eden izmed njih je sore-govoril: "Tale dva.kampelj£ imata silikozo." Nato eden k med njih vpraša, ki je bil novi-nec, ali naju zdravijo z opera cijami. "Ne," je odgovoril zdrav", nik, "ona dva morata samo mir-no ležati in če se pljuča sama lecijo, je dobro, če pa ne, potem pa bosta šla "over the hill." Začudil sem se in vprašai dru-gega zdravnika, kaj je omenjeni zdravnik misli1, ko je dejal "over the hill." Ta mi pa reče, du to pomeni preko , hriba in dol na pokopališče v Duluthu. Lahko si mislite, dragi čitatelji, kako mi je srce zašklepetalo doli o-krog členkov. Štela božja, si mislim, bolje bi bilo, ako bi jo ubral proti solzni dolini Ely k moji družini in v njenem kro^u dokončal ta pukljasti svet. Na koncu pa želim Prosveti mnogo novih naročnikov, kajti v njej dobimo res dobro delavsko čtivo. Pozdrav čitateljera Prosvete. Frank Smuk. ZA POISKUŠNJO Nopoming, Mlnn. — Za mojo prvo poizkušnjo v pisanju sem Na koncu pa pozdravljam vse se namenil napisati nekaj vrstic prijatelje v Barbertonu, Ohio, in okolici. John Zdravje, predsednik jugoslov. odbora za bonde. GLAS IZ LINDENA Lindon. N. J.—Iz raznih naselbin poročajo, da so na delu za naše revne brate in sestre v stari domovini. Tudi članstvo našega društva št. 540 SNPJ in 756 SNPJ je darovalo precej o-' bleke, čevljev in drugih potrebščin za ta plemenit namen. Vse skupaj je zvozil z avtomobilom v zimskem času, ko je bil velik led in mraz, brat Leo Bizjak. Članice pa smo šivale in popravljale na mojem domu. Pomagale so pri tem delu sestri Antonija Kaučič in Johana Petrič od •društva št. 756. Amalija Oblaki od št. 540 in mrs. Brotnik, če-| prav ni članica. Vsem najlepša I hvala. Pošiljka je bila poslana v jugoslovansko newyorško skladišče. Ob tej priliki tudi sporočam, da sem prejela pismo iz stare domovine. Vzelo je tri mesece, da je pismo dospelo. Pismo je bilo pisano v moji rojstni hiši, v vasi Krupa. semiška fara. Iz nisma sem izvedela, da je v tem času umrl moj edini brat Jakob. Zapustil ie dva mlada sina, ki sta v partizanski vojski. Ob smrti ni vtdel, kje sta njegova sina. ali sta še živa ali ne. Stara sta 18 in 20 let. Zapustil je tudi pu.ntorka Johna Žuglja, ki se nahaja v Califomiji. doma pa hčerko Tončko in ženo Katarino m jen a Tome. Pokojni brat Jakob £ui>ftlj je delal v Ameriki 20 let, in sicer o razmerah tukajšnjega zavoda Nopeminga in to pod pogojem, da mi brat urednik ne vrže dopisa v koš. Zavod Nopeming je zidano tri nadstropno poslopje in še precej | Kramerja iz Ferrella, v katerem lepo urejeno. Zavod sestoji iz je poročal o vojaku VVilliamu treh bolnišnic. V vsaki sobi so Biceku, ki je prišel domov iz po dve ali tri postelje. Z menoj i nemškega ujetništva. Taki do-v isti sobi je Hrvat. Vseh sku-1 rPali« na »trsni.) SLOVENSKI ČASTNIK ŠE VEDNO IŠČE TETO Cenjeno uredništvo. Ponovno se obračam na vas s sledečo prošnjo: Moja teta Roza Stam-bol, roj. Prekorsek, je v začetku te vojne stanovala v mestu To-ledu, Ohio. Ker pa njenega točnega naslova ne vem, ji ne morem pisati. Moja teta je rojena v Prekor-ju pri Celju. Prosim vas, ako bi mogli ugotoviti njen naslov in mi ga poslali, istočasno pa prosim, da obvestite tudi mojo teto in ji pošljete moj naslov. Oprostite mojemu nadlegovanju, ali nimam druge možnosti. Moj naslov: Poročnik Tu^o-mer Prekorsek, 110 M. U., RAF, CMF. ' Tugomer Prekorsek. Pripomba uredništva: Prosimo naše naročnike v Toledu, 0., da bi na to pismo opozorili teto poročnika Prekorska, ako jo kateri pozna. TO IN ONO New Castle. Ps.—Zopet se o-glašam z nekaj vrsticami. Vreme imamo zelo muhasto. Dasiravno smo že sredi pomladi, pa je prav mrzlo in treba je kuriti v peči. Rastline se ne morejo opomoči, ker preveč po^ostoma dežuje in piha mrzli veter. Krompir je precej lepo pokazal, slab uspeh pa sem imela s tur-ščico. Posadila sem jo že štirikrat, vendar pa še ni prišla na površje. Danes sem čitala dopis Franka Iaguba dobrega prijatelja na bojišč« pomeni tudi sa vojaka veliko bol. Tako bol Je občutil tndl ta vojak na otoku nawa. Ob isgubi dobrega tovariša se Je plskajoč sgrudll n' medtem ko ga njegov prijatelj tolašL Slomški vodniki in preroki DR. IVAN LAH (Nadaljevanje) Fran Levstik (1831-1887) • Martina Krpana" poznate vsi. Čitali ste ga v ljudski šoli in ste m«' 1:1: A O ia in Iona larJka «o »«.»1__m 1 ■ . Surtln Krpan" več nego zgodba za otroke. Pomislite: v sam ce- ^rski Dunaj je prišel velikan,-- Berdavs po imenu. Vse junake Toiega časa je vabil na boj in Sar ni bilo, ki bi ga bil ukroji cesar pa tudi ni bil tak, da Jge reklo: nikogar ni bilo, ki Z si upal nadenj. Mnogo junakov se je spustilo * njim v boj, , vsakega je zmogel. Nazadnje L ga je lotil sam cesarjev sin, i tudi tega je velikan ubil. Ce-uriu je začelo to iti po glavi. -Kaj bo, kaj bo, če se Berdavs ne kroti," je rekel. In potem so poslali po Krpana na Kranjsko. Kdo je ta Krpan z Vrha pri Sveti Trojici? To je slovenski kmet, siromak, kočar, ki se ukvarja s tihotapstvom in s svoje borno grudo, da se preživi. Toda kljub svoji siromaščini, ali morebiti prav zaradi nje, je tdrav in krepak. Krpan odide na Dunaj in zmaga Berdavsa. Kako majhni so proti njemu cesar in njegovi ministri in sama uboga cesarica, ki ji je lipo posekal, da si je napravil kij! In kako slabi so vsi cesarski'ko-nji napram njegovi mršavi kobilici, ki je edina kljubovala Krpanovi moči! Krpanove preproge besede padajo kakor kladivo na mehkužni cesarski dvor in njegove ministre. Za plačo ne zahteva nič drugega nego pravico, da bo mogel pošteno živeti. Tako je postal Martin Krpan naš narodni junak. To je naš narod ob času, ko mu je rezala kruh dunajska gospoda, in Levstik, ki je bil revolucionarna glava, je hotel pokarati, da leži v tem narodu velika lastna sila, ki je kljub vsem težavnim časom vzrastla tako, da on rešuje Dunaj, ne Dunaj njega. Samo da se v svoji slovenski preprostosti tega ne zaveda. "Martin Krpan" je izšel deset let po revoluciji leta 1848, ko je stal "Berdavs" pred Dunajem .,. ' Ideje leta 1848 so živo ostale v spominu mladini, ki je v teh viharnih časih študifala na šolah in ta mladina ni mogla biti zadovoljna s ponižnostjo in uda-nostjo, ki so jo priporciale "Novice", in z nezmožnostjo in z brezglavostjo, ki so jo kazali slovenski prvaki, ker niso imeli jasno začrtanega političnega programa. "Vsa moč izhaja iz ljudstva", je bilo geslo leta 1848, a ljudstvo se ni zavedalo svoje moči in vlada je po revoluciji z vso silo pritisnila na male avstrijske narode. V tej dobi je rastel Levstik, naš največji kritik in borec, pristen slovenski človek, ki je globoko poznal narodovo dušo, nje* fovo nrav in jezik, in razdiral zmote in predsodke preteklosti in sodobnosti, da bi našel pravo pot našemu narodnemu življenju Njegov vzor v literaturi je Srb Vuk Karadžič, ki je z na-rodnimi pesmimi in narodnim Jezikom položil temelj novi srb- '»rteraturi, v politiki pa mu J*t kazal pot češki bojevnik Hav-ki ic neustrašeno zagovarjal pravice svojega naroda. Usoda je poskrbela, da se je ^vstik rodil v kraju, kjer se Stvori baje najlepša slovenšči-na- -To je okolica Velikih Lašč. Prep,, Whj \ Ljubi dobre A o J/l nosi kakor da je čutil, da mu bo usojena vloga velikega, neupogljivega voditelja. Tudi doma v Laščah je užival velik ugled. Stritar, ki je bil pet let mlajši od njega, nam ga je popisal v svojih spominih: "Levstika še nisem videl, ko mi je bilo njegovo ime že dobro znano; govorilo se je o njem, kakor o neki čudoviti prikazni... Neko nedeljo, ko smo šli po deseti maši iz cerkve, so mi ga pokazali mati s prstom in besedo: 'Retenski . . Se zdaj ga vidim, kako koraka po trgu. Tako nisem nikoli ne prej ne pozneje videl stopati nikogar: tako krepko in odločno, tako moško in samozavestno. Tako je znal korakati samo Levstik." 2e na gimnaziji se je v Levstiku prebudila pevska žila. Njegov vzor je bil Prešeren. A že tu se je pokazala njegova stroga kritična narava: svoje pesmi je večkrat predelaval, nikoli ni bil sam s seboj zadovoljen; še manj pa je bil zadovoljen z drugimi slabimi slovenskimi pesniki, ki bo se po letu 1848 začeli oglašati v našem slovstvu. Naperil je proti njim bodeče puščice in razkrival slabe strani njihovega pesnikovanja v ostri satiri "Ježa na Parnas". Postal je nekak vodja dijaštva, ki je v njem videlo močan, samonikel talent. In tako se je zdelo, da bo Levstiku odprta gladka pot v življenje, a zgodilo se je, da se je spri z matematiko in brez mature zapustil gimnazijo. Postal je domači učitelj v Ljubljani, zbral svoje mlade pesmi in jih izdal. A kaj naj počne v Ljubljani on, ki je gledala nanj mladina s tolikimi nadami, in sedaj ni mogel nadaljevati svoiih študij! Odšel je v Olomouc na Moravsko v nemški viteški red: upal je, da se bo tu mogel nemoteno posvetiti svojim jezikoslovnim študijam. Ni nesreče brez sreče. Tu se je seznanil s češčino, prevajal je kraljevodvor&ki rokopis in kljub samostanskemu zidovju tujega nemškega viteškega redu je slišal o ljuti borbi, ki jo je tiste čase boril češki narod za svoje pravice, ter spoznal imena in nazore narodnih in političnih voditeljev. Toda očrnili so ga iz Ljubljane, da so njegove pesmi pohujšljive in nevarne, posebno zato, ker jih je mladina čitala z velikim navdušenjem. Levstik je moral zapustiti neprostovoljni samostan in odšel je na Dunaj. Tam je poslušal na univerzi našega učenjaka Miklošiča in Levstik bi bil postal njegov najboljši učenec. Toda brez mature se ni mogel vpisati kot reden slušatelj in, ker mu je pošel denar, se je moral vrniti domov. Peš je šel preko Gradca na Slovensko, kjer je dobil službo domačega učitelja pil grofu Pacetu na gradu Turn pri Sv. Križu. Dobra volja ga ni zapustila in kadar je prišel domov v Lašče, je zabaval domače ljudi z duhovitimi pesmimi in krepkimi dovtipi. (Se nadaljuje) Bclgrajški zakon proti dišhriminaciji Belgrad —ONA—Dne 29 maja je sprejel narodno-osvobodilni odbor zakon, ki prepoveduje Dodpihovsnje in ičuvanje radi narodnostnih, verskih sli rasnih razlik. Cilj tega zakona je, da se izvede popolns enakost prebivalstva ne glefle na njih narodnost, rsso ali veroizpoved Novi zskon Ima »edem članov Določbe tega zskons povedo, da je kriminalni prestopek, ako nekdo odreka individuslne pravice drugim na podlagi narodnosti, rast sli fStoizpovedovanjs. Kazni so določene tudi za širjenje tozadevne propagande Zs ščuvanje ns poboje iz teh razlogov so določene kazni, ki gredo do 15 let zspors. Zskon predvidevs, ds "znsn- _________ stvena krltiks" v« rotzpovedsnj Iv jezikih. V vsem svo- ne velja kot podpihovsnje k ver-" nJu je kszal nekako akemu sovraštvu ^mozavest in ponos. Oni, ki prekršijo ts zakon, bo- / r i Ig Pomorsko obstreljevanj* otoka Tsrsksna pri Borna ju s rskstl In bombami v pripravi tsrsna ss lnvasljo po svstrslskih čsiah. Ts otok J« sds J is v njih rokah ln a tam tudi bogato oljno polj«. Pot, ki vodi do miru Napisal Donsld Bsll Naši odnošaji z Rusijo se ne smejo in ne morejo tako poslabšati, da bi postal spopad mogoč, smo dejali v zadnjem članku. Do približno srede julija tudi ni pričakovati nobenih sprememb, kajti britska začasna vlada ne more sklepati nobenih obveznih sporazumov. Kot Britanija sama bo tudi ves ostali svet čakal, da se pokažejo rezultuti britunskih volitev. Ravno radi tega je te pripra- =========^^ ven čas, da si zadeve dodobra ne morejo pregnati iz dežel zu-premislimo. Niti zahodne vele- hodne Evrope in drugih prede-sile niti Rusija si ne morejo do-| lov svetu, v katerih sta pomor- K" «e pripeljemo v Lašče, vidi-pred cerkvijo Levstikov spo-ki so mu gs postavili '•valezni rojaki. Ako krenemo P"lja proti severovzhod-«^ni, nas pozdravlja z male-zelenega griča cerkvica sv. v daljavi dobre četrt ure J" gledamo na msli višini med '«•vjcm m njivami skromno vas •P-inje Retje. Stopimo po polj-H 'meniti poti navzgor in se pred malo hišo. "*a vzidana ploičs nam na-•"'J" da se je tu rodil dne 28 it l T U*u 1831 Fran Lev-, , p" domače se je reklo pri \lh- Njegov očt Matevž rLT °sminko kmetije. Tu je "Levstik sredi ubožnlh, tlh ljudi, potem je šel v « like Lašče in od Um v ker ao poznali, da je K'ave. Spre tet je bil v ?n ae »e odlikoval voliti ponovnega svetovnega spopada, ki bi uničil vso našo civilizacijo. Cena take avanture bi bila tako strahotna, da je misel nanjo nemogoča. Obenem pa ne bi mogla upati nobena stranka na popolno zmago. Do vojne z Rusijo torej ne bo prišlo, ker ne sme priti do nje. Ako pa je temu tako, je treba posvetiti vse naše sile miroljubni ureditvi vseh problemov. Kako to doseči? Do zdaj smo poskušali dospeti do sporazuma v detaljih. Vzeli smo posamezna vprašanja, kot na primer poljska vprašanja, da jih razrešimo. Ko smo spoznali, da nam je nemogoče doseči di-plomatično zmago, smo začeli izvajati diplomatlčni pritisk na Rusijo, ustavili smo dobave po zakonu Lend-Lcase, nastopali smo skupaj z Veliko Britanijo in tako ustanovili skupno fronte proti Rusiji. Ko nas niti api-zanje Rusije niti trdni nastop ni privedel do cilja, je zavladal pe-aimizem. Kar potrebujemo, je načrt zunanje politike. Rusi so zaupali predsedniku Rooseveltu, ker jim je bilo jasno, da imu vizijo bodočega sveta, jasno sliko tega, kar mora priti. Danes pa ne vedo več, uli je ta Rooseveltova koncepcija še živa. Ideja anglosaškega bloka je bila predsedniku Rooseveltu odvratna. Znano mu je bilo, da obstojajo med angleškimi in ruskimi interesi silni konflikti in je bil prepričan, da je prava vloga Zedinje-nih držav vloga posredovalca. Danes pa mislijo Rusi, da je u-meriška politika preprosto le podpiranje angleških ciljev. Ruski odgovor na to je širjenje njihove lastne interesne in vplivne sfere. Zdaj je jasno, da mir z Rusijo ne more biti plod enega samega sestanka velikih treh, ali ene konference. Jasno nam mora biti, da je to dolga naloga, za katero nam bo treba mnogo let. Mir namreč ni le odsotnost vojne—mir je več kot to, mir Je harmonija v sodelovanju. Orga-nizacija, katero ustvarjamo v San Francisca, bo le ogrodje, v katerem moramo zgraditi svojo politiko Mir ne more biti posledica mehanike ali procedure, temveč »ki le rezultat daleko-sežne politike. Kaj so osnovni predpogoji miru z Rusijo? Najprej morimo pomisliti na to. da nam nI mogoče potisniti Rusijo ven iz vzhodne Evrope sli z Balkana, prsv kot nas Rusi ska in zračna lila odločujoči. Toda ako hočemo vzdrževati nekaj anglo-ameriškega vpliva v deželah vzhodno od Labe, se moramo sporazumeti z Rusijo. Ta sporazum bo mogoč le, ako bomo tudi v zahodnih deželah Evrope nudili Rusom toliko vpliva kot ga zahtevamo za naa v vzhodni Evropi. Drugače povedano-—ako bomo ustvarjali mi na zahodu In jugu reakcionarne režime in monarhije, bodo Rusi ustvarjali na vzhodu in na Balkanu socialistične režime. Ako t>omo napravili režime v naših predelih bolj svobodne, bodo tudi oni popustili. Zdi se, da bi bilo na tu način mogoče najti nekakšen skupni števec za vse evropske dežele. Drugič pa moramo pomisliti na to, da Rusija ne moremo podkupiti z materijalnimi dobrinami ali trgovskimi pogodbami. Ne smemo pozabiti, da Rusi lahko tudi s svojimi lastnimi silami obnove svojo opustošeno zemljo—kot so to storili po prvi svetovni vojni. To pot jim bo to cclo mnogo lužje, ker imajo nu razpolago,mogočne industrije v Sibiriji in Uralu. Danes imajo tudi tp svoje lastne delavce in inženirje, a poleg tega bodo imeli še nemško delavske sile na razpolago. Ako jim ne |M>magamo, bo seveda trdo za narod, toda obnova bo izvedena, četudi bo morda trajala dalje časa, Toda naš narod utegne v tem slučaju tudi trpeti, ker nam bo manjkalo izvoznih tržišč. Jasno Je torej, da je precej vseeno, ali smo z Rusi "trdi" ali "mehki." Sovjetska Rusija hoče držati svoj položaj velike si* le. Tega dojstv/» ne moremo spremeniti. Le liberslizscija vsi* Evrope utegne dokončno pomiriti stari kontinent -ONA. • 4o postavljeni pred okrožno narodno **difcV v slučaju prvega Mikolajczyk in polji ha zame ¡na vlada London. — ONA Skupina, ki se jc zbrsla okoli Mikolaiczyka, je začela ostro napadati | »oljsko vlsdo v izgnanstvu rndi nesposobnosti, kstero je pokazala v ravnanju s Poljaki, ki so ae nahajali v Nemčiji Omenjeni ns-padi trde, da je jiostal problem tako zapleten, da ga ni več rešiti brez podpore britfke vlade—a katero pa je poljska vlsds izgubila vsi' direktne stike, odkar je Mikolajczvk odstopil IuA predsednik vlar«dMHtn* .... 3S7S W. Mlh St. Cl«v«landT Okla DUlrlhlnl JOS CULKAK. prvo okrnil« ........... JAMKM MAOI4CI1. dru«w ukrotj« ...... HAVMONU 1HAVNIK, U«U« okrolja... JOHN SIMU.KH. «»trlo okrolj«.............. URŠULA AMUNOZICII. peto okrolj«.. EDWAHO TOMSIC, ImIo okrolj« MATH PETROVIČU prvdaadnlk VINCENT CAINKAR „J ........... f. A VIHER ......................... . M1HKO U KUHEL -........... 4 aco a ZUPAN ..................... ... LONALD J LOTRICH ......... RUDOLPH LISCH .......................... a*d»r«da«d*lM Iti Woodland Avo, Johnatown, P«, -----------------------R o. No. I, Oak dala. p«. ----------TSM Mlddfepolnlo, Uveiborn. MMh. ......... ......»T« Randall St. SI. Loula I«. Mo —----------^..lll Ptarca SI., Ev«l«th, M Inn I tH» W tih St . Walaanburg, Colo. ANTON Sllt'LAR, prodacdnlk PRANR VRATAR ICH ....... PRANK HARRIS........................ AN Uit KW VinitlCH ................ JOSEPHINE MOČNIK .......... PRANK ZAtTE. pr«da«dnlk JOSKI'H rirOLT..................... ANUKKW MRUM ______________ JOHN OLIP............................. PREU MALMAI ............ DR. JOHN i. ZAVEHTNIK ........................ US B tllat St., CI«v«land IS, Ohio ---------------- MIT So Lawndal« Av« . Chtvago U 111. ------------------ So Lawndal« Avo, Chicago M. 111. ................MA; So Lawndal« Avo , Chicago U. 111. —IMU So. Lombard Av« . Barwyn, III. IW ao. Trumbull Avo- Chicago M, III. .......—................100 B. MOth St, Euclid IT, O. POVOlMl oda«a ....... • •—«- ............ ...............Baa IT, Arma. Kanaaa —^ ---------- ail T*n«r St., i.u*«rn«. Pa. ....................Muakoka Av«., Ctovaland IS, OhM Eoroal Av«., Johntlown. Pa. —.........B. iMth Str««t, Cleveland IS, Ohio Nadaotnl odaah ............. ao Lawndal« Avo., Chicago U, III. ....... ................••••IM1 B. Mth St., CI«voland I, Ohio -............... .....rlTlM Snowdan, Datrolt II, Mich. —- Ml So. Proapoct Av«, CUrandon Hllta, 111 .....................................* Waalclo* Avo., P«ru, 111. Olavol adravoUi -------------- »«»• ao. Rldgoway, Chicago M, HI da ni dovolj zanoaljlvo ali pa ni praktično, ampak to, kar je oata-lo ln se dopolnilo, bo rešilo na tisoče življenj, ki bi sicer bila izgubljena. In kur je zučeto, se bo nadaljevalo in brez dvoma Je pot odprta še velikemu napredku nu polju, nu katerem so začetkoma skoruj vsi bili skeptični. Kako je češka industrija pretrpela vojno Praga.—ONA Ogletlul sem si dober del čehoslovuške Industrije ter se potem nu dolgo in široko ruzgovurjul s češkim ministrom zu industrijo Bohumilom Lutismanonu Moj zuključek Je, da je čušku iruiustriju trpela manj pod nemško okupacijo In radi bojev osvoboditve kot druge osvobojene dežele. Vsi čehoslovaški premogokopl so ostull nepoškodovani- u to Je največji zuklud te dežele. Večl-nu obratov je že zopet na delu, le na severu, kjer Je bila večina rudarjev Nemcev, Je pomunjku-rije delovnih sil povzročilo zastoj delu. Netncl so bodisi pobegnili v Nemčijo uli pa v gore in gozdove. Otl treh velikih čeških jeklurn je le Skodova zelo poškodovana, Oonorsts 91. J. Stsck ln John C. Dsklqutst sls kriminalcu Hsr» manu Goorlngu priredila sljsjsn banket. vsUd ^«oar ala bila prod • mol veliko kritik«. Gonoral El-( oonhowor )• »borna dal ukor In j odredil, da oo ko| tokega no orno voč ponovili, da bi v ujolništvu! ill nail Jako volokrimlnalc«. i Vizovlce, Klsdno in Zbrojovku I» w v dobrem stanju. Tudi druge industrije so ostale večinoma nepoškodovane, le tekstilna industrija Je bila uničena, ker so Nemci odvedli stroje deloma v Nemčijo, delomu pa v Italijo. To škodo so Nemci v naprej popravili deloma s tem, du so v deželi nastanili precej novih industrij, ko so jih umikali pred zavezniškimi zračnimi napadi, Čehoslovsšku je danes nuj-brie edina dežela v Evropi, ki ima popolnoma intaktno optično industrijo — katere pred vojno sploh nI imela. Isto veljs ca tovarne sintetlčnegu petroleja in umetnegu kavčuka, katere so Nemci nastanili iu Moravskem. Čehi so imeli pred vojno malo Industrijo letal, Nemci so Jo povečali za več sto odstotkov. Prenesli ao tudi na Cohoslovaško veliko svoje filmske Industrije. Železnice tudi niso tako porušene kot v drugih evropakih deželah, ki so bile trtve vojne. Transportno vprašanje Je na Čehoslo-vaškem kritično pred vsem radi porušenih mostov. Pristanišče v Bratislavi Je bilo iszdejsno. Vse tovurne, ki so bile last Nemcev uli Madždrov, bodo zaplenjene. Dokler ne bo vlada odločila, kaj se bo z njimi zgodi-lo, Jih bodo uprsvljsll nsrodnl odbori, sestavljeni Iz zanesljivih članov raznih ravnateljstev In poštenih delavcev. Vse tovsrne, ki so bile prej last Židov, katerim so Jih odvzeli Nemci, bodo vrnjene njihovim |>osestnlkom, čim bo ustanovljeno In dognano, komu pripadajo. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje i I. olrani.f plsl so zanimivi. Res, mlodl fantje in možje so že veliko pretrpeli v tej Vojni ln mnogi še vedno trpe, Človeku se trga srce, ko čitu o njih trpljenju. čitala sem tudi dopis od M. Tomšič iz Stiabuna, v katerem omenja trpljenja njene sestre Krnile, ki se nahaja v Italiji. Obžalujem vse ujetnike, ki jih |jo nedolžnem mučijo in tepejo. Med temi Je tudi moj brut In njegova žena Italijanska zver Jih je odpeljala In uničila družino. NsJ še omenim, da so tuksj zelo veliko ljudi odslovili z del, posebno žena in deklet, Slišal sem, da se Je neki delavec izrazil, da nima s čim plačati zs stanarino, ker Je Izgubil delo. Zakaj pa m? nI prihranil denarja, da lil lahko plačal za stanovanje? Nekega dne pa sta se dve ženski pogovarjali v busu, češ, d« Je sedaj vse dobro In da Jlrna ničesar ne manjka In da bi bilo prav, da bi vojna še naprej trajala Ko pa je neka druga lena sllšsls ts pogovor, Jo je zgrsblla Jeza in pripeljals gorko zaušnico eni izmed žene. Slednja Je Imela sinove v vojni, zsto Jo Je tako ra/burll tisti pogovor. Voznik jv nato ženske spodil is bua« _T—Ifca »koles. Ali slo »irrfisl na dnevnik Proovolo"? Podpirali« svef listi PHOSVETA 1 —^ IZ MODERNEGA SVETA Spisal F. S. FINZGAH (Nadal j aran ja) Dr. Sluga je pa stal od daleč in strmel nevede, ali naj se vrne, ali gre naprej. Z voza se je namreč stoično-mirno muzal—adjunkt Prosenc. Flegmatično je stopil z voza. Njegovo lice je bilo radostno. Nekaj deklic ga je obstopilo in mu pomaljalo odprte rokice. Prosenc je vse obdaroval—prej jim je prepovedal, da se ne smejo spopadati z dečki—in nato odiel z dolgimi počasnimi koraki mimo cerkve. Tedaj se je podvizal za njim Vinko Sluga. Prve stopinje je zastavil Prosenc v klanec proti Kalvariji, ko ga prime za rokav Vinko: "Za vraga, kaj počenjaš?" Pristav se je ozrl. "O-ho!—Socialno vprašanje študiram!" "Interesanten študent si!" "Bolj nego ti! Ti nisi modern, ker ne ceniš nazornega nauka. Ti si teoretik. Po tvoji glavi vrše razni Marksi, Bebeli, Lasalli, Oweni, Saint Simoni, Lavroviči Lavrovl in bog ve kaki učenjaki še! Jaz pa porabim lepo popoldne, dve pesti krajcarjev, ki jih vržem med otroke, in imam jasno, nazorno razložen večni krik človeštva: Panem et circenses (kruh in igre). Drugi so imeli komedijo—otroci imajo pa pomaranče in zabavo—ergo oboje. Seveda tudi nekoliko obdrgnjenlh kolen, nekaj prask na rokah. Toda mara svet za krvava kolena, če gre za denar. Saj si videl! Deset jih prekobali in pohodi, da dobi krajcar. To je svet—jasno, nazorno pred nosom; veliki svet je seveda toliko popolnejši, ds ti kar dokaže, kakor bi imel pravico in dolžnost drugega pohoditi, da pride preko njega do kruha, do časti in slave ali vsaj do ugleda." "Kdo bi si bil mislil, da imaš toliko smisla za socialno dobo. V kavarni si zadnjič govoril drugače!" "Ker je šlo za drugo reč. Tedaj sem tebi hotel dokazati, da moraš biti tudi ti človek, kakor ti-le paglavci. Porini se naprej do krajcarja, potem pa rogovlli.—No, kako pa ti gre-?" "S Semenom sva se pred tednom sprla prav zarsdi najinih nasprotnih nazorov." "No, in—" "Rekel sam mu lopov!" "Moška Ja ta!" "Mislil sam, da me pozove. Toda ni ga bilo. Sedaj občujeva strogo oficielno!" "Saj sam ti rekel, da je poba." "Izvohal Bem pa med delavci že toliko, da vem, kako vre." "In ti sezi z roko v krop, če te prsti skelijo. Fant, bodi pameten!" "Pameten hočem biti—toda principi so principi!" Prišla sta na Kalvarljo. , Krog križev se Je gnetlo ljudstva. Prvo cvetje so pokladali pred križ, poklekali so pred njim in molili; matere so dvigale otroke, da so poljubljali krvave in blede Zveličarjeve noge. Adjunkt in zdravnik sta obstala in se odkrila. Za Kristusovo kronano glavo se je bleščala velika solnčns obls, ki se je bližala vrhu visoke gore. Oblivala Je z zlatordečim nimbom nagnjeno glavo mrtvega Odrešenika. Po gozdu so ptice pele večernice, ljudstvo je tiho šumelo in kipelo iz doline proti križu. Nad vso množico, nad vso vstajajočo naravo je slovesno plavala prorokba z božjih ustnic: "Ko bom povišan na križu, potegnem vse k Sebi---" XIII. Kontrolor se Je odpeljal, da sklene z neko tvrdko pogodbo za nabavo železnine. Luci je bila aama doma. Brez aoproga navadno ni hodila na izprehodc. Zato je sedela tisto popol- dne pri klavirju in sanjarila in svoje mladostne sanje izpod vedno jasnega italijanskega neba izlivala v strune. Akordi so zadoneli burno kakor utripi vročega italijanskega srca, pojemali so zopet in se prelili v melanholično pesem napolitanske mandoline, ki zveni v mesečni noči pod zrelimi oranžami na Posili pu in se guglje po dihanju čarobnega maja,' kakor ribiški čoln po plivkajočepi pristanišču. Pri kontrolorki je sedel stalni gost in domači prijatelj nadzornik Seme. Strastno je prižigal cigareto za cigareto, zamrmral včasih, kakor bi hotel peti, toda vselej se je ustrašil lastnega glasu, ki je tako hreščeče udaril med ubrane strune ali hotel spremljati zvonki alt kontro-lorke. Samo eno besedo je zapel in vselej je kar z odprtimi ustnicami umolknil. Čutil je silno disonanco. Glas gospe je bil čist kakor srebro—njegov se mu je zdel umazan, glinast in prsten, da bi gotovo oskrunil lepo pesem, kakor bi na svetli mramorni kip pritiskal bfatne roke. Zato je umolknil. Stol se je odmaknil od klavirja, da je gledal igralko od daleč. Skozi gardine so pluli solnčni žarki in poskakovali na igrajočih belih rokah. Tako so bile nežne in bele, da si celo žarki niso upali vsuti se nanje z odločnim mirom, ampak so se jih samo dotikali, prilizovali so se jim in jih poljubovali. Nekateri so se skrili v blesteči briljant v zaročnem prstanu. Tam so zažareli v mavričnem ognju in iz prstana gledali z drhtečimi zlatimi očesci v lice krasni Luciji.—Nadzornik je strmel v to čarobno podobo, njegove misli so se vse zapletle vanjo. "Ah, Luci!" Kontrolorka se je ozrla naglo in ga skoro srepo pogledala. "Želite?" "Ah, Luci!" Seme je zdrsnil s stola, pokleknil poleg nje, nagnil se nad klaviaturo in začel poljubovati njene roke. Luci je začutila ogenj, ki so ga dihale nadzor-nikove ustnice. V njej se je nekaj streslo, kakor bi vihar nenadoma udaril v dušo. Obrvi je skrčila, ustnica stisnila, roke mu odmaknila in energično vstala od klavirja. "Na bodite predrzni!" Odšla je po aalonu. Seme je še klečal, gledal za njo s širokood-prtimi očmi, nosnice so mu plale kakor nozdrvi mlademu žrebetu, in jezik je blebetal: "Ah, Luci, Luci, Luci—" Kontrolorka je šla k oknu. * "Poglejte, zdravnik gre z Almo!—V stanovanje jo vede!" Zdravnik se je bil vrnil s Kalvarije. V parku je šetala Alma a mlajšim bratom. Ko jo je zdravnik pozdravil, je stopila Alma k njemu. "Oprostite, gospod doktor, ali bi ne bili tako prijazni, da bi mi posodili kako knjigo, ki se peča s sociologijo. Vaš govor »z onega večera mi ne gre iz glave. Rada bi kaj čitala." "Kako me veseli, gospica, da se tudi vi zanimate za najbolj aktualno vprašanje naše dobe! V drugih narodih se že davno bavi nežni spol s takimi študijami, na primer Rusinje." "Torej mi posodite?" "En trenutek izvolite počakati; takoj vam prinesem knjigo." "Grem z vami, saj dovolite?" "Seveda, čast mi je, če se morda—" "Kaj ne, če se morda ne bojim—recimo puhlih opazk. Kaj me briga! Honny soit qui mal y pense. Pojdiva!" Sla sta mimo paviljonov. Zdravnik se je ozrl; iskal je bratca; toda ta je ostal v parku in lovil metulja-citrončka. (Dalje prihodnjič.) Sprememba, ki sem jo nedavno zasledil pri študentu Rajku Sladiču, mi je na moč všeč. Rajko je sicer vpisan na univerzi, študira pa bolj malo, ker sc mora preveč otepati tistih vsskdsnjih neprijetnosti, zavoljo katerih se mnogim prezgodaj akrije sonce in prerano odpre atanovanje pod rušo. Navezan je aam nase. Nekje na deželi životari njegov oče, bolehen tovarniški upokojenec. Matere Rajko nima več, pač pa atradajo pri očetu še trije bratje in dve seatri. Dva brata sta starejša a« Jim ta prišteje k naročninL TereJ a«daj ni vsroks. n* da, Je Hal prodne aa tlum SMPJ. Uat Prosveta j« vaša laatsiaa la poftevo Je v vsaki društnl nekdo. ki M rad «tal lisi vsak ds». Palssailai -Vaal«j kakor hitre kateri teh članov preneha biU «Us SNPJ, ali če aa preseli proč od družine ln bo zahteval sam tvoj Uit tednik, bode moral tiatt ČUm is dotlčne družina, ki j« tako «kup* naročena na dnevnik Prosveta, to takoj naznaniti upravuiltvu 11«* ln obenem doplačati dotično vsoto li«ta Prosvet«. Ako UP * stori tedaj mora upravnlžtvo znižati datum sa to vsoto naročniku. Xa Chi «f I* ekolioo J« IJS Za Z vtepe jo. ,, priložite MST Sa. spodnji kupa v piani« In al Ava. vsoto list Id |e vaša Isüalae. aa Hat ki «a k »e|l naročnini od -6L „ČL drašiv» št .CLMtve* a