SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 30	Ljubljana, petek 6. septembra 1985________ Cena 80 dinarjev
Leto XL!I
1310.
Na podlagi 147. člena ustave SRS, 241. in 244. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiškihsuprav-nih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82), in
3.	člena zakona o družbenem sistemu informiranja (Uradni list SRS, št. 10/83) Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Republiški sekretariat za notranje zadeve, Republiški sekretariat za pravosodje in upravo, Vrhovno sodišče SR Slovenije, Javno tožilstvo SR Slovenije, Republiški senat za prekrške, Zavod SR Slovenije za statistiko, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni svet Skupščine mesta Maribor. Izvršni svet obalne skupnosti občin Koper, Izola, Piran in Izvršei sveti Skupščin občin Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljutomer, Logatec, Maribor Pesnica, Maribor Pobrežje, Maribor Tezno, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Ptuj, Postojna, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Vrhnika, Zagorje ob Savi, Žalec (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) sklepamo
DRUŽBENI DOGOVOR
o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o enotnem informacijskem sistemu na področju notranjih zadev v SR Sloveniji
1.	člen
Enajsta alinea 15. člena družbenega dogovora o enotnem informacijskem sistemu na področju notranjih zadev v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 34/83) se spremeni tako, da se glasi:
»— na predlog udeležencev tega dogovora imenuje člane izvršnega odbora udeležencev;«
2.	člen
Besedilo prvega odstavka 16. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Odbor udeležencev imenuje na predlog udeležencev tega dogovora izvršni odbor udeležencev, ki ga sestavlja 13 predstavnikov izvršnih svetov skupščin občin in po en predstavnik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, Republiškega sekretariata za notranje zadeve, Republiškega sekretariata za pravosodje in upravo, Vrhovnega sodišča SR Slovenije, Javnega tožilstva - SR Slovenije, Republiškega senata za prekrške in Zavoda SR Slovenije za statistiko.«
3.	člen
Dogovor je sklenjen, ko ga podpiše večina pooblaščenih predstavnikov udeležencev in prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 31-S-144/85
Ljubljana, dne 28. maja 1985.
1311.
Na podlagi 37. in 40. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) in drugega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79, 12/82) izdaja Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
ODREDBO
o ukrepih za preprečevanje klasične prašičje kuge
1.	člen
Da se prepreči širjenje klasične prašičje kuge na območju SR Slovenije, morajo občine, veterinarske organizacije, upravni organi, pristojni za veterinarsko inšpekcijo, živinorejske in druge organizacije združenega dela in imetniki živali izvajati ukrepe iz te odredbe.
2.	člen
Prepoveduje se neorganizirano prodajo prašičev po vaseh, naseljih ali po kmetijah.
V občinah oziroma za območje več občin, v katerih ni ugotovljena klasična prašičja kuga, je dovoljena organizirana prodaja le na sejmiščih ali dogonskih mestih, ki so v času prodaje prašičey pod stalno veterinarsko-sani tarno kontrolo.
Izvršni svet občinske skupščine mora takoj predpisati veterinarsko-sanitarni red za sejmišča in do-gonska mesta iz prejšnjega odstavka.
3.	člen
Prašiči, ki 'so dopremljeni na sejmišča oziroma kraju porekla oštevilčeni (ušesna znamkica, tetovir-na številka), v zdravstvenem spričevalu pa mora rana številka), v zdravstvenem spričevalu pa mora biti ta številka navedena v dokumentu o veterinarsko-sanitamem pregledu pošiljke pri nakladanja (obrazec VS-40/1-1).
Če se ugotovi, da so zdravstvena spričevala za živali, ki so pripeljane iz druge občine, pomanjkljiva, ali če se ugotovi, da dokumentacije iz prejšnjega odstavka ni, bo veterinarski inšpektor odredil, da mora imetnik živali obdržati živali določen čas v karanteni.
4.	člen
Imetnik živali mora v času 30 dni po nakupu prašičev prijaviti pristojni veterinarski organizaciji združenega dela vsako spremembo zdravstvenega stanja pri prašičih.
5.	člen
Organizacije združenega dela, ki oddajajo pomije, in imetniki živali, ki hranijo prašiče s pomijami, morajo takšno rejo takoj prijaviti pristojni veterinarski organizaciji združenega dela.
Veterinarska organizacija združenega dela mora v takem gospodarstvu takoj cepiti vse prašiče proti prašičji kugi.
Pomije morajo biti pred uporabo v prašičerej-skem obratu prekuhane.
6.	člen
Na tržnicah se zaradi nevarnosti prenašanja prašičje kuge z mesom in mesnimi izdelki živali prepoveduje prodajo mesa in mesnih izdelkov, proizvedenih izven registrirane klavnice.
Meso in mesne izdelke, ki izvirajo od živali, zaklanih na domu imetnika živali (izven klavnice), se lahko transportira samo v klavnico in sicer z napotnico pristojne veterinarske organizacije združenega dela.
7.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 322-03/84-8
Ljubljana, dne 28. avgusta 1985.
Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Predsednik
Milan Kneževič 1. r.
1312.
V skladu z 20. a členom samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta (Uradni list SR Slovenije, št. 35/84) daje direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko
POROČILO
o stopnji rasti poprečnih mesečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije za
obdobje januar—junij 1985
i
1
Poprečni mesečni čisti osebni dohodki vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije so se v obdobju januar—junij 1985 v primerjavi s poprečjem
1984	povečali za 55,8 e/e.
2
Poprečni čisti osebni dohodki vseh zaposlenih
delavcev na območju SR Slovenije so bili v juniju
1985	za 3,1 •/« večji kot v maju 1985, v primerjavi s
poprečno rastjo čistih osebnih dohodkov vseh zaposlenih na območju SR Slovenije v letu 1984.
Št. 052/15-9/85
Ljubljana, dne 16. avgusta 1985.
Direktor
Zavoda SR Slovenije za statistiko
Tomaž Banovec 1. r.
1313.
Na podlagi 7. a člena zakona o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev (Uradni list SFRJ, št. 60/75, 13/76, 22/78, 31/83, 70/83, 15/84 in 70/84) in 49. b člena zakona o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 41/80, 25/81, 66/81, 28/83, 20/84 in 39/85) izdaja generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji
SKLEP
o ugotovitvi stopnje rasti izplačanih akontacij čistih osebnih dohodkov na delavca v gospodarstvu SR Slovenije za obdobje od 1. januarja do 30. junija 1985 v primerjavi z enakim obdobjem leta 1984
I
Stopnja rasti izplačanih akontacij čistih osebnih dohodkov na delavca v gospodarstvu SR Slovenije za obdobje od 1. januarja do 30. junija 1985 v primerjavi z enakim obdobjem leta 1984 znaša 81,1 "/o.
II
Stopnja rasti izplačanih akontacij čistih osebnih dohodkov na delavca v gospodarstvu SR Slovenije je izračunana na podlagi podatkov periodičnih obračunov za prvo polletje leta 1985 organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, ki po odloku o določitvi gospodarskih in negospodarskih dejavnosti (Uradni list SFRJ, št. 14/77 in 115/80) tvorijo področje gospodarstva (področja enotne klasifikacije dejavnosti od 01 do 11, razen podskupin dejavnosti 110612 — Raziskovalno-razvojne storitve v družbenih dejavnostih in 110904 — Odvetniške in druge storitve). Za izračun so vzeti podatki o čistih osebnih dohodkih in o.poprečnem številu zaposlenih na podlagi delovnih ur iz obrazca ■»Posebni podatki k poslovnemu rezultatu med letom — bilanca uspeha« oznake mehanografske obdelave 160 in 210.
III
Ta sklep se prične uporabljati naslednji dan
po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 42-1/85-II
Ljubljana, dne 28. avgusta 1985.
Generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji mag. Franc Knafelc 1. r.
1314.
Na podlagi določb 31., 44. in 47. člena ustave SRS v zvezi s 3. členom ustavnega zakona za izvedbo ustave SR Slovenije in 11. člena zakona o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja, so organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in druge družbene pravne osebe, ki za zavarovanje premoženja in oseb združujejo sredstva v Zavarovalni skupnosti »Triglav«, sklenile v decembru 1976 (spremembe in dopolnitve v maju 1985)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o konstituiranja in oblikovanju medsebojnih razmerij zavarovancev združenih v zavarovalni skupnosti »Triglav«
(prečiščeno besedilo)
I.	TEMELJNA NAČELA
1.	člen
Zavarovanci — organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in druge družbene pravne osebe s lem samoupravnim sporazumom konstituirajo Zavarovalno skupnost »Triglav« (v nadaljnjem besedilu: zavarovalna skupnost), v kateri skupaj z drugimi osebami po načelih vzajemnosti in solidarnosti združujejo sredstva za zavarovanje premoženja in oseb pred različnimi vrstami nevarnosti in za odvrnitev ali žmanj-šanje škode ter urejajo medsebojna razmerja, upravljanje in poslovanje te skupnosti.
Vsa družbenoekonomska razmerja ter organizacija zavarovancev in dela v zavarovalni skupnosti mora nenehno razvijati in krepiti družbeno in gospodarsko varnost ter celovitost vzajemne in solidarne povezanosti vseh zavarovancev, kakor tudi ekonomičnost poslovanja celotne zavarovalne skupnosti in njenih organizacijskih delov.
2.	člen
V ta namen zavarovanci v zavarovalni skupnosti združujejo del svojega dohodka kot del celotnega družbenega proizvoda, urejajo upravljanje z združenimi sredstvi ter vsa druga družbenoekonomska razmerja, na podlagi katerih zagotavljajo nadomeščanje tistega dela dohodka, ki bi lahko izostal oziroma bil izgubljen zaradi delovanja zavarovalnih dogodkov.
3.	člen
Družbeni značaj dohodka, ki temelji na odnosih dohodkovne soodvisnosti zavarovancev v družbeni reprodukciji, terja stalno krepitev in razvoj socialistične vzajemnosti in solidarnosti pri upravljanju z družbenimi sredstvi v zavarovalni skupnosti.
4.	č!en
Da bi Zagotovili stalno krepitev družbenega značaja v .zavarovalni skupnosti združenega dela dohodka. razvoj -rtnosov socialistične vzajemnosti in solidarnosti pri zavarovanju pred enakimi ali sorodnimi vrstami nevarnosti, razvoj zavarovanja in druge cilje združevanja v zavarovalni skvr.msti, se zavarovanci organizirajo v rizične skupnosti po načelu medsebojne povezanosti in dohodkovne soodvisnosti.
Zavarovanci, organizirani v rizični skupnosti so sporazumni, da se zavarovalne obveznosti poravnavajo praviloma v okviru rizične skupnosti s tem, da se zagotovi njihova delna izravnava že v temeljnih rizičnih skupnostih.
Zavarovanci rizičnih skupnosti se v zavarovalni skupnosti sporazumevajo, kdaj se lahko sredstva skladov, namenjena za poravnavanje obveznosti v eni rizični skupnosti, uporabijo za poravnavanje 'obveznosti v drugih rizičnih skupnostih, v skladu s tem sporazumom in statutom zavarovalne skupnosti.
5.	člen
Zavarovanci v temeljnih rizičnih skupnostih in rizičnih skupnostih razvijajo take odnose medsebojnih pravic, dolžnosti in obveznosti, ki krepijo preventivno in represivno dejavnost z namenom, da se odstranijo nevarnosti, ki ogrožajo ljudi in premoženje ter prepreči nastanek škode, že nastale škode pa zmanjša. Zato zavarovanci določajo potrebne ukrepe in nadzirajo njihovo izvrševanje ter namenjajo za izvajanje teh ukrepov tudi del združenih sredstev.
6.	člen
Zavarovalna sredstva in poslovanje zavarovalne skupnosti upravljajo zavarovanci — družbene pravne osebe, zavarovanci — občani in civilne pravne osebe, ki združujejo sredstva v zavarovalni skupnosti.
Zavarovalno skupnost upravljajo delavci organizacij združenega dela — zavarovanci neposredno preko svojih delegatov, ki jih volijo v svojih temeljnih organizacijah združenega dela, skupnostih in drugih družbenih pravnih osebah ter občani in civilne pravne osebe — zavarovanci po svojih delegatih, ki jih volijo v okviru krajevne skupnosti.
7.	člen
Zavarovalna skupnost odgovarja za obveznosti z vsemi sredstvi, razen s sredstvi življenjskega zavarovanja, ki so po zakonu ločena in se smejo uporabiti samo za obveznosti iz te vrste zavarovanja v skladu s tem sporazumom.
Za pokrivanje obveznosti zavarovalne skupnosti zavarovanci prispevajo samo pogodbeno določene zavarovalne premije.
8.	člen
Zavarovanci v rizični skupnosti organizirajo zavarovalno dejavnost v skladu z gospodarskimi načeli zavarovanja tako, da je zagotovljen njen trajen razvoj in učinkovito uresničevanje medsebojno sprejetih pravic, dolžnosti in odgovornosti.
9.	člen
Zavarovalna in druga opravila v zavarovalni skupnosti izvršujejo zavarovalni delavci, organizirani v delovnih skupnostih.
Medsebojne odnose uredijo zavarovalni delavci in zavarovanci s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih v skladu z ustavo, zakonom in tem sporazumom.
10.	člen
To poglavje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi zavarovalne skupnosti je podlaga in smer za raz-
lago tega samoupravnega sporazuma in drugih samoupravnih splošnih aktov v celotni zavarovalni skupnosti, pa tudi za delovanje zavarovancev in zavarovalnih delavcev.
II.	DRUŽBENOEKONOMSKI ODNOSI
1.	Temeljne določbe
11.	člen
Temelj vseh družbenoekonomskih razmerij v zavarovalni skupnosti se izraža V družbenem značaji* v zavarovalni skupnosti združenih sredstev in v samoupravljanju zavarovancev s temi sredstvi in zadevami zavarovanja
12.	člen
'V
Družbeni značaj v zavarovalni skupnosti združenih sredstev se potrjuje v namenu njihovega združevanja in porabe. Skladno s tem načelom se v zavarovalni skupnosti združujejo le tolikšna sredstva, ki zagotavljajo pokrivanje vseh zavarovalnih obveznosti iz v sporazumu določenih zavarovalnih dogodkov, zavarovalne preventive ter opravljanja zavarovalne dejavnosti.
13.	člep
Zavarovanci združujejo sredstva v zavarovalni skupnosti v obliki zavarovalne premije.
Zavarovalna premija je del dohodka temeljnih organizacij združenega dela in drugih družbenih pravnih oseb, občanov in civilnih pravnih oseb, ki ga zaradi zavarovanja premoženja in oseb pred nevarno-' strni združujejo v temeljni rizični skupnosti.
14.	člen
Zavarovanci se dogovorijo, da bodo v zavarovalni in v rizičnih skupnostih določili zavarovane nevarnosti, obseg njihovega jamstva in zavarovalno premijo, ki zagotavlja pokrivanje obveznosti iz zavarovalnih dogodkov, v zavarovalnih pogojih, premijskih cenikih in drugih zavarovalnih podlagah po določbah tega sporazuma
15.	člen
S podpisom zavarovalne pogodbe pridobijo zavarovanci v skladu z zakonom vse pravice, dolžnosti in obveznosti iz tega samoupravnega sporazuma.
2.	Planiranje
16.	člen
Zavarovanci, ki združujejo sredstva v zavarovalni skupnosti, sprejemajo samoupravne sporazume o temeljih planov rizičnih skupnosti.
Postopek sprejemanja samoupravnih sporazumov iz prejšnjega odstavka določa statut zavarovalne * skupnosti.
17.	člen
Zavarovanci so soglasni, da bodo v zavarovalni skupnosti, rizičnih skupnostih in teftieljnih rizičnih skupnostih sprejemali v skladu s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov rizičnih skupnosti, svoje
srednjeročne in letne plane.
S temi plani določajo zavarovanci razvojno politiko in naloge za določeno obdobje ter ukrepe za njihovo izvrševanje v skladu z družbenimi plani družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnimi plani zavarovancev.
Zavarovanci se v planih dogovorijo zlasti o:
1.	temeljih poslovne politike zavarovalnih premij;
2.	ukrepih za odvrnitev ali zmanjšanje neugodnih učinkov vzrokov, ki utegnejo povzročiti škodo, sredstvih, ki jih izločajo za te namene, kakor tudi pogojih in načinu njihove uporabe;
3.	politiki uporabe začasno prostih sredstev zavarovanja, kakor tudi pogojih in načinu njihove uporabe.
3.	Preventivna in represivna dejavnost
18.	člen
Z namenom, da se zmanjša neugodni učinek vzrokov, ki lahko povzročijo škodo, zavarovanci v zavarovalni skupnosti, rizičnih skupnostih in temeljnih rizičnih skupnostih spremljajo in analizirajo vzroke škod in glede na zavarovalni predmet pri določanju zavarovalnih podlag, predvidijo ukrepe za odvrnitev oziroma zmanjšanje' škode.
19.	člen
Zavarovanci so soglasni, da bodo nenehno odstranjevali vzroke nastajanja škod in preprečevali nevarnosti, ki lahko povzročijo škodo ter da bodo v zavarovalni skupnosti sodelovali z organizacijami združenega dela in drugimi organizacijami, ki opravljajo preventivno dejavnost.
S splošnim aktom o izvajanju preventivnih in represivnih ukrepov, zavarovanci v zavarovalni skupnosti podrobneje določijo kriterije in pogoje o načinu oblikovanja in uporabe sredstev za preventivne in represivne namene.
4.	Združevanje sredstev in njihova uporaba
a)	Odnosi pri združevanju premij za zavarovane nevarnosti
20.	člen
Zavarovanci so soglasni, da‘ v industrijski,' kmetijski in prometni rizični skupnosti ter v rizični skupnosti komunalnih in družbenih dejavnosti združujejo zavarovalno premijo za vse vrste zavarovanih nevarnosti, razen za osebna zavarovanja.
V	rizični skupnosti osebnih zavarovanj združujejo zavarovanci zavarovalno premijo za nezgodna in življenjska zavarovanja.
21.	člen
V	skladu s pristojnostmi rizične -skupnosti sprejemajo zavarovanci zavarovalne pogoje in druge zavarovalne podlage v vsaki rizični skupnosti posebej za vsako vrsto zavarovanj, ki je za to rizično skupnost značilna, vendar v soglasju z zavarovanci drugih rizičnih skupnosti, kjer te vrste zavarovanj tudi nastopajo.
Zavarovanci so soglasni, da lahko v rizični skupnosti uvajajo tudi nove vrste zavarovanj.
22.	člen
Za industrijsko rizično skupnost so značilne naslednje vrste zavarovanj:
1.	zavarovanje industrijskih, rudarskih in obrtnih organizacij pred požarom;
2.	zavarovanje pred lomom strojev;
3.	zavarovanje objektov v gradnji;
4.	zavarovanje objektov v montaži;
5.	zavarovanje delovnih organizacij pred nevarnostmi obratovalnega zastoja;
6.	zavarovanje filmskih organizacij;
, 7. zavarovanje elektronskih računalnikov in podobnih naprav;
8.	zavarovanje pred vlomom in ropom;
9.	zavarovanje stekla pred razbitjem;
10.	zavarovanje sejmov;
11.	zavarovanje splošne odgovornosti;
12.	zavarovanje garancije;
13.	zavarovanje kreditov;
14.	zavarovanje nuklearnih rizikov.
23.	člen
Za kmetijsko rizično skupnost so značilne naslednje vrste zavarovanj:
1.	zavarovanje pridelkov in plodov pred točo in drugimi podobnimi nevarnostmi;
2.	zavarovanje domačih živali pred poginom, prisilnim zakolom in za zdravljenje;
3.	zavarovanje premoženja kmetijskih zavarovancev pred požarom;
4.	zavarovanje blaga v hladilnicah.
24.	člen
Za prometno rizično skupnost so značilne naslednje vrste zavarovanj:
1.	zavarovanje motornih vozil in samohodnih de lovnih strojev;
2.	zavarovanje voznikov in drugih oseb v motornem vozilu za škodo zaradi telesmh poškodb — AO plus;
3.	zavarovanje avtomobilske odgovornosti;
4.	zavarovanje stvari na prevozu;
5.	zavarovanje ladij in drugih plovnih objektov z zavarovanjem odgovornosti:
6.	zavarovanje letal z zavarovanjem odgovornosti:
7.	zavarovanje ladij v gradnji z zavarovanjem odgovornosti ;
8.	zavarovanje prevozniške odgovornosti;
9.	zavarovanje železniških organizacij.
25	člen
Za rizično skupnost komunalnih in družbenih dejavnosti so značilne naslednje vrste zavarovanj:
1.	zavarovanje pred požarom:
2.	zavarovanje stanovanjskih premičnin;
3.	zavarovanje materialnih rezerv;
4.	zavarovanje prireditev pred atmosferskimi padavinami.
26	člen
Za rizično skupnost osebnih zavarovanj so značilne naslednje vrste zavarovanj:
a)	skupina življenjskih zavarovanj:
1.	zavarovanje oseb za primer smrti ali zavarovanje oseb za primer smrti in doživetja;
2.	rentno zavarovanje;
3.	dopolnilno zavarovanje k življenjskemu zavarovanju;
b)	skupina nezgodnih zavarovanj:
1.	zavarovanje oseb pred posledicami nesreče pri opravljanju ali izven opravljanja rednega poklica;
2.	zavarovanje oseb pri opravljanju posebne dejavnosti;
3.	zavarovanje otrok in šolske mladine;
4.	zavarovanje potnikov v javnem prevozu;
5.	zavarovanje posadk v letalih in poklicnih gasilcev;
6.	zavarovanje avtomobilske nezgode.
:eT:i ih-cr':
b)	Odnosi pri oblikovanju in uporabi zavarovalnih dohodkov
27.	člen
Zavarovanci oblikujejo sredstva v temeljnih rizičnih skupnostih in rizičnih skupnostih iz zavarovalnih premij, vlog "V rezerve temeljnih rizičnih skupnosti in rizičnih 'skupnosti ter iz drugih dohodkov.
Zavarovalna premija vsebuje tehnično premijo, sredstva za preventivne sklade, sredstva, ki gredo po samoupravnem sporazumu, sklenjenem med zavarovalno skupnostjo in delovnimi skupnostmi v celotni prihode!; delovnih skupnosti ter sredstva za nakup delovnih sredstev, ki jih upravljajo zavarovanci v zavarovalni skupnosti.
/ t
28.	člen
Zavarovanci so soglasni, da bodo iz združene zavarovalne premije in drugih dohodkov oblikovati:
1.	tehnično premijo, ki se uporablja za:
—	odškodnine in obveznosti iz zavarovalnih pogodb:
—	premije' za pozavarovanje in sozavarovanje;
—	oblikovanje prenosne premije, škodne rezerve in pri življenjskih zavarovanjih za oblikovanje matematične rezerve:
2.	del premije za izvajanje preventivnih ukrepov, ki se uporablja za:
—	združevanje sredstev pri samostojnih interesnih skupnostih požarnega varstva;
—	združevanje sredstev za izvajanje preventivnih in represivnih ukrepov v interesu zavarovancev brez obveznosti vračanja;
—	združevanje sredstev za izvajanje preventivnih in represivnih ukrepov z obveznostjo vračanja;
3.	del premije, ki se obračunava v skupni prihodek delovnih skupnosti in se uporablja za:
—	kritje materialnih stroškov poslovanja in amortizacije;
—	pogodbenih, zakonskih in s samoupravnimi sporazumi sprejetih obveznosti;
—	oblikovanje sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delovnih skupnosti;
4.	del premije, potrebne za razširitev materialne osnove za delo delovnih skupnosti.
29.	člen
Zavarovanci se sporazumejo, da so dohodki temeljne rizične skupnosti:
1.	zavarovalna premija za tekoče leto;
2.	prenosna premija iz prejšnjega leta;
3.	rezervirane škode iz prejšnjega leta;
4.	obresti iz naloženih sredstev;
5.	deleži iz izravnavanja v rizični skupnosti;
6.	drugi dohodki zavarovalnih sredstev.
Izdatki temeljne rizične skupnosti so:
1.	izplačane zavarovalnine oziroma odškodnine;
2.	prenosne premije ob koncu leta;
3.	rezervirane škode ob koncu leta;
4.	del premije za preventivne in represivne ukrepe;
5.	del premije za celoten prihodek delovne skupnosti in za razširitev materialne osnove za delo delovne skupnosti;
6.	tehnična premija za izravnavanje v rizični skupnosti;
7.	del premije za matematično rezervo življenjskih zavarovanj;'
8.	drugi izdatki v breme zavarovalnih sredstev.
Na koncu leta ugotovijo zavarovanci vsake temeljne rizične skupnosti poslovni uspeh te skupnosti. Poslovni uspeh je razlika med skupnimi dohodki in skupnimi izdatki temeljne rizične skupnosti.
30.	člen
Zavarovanci se sporazumejo, da so dohodki rizične skupnosti:
1.	del tehnične premije za izravnavanje v rizični, skupnosti in v pozavarovalni skupnosti za tekoče leto;
2.	prenosne premije iz prejšnjega leta;
3.	rezervirane škode iz prejšnjega leta;
4.	pozavarovalni deleži v izdatkih;
5.	obresti vloženih sredstev;
6.	drugi dohodki.
Izdatki rizične skupnosti so:
1.	delež v izplačanih zavarovalninah in odškodninah temeljnih rizičnih skupnosti;
2.	prenosne premije ob koncu leta;
3.	rezervirane škode ob koncu leta;
4.	del premije za celoten prihodek delovne skupnosti in za razširitev materialne osnove za delo delovne skupnosti;
5.	obresti vloženih sredstev;
6.	del premije za matematično rezervo življenjskih zavarovanj;	<
7.	drugi izdatki v breme zavarovalnih sredstev.
Na koncu leta ugotovijo zavarovanci vsake rizične
skupnosti poslovni uspeh te skupnosti. Poslovni uspeh je razlika med skupnimi dohodki in skupnimi izdatki rizične skupnosti.
c)	Odnosi pri oblikovanju in uporabi zavarovalnih sredstev
31.	člen
Za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti, ki presegajo sredstva zbrana v posameznem poslovnem letu, oblikujejo zavarovanci v temeljni rizični skupnosti in rizični skupnosti varnostne rezerve iz neporabljenih sredstev ob koncu leta.
32.	čim
Zavarovanci so sporazumni, da mora skupna varnostna rezerva v temeljnih rizičnih skupnostih v okviru iste rizične skupnosti in v rizični skupnosti znašati skupno najmanj:
din
1.	pri industrijski rizični skupnosti 35,000.000
2.	pri kmetijski rizični skupnosti	10,000.000
din
3.	pri prometni rizični skupnosti	10,000.000
4.	pri rizični skupnosti komunalnih
in družbenih dejavnosti	10,000.000
5.	pri rizični skupnosti osebnih
zavarovanj	5,000.000
Zavarovanci določijo najmanjši znesek varnostne rezerve posamezne temeljne rizične skupnosti v sorazmerju z njenim lastnim deležem v okviru rizične skupnosti, skladno z določenim najmanjšim zneskom varnostne rezerve za rizično skupnost.
33.	člen
Zavarovanci se sporazumni, da neporabljena sredstva vlagajo v varnostne rezerve, dokler te po vrstah zavarovanj ne dosežejo:
1.	10 •/o v preteklem letu dosežene premije življenjskega zavarovanja;
2.	30 %> v preteklem letu dosežene zavarovalne premije avtomobilska zavarovanja, za zavarovanje živali in za zavarovanje železniških organizacij;
3.	50 Vo v preteklem letu dosežene premije za nezgodna zavarovanja;
4.	100 %> v preteklem letu dosežene premije za vse ostale vrste zavarovanj.
Zavarovanci določijo znesek varnostne rezerve posamezne temeljne rizične skupnosti v sorazmerju z njenim lastnim deležem v okviru rizične skupnosti skladno z določenim zneskom varnostne rezerve za rizično skupnost.
34.	člen
Ko varnostne rezerve temeljnih rizičnih skupnosti v isti rizični skupnosti in rizične skupnosti kot celote dosežejo predpisano višino, odločajo zavarovanci o uporabi neporabljenih sredstev.
Ta sredstva uporabljajo za:
1.	dodatno oblikovanje sredstev za preventivne namene;
2.	nadaljnje povečanje varnostne rezerve;
3.	vračilo zavarovancem z znižanjem premije ali
4.	za razširitev zavarovalnega kritja.
35.	člen
Če zbrana sredstva posamezne temeljne rizične skupnosti ali rizične skupnosti ne zadoščajo za kritje njenih izdatkov, se nastala razlika pokrije iz njihove varnostne rezerve.
Če varnostna rezerva temeljne rizične skupnosti ah rizične skupnosti za njen delež ne zadošča za kritje neporavnanih obveznosti, so zavarovanci soglasni, da se razliko pokrije iz varnostnih rezerv drugih temeljnih rizičnih skupnosti iz te rizične skupnosti in iz sredstev v rizični skupnosti v sorazmerju s stanjem varnostnih rezerv teh skupnosti. Če tudi ta sredstva ne zadoščajo, se nastalo razliko pokrije iz varnostnih rezerv drugih rizičnih skupnosti v skladu s poslovno politiko, o kateri so se zavarovanci dogovorili v zavarovalni skupnosti.
36.	člen
Zavarovanci so soglasni, da nepokrite obveznosti temeljne rizične skupnosti pokrivajo druge temeljne rizične skupnosti v okviru iste rizične skupnosti in rizična skupnost praviloma nepovratno, s posojilom pa le v primeru, ko ugotovijo, da temeljna rizična
Skupnost ni poslovala v skladu z določili tega sporazuma ali drugih aktov zavarovalne skupnosti.
37.	člen
Zavarovanci so soglasni, da nepokrite obveznosti rizične skupnosti pokrivajo druge rizične skupnosti v zavarovalni skupnosti praviloma s posojilom, le izjemoma pa nepovratno.
Nepovratno pokrivajo obveznosti druge rizične skupnosti za določeno rizično skupnost predvsem v primerih, ko so se zavarovanci rizičnih skupnosti soglasno dogovorili za enotne zavarovalne podlage pri posameznih vrstah zavarovanj, pa je v posameznih rizičnih skupnostih ugotovljen negativen rezultat kot posledica izjemno neugodnih zavarovalnih dogodkov.
38.	člen
Zavarovanci v rizični skupnosti osebnih zavarovanj se dogovorijo, da oblikujejo matematično rezervo življenjskih zavarovanj.
Način oblikovanja in uporabo matematične rezerve uredijo zavarovanci v posebnem samoupravnem splošnem aktu.
d)	Odnosi pri izravnavanju nevarnosti
39.	člen
Zavarovanci v rizični skupnosti so sporazumni, da svoje medsebojne sprejete zavarovalne obveznosti izpolnjujejo:
1.	z izravnavanjem nevarnosti v okviru lastnih deležev v rizični skupnosti,
2.	s pozavarovanjem nevarnosti v pozavarovalnih skupnostih,
3.	s sozavarovanjem nevarnosti med zavarovalnimi skupnostmi.
•	40. člen
Za izravnavanje nevarnosti v rizični skupnosti zavarovanci v okviru rizične skupnosti ter v temeljnih rizičnih skupnostih iste rizične skupnosti, samoupravno določijo obseg lastnih deležev posebej za rizično skupnost ter posebej za temeljne rizične skupnosti v njenem okviru, soglasno š posebnim samoupravnim splošnim aktom.
41.	člen
Za izravnavanje nevarnosti, ki presegajo možnosti izravnavanja v temeljnih rizičnih skupnostih in rizični skupnosti, zavarovanci odločajo o pozavaro-vanju teh nevarnosti pri jugoslovanskih pozavarovalnih skupnostih, oziroma o sozavarovanju pri drugih jugoslovanskih zavarovalnih skupnostih.
I.e v primerih, ko kritja tega dela nevarnosti ni mog05e zagotoviti s pozavarovanjem pri jugoslovanskih pozavarovalnih skupnostih in s sozavarovanjem Pri jugoslovanskih zavarovalnih skupnostih, zavarovanci v rizičnih skupnostih odločajo o pozavarovanju v tujini in to na način določen s samoupravnim sporazumom vseh jugoslovanskih zavarovalnih in pozavarovalnih skupnosti.
e)	Ukrepi za izvajanje sanacije
42.	člen
Zavarovanci so soglasni, da v primeru, ko se varnostna rezerva rizične skupnosti zmanjša pod naj-
nižji znesek, ki je dogovorjen s tem samoupravnim sporazumom, nadomestijo porabljena sredstva do omenjenega zneska iz neporabljenih sredstev tehnične premije v naslednjem letu ali iz drugih virov.
Če porabljenih sredstev varnostne rezerve ne bo mogoče nadomestiti na način, določen v prejšnjem odstavku, sprejmejo zavarovanci v rizični skupnosti v nadaljnjih treh mesecih sanacijski program.
V	tem programu morajo biti ugotovljeni vzroki primanjkljajev ter ukrepi in roki za njihovo sanacijo.
43.	člen
Zavarovanci so soglasni, da bodo v primeru, ko se ugotovijo vzroki za nastanek sanacije, ki izvirajo iz delovanja delovnih skupnosti, izvedli:
1.	ukrepe pri sprejemanju nevarnosti v zavarovanje in pri ugotavljanju zavarovalnih obveznosti;
2.	ukrepe za pocenitev stroškov poslovanja in za racionalizacijo delovnih postopkov;
3.	zamenjavo vodilnih delavcev in druge kadrovske ukrepe.
V	primeru, ko se ugotovijo vzroki za nastanek sanacije, ki izhajajo iz medsebojnih razmerij med zavarovanci, se ti dogovorijo, da bodo izvedli:
1.	ukrepe zaradi neizpolnjevanja obveznosti določenih zavprovancev;
2.	ukrepe za spremembo zavarovalnih pogojev in premijskih cenikov.
44.	člen
Če zavarovanci v rizični skupnosti v določenem roku ne sprejmejo sanacijskega programa, ali če se s temi ukrepi primanjkljaji v določenem roku ne odpravijo, odredijo zavarovanci skupno upravo rizične skupnosti.
Skupno upravo imenujejo zavarovanci v zboru delegatov zavarovalne skupnosti za največ eno leto. Skupna uprava ima vse pristojnosti zbora delegatov rizične skupnosti.
Podrobnejša določila o delovanju skupne uprave določijo zavarovanci v statutu.
45.	člen
Zavarovanci so soglasni, da se določbe 42., 43. in 44. člena tega sporazuma smiselno uporabljajo tudi za temeljne rizične skupnosti.
f)	Odnosi pri zagotavljanju materialne osnove za delo delovnih skupnosti
46.	člen
Za zagotovitev in razširitev materialne osnove za delo delovne skupnosti območne skupnosti, oblikujejo zavarovanci temeljnih rizičnih skupnosti poslovni sklad v območni skupnosti.
Za zagotovitev in razširitev materialne osnove za delo delovne skupnosti skupnih služb, oblikujejo zavarovanci rizičnih skupnosti poslovni sklad v zavarovalni skupnosti.
47.	člen
S sredstvi poslovnega sklada območne skupnosti upravljajo zavarovanci temeljnih rizičnih skupnosti območja, s sredstvi poslovnega sklada zavarovalne
skupnosti pa zavarovanci rizičnih skupnosti v zavarovani! skupnosti.
S sredstvi poslovnega skladu gospodarijo delovne skupnosti. Delovna skupnost ima pravico in obveznost, da smotrno uporablja sredstva poslovnega sklada, jih obnavlja, povečuje in izboljšuje ter da z njimi vestno in skrbno ravna.
Samoupravni sporazum med zavarovalno skupnostjo in delovnimi skupnostmi ter drugi samoupravni splošni akti podrobneje urejajo upravljanje, gospodarjenje in razpolaganje s ^ sredstvi poslovnega sklada.
g)	Odnosi pri zagotavljanju likvidnosti
48.	člen
Zavarovanci so soglasni, da temeljne rizične skupnosti določenega območja opravljajo finančno poslovanje preko žiro računa in posebnih računov območne skupnosti, iz katerih se med letom poravnavajo njihove obveznosti. Na teh računih ostanejo tudi obračunana sredstva rizičnih skupnosti, dokler niso potrebna za poravnavo njihovih dospelih obveznosti.
Če sredstva na žiro računu in posebnih računih območne skupnosti ne zadoščajo za poravnavo dospelih obveznosti, so zavarovanci soglasni, da zagotovijo manjkajoča sredstva iz drugih območnih skupnosti in iz sredstev rizičnih skupnosti v zavarovalni skupnosti, v sorazmerju z njihovimi likvidnimi sredstvi.
49.	člen
V poslovni enoti se opravlja finančno poslovanje z zavarovalnimi sredstvi preko žiro računa zavarovalne premije in posebnih računov, iz katerih se med letom poravnavajo dospele obveznosti.
Če sredstva na računih v poslovni enoti ne zadoščajo za poravnavo dospelih obveznosti, so zavarovanci temeljnih rizičnih skupnosti območja soglasni, da zagotovijo potrebna sredstva iz računov območne skupnosti.
50.	člen
Zavarovanci so soglasni, da rizične skupnosti opravljajo finančno poslovanje preko žiro računa in posebnih računov zavarovalne skupnosti, iz katerih se med letom poravnavajo njihove obveznosti.
Če sredstva na žiro računu in posebnih računih zavarovalne skupnosti ne zadoščajo za poravnavo dospelih obveznosti rizičnih skupnosti, so zavarovanci soglasni, da zagotovijo manjkajoča sredstva temeljne rizične skupnosti v sorazmerju z njihovimi likvidnimi sredstvi, skladno s samoupravnim splošnim aktom o zagotavljanju likvidnosti in o nalaganju zavarovalnih sredstev.
51.	člen
Zavarovalna sredstva življenjskega zavarovanja so ločena in jih ni mogoče uporabljati za kritje obveznosti drugih temeljnih rizičnih skupnosti in tudi ni mogoče nanje seči s prisilno poravnavo za obveznosti iz drugih vrst zavarovanj.
52.	člen
Zavarovanci so sporazumni, da skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana zavarovalne
skupnosti in rizičnih skupnosti v samoupravnem splusnem aktu o zagotavljanju likvidnosti in o nalaganju zavarovalnih sredstev določijo zlasti:
1.	način izračunavanja in višino sredstev potrebnih za likvidnost;
2.	način izračunavanja in višino začasno prostih sredstev, ki jih je možno nalagati;
3.	pogoje in merila za nalaganje zavarovalnih sredstev;
4.	pogoje in postopek za zagotavljanje sredstev med območnimi skupnostmi irf zavarovalno skupnostjo.
h)	Odnosi pri nalaganju .začasno prostih zavarovalnih
sredstev
53.	člen
Zavarovanci so soglasni, da začasno prosta zavarovalna sredstva nalagajo za odpravljanje vzrokov, ki utegnejo povzročiti škodo, za pospeševanje zavarovalne dejavnosti in za druge interese zavarovancev.
54.	člen
Sredstva varnostnih rezerv v temeljnih rizičnih skupnostih in rizičnih skupnostih, ki začasno niso potrebna za izpolnitev zavarovalnih obveznosti, so sredstva, ki se lahko uporabljajo prvenstveno za preventivne namene, v skladu s posebnim splošnim aktom.
O uporabi in združevanju sredstev temeljnih rizičnih skupnosti odločajo le temeljne rizične skupnosti v območju in v rizični skupnosti.
Pri tem morajo upoštevati splošne akte in sklepe zbora oziroma izvršilnega odbora zavarovalne skrbnosti o politiki uporabe in združevanja začasno prostih zavarovalnih sredstev, ki mora biti usklajena z družbenimi plani in samoupravnimi plani • zavarovancev.
55.	člen
Zavarovanci so soglasni, da začasno prosta zavarovalna sredstva združujejo v bankah z odpovednim rokom ali brez njega.
Sredstva preventivnih skladov se lahko za preventivne namene tudi neposredno združujejo s sredstvi zavarovancev — družbenih pravnih oseb, družbenopolitičnih skupnosti in družbenih organizacij.
Pri združevanju zavarovalnih sredstev v bankah zavarovanci upoštevajo usmerjanje naložb v prednostne dejavnosti, dogovorjene z družbenimi plani družbenopolitičnih skupnosti.
III.	SAMOUPRAVNO ORGANIZIRANJE ZAVAROVANCEV V ZAVAROVALNI SKUPNOSTI
1.	Temeljne rizične skupnosti
56.	člen
Temeljna rizična skupnost je temeljna samoupravna skupnost na podlagi solidarnosti in vzajemnosti medsebojno povezanih in dohodkovno soodvisnih zavarovancev, ki jo v okviru rizične skupnosti zavarovanci oblikujejo na določenem območju.
Zavarovanci so soglasni, da oblikujejo temeljne rizične skupnosti na določenem območju pod naslednjimi skupaj dogovorjenimi pogoji:
%
1.	da obstajajo splošni in ekonomski pogoji za razvoj zavarovanja;
2.	da se združuje toliko zavarovancev s takim zneskom združenih sredstev, ki omogoča delno izravnavanje nevarnosti in se s tem zagotavlja materialna podlaga za neposredno uresničevanje interesa po varnosti ter da se lahko najbolj neposredno uresničujejo pravice, dolžnosti in odgovornosti zavarovancev;
3.	da zagotavlja v okviru enotno dogovorjenih premij v rizični skupnosti, obstoječi zavarovalni port-telj dovolj sredstev za oblikovanje celotnega prihodka delovne skupnosti območja in za razširitev materialne osnove dela na tem območju;
4.	da so izpolnjeni pogoji za oblikovanje organov upravljanja;
5.	da je delovna skupnost usposobljena za izvrševanje vseh strokovnih, tehničnih in administrativnih poslov za vse temeljne rizične skupnosti na območju.
57.	člen
Temeljne rizične skupnosti so pravne osebe s pravicami, dolžnostmi in obveznostmi, določenimi v tem samoupravnem sporazumu in statutu zavarovalne skupnosti.
58 člen
Temeljne rizične skupnosti poslujejo znotraj zavarovalne skupnosti z označbo svojega imena in sicer;
1.	Industrijska temeljna rizična skupnost (z ustrezno označbo kraja) neomejena solidarna odgovornost;
2.	Kmetijska temeljna rizična skupnost (z ustrezno oznažbo kraja) neomejena solidarna odgovornost;
3.	Prometna temeljna rizična skupnost (z ustrezno označbo kraja) neomejena solidarna odgovornost;
4.	Temeljna rizična skupnost komunalnih in družbenih dejavnosti (z ustrezno označbo kraja) neomejena solidarna odgovornost;
5.	Temeljna rizična skupnost osebnih zavarovanj (z ustrezno označbo kraja) neomejena solidarna odgovornost.
59.	člen
Dejavnost temeljnih rizičnih skupnosti je:
—	združevanje zavarovalnih premij in poravnavanje zavarovalnih obveznosti;
—	delno izravnavanje nevarnosti v okviru svoje pristojnosti.
60.	člen
Temeljne rizične skupnosti odgovarjajo z vsemi svojimi sredstvi.
Temeljne rizične skupnosti združene v isto območno skupnost, odgovarjajo za njene obveze neomejeno solidarno.
Temeljne rizične skupnosti združene v isto rizično skupnost, odgovarjajo za njene obveze neomejeno solidarno.
Vse temeljne rizične skupnosti odgovarjajo za obveze zavarovalne skupnosti neomejeno solidarno.
61.	člen
Temeljno rizično skupnost predstavlja in zastopa predsednik zbora delegatov temeljne rizične skupnosti.
V odsotnosti predsednika zbora delegatov temeljne rizične skupnosti, ga nadomešča z enakimi pooblastili njegov namestnik.
2.	Skupnosti temeljnih rizičnih skupnosti na določenem območju — območne skupnosti
62.	člen
Zavarovanci se sporazumejo, da zaradi povezovanja in usklajevanja interesov vseh zavarovancev na določenem območju, 'organizirajo skupnost temeljnih rizičnih skupnosti (skrajšam naziv: območna skupnost) in v njej delovno skupnost za izvrševanje zavarovalnih opravil.
63.	člen
Območne skupnosti so pravne osebe, s pravicami, dolžnostmi in obveznostmi, določenimi v tem samoupravnem sporazumu in statutu zavarovalne skupnosti.
64.	člen
Območne skupnosti na določenem območju nastopajo znotraj zavarovalne skupnosti s svojim imenom, navzven pa poleg svojega imena s firmo zavarovalne skupnosti, toda le v okviru pravic in obveznosti določenih V tem sporazumu.
Imena in sedeži območnih skupnosti so:
1.	Območna. skupnost Celje n. sol. o., Celje, Ul. XIV divizije 4
2.	Območna skupnost Koper n. sol. o., Koper, Cesta JLA 14
3.	Gorenjska območna skupnost n. sol. o., Kranj, Oldhamska 2
4.	Posavska območna skupnost n. sol. o., Krško, Trg Matije Gubca 3
5.	Območna skupnost Ljubljana n. soj. o., Ljubljana. Miklošičeva 10
6.	Območna skupnost Maribor n. sol. o., Maribor, Cankarjeva 3
7.	Pomurska območna skupnost n. sol. o., Murska Sobota, Titova cesta 13
8.	Območna skupnost Nova Gorica n. sol. o.. Nova Gorica, Kidričeva 21
9.	Dolenjska območna skupnost n. sol. o., Nov® mesto, Cesta herojev 1
10.	Območna skupnost Postojna n. sol. o., Postojna, Vojkova 7
11.	Revirska območna skupnost n. sol. o., Trbovlje, Cesta oktobrske revolucije 14
12.	Območna skupnost Beograd n. sol. o., Beograd, 7. jula 28
13.	Območna skupnost Čakovec n. sol. o., Čakovec, Zrtava fašizma 3
14.	Istrska območna skupnost n. sol. o-. Pide, Opatijska 1
15.	Območna skupnost Rijeka n. sol. o. Hi jeka, Erazma Bar Čiča 3
16.	Območna skupnost Zagreb n. sol. o., Brače Oreški 1
Poleg naštetih območnih skupnosti lahko zaverovanci organizirajo tudi nove, oziroma združujejo
obstoječe, ko so izpolnjeni oziroma prenehajo pogoji, določeni v tem sporazumu.
65.	člen
Dejavnost območnih skupnosti je:
—	opravljanje vseh zavarovalnih poslov za temeljne rizične skupnosti povezane na svojem območju;
—	opravljanje zavarovalnih storitev za druge območne skupnosti in za druge zavarovalne skupnosti;
—	reševanje mednarodnih avtomobilskih škod in opravljanje drugih storitev tujim zavarovalnim organizacijam.
Območna skupnost ima vsa pooblastila za sklepanje pogodb in opravljanje drugih pravnih poslov razen tistih, ki jih ima zavarovalna skupnost.
66.	člen
Območna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga.
Temeljne rizične skupnosti združene v isto območno skupnost, odgovarjajo za njene obveznosti neomejeno solidarno.
67.	člen
Območno skupnost predstavlja, zastopa in podpisuje njen individualni poslovodni organ.
V	odsotnosti individualnega poslovodnega organa, ga nadomešča z enakimi pooblastili njegov namestnik.
3.	Rizične skupnosti
68.	člen
Rizična skupnost je samoupravna skupnost na podlagi solidarnosti in vzajemnosti medsebojno povezanih in dohodkovno soodvisnih zavarovancev, ki jo oblikujejo zavarovanci v zavarovalni skupnosti, v kateri združujejo svoja sredstva za zavarovanje premoženja jn oseh.
69.	člen
V	skladu z načeli iz prejšnjega člena, so zavarovanci soglasni, da oblikujejo naslednje rizične skupnosti:
1.	industrijska rizična skupnost,
2.	kmetijska rizična skupnost,
3.	prometna rizična skupnost,
4.	rizična skupnost komunalnih in družbenih dejavnosti in
5.	rizična skupnost osebnih zavarovanj.
Zavarovanci se dogovorijo, da lahko zaradi uresničevanja svojih interesov v nadaljnjem razvoju združevanja dela in sredstev preoblikujejo obstoječe rizične skupnosti.
70.	člen
V	industrijski rizični skupnosti se združujejo zavarovanci naslednjih področij dejavnosti:
1.	industrija in rudarstvo, razen: živilske industrije,
pratEvodnje pijač,
proizvodnje krmil,
proizvodnje to predelave tobaka;
2.	gozdarstvo;
3.	gradbeništvo;	•
4.	trgovina, razen trgovine e živilskimi proizvodi;
5.	obrt in osebne storitve, razen izdelave živilskih proizvodov.
71.	člen
V	kmetijski rizični skupnosti se združujejo zavarovanci naslednjih področij dejavnosti:
1.	kmetijstvo in ribištvo;
2.	živilska industrija, proizvodnja pijač, proizvod- . nja krmil, proizvodnja in predelava tobaka;
3.	trgovina z živilskimi proizvodi;
4.	vodno gospodarstvo;
5.	obrtna izdelava živilskih proizvodov.
72.	člen
V	prometni rizični skupnosti se združujejo zavarovanci naslednjih področij dejavnosti:
1.	promet in zveze;
2.	gostinstvo in turizem;
3.	motorna vozila občanov.
' 73. člen
V	rizični skupnosti komunalnih in družbenih dejavnosti se združujejo zavarovanci naslednjih področij dejavnosti:
1.	stanovanjsko-komunalna dejavnost;
2.	finančne, tehnične in poslovne storitve;
3.	izobraževanje, znanost, kultura in informacije;
4.	zdravstveno in socialno varstvo;
5.	družbenopolitične skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične organizacije;
6.	premoženje občanov, razen v kmetijstvu in motornih vozil.
74.	člen
V	rizični skupnosti osebnih zavarovanj se združujejo. vsa življenjska zavarovanja in nezgodna zavarovanja.
75.	člen
Rizične skupnosti so pravne osebe s prgvicflrhi, dolžnostmi in obveznostmi, določenimi v tem samoupravnem sporazumu in statutu zavarovalne skupnosti.
76.	člen
Rizične skupnosti poslujejo v pravnem prometu s firmo zavarovalne skupnosti in s svojim imenom.
Sedež vseh rizičnih skupnosti je v Ljubljani.
77.	člen
Imena posameznih rizičnih skupnosti so:
1.	Industrijska rizična skupnost, neomejena solidarna odgovornost, Ljubljana, Miklošičeva 19;
2.	Kmetijska rizična skupnost, neomejena solidarna odgovornost, Ljubljana, Miklošičeva 19;
3.	Prometna rizična skupnost, neomejena solidarna odgovornost, Ljubljana, Miklošičeva 19;
4.	Rizična skupnost komunalnih in družbenih dejavnosti, neomejena solidarna odgovornost, Ljubljana, Miklošičeva 19;
5.	Rizična skupnost osebnih zavarovanj, neomejena solidarna odgovornost, Ljubljana, Miklošičeva 19.
78.	člen
Dejavnost rizičnih skupnosti je:
—	združevanje dela zavarovalnih premij, ki so potrebne za izravnavanje v rizični skupnosti, za po-zavarovanje in za sozavarovanje;
—	izravnavanje nevarnosti iz pristojnosti rizične skupnosti v odnosu do temeljnih rizičnih skupnosti in v odnosu do pozavarovanja.
79.	člen
Rizična skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsemi svojimi sredstvi.
Temeljne rizične skupnosti združene v isto rizično skupnost, odgovarjajo za njene obveznosti neomejeno solidarno.
Vse rizične skupnosti odgovarjajo za obveznosti zavarovalne skupnosti neomejeno solidarno.
80.	člen
Rizično skupnost predstavlja in zastopa predsednik zbora delegatov rizične skupnosti.
V odsotnosti predsednika zbora delegatov rizične skupnosti, ga nadomešča z enakimi pooblastili njegov namestnik.
4.	Zavarovalna skupnost
81.	člen
Zavarovalna skupnost je samostojna samoupravna skupnost zavarovancev, v kateri združujejo zavarovanci svoja sredstva v temeljnih rizičnih skupnostih in rizičnih skupnostih za zavarovanje premoženja in oseb, zavarovalni delavci organizirani v delovnih skupnostih pa svoje delo za izvrševanje zavarovalnih opravil.
82.	člen
Zavarovalna skupnost je pravna oseba = pravicami, dolžnostmi in obveznostmi, določenimi v tem samoupravnem sporazumu in statutu zavarovalne skupnosti.
Sedež zavarovalne skupnosti je v Ljubljani.
83.	člen
Zavarovanci se sporazumejo, da se firma zavarovalne skupnosti glasi: Zavarovalna skupnost »Triglav«. neomejena solidarna odgovornost, Ljubljana,
Miklošičeva 19.
Skrajšana označba firme se glasi: Zavarovalnica »Triglav« n. sol. o., Ljubljana Miklošičeva 19 ali ZS »Triglav« n. sol. o., Ljubljana. Miklošičeva 19.
Firma se lahko uporablja tudi v drugih jezikih jugoslovanskih narodov in narodnosti ter tujih jezikih, kakor določa statut zavarovalne skupnosti.
Zavarovalna skupnost ima znak, ki ga zavarovanci sporazumno določijo. Prav tako se določijo s statutom žigi in štampiljke, ki jih uporablja zavarovalna skupnost in njeni deli.
84.	člen
Dejavnost zavarovalne skupnosti je:
—	opravljanje vseh vrst oremoženiskih zavarovanj. zavarovanj premoženjskih interesov ter zavarovanje oseb, v domači in tuji valuti;
■— združevanje zavarovalnih premij, poravnavanje obveznosti in izravnavanje nevarnosti;
—	opravljanje pasivnih pozavarovalnih poslov
doma in v tujim;
—	reševanje mednarodnih avtomobilskih škod in opravljanje drugih storitev tujim zavarovalnim organizacijam.
Zavarovalna skupnost opravlja tudi druge posle, ki so povezani z zavarovalno dejavnostjo in pripomorejo k preprečitvi ali zmanjšanju škode.
Zavarovalna skupnost ima pooblastila za:
—	sklepanje pozavarovalnih pogodb s pozavarovalnimi skupnostmi;
—	sklepanje sozavarovalnih pogodb z drugimi zavarovalnimi skupnostmi^;
—	sklepanje samoupravnih sporazumov in dogovorov v skladu z določili tega sporazuma;
—	opravljanje drugih pravnih poslov, ki so značilni za zavarovalno skupnost kot celoto v skladu z določili tega sporazuma.
85.	člen
Zavarovalna skupnost posluje na območju SFR Jugoslavije.
Zavarovalna skupnost zavaruje tudi jugoslovansko premoženje, premoženjske interese in osebe v tujini ter tuje premoženje v SFR Jugoslaviji.
86.	člen
Zavarovalna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga.
Vse temeljne rizične skupnosti in vse rizične skupnosti združene v zavarovalni skupnosti, odgovarjajo za njene obveznosti neomejeno solidarno.
87.	člen
Zavarovanci so soglasni, da zavarovalno skupnost predstavlja, zastopa in podpisuje predsednik njenega kolegijskega poslovodnega organa.
V odsotnosti predsednika kolegijskega poslovodnega organa, ga nadomeščajo z enakimi pooblastili člani kolegijskega poslovodnega organa.
5.	Poslovne enote
88.	člen
Zavarovanci v območnih skupnostih se sporazumejo, da zaradi potreb po neposrednem izvrševanju zavarovalnih opravil, organizirajo poslovne enote.
Poslovna enota izvršuje zavarovalna opravila v mejah pristojnosti, ki so določene v tem samoupravnem sporazumu in ima v zvezi s temi pristojnostmi vsa pooblastila za sklepanje pogodb in opravljanje drugih pravnih poslov.
IV.	URESNIČEVANJE SAMOUPRAVLJANJA ZAVAROVANCEV V ZAVAROVALNI SKUPNOSTI
89.	člen
Zavarovalno skupnost opravljajo zavarovanci neposredno po delegatih v organih temeimih rizičnih skupnosti, rizičnih skupnosti, zavarovalne skupnosti in območnih skupnosti.
1.	Konferenca delegatov
' 90. člen	i
Konferenco delegatov oblikujejo delegati, izvoljeni za štiriletno mandatno obdobje v TOZD in drugih družbenih pravnih osebah ter zavarovanci •— občani in civilne pravne osebe v okviru krajevne skupnosti na območju posamezne občine.
Kjer zaradi manjšega števila zavarovancev niso podani pogoji za konferenco delegatov v posamezni občini, se lahko oblikuje konferenca delegatov za območje več občin.
Več zavarovancev — družbenih pravnih oseb ali več krajevnih skupnosti se lahko dogovori, da bodo volili skupnega delegata v konferenco delegatov.
Konferenca delegatov na* območju posamezne občine ali več občin skupaj je enotna, kar pomeni, da jo sestavljajo delegati zavarovancev na določenem območju ne glede na to, v kateri rizični skupnosti ti zavarovanci združujejo sredstva v obliki zavarovalne premije.
91.	člen
Nosilca za izvedbo volitev delegatov v konferenco delegatov v občini sta SZDL in zveza sindikatov.
Podrobnejša določila o načinu in postopku delovanja konference delegatov vsebuje statut in poseben samoupravni splošni akt o načinu delegiranja in konstituiranja organov opravljanja v zavarovalni skupnosti.
92.	člen
Konferenca delegatov razpravlja in se opredeljuje zlasti v naslednjih zadevah:
1.	predlaga oblikovanje temeljnih rizičnih skupnosti;
2.	voli in odpokliče delegate za zbor delegatov temeljne rizične skupnosti;
3.	voli in odpokliče delegate za organ samoupravnega nadzora v območni skupnosti;
4.	razpravlja o aktih poslovne politike, zlasti o samoupravnih sporazumih o temeljih srednjeročnih planov rizičnih skupnosti, če je tako določeno v drugih samoupravnih splošnih aktih zavarovalne skupnosti:
5.	razpravlja in daje pobude o drugih bistvenih vprašanjih poslovanja zavarovalne skupnosti.
2.	Organi temeljne rizične skupnosti
93.	člen
Organ upravljanja v temeljni rizični skupnosti je zbor delegatov temeljne rizične skupnosti.
Zbor šteje najmanj 10 delegatov, pri čemer,mora biti zastopana posamezna konferenca delegatov z vsaj enim delegatom.	»
94.	člen
V temeljni rizični skupnosti zavarovanci odločajo o vsem tistem, kar ne omejuje vzajemnosti in solidarnosti vseh zavarovancev ter ne vpliva na enotno izravnavanje nevarnosti v rizični skupnosti.
Delegati v zboru temeljne rizične skupnosti samostojno odločajo zlasti:
1.	o odpisu terjatev temeljne rizične skupnosti v
skladu s sklepi zbora delegatov rizične skupnosti;
2.	o sprejemu bilance uspeha zavarovalnih sredstev temeljne rizične skupnosti;
3.	o sprejemu plana temeljne rizične skupnosti;
4.	o ukrepih za izboljšanje zavarovalnega poslovanja.
Zbor delegatov temeljne rizične skupnosti ima še naslednje pristojnosti:
1.	v soglasju z zbori vseh temeljnih rizičnih skupnosti določenega območja predlaga oblikovanje območne skupnosti;
2.	voli delegate za zbor rizične skupnosti; -
3.	obravnava druge zadeve iz pristojnosti temeljne rizične skupnosti v skladu z določili samoupravnih splošnih aktov zavarovalne skupnosti.
3.	Organi območne skupnosti
95.	člen
Organi upravljanja v območni skupnosti so:
1.	zbor delegatov območne skupnosti,
2.	izvršilni odbor,
3.	individualni poslovodni organ,
4.	odbor za samoupravni nadzor.
96.	člen
Zbor delegatov območne skupnosti tvorijo delegati vseh zborov delegatov temeljnih rizičnih skupnosti v okviru iste območne skupnosti. Delegati posameznega zbora delegatov temeljne rizične skupnosti predstavljajo v tem primeru delegacijo temeljne rizične skupnosti v zboru delegatov območne skupnosti.
97.	člen
Delegati v zboru delegatov območne skupnosti zlasti:
1.	odločajo o organizaciji in poslovanju v zvezi z zavarovalnimi opravili na območju ter o organiziranju poslovnih enot ip predstavništev;
2.	razpravljajo o zavarovalnih podlagah in samoupravnih splošnih aktih, ki jih sprejemajo zbori delegatov rizičnih skupnosti oziroma zbor delegatov zavarovalne skupnosti;
3.	sprejemajo plane in zaključni račun območne skupnosti; '
4.	odločajo o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin;
5.	volijo in razrešujejo člane izvršilnega odbora in člane komisij ter drugih delovnih teles;
6.	imenujejo in razrešujejo individualni poslovodni organ območne skupnosti;
7.	odločajo o drugih zadevah, ki jih določa ta sporazum, statuf, oziroma drugi samoupravni splošni akt zavarovalne skupnosti.
Delegati v zboru delegatov območne skupnosti objavljajo bilanco stanja temeljnih rizičnih skupnosti in pregled rezultatov poslovanja ter pregled skupnih stroškov poslovanja.
98.	člen
Izvršilni odbor je, izvršilni organ zbora delegatov območne skupnosti in zborov delegatov temeljnih rizičnih skupnosti v okviru iste območne skupnosti. Šteje najmanj 9 članov, pri čemer morajo biti zastopane vse temeljne rizične skupnosti.
Izvršilni odbor ima zlasti naslednje pristojnosti:
1.	izvaja in skrbi za uresničevanje politike ih sklepov zbora delegatov območne skupnosti in zborov delegatov temeljnih rizičnih skupnosti;
2.	oblikuje predloge sklepov o zadevah, ki jih obravnava zbor delegatov območne skupnosti oziroma zbori delegatov temeljnih rizičnih skupnosti in razpravlja o zavarovalnih podlagah, ki jih sprejema odbor za zavarovalne podlage zavarovalna skupnosti;
3.	imenuje in razrešuje delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v delovni skupnosti območne skupnosti;
4.	sprejema periodične obračune območne skupnosti in temeljnih rizičnih skupnosti;
5.	v skladu s planom nalaganja začasno prostih zavarovalnih sredstev v območni skupnosti odloča, v katero banko se naložijo sredstva, za kateri namen oziroma za katerega koristnika;
6.	razpravlja o organizaciji in poslovanju v zvezi z zavarovalnimi opravili na območju ter o organizaciji poslovnih enot in predstavništev ter odloča o organizaciji zastopstev v območni skupnosti in manjših organizacijskih spremembah;
7.	odloča o stroških poslovanja na s\'ojem območju;
8.	opravlja druge naloge, ki mu jih naloži oziroma za katere gd pooblasti zbor delegatov območne skupnosti oziroma zbori delegatov temeljnih rizičnih skupnosti oziroma drugi samoupravni splošni akt zavarovalne skupnosti.
99.	člen
Individualni poslovodni organ -območne skupnosti opravlja naslednje zadeve:
1.	vodi poslovanje delovne skupnosti območne skupnosti za temeljne rizične skupnosti ter organizira in usklajuje delovni proces v njej;
2.	predlaga poslovno politiko in ukrepe za ijjeno izvajanje;
3.	izvršuje odločitve in sklepe zborov delegatov temeljnih rizičnih skupnosti, zbora delegatov območne skupnosti ter njegovega izvršilnega odbora;
4.	obravnava pred odločitvijo predlog plana in vse posamične sklepe v zvezi z njegovo izvršitvijo ter daje mnenje ter predloge o njih;
5.	izvaja sklepe samoupravnih organov delovne skupnosti;
6.	skrbi za obveščanje družbenopolitičnih skupnosti- in javnosti o delu območne skupnosti;
7.	opravlja druga dela, ki jih določa zakon, ta sporazum, statut, ali drugi samoupravni splošni akt.
Individualni poslovodni organ območne skupnosti je za zakonitost dela in izpolnjevanje predpisanih obveznosti odgovoren organom upravljanja, ki so pristojni za njegovo imenovanje in razrešitev, kakor tudi družbeni skupnosti ter samoupravnim organom delovne skupnosti.
100.	člen
Območna skupnost ima odbor za samoupravni nadzor, ki šteje 5 članov in ga volijo konference delegatov neposredno.
Odbor za samoupravni nadzor zlasti:
1.	nadzira izvajanje sarrr'"pravnih aktov in sklepov organov upravljanja v temeljnih rizičnih skupnostih in v območni skupnosti;
2.	nadzira skladnost dela zavarovalnih delavcev z zavarovalnimi podlagami in sklepi organov upravljanja v temeljnih rizičnih skupnostih in v območni skupnosti in v' zvezi s tem daje zahteve za uvedbo disciplinskega postopka pri disciplinski komisiji v delovni skupnosti območne skupnosti;
3.	^pravlja druge zadeve, ki jih določa zakon, ta sporazum, statut, ali drugi 'samoupravni splošni akt.
4.	Organi rizične skupnosti
101.	člen
Organ upravljanja »v rizični skupnosti je zbor delegatov rizične skupnosti, ki ga tvorijo delegati vseh temeljnih rizičnih skupnosti oblikovanih v okviru iste rizične skupnosti. Vsaka temeljna rizična skupnost voli v zbor delegatov rizične skupnosti po enega delegatEL
102.	člen
Delegati v zboru delegatov rizične skupnosti zlasti:
1.	določajo nove zavarovalne podlage ter spremembe in dopolnitve zavarovalnih podlag, ki pomenijo spremembe osnov za izračun premije ali obsega jamstva (zavarovalni p -goji), to je, kadar se vključujejo novi riziki oziroma ukinjajo obstoječi;
2.	odločajo o začetku in prenehanju dela v posameznih vrstah zavarovanj;
3.	odločajo o zadolžitvah v breme sredstev rizične skupnosti;
4.	odločajo o posojilu drugim rizičnim skupnostim :
5.	določajo način oblikovanja prenosne premije, škodne rezerve in matematične rezerve;
6.	sprejerhajo Jetni plan ter zaključni račun rizične skupnosti;
7.	razpravi ajo o poslovanju temeljnih rizičnih skupnosti in jim predlagajo ukrepe;
8.	obvezno razpravljajo o predlogih temeljnih rizičnih skupnosti in o njih zavzemajo stališča;
9.	opravljajo druge zadeve, ki jih določa ta sporazum, statut ali drugi samoupravni splošni akt zavarovalne skupnosti.
Kjer deluje v posameznih vrstah zavarovanj vzajemnost in solidarnost zavarovancev drugih rizičnih skupnosti, je potrebno soglasje delegatov zborov teh rizičnih skupnosti.
Kjer deluje vzajemnost in solidarnost zavarovancev samo v posamezni rizični skupnosti, pa delegati te rizične skupnosti odločajo samostojno.
5.	Organi zavarovalne skupnosti
' v	103. člen
Organi upravljanja v zavarovalni skupnosti so:
1.	zbor delegatov,
2.	izvršilni odbor,
3.	odbor za zavarovalne podlage,
4.	kolegijski poslovodni organ,
5.	odbor za samoupravni nadzor.
104.	člen
Zbor delegatov zavarovalne skupnosti tvorijo delegati vseh zborov delegatov rizičnih skupnosti. Delegati posameznega zbora delegatov rizične skupnosti

predstavljajo v tem primeru delegacijo rizične skupnosti v zboru delegatov zavarovalne skupnosti.
105.	člen
Delegati v zboru delegatov zavarovalne skupnosti zlasti:
1.	odločajo o sedežu, firmi in drugih statusnih zadevah zavarovalne skupnosti;
2.	sprejemajo in razglašajo statut zavarovalne skupnosti;
3.	določajo smernice za širjenje zavarovanja in razvoj zavarovalne skupnosti;
4.	sprejemajo smernice za sistem organizacije in poslovanja zavarovalne skupnosti;
5.	določajo splošna načela zavarovalnih pogojev, premijskih cenikov, izravnavanje rizikov, naložb zavarovalnih sredstev in preventivne dejavnosti;
6.	sprejemajo načela poslovne politike zavarovalne skupnosti;
7.	sprejemajo smernice za izvajanje in sprejemanje srednjeročnih planov;
8.	sprejemajo plan zavarovalne skupnosti;
9.	sprejemajo zaključni račun zavarovalne skupnosti ;
10.	sprejemajo samoupravne splošne akte zavarovalne skupnosti;
11.	sprejemajo samoupravne sporazume, h katerim pristopa zavarovalna skupnost in so konstitutivne narave;
12.	odločajo o zadolžitvi zavarovalne skupnosti v breme zavarovalnih sredstev;
13.	odločajo o združevanju oedroma povezovanju z drugimi zavarovalnimi, skupnostmi;
14.	odločajo o oblikovanju oziroma o prenehanju dela posamezne temeljne rizične skupnosti ali območne skupnosti, če so po tem samoupravnem sporazumu podani oziroma niso več podani pogoji za njihovo poslovanje;
15.	razpravljajo in sprejemajo ustrezne odločitve o rezultatih poslovanja v zvezi z zaključnim računom
zavarovalne skupnosti;
16.	sklepajo samoupravne sporazume z delovnimi skupnostmi v skladu z določili tega samoupravnega sporazuma;
17.	dajejo soglasje k sanacijskemu programu rizične skupnosti in imenujejo skupno upravo;
18.	volijo in razrešujejo člane izvršilnega odbora, odbora za zavarovalne podlage in druge organe;
19.	imenujejo in razrešujejo kolegijski poslovodni organ zavarovalne skupnosti;
20.	opravljajo druge zadeve, ki jih določajo ta samoupravni sporazum, statut ali drugi samoupravni splošni akti zavarovalne skupnosti in zadeve, za katere so se rizične skupnosti dogovorile, da jfh bodo skupno izvajale.
106.	člen
Izvršilni odbor je izvršilni organ zbora delegatov zavarovalne skupnosti in šteje najmanj 16 članov, ki jih izvolijo delegati tega zbora. Pri izvolitvi morajo upoštevati zastopanost vseh rizičnih skupnosti In območnih skupnosti.
Izvršilni odbor ima zlasti naslednje pristojnosti:
1.	izvaja in uresničuje politiko in sklepe zbora delegatov zavarovalne skupnosti in zborov delegatov rizičnih skupnosti;
2.	oblikuje predloge sklepov o zadevah, ki jih
obravnava zbor delegatov zavarovalne skupnosti in zbori delegatov rizičnih skupnosti;
3.	skrbi za izvrševanje delovnega in finančnega načrta zavarovalne skupnosti;
4.	odobrava sklepanje pozavarovalnih in sozava-rovakiih pogodb v okviru načel, pogojev, meril in oblik izravnavanja nevarnosti, ki so jih sprejeli zbori delegatov rizičnih skupnosti, na ta način, da za vsako leto v naprej sprejme sklep o pogojih za poaavarovan je;
5.	sprejme predloge za združevanje sredstev za dogovorjene skupne naložbe;
6.	sprejema samoupravne sporazume, h katerim pristopa zavarovalna skupnost, pa niso konstitutivne narave in samoupravne splošne akte, ki so izvedbene narave;
7.	sprejema periodične obračune zavarovalne skupnosti in rizičnih skupnosti;
8.	odloča o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin;
9.	sprejema smernice za sistem organizacije in poslovanja zavarovalne skupnosti;
10.	imenuje in razrešuje delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v delovni skupnosti skupnih služb;
11.	opravlja druge zadeve, ki jih določa ta samoupravni sporazum ali drugi samoupravni splošni akt zavarovalne skupnosti in zadeve, ki mu jih naloži, ozd roma za katere ga pooblasti zbor delegatov zavarovalne skupnosti oziroma zbori delegatov rizičnih skupnosti.
197. člen
Odbor za zavarovalne podlage je izvršilni strokovni organ zbora delegatov zavarovalne skupnosti in šteje najmanj 16 članov. Pri njegovi sestavi je potrebno upoštevati zastopanost vseh rizičnih in vseh območnih skupnosti.
Odbor za zavarovalne podlage ima zlasti naslednje pristojnosti:
1.	pripravlja osnutke in določa predloge zavarovalnih podlag ter njihovih sprememb in dopolnitev, ki jih sprejemajo zbori delegatov rizičnih skupnosti;
2.	sprejema zavarovalne podlage oziroma njihove spremembe in dopolnitve, ki ne pomenijo spremembe osnov za izračun premije ali obsega jamstva (zavarovalni pogoji), to je, kadar se ne vključujejo novi riziki oziroma ne ukinjajo obstoječi;
3.	opravlja druge naloge, za katere ga zadolži oziroma pooblasti zbor delegatov zavarovalne skupnosti oziroma zbori delegatov rizičnih skupnosti ali, če je tako določeno v drugih samoupravnih splošnih aktih zavarovalne skupnosti.
108.	člen
Kolegijski poslovodni organ zavarovalne skupnosti, ki ga sestavljajo predsednik in 3 člani, opravlja naslednje zadeve:
1.	vodi poslovanje zavarovalne skupnosti ter organizira in usklajuje delovni proces v njej;
2.	predlaga poslovno politiko in ukrepe za njeno izvajanje;
3.	izvršuje odločitve in sklepe organov upravljanja na nivoju zavarovalne skupnosti;
4.	obravnava pred določitvijo predlog plana in vse posamične sklepe v zvezi z njihovo izvršitvijo ter daje mnenje in predloge o njih;
5.	opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon, ta sporazum, statut ali drugi samoupravni splošni akt zavarovalne skupnosti.
Predsednik kolegijskega poslovodnega organa predstavlja, zastopa in podpisuje zavarovalno skupnost ter zlasti:
1.	sklepa pogodbe in podpisuje sporazume, dogovore in druge zadeve v imenu zavarovalne skupnosti;
2.	skrbi za obveščanje družbenopolitičnih skupnosti ih javnosti o delu zavarovalne skupnosti;
3.	opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon, ta sporazum, statut ali drugi samoupravni splošni akt zavarovalne skupnosti.
Kolegijski poslovodni organ je za zakonitost dela in izpolnjevanje predpisanih obveznosti odgovoren organom upravljanja, ki so pristojni za njegovo imenovanje in razrešitev, • družbeni skupnosti in samoupravnim organom delovne skupnosti.
109.	člen
Zavarovalna skupnost ima odbor za samoupravni nadzor, ki šteje 5 članov in ga volijo zbori delegatov rizičnih skupnosti neposredno.
Odbor za samoupravni nadzor zlasti,:
1.	nadzira izvrševanje tega samoupravnega sporazuma, statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov zavarovalne skupnosti;
2.	spremlja oblikovanje in razvoj medsebojnih odnosov med različnimi organi upravljanja v zavarovalni skupnosti;
3.	nadzira skladnost dela zavarovalnih delavcev z zavarovalnimi podlagami in sklepi organov upravljanja rizičnih skupnosti in v zvezi s tem daje zahteve za uvedbo disciplinskega postopka pri disciplinski komisiji v posamezni delovni skupnosti;
4.	opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon, ta sporazum, statut ali drugi samoupravni splošni akt zavarovalne skupnosti.
6.	Način odločanja v organih upravljanja
110.	člen
Delegati v organih upravljanja sprejemajo svoje odločitve z javnim glasovanjem.
Za odločitve, kjer je potrebno soglasje vseh delegacij oziroma delegatov, pa to ni doseženo, se imenuje paritetna komisija za izvedbo usklajevalnega postopka. Podrobnejše določbe o imenovanju paritetne komisije in izvedbi usklajevalnega postopka vsebuje statut in poslovnik o delu samoupravnih organov zavarovalne skupnosti.
Ostale odločitve v organih upravljanja, kjer ni potrebno soglasje, se sprejemajo z večino glasov vseh delegacij oziroma delegatov. Vsaka delegacija ima 1 glas.
7.	Javnost dela v zavarovalni skupnosti
111.	člen	1
Delo zavarovalne skupnosti je javno.
Za javnost dela skrbijo delegati v organih upravljanja zlasti s tem:
T da objavljajo podatke o poslovanju zavarovalne skupnosti;
2.	da na svojih zasedanjih zagotavljajo navzočnost javnosti;
3.	da v glasilu zavarovalne skupnosti objavljajo svoje sklepe in stališča.
Statut zavarovalne skupnosti določa, kaj je po-, slovna tajnost.
V.	ORGANIZACIJA POSLOVANJA
112.	člen
Zavarovalna skupnost posluje po predpisih, ki veljajo za skupnosti za zavarovanje premoženja in oseb, po tem samoupravnem sporazumu, statutu in drugih samoupravnih splošnih aktih zavarovalne skupnosti.
113.	člen
Skladno z organizacijo upravljanja v zavarovalni skupnosti organizirajo zavarovanci poslovanje po naslednjih načelih:
1.	za opravljanje zavarovalnih poslov za temeljne rizične skupnosti povezane na določenem območju v območno skupnost, organizirajo delovno skupnost območne skupnosti;
2.	za opravljanje zavarovalnih poslov za rizične skupnosti in za zavarovalno skupnost organizirajo delovno skupnost zavarovalne skupnosti — delovno skupnost skupnih služb;
3.	zaradi približevanja zavarovalnih opravil zavarovancem, organizirajo za neposredno izvajanje teh nalog poslovne enote, predstavništva in zastopstva, kot dele delovnih skupnosti območnih skupnosti.
Pri organizaciji poslovanja je potrebno upoštevati poslovnost, racionalnost in približanje zavarovalnih opravil zavarovancem.
114.	člen
Delovna skupnost območne skupnosti opravlja posle za temeljne rizične skupnosti zlasti v zvezi:
1.	s sklepanjem zavarovalnih pogodb in pravočasnim plačilom dospelih zavarovalnih premij;
2.	z obravnavo zavarovalnih primerov ter izplačevanjem zavarovalnin in odškodnin;
3.	z izravnavanjem zavarovanih nevarnosti;
4.	z izterjavo regresov v korist zavarovalnih sredstev;
5.	z izvajanjem ukrepov za preprečitev ali zmanjšanje škode;
6.	s pripravo predlogov planov ter njihovim izvrševanjem;
7.	z izvrševanjem sklepov upravljalcev o naložbah zavarovalnih sredstev;
8.	z vodenjem knjigovodstva In drugih evidenc, pripravo analiz poslovanja ter zaključnimi računi temeljnih rizičnih skupnosti;
9.	z drugimi zavarovalnimi opravili na svojem območju.
Pri sklepanju zavarovalnih pogodb, za katere se uporablja fakultativno izravnavanje nevarnosti in pri prevzemanju v zavarovanju nevarnosti, ki presegajo višino kritja določenega S pozavarovalnimi pogodbami, je potrebno predhodno soglasje pristojne strokovne službe za pozavarovanje v delovni skupnosti skupnih služb.
115.	člen
Del delovne skupnosti območne skupnosti, organiziran v poslovni enoti, opravlja posle za temeljne rizične skupnosti v mejah pooblastil zlasti v zvezi:
1.	s sklepanjem zavarovalnih pogodb in pravočasnim plačilom dospelih zavarovalnih premij;
2.	z obravnavo zavarovalnih primerov ter izpla-' čevanjem zavarovalnin in odškodnin;
3.	z izterjavo regresov v korist zavarovalnih sredstev;
4.	z izvajanjem ukrepov za preprečitev ali zmanjšanje škod;
5.	s pripravo predlogov planov ter njihovim izvrševanjem;
6.	z vodenjem analitične, knjigovodske, statistične in druge evidence zavarovalnih sredstev;
7.	z drugimi zavarovalnimi opravili na svojem območju.
116.	člen
Delovna skupnost skupnih služb opravlja posle za rizične skupnosti in za zavarovalno skupnost zlasti v zvezi:
1.	s pripravo zavarovalnih pogojev, premijskih cenikov in.drugih zavarovalnih podlag;
2.	s strokovnim nadzorom uporabe zavarovalnih pogojev, premijskih cenikov in drugega enotnega poslovanja ter v zvezi s tem ugotavlja pomanjkljivosti in predlaga izboljšave;
3.	s pripravo strokovnih in drugih tehničnih navodil;
4.	z zagotavljanjem enotnosti poslovanja in racionalizacije, dela;
5.	z analizo dela celotne zavarovalne skupnosti;
6.	z izvajanjem pasivnega pozavarovanja za rizične skupnosti;
7.	s pripravo predlogov planov za rizične skupnosti in za zavarovalno skupnost ter njihovim izvrševanjem;
8.	z organizacijo strokovnega usposabljanja zavarovalnih delavcev;
9.	z vodenjem osrednjega knjigovodstva in statistike in rizičnih skupnosti in zavarovalne skupnosti;
10.	s sestavo zbirnega zaključnega računa in poslovnega poročila zavarovalne skupnosti;
11.	z drugimi opravili, za katere so se temeljne rizične skupnosti v območnih skupnostih sporazumele, da jih bodo skupno izvajale.
Delovna skupnost skupnih služb je organizirana tako, da zagotovi strokovnost pri izvajanju zavarovalnih opravil v vseh delovnih skupnostih in da zagotovi enotnost zavarovalnega poslovanja v zavarovalni skupnosti.
m. člen
Delovne skupnosti opravljajo posle po enotnih zavarovalnih podlagah, ki se uporabljajo za vse zavarovance enako.
Za temeljne rizične skupnosti in rizične skupnosti spremljajo gibanja zavarovalnih rezultatov po zavarovalnih vrstah ter po sektorjih lastništva in pripravljajo predloge za sprejemanje poslovnih odločitev.
VI.	DELOVNE SKUPNOSTI
118.	člen
Zavarovanci se dogovorijo, da bodo zavarovalna in druga opravila za temeljne rizične skupnosti opravljali delavci v delovnih skupnostih območnih skupnosti in v delovni skupnosti skupnih služb kot sestavnenf delu zavarovalne skupnosti.
119.	člen
Delovne skupnosti morajo zavarovalna opravila izvrševati v skladu z zakonom, samoupravnimi splošnimi akti zavarovalne skupnosti in delovnih skupnosti, s skrbnostjo dobrega gospodarja, se ravnati po pravilih zavarovalne stroke in gospodarskih načelih zavarovanja ter se držati zavarovalnih pogojev, premijskih cenikov in drugih zavarovalnih podlag ter organizacijskih, tehničnih, finančnih in drugih predpisov zavarovalne skupnosti.
120.	člen
Delavci v delovni skupnosti pridob. vajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga ustvarijo s svobodno menjavo dela z zavarovanci, za katere opravljajo zavarovalna in druga opravila.
Delavci iz 1. odstavka tega člena pridobivajo dohodek glede na prispevek k uspehu pri poslovanju in zadovoljevanju potreb in interesov zavarovancev, in glede na vrsto in obseg dela ter kakovost njihovega dela.
DelaVci v delovnih skupnostih imajo pravico do sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu ter po temeljih in merilih določenimi s samoupravnim sporazumom, ki ga zavarovanci sklenejo z delavci v delovnih skupnostih zavarovalne skupnosti. V samoupravnem sporazumu, ki ga sprejmejo zavarovanci in delavcj delovnih skupnosti zavarovalne skupnosti, se poleg sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo določijo tudi sredstva za razširitev materialne osnove ^ za delo delovnih skupnosti in sicer v skladu z naravo del, ki jih delovne skupnosti opravljajo in z interesi zavarovancev, zaradi katerih se delovne skupnosti organizirajo.
V	skladu z omenjenim sporazumom uredijo, delavci delovne skupnosti medsebojna razmerja s svojimi samoupravnim akti.
121.	člen
Temeljna načela o medsebojnih odnosih glede svobodne menjave dela in ustvarjanja dohodka in druge medsebojne odnose pri uresničevanju skupnih . ciljev in interesov delavcev, ki opravljajo zavarovalna opravila ter zavarovancev, za katere jih opravljajo, ureja enotni samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki ga sklenejo delovne skupnosti z delegati v zboru zavarovalne skupnosti.
V	skladu s sporazumom iz prejšnjega odstavka tega člena, lahko sklenejo posebne samoupravne sporazume delovne skupnosti območnih skupnosti z delegati v zboru območne' skupnosti in poseben samoupravni sporazum delovna skupnost skupnih služb z delegati v zboru zavarovalne skupnosti.
Samoupravni sporazumi iz prejšnjih odstavkov tega člena urejajo zlasti: vrsto del, osnove in merila za pridobivanje dohodka delovne skupnosti, pooblastila, ki jih ima delovna skupnost glede vodenja del in porabe sredstev v zvezi z opravljanjem svojih del, odgovornost" delovne skupnosti za opravljanje del, način reševanja medsebojnih sporov ter pravice, obveznosti in odgovornosti delovne skupnosti v pravnem prometu z drugimi družbenimi sredstvi, s katerimi razpolaga delovna skupnost, kakor tudi druga vprašanja skupnega pomena.
Omenjeni sporazumi lahko določajo, da je potrebno vnaprejšnje ali polnejše soglasje k aktom in dejanjem delavcev delovnih skupnosti v odnosih, ki se ne nanašajo na uresničevanje samoupravnih pravic delavcev delovnih skupnosti, temveč na uresničevanje nalog zaradi katerih so delovne skupnosti organizirane
122.	člen	'
Delovne skupnosti določajo, zaradi usklajevanja temeljnih vprašanj pomembnih za vse delovne skupnosti, s samoupravnim sporazumom zlasti:
1.	enotno organizacijo poslovanja, katera zagotavlja zavarovalno tehnično enotnost;
2.	enotna načela za delitev dohodka, čistega dohodka in sredstev za osebne dohodke; *
3.	strokovno izobraževanje delavcev;'
4.	načela kadrovske politike;
5.	organizacijo ljudske obrambe in družbene samozaščite;
6.	druge zadeve, za katere se vse delovne skupnosti dogovorijo, da jih bodo enotno izvajale.
VII.	LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA
SAMOZAŠČITA
123.	člen "
Zavarovanci temeljnih rizičnih skupnosti in rizičnih skupnosti se dogovorijo o načinu in oblikah izvajanja priprav za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter da delavci v delovnih skupnostih območnih skupnosti in v delovni skupnosti skupnih služb organizirajo in izvajajo ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skladno z zakonom in samoupravnimi splošnimi akti.
Zaradi enotnega vodenja in strokovnih priprav se zavarovanci dogovorijo, da se obveznosti na ravni zavarovalne skupnosti izvajajo oziroma razrešujejo v obsegu in na način, ki se določi s statutom zavarovalne skupnosti.
124.	člen
Delavci delovnih skupnosti sprejmejo samoupravni splošni akt o organiziranju in izvajanju ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z zakonom, tem sporazumom in statutom zavarovalne skupnosti.
VIII.	VARSTVO SAMOUPRAVNIH PRAVIC
IN REŠEVANJE SPOROV
125.	člen
-v
Zavarovanci so soglasni, da v temeljnih rizičnih skupnostih, območnih skupnostih in rizičnih skup-
Stran 1575
nostih spoštujejo in izpolnjujejo medsebojne obveznosti, 'sprejete s tem samoupravnim sporazumom in drugimi samoupravnimi splošnimi irkti oziroma odločitvami, sprejetimi na podlagi tega sporazuma.
Zavarovanci so soglasni, da morebitne Spore’, ki nastanejo pri izvajanju tega sporazuma, rešujejo sporazumno.
126.	člen
Zavarovanci zavarovalne skupnosti lahko za reševanje medsebojnih sporov iz družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosov, ustanovijo samoupravno sodišče v skladu z zakonom o samoupravnih sodiščih. ,
>
127.	člen
Obliko samoupravnega sodišča, njegove pristojnosti, organizacijo, sestavo in postopek določijo zavarovanci v statutu oziroma posebnem samoupravnem splošnem aktu zavarovalne skupnosti.
128.	člen
Zavarovanci se dogovorijo, da rešujejo spore iz zavarovalnih pogodb ali odškodninskih razmerij v pritožbeni komisiji pri območni skupnosti.
Komisija, ki šteje najmanj 5 članov, obravnava in odloča kot pritožbeni organ samostojno o pritožbah in predlogih zavarovancev in oškodovancev v primerih, ko z rešitvijo delovne skupnosti niso zadovoljni.
Podrobnejša določila o delovanju pritožbene komisije se določijo v statutu zavarovalne skupnosti.
IX.	POVEZOVANJE Z DRUGIMI SKUPNOSTMI
129.	člen
Zavarovanci v zavarovalni skupnosti sklepajo z drugimi zavarovalnimi skupnostmi samoupravne sporazume, zlasti sporazume o " pošlovno-tehničnem sodelovanju, se z njimi dogovarjajo o urejanju razmer v jugoslovanskem zavarovalnem prostoru in o poenotenju in izboljšanju zavarovalno-tehničnih podlag.
130.	člen
Zavezanci so soglasni, da zavarovalna skupnost s samoupravnim sporazumom ustanovi z drugimi skupnostmi zavarovalno združenje za sodelovanje pri razvoju zavarovalne stroke in tehnike, oblikovanje zavarovalnega in pozavarovalnega sistema, poenotenja odnosov s tujimi zavarovalnimi organizacijami in ureditev pogojev za zastopanje tujih zavarovalnih organizacij v skladu z mednarodnimi zavarovalnimi sporazumi.
131.	člen
Zavarovanci so sporazumni, da lahko zavarovalna skupnost s samoupravnim sporazumom z drugimi skupnostmi ustanovi pozavarovalno skupnost
Razmerja s pozavarovalno skupnostjo se uredijo s posebnim sporazumom:
Zavarovalna skupnost lahkp sklepa sporazume o sodelovanju tudi z organizacijami združenega dela, bankami in drugimi samoupravnimi organizacijami.
X.	STATUT IN DRUGI SAMOUPRAVNI SPLOSNI
Akti zavarovalne skupnosti
132.	člen
Zavarovanci v statutu zavarovalne skupnosti podrobneje določijo zadeve, ki jih ureja ta sporazum, ustava in zakoni, zlasti izvrševanje v tem sporazumu določenih medsebojnih pravic in obveznosti, organizacijo upravljanja in poslovanja ter način sodelovanja zavarovanih občanov in civilnih pravnih oseb pri upravljanju in gospodarjenju z združenimi sredstvi ipd.
Statut zavarovalne skupnosti in drugi samoupravni splošni akti zavarovalne skupnosti, rizičnih skupnosti, temeljnih rizičnih skupnosti in delovnih skupnosti, morajo biti v skladu z določbami tega sporazuma.
133.	člen
Zbor delegatov zavarovalne skupnosti ima stalno komisijo za samoupravne splošne akte, sestavljeno iiz delegatov zavarovancev. Ta pripravlja osnutke samoupravnih splošnih aktov oziroma njihovih sprememb in dopolnitev.
134.	člen
Osnutek statuta pripravi komisija za samoupravne splošne akte in ga predloži v javno razpravo.
Po končani javni razpravi predloži komisija osnutek statuta z osvojenimi pripombami kot predlog' v sprejem delegatom zbora zavarovalne skupnosti. 1 * 1 2
Po er^kem postopku sprejemajo zavarovanci tudi sprw.,iembe in .dopolnitve statuta.
XI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
135.	člen
Za spremljanje in izvajanje tega samoupravnega sporazuma skrbi komisija za družbenoekonomski raz-
voj zavarovalstva, ki jo imenuje zbor delegatov zavarovalne skupnosti.
S sklepom o njenem imenovanju zbor delegatov zavarovalne skupnosti podrobneje določi pristojnosti in sestavo komisije.
136.	člen
Razlago tega samoupravnega sporazuma in drugih samoupravnih splošnih aktov zavarovalne skupnosti daje le zbor delegatov zavarovalne skupnosti.
137.	člen
Ko je ta samoupravni sporazum sklenjen, se iz njega izhajajoče pravice in obveznosti nanašajo tudi na tiste zavarovance, ki tega sporazuma niso podpisali, imajo pa sklenjeno ali sklenejo zavarovalno dobo s to zavarovalno skupnostjo.
138.	člen
Ta , samoupravni sporazum so sprejeli delegati zbora Zavarovalne skupnosti »Sava« in zbora Zavarovalne skupnosti »Maribor« na skupnem zasedanju dne 2. 12. 1976, potrebno število podpisnikov pa sta ugotovila izvršilna odbora obeh zavarovalnih skupnosti na seji dne 17. 12. 1976.
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma veljajo, ko jih sprejme zbor delegatov zavarovalne skupnosti ter jih podpiše najmanj toliko zavarovancev — družbenih pravnih oseb, kot je s tem sporazumom določeno najmanjše število delegatov za zbore temeljnih rizičnih skupnosti. Potrebno število podpisnikov ugotovi izvršilni odbor zavarovalne skupnosti, ki tudi spremembe in dopolnitve v prečiščenem besedilu objavi v Uradnem listu SRS. t
Samoupravni splošni akti zavarovalne skupnosti in delovnih skupnosti v Zavarovalni skupnosti »Triglav« morajo biti usklajeni z določbami tega samoupravnega sporazuma. najpozneje v 18 mesecih po uveljavitvi sprememb in dopolnitev tega samoupravnega sporazuma.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
BREŽICE
i
1315.
Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76) ter na podlagi sklepa
2.	seje zbora združenega dela' in zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Brežice Z dne 25. junija 1982 je Izvršni svet Skupščine občine Brežice na 75. seji dne 29. avgusta 1985 sprejel
SKLEP
o soglasju k cenam geodetskih storitev
1.	člen
S tem sklepom se določajo cene geodetskih storitev za potrebe občanov, državnih organov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, društev in civilnppravnih oseb, ki jih opravlja občinski upravni oran, pristojen za geodetske zadeve občine Brežice.
2.	člen
Cene iz 1. člena tega sklepa so:
Vrsta in obseg del	geodetske
storitve
1________________________________________________3
1.	Parcelacija
1.	Navezava na geodetsko mrežo	1.875
2.	Parcelacija
2.1.	Parcelacija parcel velikosti do 0,3 ha na
dva dela	8.400
2.2.	Za vsak nadaljnji 0,3 ha	2.475
2.3.	Za vsako dodatno novo	parcelo	2.100
2.4.	Parcelacija gozdnih parcel — cena se poveča za 50 %>
2. Parcelacija na osnovi zazidalnih oziroma ureditvenih načrtov
1.	Navezava na geodetsko mrežo	1.875
2.	Parcelacija za obod
1	a	s
2.1.	Za vsak lom meje oboda	1.735
2.2.	Za vsako novo nastalo parcelo	2.100
3.	Ekspropriacija dolžinskih objektov
1.	Navezava na geodetsko mrežo	1.875
2.	Hektometer (100 m) ekspropriacije	12.150
4.	Prenos posestnih meja po podatkih zem-Ijti&ega katastra
1.	Navezava na geodetsko mrežo	1.875
2.	Določitev meje
2J. Za grafično izmera za 2 mejni točki	6.450
X2. Za vsako nadaljnjo mejne točko	2.100
2.3.	Za ntrmerično izmero za 2 mejni točki 3.600
2.4.	Za vsako nadaljnjo točko	1.425
25. Prenos meja gozdnih parcel — cena se poveča za 50‘/o
5. Ugotovitev meje v mejnem ugotovitvenem
postopku
1.	Navezava na geodetsko mrežo	1.875
2.	Ugotovitev meje
2.1. Za 2 mejni točki	4.950
25. Za vsako nadaljnjo mejno točko	1.425
6.	Posnetki za lokacijsko dokumentacijo in posnetki novozgrajenih stavb in objektov
1.	Do 0,5 ha	6575
2.	Za vsakih nadaljnjih 0,25 ha	2160
7.	Zakoličbe stavb in objektov
1.	Stanovanjska stavba ali garaža	3.600
$. Industrijska zgradba — po dejansko porabljenem času
8. V izjemnih primerih, kjer ni mogoče obračunavati stroškov po ceniku, se uporabljajo
naslednje urne cene:
—	ža terensko geodetsko delo ura po	750
—	za pisarniško geodetsko delo ura po	675
—	za figurantsko delo ura po	350
—	za risarsko geodetsko delo ura po	350
9.	Čenam storitev po tem ceniku se dodajo materialni stroški (mejniki, količki, kilometrina.. J in stroški figuranta po dejanskem porabljenem času.
3.	člen
Prihodki, ki se ustvarjajo s to dejavnostjo, se uporabijo kot sredstva za delo upravnega organa.
4.	člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep Izvršnega sveta Skupščine občine Brežice o soglasju k cenam geodetskih storitev (Uradni list SRS, št. 26/84).
5.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi' v Uradnem listu SRS.
St. 38-9/85-7
Brežice, dne 29. avgusta 1985.
Predsednica Izvršnega sveta '	Skupščine občine
Brežice
Jelka Barlič, dipl. oec. 1. r.
CELJE
1318.
Izvršni svet Skupščine občine Celje je na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/80) na seji dne 7. avgusta 1985 sprejel
sKutr
s katerim se odreja javna razgrnitev osnutka zazidalnega načrta Ingrad - IGM v Medlogu
1
Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta Ingrad - IGM v Medlogu (v nadaljnjem besedilu: osnutek). Osnutek je izdelal Razvojni center Celje, TOZD Planiranje, pod. št. proj. 11/84 v aprilu 1985.
2
Osnutek obravnava komunalno asanacijo obstoječih proizvodnih površin in njenih dolgoročnih razširitev za dejavnost Ingrad Celje, TOZD Industrija gradbenega materiala v Medlogu, cestno, komunalno, vodnogospodarsko in energetsko ureditev celotnega kompleksa z možnostjo industrijskega železniškega priključka, razširitev kompleksa Vrtnarije in sanacijo obstoječih stanovanjskih objektov, ki se dolgoročno obranijo.
3
Meja obravnavanega območja poteka na severu po južnem robu Savinjske železnice, na vzhodu po zahodnem robu kompleksa vrtnarije, na jugu po
levem, bregu Savinje in na zahodu po meji kom-plelcsa Ingrad - IGM. Znotraj opisane meje se nahajajo posamezna ureditvena območja in sicer območje gospodarske cone Ingrad - IGM s površino 145.050 m2, območje razširitve Vrtnarstva s površino 10.600 m2, območja obstoječih stanovanjskih objektov s površino 1.640 m2, območje kmetijskih zemljišč s površino 6.300 m2, območje javnih prometnih površin 7.100 m2 in območja vodnega pasu ob Savinji 52.710 m2. Skupna površina območja meri 23.700 m2 oziroma 23,70 ha.
4
Osnutek bo javno razgrnjen v prostorih občinskega komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja ter v prostorih, ki jih bo dojočila krajevna skupnost Medlog.
5
V času javne razgrnitve bo krajevna skupnost Medlog organizirala javno razpravo, iz katere zaključki bodo služili kot osnova za usklajevalni postopek po poteku javne razgrnitve.
6
Pripombe k osnutku lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi.
Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave v Uradnem listu SRS.
St. 350-2/85-5
Celje, dne 7. avgusta 1985.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Celje
Zvone Hndej, dipl. inž. L r.
1317.
Na podlagi 1. člena odloka o organih, ki opravljajo družbeno kontrolo cen v občini Celje (Uradni list SRS, št. 13/85), je Izvršni svet Skupščine občine Celje na seji" dne 21. avgusta 1985 sprejel
ODREDBO
o ceni za dobavljeno toplotna energijo odjemalcev iz daljinskega sistema ogrevanja v občini Celje
I
Cene za dobavljeno toplotno energijo za območje Lipa-Store so naslednje:
1. Cena za ogrevanje stanovanjskih prostorov
din/m!
—	gorivo	75,28
—	amortizacija in investicijsko vzdrže-
vanje se nadomešča iz sredstev prenove za objekte in naprave	toplotne	oskrbe	11,90
- — ostali strqški	"	8,40
Skupaj	95,55
Zaokroženo	95,60
Cena, ki jo plačuje	potrošnik	83,70
2.	Cena za ogrevanje poslovnih prostorov
din/m:
—	gorivo	86,54
—	amortizacija in investicijsko vzdrževanje	13,69
—	ostali stroški	9,66
Skupaj	*	.	109,89
Zaokroženo	109,90
II
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. septembra 1985 dalje.
St. 33-5/85-3
Celje, dne 21. avgusta 1985.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Zvone Hudej, dipl. inž., 1. r.
CERKNICA
1318.
Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter 158. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Izvršni svet Skupščitie občine Cerknica na svoji seji dne 26. junija 1985 sprejel
ODREDBO
o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Cerknica 1
1.	eten
Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju in prekladanju, gonjenju živali, ki se odpremljajo iz
območja občine in preko državne meje, se določijo pristojbine:
	Pristojbina din
a) za kamionske, vagonske in letalske	
pošiljke kopitarjev, parklarjev in žive perutnine do 10 ton, ki se odpremljajo preko	
državne meje	1.660,00
b) za vagonske, kamionske in letalske	
pošiljke kopitarjev, in žive perutnine do 10 ton v notranjem prometu se določi	1.150,00
c) kosovne pošiljke: kopitarjev in odraslih goved od glave	280,00
telet od glave	87,00
prašičev in drobnic od glave	26,00
žive perutnine od vsakih začetih 50 kosov	133,00
za vsako čebeljo družino ^	25,00
d) za meso kopitarjev in parklarjev od kg	1,73
za mesne izdelke razen konzerv od kg	1,25
za divjačino od kg	1,44
za perutninsko meso od kg	1,44
za drobovino od kg	1,44
za ribe, rake, polže žive od kg .	1,15
za mast od kg	1,15
za mleko od litra	0,093
za mlčcne izdelke od kg	1,32
za jajca od kom	0,108
za jajčne izdelke od kg	0,119
za ostale neimenovane živalske proizvode in pošiljke od kg	1,00
2. člen a) Za veterinarsko sanitarne preglede jajc in jajčnih izdelkov v proizvodnji jajc in predelavi jajc v jajčne izdelke od kosa proizvedenega oziroma v jajčne izdelke predelanega jajca	0,0193
b) Za veterinarsko sanitarne preglede rib v ribogojnicah od vsake začetne ure	1.130,00
c) Za veterinarsko sanitarne preglede divjačine pri skladiščenju in zmrzovanju: — za jelenjad, srnjad	. 140,00
— za divje prašiče s trihinoskopskim pregledom po kosu	204,00
— za medvede s trihinoskopskim pregledom	288,00
— za divjo perjad po kosu	14,00
d) Za veterinarsko sanitarne preglede divjadi, živil živalskega izvora v gostinskih obratih, tržnicah, v pakirnicah in hladilnicah, za vsako začetno uro porabljenega časa	1.130,00
3. člen Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se plača pristojbina za vsako kravo mlekarico	390,00
i	Pristojbina
din
Posestnikom, ki ne oddajajo mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga dajejo na drug način v javno potrošnjo,-se poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic za tuberkulozo.
4.	člen
Za predpisano veterinarsko napotnico bolne živali, ki se zaradi klanja odprem-Ija v klavnico ter za živali zaklane v sili, se določi pristojbina v znesku	275,00
5.	člen .
Ce prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, pristojni organ, " ki opravlja veterinarsko sanitarni pregled pa pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja ali razkladanja ali da je razkladanje, nakladanje oziroma prekladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregfed naročil, plačati zamudnino v višini za vsako začetno uro čakanja 1.130,00
Poleg pristojbine in morebitne zamudnine mora tisti, ki je pregled naročil plačati tudi prevozne stroške.
6.	■ člen
Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo in odvedejo na zbirni račun št. 501G0-840-004-3182 Republiške .oziroma pokrajinske takse za promet s parklarji in kopitarji in se razporejajo, kot to določa ngvodilo o pristojbinah za zdravstveno varstvo živali in o ravnanju s sredstvi iz teh pristojbin na posebnem računu (Uradni list SRS, št. 2/78).
7.	člen	'
Izvršni svet Skupščine občine Cerknica pooblašča Veterinarski zavod Krim Grosuplje, delovno enoto Cerknica, za opravljanje veterinarskih sanitarnih pregledov.
8.	člen
Z dnem, ko prične veljati ta odredba, preneha veljati odredba o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Cerknica, objavljena v Uradnem listu. SRS, št. 2/85.
9.	člen
Ta odredba se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati 1. septembra 1985.
St. 322-1/85-1
Cerknica, dne 13. avgusta 1985.
Predsednik
Izvršnega sveta •	,
Skupščine občine Cerknica
Tone Kebe 1. r.
1319.
Na podlagi 34., 35. in 36. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84), 4. člena navodila o vsebini posebnih strokovnih podlog in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85) ter 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82), je Izvršni svet Skupščine občine Cerknica na 97. redni seji dne 16. julija 1985 sprejel
SKLEP
o sprejetju programa priprave prostorskih izvedbenih aktov
1.	člen
Sprejme se program priprave prostorskih izvedbenih aktov in sicer:
a)	zazidalni načrt naselja Stari trg (nova pozidava proti Markovcu)
b)	zazidalni načrt naselja Grahovo — novi del (predelave že sprejetega načrta)
c)	ureditveni načrt naselja Stari trg (obstoječa
pozidava)
2.	člen
Program priprave prostorskih izvedbenih aktov se sprejme za obdobje od julija 1985 tto 31. 12. 1985.
3.	člen
Aktivnosti, ki izhajajo iz programa priprave prostorskih izvedbenih aktov, se pričnejo izvajati takoj.
4.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-2/85-1
Cerknica, dne 13. avgusta 1985.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica
Tone Kebe 1. r.
1320.
Na podlagi 10. "člena dogovora o skupnih izhodiščih za določanje'stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 3/85) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82), je Izvršni svet Skupščine občine Cerknica na izredni seji,' dne
12.	avgusta 1985 sprejel
SKLEP
o novih cenah za prevoz potnikov v primestnem cestnem potniškem prometu v občini Cerknica
1. člen
Cene za prevoz potnikov v primestnem cestnem potniškem prometu so:
ton	Obst. cena	Nova cena	Index	Obst. cena mes. voz.	Nova cena mes. voz.	Indez
i	39	50	128,2	1.755	2.220	126,5
2	40	50	125,0	1.800	2.270	126,1
3	42	53	126,2	1.890	2.390	126,5
4	43	54	125,6	1.935	2.440	125,1
5	45	57	126,7	2.025	2.560	126,4
6	47	59	125,5	2.115	2.670	125,2
7	48	61	127,1	2.160	2.730	126,4 .
8	50	63	126,0	2.250	2.840	126,2
9	51	64	125,5	2.295	2.900	126,4
10	53	67	126,4	2.385	3.010	126,2
11	55	69	125,5	2.475	3.120	126,1
12	56	71	126,3	2.520	3.180	126,2
13	58	73	125,9	2.610	3.290	126,1
14	59	74	125,4	2.655	3.350	128,2
15	61	77	126,2	2.745	3.460	126,0
16	63	80	127,0	2.835	3.580 ^	126,3
17	64	81	126,6	2.880.	3.640 ”	126,4
18	66	83	125,8	2.970	3.760	126,3
19	67	85	126,9	3.015	3.800	126,0
20	69	87	126,1	3.105	3.920	126,2
21	71	90-	126,8	3.195	4.030	126,1
22	72	91	128,4	3.240	4.090	126,2
23	74	93	125,7	3.330	4.200	126,1
24	75 ,	95	126,7	3.375	4.260	126,2
25	77	97	126,0	3,465	4.370	126,1
26	79	100	126,6	3.555	4.490	126,3
27	80	101	126,3	3.600	4.540	126.1
28	82	103	125,6	3.690	4.660	126,3
29	83	105	126,5	3.735	4.710	128,1
30	85	107 •	125,9	3.825	4.830	126,3
31	87	110	126,4	3.915	4.940	126,2
32	.88	111	126,1	3.960	5.000	126,3
33	90	114	126,7	4.050	5.110	126,2
34	91	115	126,4	4.095	5.117	126,3
35	93	117	125,8	4.185	5.280	126,2
36	95	120	126,3	4.275	5.390	126,1
37	96	121	126,0	4.320	5.450	126,2
38	98	124	126,5	4.410	5.560	126,1
39	99	125	128,3	4.455	5.620	126,2
40	101	127	125,7 126,2	4.545	5.740	126,3 126.2
2.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. septembra 1985 dalje.
3.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o cenah za prevoz potnikov v primestnem cestnem potniškem prometu na območju občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 7/85).
St. 38-15/84
Cerknica, dne 16. avgusta 1985.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica
Tene Kebe L r.
KAMNIK
1321.
Na podlagi sklepa 36. seje zbora združenega dela dne 12. junija 1985 in 36. seje zbora krajevnih skupnosti dne 30. maja 1985 je statutamo-pravna komisija na svoji seji dne 5. julija 1985 določila prečiščeno besedilo odloka o občinskem posebnem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve.
Prečiščeno besedilo odloka o občinskem posebnem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve obsega odlok o posebnem občinskem davku za storitve (Uradni list SRS, št. 7/77) ter odloke o spremembah in dopolnitvah citiranega odloka objavljene v Uradnem listu SRS, št. 7/78, 8/79, 12/79, 11/81, 12/82, 1/84.
St. 020-24/85
Kamnik, dne 5* julija 1985.
Predsednica
statutarno-pravne komisije Skupščine občine Kamnik
Marica Tajč 1. r.
ODLOK
o občinskem posebnem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
V občini Kamnik se uvede občinski posebni davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve (v nadaljnjem besedilu: občinski posebni prometni davek).
Občinski posebni prometni davek se plačuje po določbah zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu, po določbah zakona b posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov ih storitev, po tem odloku ter predpisih, izdanih na tej podlagi.
2.	člen	\
Občinski posebni prometni davek se plačuje od proizvodov samo v pro,metu neposredno s končnim porabnikom, razen od proizvodov, za katere je v zakonu o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu določeno, da se od njihovega prometa ne plačuje posebni davek od prometa proizvodov in od proizvodov, na katere se ne. plačuje posebni republiški davek od prometa proizvodov pod pogoji, določenimi z republiškim zakonom.
Občinski posebni prometni davek se tudi ne plačuje:
— od naravnega žganja proizvedenega za lastne potrebe gospodinjstva.
Zasebnemu proizvajalcu se za potrebe članov gospodinjstva prizna 1001 vina in 101 žganja na vsakega člana gospodinjstva, starega nad 18 let. Za kalo in razsip se prizna 6 °/o pri vinu in 2 %> pri
žganju.
3.	člen
Zavezancu, proizvajalcu se od občinskega posebnega prometnega davka, ki bi ga moral plačati od končnih izdelkov, prodanih neposredno končnim potrošnikom odbije občinski prometni davek, Id ga je plačal od materiala za take izdelke ob pogojih, ki jih določa 16. člen zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne qsebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev (Uradni Jist SRS, št. 6/84 (pr. b) 4/85) za odbitje posebnega republiškega prometnega davka.
4.	člen
Občinski posebni prometni davek se plačuje po stoppjah, določenih v tariii, ki je sestavni del tega odloka.
5.	člen
Občinski posebni prometni davek - od plačil za storitve se plačuje od plačil za storitve, ki jih opravljajo družbene in zasebne pravne osebe ter občani zasebnim pravnim osebam ter občanom po stopnjah, ki so navedene v tariii, ki je sestavni del tega odloka.
6.	člen
Zavezancem, ki opravljajo storitve in plačujejo davek iz osebnega dohodka od obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, se odmerja. v pavšalnem letnem znesku tudi posebni prometni davek.
Višino davka v pavšalnem letnem znesku določi Uprava za družbene prihodke na podlagi zbranih podatkov o obsegu in načinu poslovanja ter »vrsti dejavnosti zavezanca in v primerjavi ter ocenitvi z zavezanci enake ali podobne dejavnosti, katerim se davek od obrti odmerja po dejanskem dohodku, kakor tudi na podlagi podatkov iz pravilno vodenih poslovnih knjig in evidenc o višini doseženega prometa v preteklem letu.
7.	člen
Za izvajanje in tolmačenje tega odloka je pristojna uprava za družbene prihodke občine.
Tarifa občinskega posebnega prometnega davka
A.	PROIZVODI Tar. št. 1
Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere so po tej tarifi predpisane posebne stopnje: 3 "/e.
Opomba:
1.	davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od motornih vozi!, ki jih uvozijo oziroma kupijo v konsignacijskih, skladiščih občani in zasebne pravne osebe. Davek plača občan oziroma zasebna pravna oseba Upravi za družbene prihodke občine v kateri ima stalno prebivališče oziroma poslovni sedež. Brez dokaza o plačanem davku po fei tarifni številki motornega vozila ni-mogoče registrirati,
2.	ne plačuje se davek po tej tarifni številki od rabljenih stvari, ki jih prodajo občani neposredno ali po trgovinskih in drugih organizacijah kot posredniki ali kako drugače, razen od izdelkov iz zlata in drugih plemenitih kovin, naravnega dragega kamna in naravnih biserov in predmetov izdelanih s takim kamenjem ali biseri.
Tar. št. l/a
Od prodaje rabljenih ali novih osebnih in tovornih avtomobilov ter motornih koles s prostornino nad 125 ccm, ki jih prodajajo občani, se plačuje posebni občinski daVek:
—	po stopnji 15°/o, če je vozilo prodano pred potekom 1 leta od prešnje pridobitve,
—	po stopnji 109/o, če je vozilo prodano po poteku 1 leta do 2 let od prejšnje pridobitve.
.Davek po tej tarifni številki se,ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov ter motornih koles, če škoda presega 50 odstotkov vrednosti vozila. Oprostitev se uveljavlja s predložitvijo ustreznih dokumentov, ki dokazujejo višino nastale škode. Davčna osnova je dogovorjena kupnina, če ta odgovarja prometni vrednosti, če ta ne odgovarja prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost Uprava za družbene prihodke.
Davčni zavezanec je prodajalec vozila.
Tar. št. 2
Od alkoholnih pijač se plačuje občinski posebni
prometni davek:
•h
l. nd	alkoholnih	pijač
—	od	naravnega	vina in	vinskosadnih pijač	6
—	od	medice	15
—	0(3	piva	30
—	od	naravnega	žganja	in vinjaka	40
—	od	drugih alkoholnih	pijač	6,0
Opomba:
1.	davčna osnova za alkoholne pijače je:
—	za samostojne gostince — prodajna cena, od katere se obračunava davek v višini 30 “/o od stopenj, predpisanih v tej tarifni številki,
—	za proizvajalce, uvoznike in prodajalce, ki so sami potrošniki teh proizvodov ali jih prodajajo neposredno končnim potrošnikom — prodajna cena, Id ne vsebuje prometnega davka,
2.	z vinsko sadnimi pijačami so mišljene alkoholne pijače, proizvedene iz naravnega vina, naravnih sadnih sokov ali njihovih koncentratov, sladkorja, naravne arome In vode,
3.	občinski posebni prometni davek se ne plačuje od jabolčnika in medicinskih vin, če so ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem br<** dodatka drugih snovi in primesi.
Tar. št 8
Od alkohola (etanola)	1
Opomba: davčna osnova je hektolitrska stopnja čistega alkohola.
Tar. št. 4
Od knjig, brošur, časopisov in drugih publikacij, od katerih se plačuje temeljni davek od prometa
•it
proizvodov	20
C. DRUGE STORITVE Tar. št. 6
Od vstopnic za prireditve, razen za kinematografske predstave	10
B.	OBRTNE STORITVE Tar. št. 5
1.	Kovinska stroka:
,	1. popravljanje strojev in naprav
2.	popravljanje izdelkov precizne mehanike
3.	popravljanje motornih vozil
4.	popravljanje kovinskih izdelkov za široko potrošnjo, popravljanje peči, štedilnikov, šivalnih strojev, kovinskega pohištva itd.
5.	popravljanje drugih kovinskih izdelkov
II. Elektro stroka:
6.	popravljanje električnih strojev, aparatov in naprav (popravljanje transformatorjev,' električnih peči, razdelilnih naprav in podobno
7.	popravljanje električnih gospodinjskih aparatov za sušenje las in perila, hladilnikov in sesalcev za prah, ventilatorjev, pralnih strojev in pod.
8.	popravljanje električnih in drugih telekomunikacijskih naprav in delov
Opomba:
1. lastniki prostorov, v katerih je prireditev, so odgovorni za plačilo davka po tej tarifni številki, l;i	2. davek od vstopnic za prireditve te tarifne šte-
vilke je treba plačati ob predložitvi vstopnic v žigosanje najpozneje 5 dni pred prireditvijo. iO	3. prometni davek po tej tarifni številki se ne
10	plača za kulturno umetniške in telesno vzgojna (šport-
ne in telovadne nastope), prireditve, kolikor se na njih ne točijo alkoholne pijače,
g	v primeru spora glede enačaja kulturno-umetni-
ške in telesnovzgojne prireditve, odloča za ustrezno 10 področje pristojni svet občine,
4. za prirejanje plesnih vaj in podobnih prireditev lahko Uprava za družbene prihodke občine določi posebni občinski prometni davek v pavšalnem znesku za celotno sezono prireditve.
10
Tar. št. 7
Od vrednosti prodanih srečk za loterijo in druge ijjre na srečo ter na vloge za javne stave,
^ razen za igre na srečo in vloge za javne stave, ki jih prireja Jugoslovanska loterija, se plača davek 10 po stopnji	10
9. popravljanje drugih električnih aparatov
in pribora ter ostale storitve te stroke	10
III.	Ostale stroke:
10.	protektiranje in popravljanje plaščev (vul-
kanizacija)	--	5
11.	knj igovezništvo	5
12.	gradbene in montažne storitve, ki jih
opravljajo občani in zasebne pravne osebe	10
13.	osebne in druge obrtne storitve	10
Opomba:
1.	davčni zavezanec je prireditelj loterije oziroma javne stave ali druge igre na srečo,
2.	prireditelj mora najmanj 15 dni pred žrebanjem sporočiti Upravi za družbene prihodke -občine, dan in kraj žrebanja,
3.	obračun srečk za ugotavljanje skupne vrednosti, se naredi v'15 dneh po žrebanju. Davek je treba plačati v 5 dneh po obračunu na račun občine, v kateri je bila igra na srečo.
Opomba:
davek po tej tarifni številki se ne plača od plačil za storitve krojačev, šivilj, tapetništva, klobučarjev, modistinj, vezilj, čevljarjev, od popravljanja ortopedskih pripomočkov, izdelovanja copat, brivcev, frizerjev, pedikiranja, dimnikarjev, za predtiskanje tkanin, krpanje perila,, nogavic in vreč, popravila dežnikov, uglaševanje glasbil, brušenje nožev in britvic, kovčev od podkovan j a konj in živine, kolarjev, urarjev, popravil dvokoles in otroških vozičkov, polnjenja in obnove rabljenih kemičnih svinčnikov, popravljanja preprog, umetnega krpanja preprog, čiščenja In pranja ter likanja oblek in perila, čiščenje obutve, čuvanja lokalov in stanovanj, shranjevanje koles, prtljage in obleke (garderobe), storitve postreščkov, žaganja drv, nega obraza in telesa, fotografov in optikov, ročnega 'pletlijstva in popravljanja kmetijske mehanizacije.
Davčna osnova je skupek plači! po odbIBcn vrednosti materiala, ki ga je dal izvrševalec storitev, če
je material v računu posebej izkazan.
Tar. št. 8
Od posebnih iger na srečo (roulette, chemin de fer, baccara simple, baccara tout -va, trente et quarante, beack ’71 boule in igre na slots machines 15
Opomba:
davčna osnova po tej tarifni številki je skupna vrednost vplačil za udeležbo v posebnih igrah na srečo.
Davčni zavezanec je organizacija združenega dela, ki ima dovoljenje za prirejanje iger na srečo.
Zavezanec mora za posebne igre na srečo voditi evidenco ter občinski posebni prometni davek plačati v 20. dneh po preteku vsakega meseca.
Tar. št. 9
it
1.	od vseh reklam, razen reklam v radiu, televiziji ha hrfomtativn em tisku	10
2.	od vseh reklam za alkoholne pijače in tobačne izdelke
Opomba: davčna osnova po tej tarifni številki je plačilo za objavljeno oziroma prikazano reklamo. Davčni zavezanec je organizacija, ki je prejela plačilo za objavljeno oziroma prikazano reklamo.
Tar. št. 10
•it
Od plačil za prevoz potnikov in blaga, ki ga opravljajo občani ali zasebne pravne osebe z motornimi vozili, razen od prevoznih storitev od katerih se plača davek v odstotku od kosmatega dohodka kot postranske kmetijske dejavnosti, se plača	10
Opomba: davčni zavezanec po tej tarifni številki je občan in zasebna pravna oseba, ki opravi storitev občanom, ter družbenim ali zasebnim , pravnim osebam.
Tar. št. 11
•it
Od plačil (provizij) za posredniške, agencijske in komisijske storitve	15
Opomba: davčni zavezanec po tej tarifni številki je organizacija združenega dela, občan ali zasebna pravna oseba, ki prejme nlačilo za posredniške, agencijske in komisijske storitve. Ce občan ali zasebna pravna oseba prejme plačilo za te storitve od družbene pravne osebe, je izplačevalec dolžan obračunati in vplačati davek po tej tarifni številki.
Tar. št. 12
>	‘it
Na zakupnine in podzakupnine od poslovnih zgradb in poslovnih prostorov, ki se uporabljajo za gospodarske dejavnosti	15
Opomba: davčni zavezanec je vsak zakupodajalec, razen občanov in zasebnih pravnih oseb, ki na tej podlagi dobi plačilo. Davčna osnova je skupno plačilo v denarju ali naravi ali vrednosti nasprotnih storitev.
Davek po tej tarifni številki ne plačujejo organizacije združenega dela, ki jim je dajanje nepremičnin v zakup ali podzakup osnovna dejavnost.
LAŠKO
1322.
Na podlagi 6. in 7. člena dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 3/85 in 24/85) je Izvršni svet Skupščine občine Laško na seji dne 26.. avgusta 1985 sprejel
ODREDBO
o določitvi cen komunalnih storitev v občini Laško
I
Komunalnim storitvam v občini Laško se določijo naslednje cene:
1. Na območju Samoupravne komunalne interesne skupnosti Laško
din/m*
črpanje in distribucija vode
—	gospodinjstva in	negospodarstvo	20
—	obrt, gostinstvo,	trgovina	24
—	industrija	26
—	Pivovarna Laško	20
prečiščevanje in odvajanje odplak
— Pivovarna Laško 10 °/o od zneska za porabljeno vodo
—	vsi ostali porabniki 20 %> od zneska za porabljeno vodo
odvoz smeti — mesečno na osebo	100
—	ostali potrošniki (proizvodni in poslovni
prostori) mesečno	4 din/m2
dinVm1
—	odvoz v kontejnerjih po m3	658
—	uporaba odlagališča po m3	70
2.	Na območju Samoupravne komunalne interesne skupnosti Radeče
črpanje in distribucija vode
din/m*
—	gospodinjstva in	negospodarstvo	13
—	obrt, gostinstvo,	trgovina	20
—	industrija	23
prečiščevanje in odvajanje odplak —
20 °/o od izneska za porabljeno vodo
odvoz smeti — mesečno na osebo	82
II
Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba o določitvi cen komunalnih storitev v občini Laško (Uradni list SRS, št. 6/85)
III
Ta odredba začnč veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-2/85-1/2
Laško, dne 26. avgusta 1985.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Laško
Drago Košak, dipl. oec. 1. r.
SLOVENSKE KONJICE
1323.
Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice je po 3. členu odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 10/85) na seji, dne 6. avgusta 1985 določil prečiščeno besedilo odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve.
Prečiščeno besedilo odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve oblega besedilo odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 13/78) ter spremembe in dopolnitve.
objavljene v Uradnem listu SRS, št. 7/80, 11/81, 11/82, 7/83, 42/83 in 10/85.
St 422-17/85-1
Slovenske Konjice, dne 6. avgusta 1985.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice Janko Kovač L r.
ODLOK
o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (prečiščeno besedilo)
1.	člen
Na območju občine Slovenske Konjice se uvaja poseben občinski davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve (v nadaljnjem besedilu: poseben občinski prometni davek).
Poseben občinski prometni davek se plačuje po določbah zveznega zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, po določbah zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SRS, št. 6/84 in 10/85), po tem odloku ter predpisih, izdanih na tej podlagi.
2.	člen
Posebni občinski prometni davek se plačuje od vsega prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere je po zakonu o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu določeno, da se od njihovega prometa ne plačuje posebni davek od prometa proizvodov ter od proizvodov, od katerih se ne plačuje posebni republiški davek od prometa proizvodov ob pogojih, določenih v republiškem zakonu.
3.	člen
Zavezancu proizvajalcu se od posebnega občinskega prometnega davka, ki bi ga moral plačati od končnih izdelkov, prodanih neposredno končnemu potrošniku, odbije posebni občinski davek, ki ga je plačal od materiala za take izdelke. Temeljni in posebni občinski prometni davek se odbija ob pogojih, ki jih določa zakon o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov za odbijanje posebnega republiškega prometnega davka.
4.	člen
. Zasebnemu proizvajalcu vina in žganja se za potrebe članov gospodinjstva prizna 350 litrov vina in 10 litrov žganja na vsakega člana gospodinjstva, starega nad 18 let. Za kalo in razsip se prizna 8 "/o pri vinu in 2°/e pri žganju.	z
5.	Sten
Posebni občinski prometni davek se plačuje po stopnjah, določenih v tarifi, ki je sestavni del tega
odloka.
6.	člen
Zavezancem, ki opravljajo obrtne storitve in plačujejo davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku, se odmerja v pavšalnem letnem "znesku tudi posebni prometni' davek.
Višino davka v pavšalnem letnem znesku določi občinska uprava družbenih prihodkov na podlagi zbranih podatkov o obsegu in načinu poslovanja ter vrsti dejavnosti zavezanca in v primerjavi ter ocenitvi z zavezanci enake ali podobne dejavnosti, kakor tudi na podlagi podatkov o višini doseženega prometa v preteklem letu.
Tarifa
A. PROIZVODI Tar. št. 1
Od novih in rabljenih motornih vozil ter motornih koles z delovno prostornino motorja nad 125 ccm. Stopnje davka so različne glede na čas od nabave do prodaje in znašajo:
^ 1. če je vozilo prodano pred potekom enega leta od nabave, znaša davek 15%;
2. če je vozilo prodano po poteku enega leta. do dveh let od nabave, znaša davek 10 %.
■ Tar. št. 2
Od alkoholnih pijač se plačuje posebni občinski prometni davek:
—	od naravnega vina, peneča, vina in vinsko sadnih pijač 6%
—	od piva 30 %
—	od naravnega žganja in vinjaka 40%"
—	od drugih alkoholnih pijač 50%
—	od medice 15%.
Opomba:
1.	Davčna osnova za alkoholne pijače je:
—	za proizvajalce uvoznike in prodajalce, ki te proizvode porabijo sami ali jih prodajo drugim končnim potrošnikom — prodajna cena
—	za gostinske organizacije združenega dela in za samostojne gostince — prodajna cena, od katere se obračunava davek v višini 30 %, od stopenj, predpisanih v tej tarifni številki.
2.	Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od jabolčnika in medicinskih vin, če so ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem brez dodatka drugih snovi in primesi.
3.	Z vinsko sadnimi pijačami so mišljene alkoholne pijače, proizvedene iz naravnega vina, naravnih žadnih sokov ali njihovih koncentratov, sladkorja, naravne arome in vode.
4.	Vinski mošt se ne šteje za vino in se od njega ne plača davek, dokler traja vrenje. Od 15. novembra dalje pa se mošt šteje za vino, čeprav vrenje še ni končano.
Tar. št. 3
Od alkohola (etanola)	1,00 din
Opomba: davčna osnova je hektolitrska stopnja
čistega alkohola.
Tar. št. 4
Od knjig, brošur, časopisov in drugih publikacij, od katerih se plačuje temeljni davek od prometa proizvodov	n	20%
B.	OBRTNE STORITVE
Tar. št. 5
Od plačil za obrtne storitve, ki jih opravljajo obrtne delavnice samostojnih obrtnikov, civilno pravne osebe, družbeno pravne osebe in občani in sicer:
i— od fotografiranja, kemično čiščenje oblek, talnih oblog in preprog, mehanika koles, finomehani-karske, urarske, sedlarske, tapetniške storitve, popravila električnih gospodinjskih aparatov ter izolacija' toplotnih naprav in pranje avtomobilov 5%
— mizarske, tesarske in ključavničarske, kovino-strugarske, elektroinštalacijske, inštalacija vodovoda in centralne kurjave, elektromehanikarske, avtokle-parske, avtoelektromehanikarske, avtomehanikarske, galvanizirahje, zidarske, teracerske, pleskarske, sobo-slikarske, pečarske, parketarske storitve, montiranje in popravilo plastičnih rolet, oblaganje ploštic, opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo, izolacija, kleparstvo, orodjarstvo	10 %
' Opomba:
1.	občinski davek po tej tarifi se plača tudi za plačilo za storitve za proizvodnjo izdelkov iz naročnikovega materiala,
2.	davčna osnova je skupni znesek plačil po odbitku vrednosti materiala, ki ga je dal izvrševalec storitev, če je material v računu posebej izkazan,
3.	davek po tej tarifi se ne plača od plačila za obrtne storitve, opravljene gospodarskim in drugim delovnim organizacijam.
Tar. št. 6
Od plačil za prevoz potnikov in blaga, ki ga opravljajo občani in civilno pravne osebe občanom in civilno pravnim osebam:
a)	od plačil za prevoz blaga z motornimi vozili	'	10 %
b)	od plačil za prevoz oseb z motornimi vozili	10 %
C.	SPLOŠNA TARIFA
Tar. št. 7
Od vrednosti prodanih srečk in iger na srečo in na vloge za javne stave, razen na igre in vloge v javne stave, ki jih prireja Jugoslovanska loterija, se plača davek po stopnji	10 %
Opomba:
1.	davčni zavezanec je prireditelj igre na srečo, oziroma javne stave. Prireditelj je dolžan najmanj 15 dni pred prireditvijo vložiti prijavo pri občinski davčni upravi,
2.	obračun in plačilo je treba opraviti najpozneje v 15 dneh po prireditvi v pismeni obliki.
Tar. št. 8
Od vrednosti prodanih vstopnic za vrtiljake, cirkuške in artistične predstave ter druge zabavne prireditve	10 %
Opomba:
1.	prometni davek se ne plača za kultumo-umet-niške in telesno vzgojne, športne ter telovadne prireditve, kolikor se na njih ne točijo alkoholne pijače,
2.	v primeru spora glede značaja kultumo-umet-niške in telesnovzgojne prireditve odloča izvršni svet občinske skupščine.
Tar. št. 9
Od plačil za zakup in podzakup danih premičnih ali nepremičnih stvari, razen plačila za najem ali podnajem stavb občanom in civilno-pravnim osebam	10 %
1324.
Na podlagi določil tretjega odstavka 1. člena odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higienske službe (Uradni list SRS, št. 21-1222/85) ter 184. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23/82) je Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice na seji, dne 10. julija 1985 sprejel
ODREDBO
o plačevanju pristojbin za veterinarsko-hlgiensko službo na območju občine Slovenske Konjice
1. člen
Pristojbine za plačilo neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel plačujejo organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z živinorejsko proizvodnjo in drugi posestniki živali po naslednjih tarifah:
din
—	za	goveda	in konje	100
—	za teleta in žrebeta do 120 kg t. t.	50
—	za	prašiče	nad	50 kg	t. t.	50
—	za prašiče do 50 kg t. t. ter za ovce
in koze	30
—	za perutnino	6,30
—	za	ribe	1
—	za	pse	200
—	za	parkljastvo	divjad	100
Višino stroškov odvoza živalskih odpadkov in konfiskatov iz obratov, kjer se vrši obdelava, predelava in promet živalskih proizvodov in surovin, sporazumno določita OZD oziroma lastnik, obrata ter OZD, ki odpadke odvaža.
2.	člen
Pristojbine iz 1. člena te odredbe se plačujejo kot dodatna pristojbina ob izdaji in podaljšanju zdravstvenega spričevala za živali oziroma ob izdaji potrdila o veterinarsko sanitarnem pregledu pošiljke živali, za katere se ne izdaja zdravstveno spričevalo ter ob registraciji oziroma vsakoletnem cepljenju psov proti steklini.
3.	člen
Pristojbine iz 1. člena te odredbe pobirajo in obračunavajo organizacije in organi, ki so pooblaščeni za izdajo zdravstvenih spričeval za živali in organizacije,
ti vršijo veterinarsko sanitarne preglede pošiljk živali
ter cepljenje psov proti steklini. Zbrana sredstva se odvajajo na posebni račun »sredstva za zdravstveno varstvo živali Skupščine občine Slovenske Konjice št. 50720-630-210040«.
4.	člen'
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 322-28/85-1
Slovenske Konjice, dne 10. julija 1985.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice Janko Kovač 1. r.
1325.
Na podlagi prvega odstavka 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter 184. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23/82) je Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice na seji, dpe -7. avgusta 1985 izdal t
ODREDBO
o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja na območju občine Slovenske Konjice
1.	člen	„
' S to odredbo se določajo pristojbine za veteri-narsko-sanitarhe preglede in dovoljenja iz 49. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76) in 25., 27., 29. in 30. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77).
2.	člen
Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja, se plača pristojbina za vsako kravo molznico 400 din.
Posestniku, ki ne od.daja mleka v zbiralnico, oziroma mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še strošek odvzema vzorcev mleka v njegovem gospodarstvu in strošek pregleda molznic na tuberkulozo.
3.	člen
Za veterfnarsko-sanitarni pregled pri nakladanju, prekladanju in razkladanju pošiljk živali ter živalskih proizvodov izvzemši konzerve, živalskih surovin in odpadkov, ki se odpravljajo s prevoznimi sredstvi izven območja občine ter pošiljk kopitarjev in parklarjev, ki se ženejo izven območja občine, se plačuje naslednja pristojbina:
din
I.	za kamionske ali vagonske pošiljke	1.150
II.	za kosovne pošiljke, za vsako začeto
wo pregleda	1.150
Ce prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja veteri-narsko-sanitarni pregled pa pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja, oziroma razkladanja ali je nakladanje, razkladanje oziroma prekladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino v višini 1.150 din za vsako začeto uro čakanja.
Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil, plačati tudi potne stroške izvajalca.
“>	4. člen
Za veterinarsko-sanitarne preglede
—	na sejmiščih, dogonskih mestih, tržnici in v kladiščih živil živalskega izvora (trgovine, zbiralnice mleka ipd.)
—	divjačine pred skladiščenjem ali pred porabo v gostinskih obratih
—	pri obdelavi in predelavi mesa za javno potrošnjo v obrtniških pridelovalnicah mesa in v gostinskih obratih
—	v proizvodnji jajc in v valilnicah ter v ribogojnicah
se plača za vsako začeto uro pregleda pristojbina 1.150 din.
Poleg pristojbin se plačujejo tudi prevozni stroški izvajalca ter stroški laboratorijskih preiskav, povezanih s pregledom.
5.	člen
Pristojbina za veterinarsko-sanitarne preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita organizacija združenega dela, pri kateri se veterinarsko sanitarni pregledi opravljajo in Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice.
Letni pavšali se akontirajo mesečno v višini 1/12.
6.	člen
Za veterinarsko-sanitarni pregled izven rednega delovnega časa pristojnega organa za veterinarsko-sanitarne preglede se plača pristojbipa in zamudnina povečana za 50 ”/o.
7.	člen
Pristojbine razen pristojbin po 2. členu te odredbe se obračunavajo in odvedejo na posebni zbirni račun za zdravstveno varstvo živali pri SDK št. 50700-840-049-3182 najmanj enkrat mesečno.
Pristojbina za izdajo in podaljšanje dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo se plača takoj ob izdaji, oziroma podaljšanju dovoljenja in odvede na posebni račun proračuna občine »sredstva za zdravstveno varstvo živali občine Slovenske Konjice« št. 50720-630-210040 pri SDK.
8.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o pristojbinah za veterinarsko-sani-tame preglede in dovoljenja v občini Slovenske Konjice, objavljena v Uradnem listu SRS, št. 1/85.
9.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
'St. 322-4/84-9/6
Slovenske Konjice, dne 7. avgusta 1985.
Predsednik Izvršnega sveta t	Skupščine občine
Slovenske Konjice Janko Kovač 1. r.
* ŠENTJUR PRI CELJU
1326.
Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju je na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni ligt SRS, št. 18/84) ter na podlagi 197. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/32) na svoji seji dne 15. avgusta 1985 sprejel
ODREDBO	x
o javni razgrnitvi lokacijskega načrta modernizacije • este 11/336 Jezerski klanec
I
Javno se razgrne osnutek lokacijskega načrta modernizacije ceste 11/336 Jezerski klanec (v nadaljnjem besedilu: osnutek), ki ga je izdelal Zavod za urejanje naselij Šentjur pri Celju pod številko C-80/85 v mesecu avgustu 1985.
II
Osnutek opredeljuje novo traso ceste 11/336 tj. ceste Šentjur—Planina na odseku Jezerski klanec in poteka od vznožja klanca ob potoku Jezerščica do odcepa ceste na Kalobje v skupni dolžini 2397 m.
III
Osnutek bo javno razgrnjen en mesec od dneva objave v Uradnem listu SRS na Zavodu za urejanje naselij občine Šentjur pri Celju ter v prostorih krajevne skupnosti Gorica pri Slivnici, Dobje pri Planini in Kalobje.
IV
V času javne razgrnitve lahko k osnutku lokacijskega načrta dajo svoje pripombe in predloge delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti. '
V
Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu SRS.
Št. 350-10/85-2
Šentjur pri Celju, dne 15. avgusta 1985.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine
Šentjur pri Celju Sergej Šešerko, dipl. inž. 1. r.
VELENJE
1327.
Na podlagi 12. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) so pristojni organi Občinske raziskovalne skupnosti Velenje sprejeli
S K LB F
o vplačilu razlike med obračunano in plačano obveznostjo prispevka iz dohodka Občinske raziskovalne skupnosti Velenje za obdobje januar—september 1985
Podpisniki samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske raziskovalne skupnosti Velenje za obdobje 1981—1985 so dolžni plačati razliko nastalo med obračunano obveznostjo po predpisani prispevni stopnji iz dohodka zavezancev in vplačano akontacijsko vrednostjo za obdobje januar—september 1935.
Predsednik
skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Velenje
Venčeslav Svoljšak 1. r.
VRHNIKA
1328.
Na podlagi 4. točke 1. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št.. 43/76), 37. in 38. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77), 6. člena pravilnika o ukrepih za zatiranje in izkoreninjanje 'stekline pri živalih (Uradni list SFRJ, št. 34/80), odredbe o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjanje stekline (Uradni list SRS, št. 25/78 in 3/80) je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika na seji, 22. avgusta 1985 sprejel
ODREDBO
o ukrepih za preprečevanje stekline v občini, Vrhnika
1.	člen
Območje občine Vrhnika se proglaša za okuženo s steklino.
2.	člen
Da bi se preprečilo širjenje stekline se na okuženem območju odreja kontumac (zdravstveno zaporo psov in mačk) proti širjenju stekline ter prepoveduje lov s psi v obdobju treh mesecev, če se med tem časom ne bo pojavil nov primer stekline.
V času zdravstvene zapore morajo biti psi privezani ali zaprti, kadar pa so zunaj bivališča morajo biti na vrvici in z nagobčnikom. Mačke morajo biti zaprte. Psi in mačke ne smejo zapustiti okuženega oziroma neposredno ogroženega območja.
Kontumac ne velja za rodovniške živali, ki se od-premljajo na razstave ali vzrejni pregled z dovoljenjem živinozdravniške organizacije,. za pse organov za notranje zadeve, reševalne službe, JLA ter vodiče slepih, če gre za neodložljive zadeve.
3.	člen
Odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 3/3-322-02/85
Vrhnika, dne 23. avgusta 1985.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika
Herman Bole inž. 1. r.
POPRAVEK
V odredbo o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Šmarje KARE III, ki je bila objavljena v Uradnem listu SRS, št. 29-1309/85, z dne 16. VIII. 1985 se v drugem odstavku 2. točke dodajo po pomoti izpadle še naslednje parcele: 50/1, 50/3, 60/3, 63, 65/1, 67/3, 67/4, 71/2 in 71/3 in popravijo narobe navedene parcelne številke: 59/3 v 59/13, 52/2 v 52/5 del, 51/1 v 52/1 del in 50/2 v 50/2 del.
Sekretar IS Skupščine občine Sevnica
Mišo Keršič 1. r.
POPRAVEK
V odloku o ustanovitvi plakete za dosežene rezultate pri razvijanju in krepitvi bratstva in enotnosti pobratenih občin Slovenska Bistrica in Sveto-zarevo, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 26/85 z dne 19. VIL 1985 se tretji odstavek 1. člena pravilno glasi:
»Sestavni del plakete je kovinska ploščica za vpisovanje imena dobitnika plakete.«
Uredništvo
POPRAVEK
V pravilniku o postopku za oblikovanje predlogov ter o postopku za podeljevanje in vročanje družbenih priznanj občine Slovenska Bistrica, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 26/85 z dne 19. VII. 1985 je v šesti vrsti preambule pravilna številka Uradnega lista »26/84«.
Uredništvo
POPRAVEK
V odredbi o cenah nekaterih komunalnih storitev v občini Celje, objavljena v Uradnem listu SRS, št. 26-1187/85 z dne 19. VII. 1985 se v I, točka c) črta besedilo:
»Opomba: za odvoz v podaljšanem delovnem času se zaračunava 50 %> pribitek na osnovno ceno«, ki je bilo po pomoti navedeno.
Sekretar Izvršnega sveta Skupščine občine Celje
Ivan Mravlje 1. r.
VSEBINA
*
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
Stran
1310. Družbeni dogovor o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o enotnem informacijskem sistemu na področju notranjih zadev v SR Sloveniji 1559
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
1311.	Odredba o ukrepih za preprečevanje klasične prašičje kuge	1559
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
1312.	Poročilo o stopnji rasti poprečnih mesečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju
SR Slovenije za obdobje januar-junij 1985	1569
1313.	Sklep o ugotovitvi stopnje rasti Izplačanih akontacij čistih osebnih dohodkov na delavca v gospodarstvu SR Slovenije za obdobje od 1. januarja do 30. junija 19S5 v primerjavi z enakim obdobjem leta
1984	1560
1314.	Samoupravni sporazum o konstituiranju in obliko-
vanju medsebojnih razmerij zavarovancev združenih v zavarovalni skupnosti -Triglav«	1561
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
1315.	Sklep o soglasju k cenam geodetskih storitev (Brežice)	1576
1316.	Sklep s katerim se odreja javna razgrnitev osnutka zazidalnega načrta Ingrad — IGM v Medlogu (Celje) 1577
1317.	Odredba o Ceni za dobavljeno toplotno energijo
odjemalcev iz daljinskega sistema ogrevanja v občini Celje	1578
1318.	Odredba o pristojbinah za veterinarsko sanitarne
preglede in dovoljenja v občini Cerknica	1578
1319.	Sklep o sprejetju programa priprave prostorskih
izvedbenih aktov (Cerknica)	1579
1320.	Sklep o novih cenah za prevoz potnikov v primestnem cestnem potniškem prometu v občini Cerknica 1579
1321.	Odlok o občinskem posebnem davku od prometa
proizvodov in	od	plačil	za storitve (Kamnik)	1580
1322.	Odredba o določitvi cen komunalnih storitev v občini Laško	1583
1323.	Odlok o posebnem občinskem davku od prometa
proizvodov in od plačil za storitve (prečiščeno besedilo) (Slovenske Konjice)	1583
1324.	Odredba o plačevanju pristojbin za veterinarsko-hi-
giensko službo na območju občine Slovenske Konjice	1535
1325.	Odredba o pristojbinah za veterinarsko-saniiarne
preglede in dovoljenja na območju" občine Slovenske Konjice	1586
Stran
1326.	Odredba o javni razgrnitvi lokacijskega načrta mo-
dernizacije ceste 11/336 Jezerski klanec (Šentjur pri Celju)	*	1587
1327.	Sklep o vplačilu razlike med obračunano in plačano obveznostjo prispevka iz dohodka Občinske raziskovalne skupnosti Velenje za obdobje januar-septcm-
ber 1985	1587
1328.	Odredba o ukrepih za preprečevanje stekline v občini Vrhnika	1587 .
Stran
—	Popravek odredbe o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Šmarje KARE III (Sevnica)	1588
—	Popravek odloka o ustanovitvi plakete za doseže-
ne rezultate pri razvijanju in krepitvi bratstva in enotnosti pobratenih občin Slovenska Bistrica in Svetozarevo	1588
—	Popravek pravilnika o postopku za oblikovanje predlogov ter o postopku za podeljevanje in vročanje družbenih priznanj občine Slovenska Bistrica 1588
Zabil o delovnih razmerji!!
Zakon o zaposlovanju m zavarovanju
za primer brezposelnosti
(druga izdala - 1985)
V tej zbirki je objavljeno uradne prečiščeno besedile zakona o delovnih razmerjih. ki ima seveda novooštevilčene člene Da bi se izognil težavam, ki so jih povzročale razlike med starim (mnoge organizacije imajo v samoupravnih splošnih aktih navedene člene zakona še po prejšnjem oštevilčenju) in novim oštevilčenjem členov sme v oklepajih navedli tudi oštevilčenje členov, ki je veljalo do objave prečiščenega besedila
Uvodne bbsede k drugi izdaji te zbirke je napisala tudi tokrat mag. Anica Popovič, dotaknila pa se je zlasti zadnje novele zakona o delovnih razmerjih (noen delo) in pa spremembe zakona o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju >sebnih dohodkov • v organizacijah združenega dela, ki poslujejo S izgubo.
f012692)
Cena: 350 din
Naročila sprejema: CZ Uradni list SRS, Ljubljana, Kardeljeva 12, p. p. 379/VH
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA — tretji zvezek (1985)
V	prvem delu tega zvezka je objavljenih nekaj aktualnih razprav, in sicer: Vloga kmetijske skupnosti pri gospodarjenju s prostorom po predpisih o kmetijskih zemljiščih (Siavko Kocjan), Zakon o urejanju prostora in vloga kmetijskih zemljiških skupnosti pri njegovem izvajanju (Slavko Kocjan), Vloga kmetijskih zemljiških skupnosti v postopku za določitev odškodnine za razlaščeno kmetijsko ■ zemljišče po zakonu o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Jože Gregorič), Kako morajo biti obdelana kmetijska zemljišča (Emil Ceferin), Prednostna pravica nakupa kmetijskega zemljišča in sodna praksa (Janez Šlibar) in O nekaterih družbeno negativnih pojavih v pravnem prometu z nepremičninami med družbenim in zasebnim sektorjem lastništva. Razen tega sta priloženi še vzorčni pogodbi o ustanovitvi melioracijske skupnosti in o razmerjih med melioracijsko skupnostjo in organizacijo združenih kmetov, ki ga je pripravila Zadružna zveza Slovenije. V zadnjem delu priročnika pa so objavljena najnovejša mnenja odbora za pravna vprašanja pri Zvezi kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije.
Glede na vsebinsko zasnovo priročnika bo koristen pripomoček kmetijskim zemljiškim skupnostim kot tudi občinskim in drugim organom državne uprave, krajevnim skupnostim, sodiščem, javnim tožilstvom in pravobranilstvom, zlasti pa kmetijskim gozdarskim in drugim organizacijam, ki se kakorkoli ukvarjajo s problemi kmetijskih zemljišč in zasebnim kmetom.
Stvarno kazalo bo v veliko pomoč v neposredni praksi.
Cena: 1300 din	012815
KIVIETIJSKA ZEMLJIŠČA — drugi zvezek (1982)
V	letu 1981 je bil spremenjen in dopolnjen zakon o kmetijskih zemljiščih, ki je s komentarjem Slavka Kocjana in navodil republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavljen v prvem delu tega priročnika. To je pravzaprav nadaljevanje komentarja, ki je objavljen v prvem zvezku, ki je izšel leta 1979.
V	drugem delu so objavljene tri razprave in sicer: Pravno varstvo kmetijskih zemljišč v SRS, Značilnosti lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih in Družbena in pravna problematika vrednotenja kmetijskih zemljišč.
V	nadaljevanju so objavljeni nekateri samoupravni splošni akti Zveze kmetijskih zemljiških skupnosti občin Slovenije in pa vzorci samoupravnih splošnih aktov in pogodb, ki jih bodo kmetijske zemljiške skupnosti in drugi lahko koristno uporabili pri svojem delm V zadnjem delu priročnika pa so objavljena mnenja odbora za pravna vprašanja pri Zvezi kmetijske zemljiške skupnosti Slovenije, ki so pravzaprav odgovori na mnoga konkretna vprašanja o uresničevanju zakona o kmetijskih zemljiščih, zakona o združevanju kmetov in drugih predpisov s področja kmetijske zemljiške politike.
Cena: 410 din	011541
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA — prvi zvezek (1979)
V	tej zbirki je objavljen zakon o kmetijskih zemljiščih s komentarjem k posameznim členom, ki ga je napisal Slavko Kocjan. Komentar je nhmenjen predvsem praksi, tj. izvajanju uzakonjene kmetijske politike, pri razlagi posameznih določb pa je avtor upošteval tudi prakso, ki se je izoblikovala ob izvajanju zakona o kmetijskih zemljiščih, Id je bil sprejet leta Wt in dopolnjen v letih 1975 in 1977.
Stvarno kazalo.
Cena: 150 din	611533
Časopisni zavod
URADNI LIST SRS
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Junec - Tiska tiskarna Tone Tomšič, val v LjublJan — Naročnina za leto 1985 1350 din. Inozemstvo 3506 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake Številke — Uredništvo In uprava Ljubljana. Kardeljeva 12 — Poštni predal 379/vn — Telefon direktor uredništvo, sekretar. šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo naročnine 211814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščene
prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72