Leto X, š«. 203 Ljubljana, sobota 31 avgusta 1929 Cona 2 Drn 40 Dto. na, tm. mm, aus in mm. •L 440. Al T( •L M Tatetoa it >122. »123, »124. »12B, »IM oddelek: Unhllaea. RretaaM 4 Telefon it 24% Maribori Afefauadroro «m* tt U. rdelo« tt 456 PttdraMca Celie: Kooeoov« «cs H & Teleloe tt 190 fcrtni pri pošt 6ek. »»vodih. LJbMIbm št I1-S42; Praha £ask> 7&.160) WIm Nr. I OS-241 Vprašanje veronka t osnovnih šolah Živahna razprava v Vrhovnem zakonodajnem svetu -Bilanca dosedanjega dela VZS LJubljana, 30. avgusta. V nedeljo se otvori v Beogradu kongres Medzavezniške federacije nekdanjih bojevnikov. »Fidaca« (Federation interalliee des anciens combattants«). V »Fidacu« so združeni borci iz vseh držav, ki so izbojevale zmago v svetovni vojni. Vendar »Fidac« m organizacija, ki bi gojila mržinjo in temne spomine minulih grozot Njen pomen in njen namen je vzvišenejši. »Fidac« je miljonska zv«za onih. ki žele mir in delujejo za spravo med narodi, pazeč na ohranitev tistega, kar je plod težkih, krvavih žrtev vseh zavezniških narodov. Oni, ki najbolje poznajo vojne strahote, ker so jih preživeli sami in mnogi še danes nosijo njih pečat, se v »Fida-cu« združujejo za vzvišene ideale po-zabljenja, odpuščanja, pomirjenja hi bratstva, vendar ne dopuščajo nikakih teženj, ki bi hotele pod vidom »poprave krivic« netiti nova nesoglasja in pripravljati nove konflikte. Poleg teh širših človečanskih vidikov pa deluje »Fidae« za zboljšanje položaja m življenja vojnih žrtev pri vseh narodih. Letni kongresi se vrše izmenično v prestolicah raznih zavezniških držav. Letos je ta čast zadela Jugoslavijo. Kongres stoji pod pokroviteljstvom naših najvišjih krogov, zboroval pa bo ob naj-prisrčnejših simpatijah celega našega naroda in vseh slojev prebivalstva, od Rakeka do skrajnega juga in vzhoda države. Ljubljana je imela danes m bo imela še tekom jutrišnjega dne priliko z najtoplejšimi mislimi pozdravljati drage goste, ki se skozi našo pokrajino vozijo na kongres. Skozi Ljubljano dohajajo odposlanci vseh zavezniških držav z zapada in z one strani Atlantskega oceana. Iskreno obžaluje naša domača prestolica, da čas ne dopušča udeležencem »Fidacovega« kongresa, da bi si že pri prihodu mogli ogledati lepo slovensko zemljo, ki ve ceniti njihove zasluge za našo osvoboditev. Upamo pa. da bomo imeli priložnost pozdraviti vsaj nekatere med njimi pri povratku v domovino in jim s prisrčnim sprejemom dokazati čustva. Ki jih gojimo do zavezniških bojevnikov, ki so skupno s hrabro srbsko vojsko, jugoslovenskimi dobrovoljci ter naporom celega našega naroda doma in v tujini omogočili ustvairitev naše skupne, svobodne domovine. Velik del udeležencev je prišel po morju na Solun in odtod v južno Srbijo, da si ogleda bojišča, kjer so v vojra skupaj s srbskimi vojaki in jugosloven-skimi dobrovoljci Kili kri za zmago zavezniškega orožja, za osvoboditev narodov in za trajen mir. Mogli so se prepričati, da njihove žrtve niso bile zaman. Nekdaj opustošene krajine se obnavljajo. Navzlic težkim oviram je napredek zemlje danes viden in se ne da tajiti. Ko obiščejo grobove svojih tovarišev, ki sanjajo .poslednje sanje v naši zavezniški zemlji, jih bo ob tugi in spominu prestanih težkih dni po pravici prešinjala zavest, da pri nas ne poznamo pozabijenja za one, ki so padajoč za svojo domovino padli tudi za našo mlado državo. Zastopniki onih milijonov, ki so se borili v svetovni vojni za pravico in svobodo, ob prihodu v našo domovino iskreno pozdravljamo z željo, da bi letošnji jugoslovenski kongres še bolj poglobil njihove medsebojne vezi in podkrepil stremljenje po miru in napredku, ki si ga danes vsi narodi iz srca žele. Junaki in mučeniki svetovne vojne se ne morejo lepše oddolžiti spominu svojih padlih tovarišev kakor z vzajemnim delom za trajen mir na svetu. ★ Beograd, 30, avgusta, a. Z današnjim simplonskim ekspresom ie prispel iz Belgije v Beograd predse inik Fidaka, g. Achille Reisdorf. Na postaji so ga pozdravili predstavniki jugoslovenske sekcije Fidaka, zastopniki Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov, belgijski poslanik na našem dvoru g. Del-coigne in drugi. Vojaška godba je za-svirala belgijsko himno. Po pozdravnih govorih je polkovnik Reisdorf, obkrožen od belgijskih bojevnikov, odšel v hotel Srpski kralj. Francoski bojev rrild, ki se mulde r Bito I ju, so danes skupno z zastopniki naše vojske in meščanstva odšli na Kaj-makčalan, kjer je bilo pri tej priliki položeno v grobnico srce pokojnega dr. Reiissa, kakor je to določil v svojem testamentu. Nato so posetili grobove francoskih vojakov, na katere je komandant tretje armije general Nedič položil v imenu kralja venec. Zvečer so se francoski bojevniki odpeljali v Beograd, kamor prispejo jutri. Tekom današnjega dn« je prispelo v Beograd tudi veHko število skavtov. Posebno številno je zastopana Slovenija. Iz Maribora jfh je prišlo okrog 30, iz Ljubljane pa nad 100. U taboril so se okrog cerkve sv. Marka. Posebno pozornost vzbuiajo pestri šotori ljubljanskega stega. Do nedelje se bo zbralo v Beogradu okrog 3000 skavtov.. Beograd, 30. avgusta, p. Vrhovni zakonodajni svet je na svoji današnji seji nadaljeval razpravo zakona o osnovnih šolah. Zakonski načrt je bil v načelu sprejet, kakor ga je predložilo ministrstvo. Sledila je specijalna debata, ki je bila zelo živahna m bo trajala še več dni, ker predlagajo posamezni člani razne spremembe, tičoče se pred vsem poučevanja verouka. Zakonski načrt predvideva, naj bi starši sami odločaH, ali naj poučuje verouk poseben katehet aH pa se poveri poučevanje veronka učitelju. Kakor znano, se cerkveni krogi temn odločno protivijo m zaatevajo spremembo zakona t tem smislu, da M poučevali verouk izključno kateheti, imenovani sporazumno s pristojnim škofom. Članom Vrhovnega zakonodajnega sveta je bil danes razdeljen pregled dosedanjega dela VZS. Po tej statistiki ie VZS doslej predelal in sprejel 30 zakonov. Predloženi pa so mu še nadalje zakon o srbski pravoslavni cerkvi, zakon o gozdovih, zakon o pogozdovanju, zakon o ureditvi hudournikov, zakon v ustanovah (zadužbi-nah), zakon o nostrifikaciji inozemskih diplom m zakon o avtorskem prava. Pariz, 30. avgusta, a. Iz Jeruzalema poročajo, da so angleške čete v Palestini se. daj tako jake, da lahko preprečijo vse na* daljne nerede. Oblasti postopajo proti k^ šiteljem reda brez usmiljenja. Včeraj ,sta bila ubita dva Arabca in dva Žida. Prebivalstvo je še vedno zelo razburjeno ter uverjeno, da bo kljub vsem varnostnim odredbam prišlo kmalu do novih spopadov. Posebno vzdržujejo take govorice Arabci, ki zatrjujejo, da ne bodo pristali na nadaljevanje naseljenja Židov in da bodo iztrebili Žide. Zaradi tega se selijo židje v velikih skupina.i iz arabskih delov mesta v židovsko čert okoli Hebro-na, ki je močno zastražena no angleški vojski. London, 30. avgusta, g. V tukajšnjih političnih krogih vedno boli prevladuje mišljenje, da je iskati vzroke zadniih krvavih spopadov v Palestini vse globje. kakor samo v sporu med Židi in Arabci zaradi »zidu jadikovanja«. Arabsko gibanje je žejo širokopotezno ter ima akcija njegovih voditeljev očividno namen ujedinienia in os. vobojenja Arabcev. Tako so se vršili vzporedno z dogodki v Palestini veliki mani-festacijski shodi Arabcev v Damasku. Beyrutu, Alepu ia manjši; sirijskit mestu, J na katerih so bile sprejete med ogromnim navdušenjem resolucije, ki zahtevajo ustanovitev velitega arabskega kraljestva pod žezlom kralja Ibn Sauda. Koloniialni minister lord Passfield Jo sprejel voditelja cionistov dr. Weizmanna in mu izjavil, da bo angleška vlada odp&-klicala vse uradnike, kj jim bo mogoče dokazati, da so s svojim postopanjem omogočili arabske izgrede. Dalje bo angleška vlada povrnila Židom vso škodo, ki so jo povzročili arabski demonstranti. Slovesno je tudi obljubil, da bo angleška vlada storila vse za ohranitev Balfourjeve pogodbe in zaščitila v bodoče z oboroženo silo svobodno naseljevanje Židov v Palestini. Naši letalci v Bukarešti Bukarešta, 30. avgusta, č Dmes ob 3. po poldne so na svojih lovskih letalih dospeli na bukareško letališče jugoslovenski letalci majoria Radov f in Navratil. kapefanl Rupčič, Martičevič ter Šintič in poročnik Bajdak, ki se bodo udeležili letalske tekm« Male antante in Poljske. Na letaJiS*« st« jih sprejela noleg zastopnikov rumimske-ga zrakonlovstva in romunskega aeroklub« tudi naš poslanik ČJolak-Antid ia vojftiM ataše polkovnik Stojanorvič, Važne spremembe v notranjem ministrstvu Premestitve in imenovanja velikih županov in notranjega ministrstva Beograd, 30. avgusta, a. Za velikega župana raške oblasti v 2/1. je postavljen Vidoje Nlšovič, dosedanji veliki župan zetsfke oblasti. Za velikega župana osješke oblasti je imenovan v 2/1. Anton Perkovič, veliki župan dubrovniške oblasti. Za velikega župana zetske oblasti je postavljen v 3a/I. MiiHvoje A. Momčilo-vič, brigadni general v p. Za inšpektorja ministrstva notranjih del v 3/1. je imenovan. Jurij Kučič, dosedanji veliki župan osješke oblasti. Za velikega župana dubrovniške oblasti je postavljen v 3/1. Dušan Popovič, generalštabni polkovnik v p. Za generalnega inšpektorja ministrstva notranjih del je .postavljen v 2/1. Živojin Budmirovič, veliki župan raške oblasti. Odrešenje velikega pesnika Zadnji trenutki Iva Vofnovica v beograjskem sanatoriju — Pesnik je zadnje dni mnogo trpel Beograd, 30. avgusta, č. O poslednjih trenutkih pesnika Ive Vojnoviča, ki je umrl danes dopoldne (glej 3. stran), se doznavajo naslednje podrobnosti: Ivan Vojnovič je bil že dalje časa v sana-toriju dr. Živkoviča. Njegovi zadnji trenutki so bili precej težki. Davi je bolnik sam pozval dr. Živkoviča in mu pričel tožiti nad hudimi bolečinami. Dve minuti pred 10. dopoldne je padel zopet v agonijo. Dr. Živko-vi6 in njegova soproga sta skušala bolnika spraviti z inekcijami k zavesti, toda kmalu je nastopila smrt. O smrti pesnika je dr. Živkovič takoj obvestil nekega sorodnika in njegove znance, ki so ga pogosto obiskovali med njegovo boleznijo. Ivo Vojnovič Je bil ▼ Beogradu že od meseca junija lanskega leta. V tem času je obolel in kmalu se je preselil v sobo št. 14 sanatorija dr. Živkoviča. Bolezen se mu je vedno slabšala, dokler ni popolnoma oslepel na obe očesi. Bazen tega je bolehal tudi na kroničnem vnetju ledic. Poleg dr. Živkoviča so ga obiskovali tndi drugi znameniti beograjski zdravniki, vendar pa mu nihče ni mogel pomagati. Poslednje dni je pogosto bil v nezavesti; v deliriju je govoril največ o svojem ljubljenem Dubrovniku in svojih mladih letih. V zaak žalovanja nad izgubo velikega pesnika in dramatika je razobešena na poslopju Narodnega gledališča črna zastava. Triglav" - največja jugoslovenska ladja Jugoslovenski Lloyd je prevzel svojo novo ladjo, ki je krščena za »Triglav« in največja v naši mornarici Beograd, 30- avgusta, a. Jugoslovenski Lloyd d. d. je te dni prevzel v ladjedelnici v Sunderlandu na Angleškem svojo najnovejšo trgovsko ladjo, ki ima 11.000 ton. S tem je jugoslovenska zastava zaplapolala na trgovski ladji, ki bi bila v ponos in diko tudi največjim pomorskim podjetjem. Še istega dne je ladja, ki je dobila ime >Tri-glav«, krenila v Chile. V ista ladjedelnici bo v kratkem dograjena tudi druga ladja za Jugoslovenski Lloyd z imenom »Avala«. Na ta način bo naša trgovska mornarica povečana skupno za 22.000 ton. Ti dve ladji sta stali okrog 50 milijonov Din. Gradnja obeh teh ladij v Angliji je še en dokaz za izvrstne odnošaje, ki vladajo med našo državo in Anglijo. Doslej je Jugoslavija dobavila iz angleških ladjedelnic večje število trgovskih in potniških ladij v skupni vrednosti nad eno milijardo Din, kar predstavlja za naše razmere veliko gospodarsko transakcijo. »Triglav« bo natovoril v Chilu nad 10.000 ton solitra, ki ga bo prepeljal deloma v Aleksandrijo, deloma pa v naše luke. Iz Gruža bo »Triglav« ponovno krenil v Južno Ameriko, in sicer s tovorom lesa. Ta tovor bo eden največjih, kar jih je kedaj kaka trgovska ladja prepeljala v Južno Ameriko. Na »Triglav« bodo natovorili 14.000 m3 lesa. Nove ladje nase vojne mornarice Split, 30. avgusta, č. V ladjedelnici »Deutsche Werft« v Hamburgu se gradi nova ladja naše vojne mornarice. Ladja se bo imenovala »Zmaj« in je namenjena za matično ladjo mornariških hidroplanov. Zmaj bo odphil iz Nemčije 15. septembra naravnost v naše vode. Bojna ladja »Sitnica«, ki je bila popravljena v naši ladjedelnici »Jug« v Splitu, je odplula v Toulon, kjer bo prevzela naši dve novi podmornici »Smeli« in »Osvet-nik«, ki sta danes dospeli tjakaj. »Sitnica« bo namreč matična ladja teh dveh podmornic ter bo po prevzetju odplula ž njima takoj v Boko Kotorsko. Pred obnovo konkordatskih pogajanj? Beograd, 30. avgusta, p. Današnje »Vreme« poroča iz Rima, da se bo papeški nuncij PelJegrinetti, ki se je mudil več dni v Vatikanu, jutri vrnil v Beograd in da se bodo takoj po njegovem povratku pričela pogajanja za sklenitev korfkordata med Jugoslavijo in Vatikanom. Zborovanje rezervnih oficirjev Beograd, 30. avgusta č. Danes se je v veliki dvorani nove univerze vršilo posvetovanje o jutrišnjem kongresu rezervnih oficirjev in bojevnikov, ki se ga je udeležilo nad 250 delegatov raznih pododborov udruženja iz vse države. Posvetovanje je vodil predsednik osrednjega odbora Udruženja rezervnih oficirjev 'Milan Radosavljevič, ki je pozdravil udeležence, med njimi stara bojevnika generala Dragoljuba Kostiča in bivšega ministra Dragomira Obradoviča, nato pa poročal o pripravah za zgradbo Doma bojevnikov, ki mu bo položen temeljni kamen v nedeljo. Na posvetovanju so bila nato prečitana poročila posameznih pododborov Udruženja in pripravljene resolucije za jutrišnji kongres Udruženja. Nore nemške skupine na Jadranu SaM, 30. »v««ta. a. Na SnSak }e prispete sfempina 80 Nemcev, ki ostaroejo na naši jadranski miijeri več tednov. To je že dmga. skraipina nemirih jes«n«lk?h fe letnikov, doffiim k prva skupi,na s 108 člani že v južni DaknacH«'. Nemški telet-se bodo rračaii v Nemčijo preJso Benetk in ianL Ante Kalokira, Vilko Apih, Osterc in Lorger, kan. II. st. Sotler ter podporočniki Rojko, Pegan in Korman. Snoči ob 19.28 so prispeli v Ljubljano prvi člani belgijske delegacije, in sicer kontesa de Merode in štirje gospodje pod vodstvom generala Pontusa. Vozili so se »d Inomosta do Rakeka z avtom, odtod pa z brzovlakom. Sprejeli so jih člani pripravljalnega odbora, pozdravila pa sta jih kot zastopnik mestne občine in predsednik oblastnega odbora g. Vladislav Fabjančič ter belgijski konzul g. Milan Dular. Za pre-srčno dobrodošlico se je zahvalil general Pontus. ki je poudarjal radost belgijskih bojevnikov ob prihodu v prvo jugoslovensko mesto. Do prihoda brzovlaka z Jesenic so se gostje zadržali v prijateljskem razgovoru v kolodvorski restavraciji, nakar so se po lepem slovesu odpeljali v Beograd. S polnočnim simplonskim ekspresom se je skozi Ljubljano peljala francoska delegacija. Pozdravimo zavezniške sobojevnike za našo svobodo, ki se odpeljejo danes v eni skupini ob 9., v drugi ob 20. z glavnega fjebljanskega kolodvora proti Beogradu. Praga, 30. avgusta, h. Poslanec narodno-socijalistične stranke dr. Klapka se je odpovedal mandatu. Dr. Klapka je bil eden izmed najboljših finančnih strokovnjakov v stranki. Bil je tudi intendant praškega narodnega gledališča, a ie odložil tudi to mesto. Vzrok za demisijo je zasebnega značaja. Moskva, 30. avgusta, g. Kakor se izve v političnih krogih, bo baie liudski komisai Lunačarski odstopil. Kot niezov namestnik se imenuje državni tajnik v vojnem mini-stistvu Bubnov. Demisijo Lunačarskega je pripisati nasprotstvom med niim in Stalinom. Lunačarski ie od ročetka sovjetske vlade vodil komisariiat za nrosveto. Šanghaj, 30. avgusta, a. General Gangkaj-Sek je jedva ušel včeraj zaroti, ki mu je stregla po življenju. Komunistični zarotniki so ee vtihotapili v njegovo gardo in ga skušali v ugodnem trenotku ubiti. Več najožjih prijateljev Čangkajška je bilo aretiranih. Komunistični zarotniki eo imeli velikega podpornika v Čangjusiangu. Požar na reškem velesejma Sušak. 30. avgusta, č. Včeraj je v prostorih reškega mednarodnega velesejma izbruhnil požar. Takoj alarmirani ognjegaeci c& požar kmalu pogasili. Ogenj je nastal v razstavi tržaške narodne obrti. Povzročeaa afefr da je razmeroma velika. Maši Kraji in Avtorja »Dubrovačke trilogijec, enega prvih jugoslovenskih dramatikov Iva Voj-novica ni več med živimi. Lakonična vest, ki je švignila včeraj po vsej državi, je naznanila njegovo smrt »v beograjski bolnici, po dolgi in težki bolezni«. Še pred dobrim mesecem se je s pesnikom Gustavom Kr-klecom popeljal po dolgem hiranju v samoti na izprehod po Beogradu — popolnoma slep, dokončno oropan najplemenitejšega človeškega čuta. Glaucoma, ki si jo je bil nakopal v temnem letu 1914, ko so ga bo-lehavega vlačili po vlažnih in umazanih Ječafi, je spustila med njim in svetom neprediren zastor in ga obsodila še živega v Večni mrak, v vežo nirvane. Elegantni, ponosni »knez Užički«, človek visoke latinske kulture, prefinjenega okusa in močne intuicije, poet dubrovniške starine in prerok jugoslovenskega političnega in duhovnega edinstva, gospar Ivo Vojnovič je umrl v tistem Beogradu, ki ga je ljubil s srcem jugoslovenskega idealista. Tako se mu je izpolnila vsaj ta želja. Ivo Vojnovič se je rodil 9. decembra 1. 1857. v Dubrovniku kot sin politika in poznejšega vseučiliškega profesorja v Zagrebu dr. Koste Vojnoviča. Mati mu je bila iz ngledne florentinske obitelji pl. Serragli; od nje je dobil ta »potomec užičkih knezov« tisto romansko sensitivnost, ki ga je odlikovala kot človeka in kot pisatelja. Vse njegovo delo karakterizirata prav za prav dva ostro ločena elementa: romanski in jugoslovenski. Prvi je obrodil nekatere kozmopolitske spise, kot je n. pr. povesi »Ksanta«, drame »Psyche«, »Ekvinocij« iri »Gospodja sa suncokretom«; v njih je vpliv tuje krvi in tuje kulture očiten. Tako je na primer italijanska kritika soglasno odklonila prevod »Gospodje sa suncokretom«, ker je videla v tem beneškem triptikonu bledo imitacijo d' Annunzijeve stilistične virtuoznosti. Zato pa so imele pri nas tem večji uspeh Vojnovičeve nacionalne drame, predvsem »Dubrovačka trilogija«, najlepše beletristično delo o najlepšem jugo-slovenskem mestu. Iz njega veje očarljiva poezija umirajoče republike, v njem tonejo zadnje zvezde dalmatinske slovanske renesanse, ki je dala Maruliča, Gjiva Gun-duliča in velik sen majhne ljudovlade dubrovniške »vlastele«, ki danes jedan po jedan dohodu . . . u crnom 1'jesu nošeni od fakina na zadnje s'jelo tam na dubrovniškem Mihajlu, kjer ciprese šepečejo otožni »Requiem aeternam«. Toli substilno sliko umirajoče dubrovni-Ske starine, kot jo daje »Dubrovačka trilogija«, je mogel ustvariti samo človek iz rodu, ki varuje plemiške tradicije in neguje romansko kulturo. Vse ozračje v hiši Vojnovičev so tvorili izpremešani tokovi renesančne Italije in dinarskega slovan-stva. Baš zaradi tega ni mogel Ivo Vojnovič postati ne čisti kozmopolitski pesnik riti čisti nacionalni bard. Bil je oboje; vte-lesil je v sebi dušo Dalmacije in jo navezal k staremu dinarskemu deblu, h koreninam nacionalne sile in obnove. Slično opažamo pri njegovem bratu Luji, esejistu in diplomatu. Ivo Vojnovič ni napravil posebne kari-Jere. Po pravnih študijah je bil nekaj časa sodnik nna Hrvatskem, pozneje pa upravni uradnik v Dalmaciji. L. 1907. ga je ban Pejačevič imenoval za dramaturga zagrebškega gledališča. Dve leti pred svetovno vojno je prebil največ v Italiji. Svetovna vojna ga je zalotila v Dubrovniku, kjer so ga takoj zaprli. Bil je več mesecev v zaporih v Sinju in Šibeniku. V Sinju je bil zaprt s Srbom iz Knina Onisimom Popovičem, katerega se je pozneje češče spominjal, občudujoč v njem čistost in požrtvovalnost jugoslovenske rase. Tega Oni-sima so 1. 1915. ustrelili po nedolžnem. Ko je leta 1917. Ivo Vojnovič po dolgem trpljenju zapuščal zagrebško bolnico, je dejal interviewistu: » . . . Ondan je defilirala vojska pred njegovim grobom, ker je bil po smrti oproščen in proglašenn za nedolžnega. Zdaj razumete, prijate'j, zakaj se vsak dan spominjam v svojih molitvah mučenca brata Onisima . . .« Kakor brat Onisim, je tudi avtor »Smrti majke Jugovičev«, »Lazarevega Vaskrese-nja« in »Imperatrix Bas to čudno govorjenje je bilo orožnikoma dovolj. Na stanici so orožniki pozneje nadaljevali z zasliševanjem. Rezultat tega zasliševanja je bil ta, da se je pojavila na Šujci orožniška patrulja zopet v četrtek in je popoldne odvedla s seboj tudi Lojzeta Vrhovca. Težka uganka Oba aretiranca sta bila včeraj ob 18. odpeljana v Ljubljano, kjer so ju orožniki zaradi suma težkega zločina oddali v sodne zapore. Pred vstopom v jetnišnico se je aretirani Vrhovec izrazil napram orožnikom: »Jaz nisem kriv, primite tam, kjer je za prijeti!« — »No, Vrhovec pa nam pokažite, kje naj primemo,« sta mu odgovorila orožnika. — »To je pa vaša skrb. Najti morate sami!« se je odrezal Bojt m odšel mirno v zapor. Iz vsega tega in sličnega govorenja obeh aretirancev izhaja skoro jasno, da vesta nekaj več, kakor pa se jima ljubi povedati. Toda kaj? Vsa zadeva je zavita v gosto kopreno tajinstvenosti in bodo imeli požrtvovalni orožniki v tem primeru streti trd oreh. Ljudstvo po vsej dolini je močno razburjeno in ugiba o vsem mogočem. Bizumičevi dediči tudi v Sloveniji Dedščina je vendarle najlepša stvar na svetu. Še mnogo lepša kakor loterija. Celo oblasti same se potrudijo, da najdejo deležnike in nič drugega ni treba dokazati, kakor svoje pošteno rojstvo v tem ali onem kolenu in nato ti oblasti same odmerijo par milijončkov. Tako enostavna se zdi ta reč, odkar se je po Sremu in Beogradu dvignil halo o Bizumičevih milijardah. No-vine sicer trobijo k umiku, toda dediči, ki jih je vedno več, se ne dajo ugnati. Celo naše uredništvo je preielo iz Ribnice naslednje zanimivo pismo: »Doznali smo vest o neki zapuščini 6 milijard in 160 milijonov Din in da se prijavijo dediči. Prosimo pojasnila, kako je treba ukreniti, da bi se do tozadevne dediščine moglo priti, ker tukaj se je priglasil Ivan Marcijoš, rojen v Palinovcih, po četrtem kolenu v sorodstvu z Nikolo Bizumičem. — Prosimo obvestila, je li bilo to i v uradnem listu proglašeno, v kateri številki in koiega leta.« Odgovor na ta vprašanja je kajpa zelo težaven. V uradnem listu že ni bilo nič, tem več pa po drugih listih, kjer so se Kulturni pregled Repertoarji 1 NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI Sobota, 31. avgusta. Cigan baron. Opereta. Operno gledališče. Ljudska predstava po znižanih cenah. Kedelja, 1. septembra: Utopljenca. Komedija. Dramsko gledališče. Izven. Ponedeljek, 2.: Zaprto. Torek, 3.: Carmen. Opera. Gostuje tenorist Caravia. Lanski D abonma. Breda, 4.: Theodor in Comp. Komedija. Dramsko gledališče. Ljudska predstava po znižanih cenah. Mariborsko gledališče v deseti sezoni O sezoni 1929—1930 v ljubljanskem gledališču je objavilo »Jutro« že v juliju razgovore z ravnateljema gg. Golio in Poličem. Danes objavljamo interview z upravnikom mariborskega Nar. gledališča gosp. dr, Radovanom Brenčičem. Kakšen je splošen položaj mariborskega Narodnega gledališča pred začetkom desete tezone? — Jaz ga presojam optimistično. Letos ne stojimo pred 60odstotnim znižanjem državne subvencije niti pred ukinitvijo cele veje gledališkega delovanja kakor lani, ko smo morali opustiti pero, kar je vzbudilo v naši pu- bliki skepso do gledališča sploh. Letos nameravamo poleg drame in operete dati zopet dve lažji operi (po vsej verjetnosti Ipavčeve »Teharske plemiče« in Lortzingo-vega »Orožarja) in a».cer s sodelovanjem nekaterih v Mariboru živečih bivših članov naše opere. Tudi imamo za seboj enoletno prakso delovanja na podlagi sedanje zmanjšane državne subvencije, dočim lani nismo vedeli, ali se bo sploh dalo delati s tako majhno podporo. Končno se nadamo, da bo proslava desetletnice našega gledališča vendarle tudi povečala zanimanje publike za gledališče. Uprava bo na večini sedežev znižala vstopnino. V javnost so prišle vesti o raznih osebnih izpremembah, ki se različno komentirajo. Kaj sodite o tem, g. upravnik? _ Odšla sta gg. Pregarc in Rakuša, medtem ko je g. Daneš, ljubljenec mariborske publike, zopet stalno angažiran in 60 že skoro zaključena pogajanja z gospo štefo Dra-gutinovičevo, znano in priznano igralko, ki je Mariborčanom še izza prvih treh sezon v najboljšem spominu, nadalje s talentiranim mladim igralcem Fr. Blažem, ki je lani pri nas dvakrat prav uspešno nastopil. Z gosp. Pregarcem gledališče prvotno že lani" ni nameravalo podaljšati pogodbe, boječ se njegove bolehnosti, ki bi lahko postala fatalna za tako majhen in finančno šibek zavod. Letos bosta v glavnem režirala gg. Joško Kovic in Vladimir Skrbinšek, po potrebi pa bomo pritegnili tudi kakega gosta-režiserja. Pri malih gledališčih so vsakoletne izpre-membe v ansamblu običajne, često tudi potrebne. Spremljajo jih pa seveda najrazličnejši komentarji .— i neugodni i ugodni. Prerokovati, kako bo, se v gledališčih ne da, kasneje bomo sodili po delu in morebitnih uspehih. Meni se zdi, da slabo — ne bo! Katera dela imate na repertoarju in kakšno smer ali stremljenje zastopate t njimi? — Gledališče s tako skromnimi sredstvi ne more imeti drugega stremljenja kot skušati, da se stalno izpopolnjuje, da daje čim bolj pester repertoar, ki privablja vedno širše sloje v gledališče, pri tem pa svojo publiko polagoma vzgaja, nudeč ji poleg zabavne tudi čim več literarne hrane. Tudi v bodoče se držimo starega načela: vsako leto po enega Cankarja in po enega Shakes-peareja. Letos sta na programu »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« in »Ukročena trmoglavka«. Lani niso prišli do zadostne veljave niti domači avtorji niti ljudske igre. To hočemo letos popraviti. Od domačih novitet bomo uprizorili menda Kraigherjevo dramo >Na fronti sestre Žive«, Remčevo tra-gikomedijo »Jaz bi rad rdečih rož«, mogoče Novačanovega »Hermana« in razen tega Ja-lenov »Dom«. Srbohrvatska literatura je zastopana z Begovičevim »Pustolovcem pred vrati« in Nušicevo novo komedijo »Gospa ministrovka«, češka s Čapkovim »R. U. R.«, ruska z Ostrovskega »Nevihto«, Andrejeva »Dnevi našega življenja«, Tolstega »Vstajenjem« in Viničenka »Zakonom«, poljska pa z »Moralo gospe Dulske« (Zapolska). Od del neslovanskih avtorjev nameravamo uprizoriti predvsem Jonsonovo »Volpone«, Maeter-linckovega »Stilmondskega župana«, Klabun-dov »Krog s kredo«, Wedekindovega »Zem- skega duha«, Sudermannov »Kamen med kameni«, Ferignijevega »Sv. Frančiška«, Pi-raudelle »šest 06eb išče avtorja« in Ascho-vega »Boga maščevanja«. Za zabavo pa pridejo v poštev Vanielov »Naš gospod župnik«, Nestroyeva »Utopljenca« in Anzengruberje-va »Slaba vest«. Za širše sloje in nedeljsko publiko bomo naštudirali tudi nekaj operet, klasičnih (Netopir, Orfej v podzemlju), domačo (»Caričine Amazonke«) in par modernih (»Piskrovez«, »Clo-clo«, »Friderika«), Seveda pride tudi otroška igra do besede. Kako nameravate urediti v tej sezoni gostovanja v Celju in Ptuju? — Prav kakor letos, seve, če nas bodo zopet povabili Celjani in Ptujčani. Radi bi pa dali več dramskih in manj operetnih predstav, kar predvsem zavisi od finančne podlage, na katero se bomo zedinili ž nimi. Vsekakor bomo skrbeli, da v pozitivnem primeru zorganiziramo tudi letos v Celju abonma, obsegajoč 15 predstav, kakor je to bilo lani že v Ptuju. Ni izključeno, da pride letos do stalnih gostovanj tudi v Murski Soboti, do posameznih pa tudi v Varaždinu (tu 6eveda samo operetnih), kjer smo imeli junija s svojim gostovanjem velik moralni uspeh. Kako bo mariborsko gledališče proslavilo svojo desetletnico? — Po dosedanjem, ne še definitivnem načrtu bo 1. oktobra slavnostna akademija z nagovorom in odlomki iz najbolj reprezentativnih in najbolj uspelih predstav. 2. oktobra bo letošnja premiera »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, s katero se bo otvo-rila v okviru proslave nova sezona, 3. oktobra pa je nameravana premiera »Stilmondskega župana*. dediči že pričeli prekljati in se je eden odpeljal celo v London, da vse natanko do-žene. Ce ne drugega, vsaj to, komu se je zahotelo milijard in kako je že davno pokojni brivec Nikola Bizumič zrastel v srem-skih očeh za enega najtežjih milijonarjev v Evropi. V ostalem pa seveda od srca želimo, da bi bila dedščina vsaj polovico tako velika, kakor jo označujejo. Ivan Pibernik f Zopet je padel mož zaradi skromnosti značaja širši javnosti sicer neznan, vendar Pa visoko spoštovan in cenjen od vsakogar, ki je ž njim sklenil prijateljske stike. Ivana Pibernika, ki je vse svoje življenje posvetil blagru svoje rodbine in državni službi, ni več med nami. Zrušila ga je dolga trdovratna bolezen, ki ji ni leka. Za-grebli smo ga ob mnogobrojni udeležbi stanovskih tovarišev in znancev včeraj pokopališču pri Sv. Križu. Rojen 9. marca 1870 v Poljčanah na Štajerskem se je po odlično dovršeni mešč. šoli v Krškem posvetil prvotno trgovskemu poklicu, ki pa se mu je pozneje odrekel. S svojo izredno energijo in neutrudno marljivostjo je Pibernik po končani večletni vojaški službi prestopil v davčno stroko, kjer je uveljavil vse svoje zmožnosti in dosegel s svojo nadarjenostjo najlepše uspehe. Že v mirni dobi pomaknjen v čin rezervnega računskega poročnika,, kar so mogli doseči le izrazito ambicijozni dalje-služeči podčastniki, je med vojno prejel čin rez. rač. nadporočnika ter je bil kot rezervni računski stotnik po razsulu Avstrije desna roka takratnemu vojaškemu intan-dantu Narodne vlade v Ljubljani. Kot vesten zbiralec sanitetnega in drugega materiala, ki se je tisti čas valil z nediscipliniranimi vojaškimi masami od frotne skozi Ljubljano, je Pibernik po lastni inicijativi in nebrzdani volji pripomogel Narodni vladi do zalog, katerih vrednost je šla gotovo v sto tisoče. Šele pozno na pomlad 1919, ko je kot vojak v polni meri izvršil svojo dolžnost, se je stavil zopet na razpolago civilni državni službi. Prideljen rajnemu finančnemu nadsvetniku Pavlu Jerovcu je do svoje pre-rane upokojitve opravljal v največjo zado-voljnost in priznanje svojih predstojnikov pri finančni delegaciji konceptne posle. Pokojnik v javnosti ni nastopal, ako izvzamemo, da je bil dolgoletni izvršujoči član pevskega zbora Glasbene Matice. Pibernik je ostavil zaradi svojega bistrega pojmovanja in samostojnosti mišljenja kot aktivni davčni uradnik veliko vrzel in bi brez dvoma razvil še vse večje zmožnosti, ako bi mu bilo usojeno dočakati v aktivi-teti davčno reformo. Žal, da postajajo njemu enakovredni delavci v naših vrstah vedno redkejši. Zapušča vdovo v vsej Ljubljani zaradi njenega ljudomilega značaja znano gospo Tončko in sedmero k sreči preskrbljenih otrok. Z gospo Tončko, ki je bila rajnemu v najtežjih časih njegove dolgotrajne bolezni ne samo ljubeča soproga, marveč pravi angelj varuh in s preostalimi rodbinskimi člani gotovo sočustvovujejo vsi znanci in prijatelju zlasti pa njegovi stanovski tovariši davčni uradniki, katerih organizacije zvesti član je bil do zadnjega dne. Dobrega tovariša in vrlega moža ohra-. nimo v nadblažjem spominu! —Š. Iz Trbovelj t— Škrlatmka. Po naši dolini se je zače«-la zopet opasno širiti škrlatinka. Do sedaj je znanih že 17 primerov, odi teh največ v Retju. Za izolirnico so morali namestiti še eno usmiljenko, ker dosedanje število no zadostuje. t— Prispevki za vzdrževanje sreskega poglavarstva. V smislu zakona o občinskih upravah morajo prispevati za vzdrževanje sreskega poglavarstva vse, v STesu nahajajoče se občine sorazmerno po svoji davčni moči. Stroški za vzdržavanje so znašati v zadnjih 2 letih, in sicer predzadnje leto 59.361 Din in zadnje leto 18.000 Din. K tem stroškom so prispevale občine naslednje vsote (prva številka je vsota za predzadnje in druga za zadnje leto). Laško: 1147 Din — 348 Din. Marija Gradec: 251 Din — 64 Din. Sv. Krištof: 2823 Din — 856 Din. Sv. Lenart: 52 Din — 16 Din. Jurklošter: 158 Din — 48 Din. Loka: 452 Din — 137 Din. Dol: 3667 Din — 1112 Din. Trbovlje; 50.851 dinarjev — 15.419 Din. Iz navedenih številk je razvidno, da nosi trboveljska občina sama okroglo 85 odst. vseh stroškov. Razumljivo pa je tudi, da se Trbovlje upravičeno poteguje za sedež sreskega poglavarstva. Domače vesti * Odlikovanje vseuč. profesorja dr. G. Kreka. Slovenski institut v Pragi (kulturni oddelek) je izbral vseuč. profesorja dr. Gojmira Kreka v Ljubljani za svojega dopisnega člana. Slovanski institut je bi! osnovan s posebnim zakonom 1. 1922., in sfcer ob 70-letr.ici prezidenta dr. Masary-ka. Institut ima namen proučevati kulturne in gospodarske razmere v posameznih slovanskih državah. Po pravilniku je imenovala češkoslovaška vlada prvih 50 rednih članov iz kroga vseh slovanskih znanstveni.! in literarnih krogov Češkoslovaške, dopisni člani pa se volijo iz vrst znanstvenikov, književnikov in umetnikov p o drugih slovanskih državah. Predesednik Slovanskega instituta je sloveči češki učenjak univ. profesor dr. Lubor Niederle, predsednik kulturnega oddelka univ. prof. dT. J. Polivka, gospodarskega pa gen. direktor »Zivnostenske banke« dr. J. Preiss. Institut razpolaga z znatnim kapitalom za proučevanje slovanskih narodov in ima bogato knjižnico, kjer so zastopane vs& slovanske literature. * Napredovanja. Imenovani so za višje davčne kontrolorje v 1. skupini II. kategorije: Jože Bekš, Ivan Hočevar in Karel Šiška v Ljubljani (za okolico). Anton Dobrave v Mariboru, Franc Gala v Krškem. * Pri deželnem In okrajnem sodišču v Ljubljani so dolečene uradne ure ob delavnikih za čas 1. do 30. septembra 1929 od pol 8. do pol 13. in od 16. do 18. ure, a ob sobotah od pol 8. do pol 14. ure, za čas od 1. oktobra t. 1. dalje pa od 8. do 12. in od 15. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 14. ure, ob nedeljah, dalje Velikonočni ponedeljek, Binkoštni ponedeljek. Telovo, ob Vseh Svetih, 25. in 26. decembra od 9. do 12., ob ostalih praznikih pa od 8. do 12. ure. Vložišče pa bo odprto od 1. septembra t. I. naprei ob delavnikih od 8. do 12. in od 16. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 13., ob nedeljah in zgoraj izrečno navedenih praznikih od 9 do 12. ob ostalih praznikih pa od 8. do 12. ure. * Desetletnica mature. Vabim za četrtek 5. septembra med 18. in 19. maturante ljubljanskega učiteljišča iz 1. 1919. na vrt restavracije »Zvezde« k prijateljskemu sestanku. Drugi dan skupen izlet po dogovoru. Jože Ž. * Posetnikj jesenskega velesejma »Ljubljana v jeseni« od 31. t. m. do 9. septembra, če so v posesti sejmske legitimacije za 30 Din, imajo pravico do polovične vožnje v obe smeri. Pri odhodu na domači postaji dado žigosati legitimacijo in kupijo celo karto. S to se potem brezplačno vozijo nazaj. Zato se karte ne smelo oddati vratarjem na ljubljanskem kolodvoru. Ob vhodu na veiesejem se vsakemu potrdi, da je v resnici obiskal prireditev. Če v vašem kraju legitimacij ne bi bilo dobiti, iih zahtevajte naravnost od urada veleseima v Ljubljani. * Naročnike »Slov. Naroda« v Mengšu obveščamo, da bo pričela uprava z dnem 2. septembra pošiljati list z avtobusom, tako da bodo naročniki prejemali list še istega dne. Naročniki lahko dvignejo list takoj ob prihodu avtobusa ob 18. v gostilni g. Kosca. Nove naročnike sprejema uprava »Slovenskega Naroda«. Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Mesečna naročnina stane samo 12 Din. * Kongres Udruženja jugoslovenskih in« ženjerjev in arhitektov. Po ministrski odredbi od 14. t. m. je dovoljena tridnevna odsotnost vsem uradnikom, ki so člani Udruženja jugoslovenskih inženjerjev ter arhitektov in ki se hočejo udeležiti kongresa omenjenega udruženja v Sarajevu na dan 27. septembra. Ta odredba pa ne velja za načelnike, upravnike in sekcijske šefe v ministrstvu za zgradbe ter v oblastni.! tehničnih upravah in odsekih. * Smrt starega profesorja. V okolici Dubrovnika je umrl v visoki starosti SO :et prof. Batistič, znan klasični filolog tn velik rodoljub. Profesorsko službo ie izvrševal v Dubrovniku in Zadru. Napisal js nekaj študij v latinskem, hrvatskem in ltilijan-skem jeziku. Po svojem znanstvenem delovanju je postal znan tudi v inozemstvu in sam Gladstone je hvalil njegova dela. * Artilerijska podoficirska šola v Mariboru sprejme 1. oktobra 200 gojencev iz civila in stalnega kadra. Razpis z vsemi pogoji ie interesentom na razpolago pri vseh vojnih okrožnih komandah, sreskih poglavarstvih, občinah in orožniških postajah. * Pozor lovci. Klub ljubiteljev brakov bo poslal na mednarodno razstavo psov tia Dunaju 14. in 15. septembra 6 istrskih brakov. V poštev pridejo samo taki psi, ki so bili tukaj že odlikovani z oceno: odlično. Pozivamo svoje člane, da pse, ki bi jih hoteli poslati na Dunaj, prijavijo do 2. septembra pri klubu ljubiteljev brakov. * Smrtna kosa. Umrl je dne 24. t m. v Gradcu zadet od kapi g. dr. Fr. š o r n, koncipist dež. vlade v p., sin pokojnega profesorja dr. Fr. Šorna. Pred prevratom je služboval pri okraj, glavarstvih v Mariboru in Brežicah. — V Mariboru je umrla gospa Antonija Kocmur. Njen pogreb bo danes ob 16. na pokopališču v Pobrežju. Pokojnima blag spomin, žalujočim iskreno sožalje. * Razširjenje telefonskega omrežja na Dolenjskem. V bližinji bodočnosti se otvo-rita javni telefonski govorilnici v Šmarju in Žužemberku. Da bo z modernim prometnim sredstvom ondotnemu prebivalstvu silno ustreženo, je nedvomno. Telefonski promet rase od leta do leta po vsem svetu, kar je najboljši dokaz, da je telefon trgovcu in obrtniku, meščanu in vaščanu dandanes neobhodno potreben. * Avtopromet, družba z o. z. v ŠkofJI Loki, naznanja, da se bo pričela redna avtobusna vožnja na progi Škofia Loka-Ljubljana in obratno dne 2. septembra ob delavnikih točno po voznem redu. in sicer: Iz Škofje Loke, Glavni trg, odhod ob pol 8. zjutraj in ob 13. Iz Ljubljane izpred Kmetske posojilnice nasproti »Figovca« ob 15.45 in ob 18.30. Ob nedeljah bo odhajal avtobus ob 13. iz Škofje Loke ter se bo vračal ob 19. iz Ljubljane. * Avtomobilska proga O. Žužek, LJubljana — Skaručna — Vodice — Cerklje —-Kranj vozi od 1. septembra takole: Iz Cer-kelj 5.30, iz Vodic 6, iz Skaručne 6.10, iz Šmartnega 6.25 in prihaja v Ljubljano 6.45. Avto se vrača iz Ljubljane ob 7, iz Vodic ob 7.45, Iz Cerkelj 8.15 in prihaja v Kranj ob 8.45. Iz Kranja se vrača ob 9.30, iz Cerkelj ob 10, iz Vodic 10.30 in prihaja v Ljubljano ob 11.15. Vrača se pa popoldne iz Ljubljane ob 13.15, iz Skaručne ob 13.50, iz Vodic ob 14, iz Cerkelj ob 14.30 in prihaja v Kranj ob 15. uri. Iz Krania se vrača ob 15.35, iz Cerkelj ob 16.05. iz Vodic ob 16.35 in prihaja v Ljubljano ob 17.20. Iz Ljubljane se vrača ob 18.30. iz 'šmartnega ob 18.55, iz Skaručne 19.05, iz Vodic 19.15 in pri.iaja v Cerklje ob 19.45. Ob nedeljah in praznikih se pa popoldne že vrača iz Ljubljane (namesto 18.30) ob 17.30 in prihaja v Cerklje ob 18.45, iz Cerkelj odhaja ob 19.15 in prihaja v Ljubljano ob 20.25. Iz Ljubljane pa se zopet vrača ob 20.30 in prihaja v Cerklje ob 21.45. Podjetje bo v najkrajšem času izdalo tedenske delavske listke. Avtobus se ustavi med progo v vseh večjih krajih. Cenjeni turisti, izletniki ter obiskovalci jesenske razstave se opozarjajo na ugodne zveze, posebno ob nedeljah in praznikih. PREMIJERA! DINA GRALLA WERNER FUETTERER v briljantni veseloigri smeha Vražja kotitesa Ob 4., V'6., ViS. in 9. uri. Cene 2.—, 4.— in 6.— Din KINO IDEAI * Tombola Sokolskega društva v Črnomlju se preloži iz tehničnin razlogov od nedelje 1. sept. na nedeljo 15. septembra. * Prepovedan inozemski tisk. Ministrstvo za notranja dela je prepovedalo uvažati v našo državo knjigi »La question croate devant 1' opinion publiaue europeen« in »Hrvatskim mučenicima«, snomen opis tragičnih dogadjaja u lipniu i kolovozu 1928, ter ukrajinski list »Surma«. ki izhaja v Berlinu. * Cestarji na konjih. Sarajevska .hlastna samouprava je prevzela od države več cest, dolgih okrog 300 km. Ke- je tsžko deio in nadzorstvo na tako doUih progah, je oblast svojim cestarjem' djdeif.a šest konj za jahanje. * Bivši učitelj tramvaisk) kondukter. Uprava sarajevskega tramvaja je spre ela v svojo službo Muharema Trampo, ki ie v Sarajevu dovršil učiteljišče ter nekja časa v Bosni tudi služboval koi učitelj. Ker iii ftogel najti stalnega mesta, js v sili spre el konduktersko službo. Ta tramvajski kondukter gotovo prednjadi po svoji šolski kvalifikaciji med vsemi svojimi tovariši v državi. * Razstava psov na Dunaju. Letos proslavi Avstrijska kinološka zveza (OeKV) svoio 20-letnico in priredi 14. in 15. septembra veliko mednarodno razstavo psov v Dreherjevem parku na Dunaju. Jugoslovenski kinološki savez je sklenil, da se oficijelno udeleži razstave z našimi do« mačimi psi: 6 braki in 4 kraškimi ovčarji. Ker avstrijski kinologi redno posečajo tudi naše razstave, bi bilo umestno, da se jim oddolžimo. Zato opozarjamo vse ljubitelje lepih čistokrvnih psov. naj ne za. mude te prilike. Pojasnila daje Jugoslovenski kinološki savez v Ljubljani, Tavčarjeva 12. * K tragediji v Kranjski gori nam poročajo, da se graničar Nikola Stamenkovič v nedeljo, na dan pred strašnim činom sploh ni mudil v kavarni Prisank. * Krvav obračun med bratoma. V Pod-gorici v Črni gori je poljedelec Buto Po-krklič skušal ustreliti svojega brata in potem usmrtiti še samega sebe. Temu do-gedku se je vse čudilo, keT je bil Buto na glasu mirnega človeka. Brata sta se vračala iz Danilovega grada in je med potj> Buto naenkrat potegnil revolver in asnelil dvakrat na svojega brata. Potem je sebi zadal dva strela v glavo. Oba brata so mimoidoči spravili v najbližnio bolnišnico. Ranam bosta najbrže oba podlegla in vzela s seboj v grob tajnost spora. * O poboju v nedeljo zvečer na Trati. Pišejo nam iz Gorenje vasi: Po poročila listov se je zgodil zadnjo nedelio pozni zvečer na Trati strašen poboj. Zadeva pa vendarle ni tako strašna, čeprav jo je obžalovati in obsojati, posebno ker s; je zgodila med najbližnjimi družinskimi čiani. Stvar je naslednja: Dolinar, ki so gi našli r&njenega, ima jezo na starše, ker mu ue prepišejo vsega posestva. Posebno jezo kuha na mačeho. Če ga dobi nekoliko pod kapo, postane tudi nasilen. Tak ie bil tudi zat'r.jo nedeljo. Znesti se je hotel na vsak riačin tudi nad starši. Ko je prišel do doma, je ostal zunaj. Med tem sta prišla do« m./v oče in mati, oziroma mačeha, "d druge strani. Ko prideta blizu njega, se Dolinar zakadi v mačeho in jo začne tepsti. Ker jo je oče branil, se loti šj tega. Navzoči svak, odnosno zet Miklavč:č, je po« s-edoval in jih skušal razdvojiti. V veliki razburjenosti se je oče predaleč izpozabil in je lastnega sina ranil. Ta ie padel rn obležal, zlasti tudi zaradi preveč zaažite pijače. Ko se mu je pijača izkadila, se je še le poznalo, da ni bilo tako hudo. R<» njenec se zdravi kar doma in bo kmalu zdrav. Ves dogodek je oče drugega dne prijavil CTožništvu v Poljanah. Zadevo ima sedaj v rokah sodišče, ki pa najbrže tudi ne bo imelo dosti opravka, ker si bodo kot najbližnji sorodniki vse med seboj odpustili * Sokol Medvode priredi 1. septembra vrtno veselico s plesom v gostilni g. F. Tometa, Medvode. * Zakon o poslovnem redu v državnem svetu in upravnih sodiščih od 29. maja 1929. V Zagrebu je izdal navedeni zakon založnik Lovro Kalašič v knjižici, ki stane 12 Din. * Obleke kemično čisti, barva, plisira ln lika tovarna Jos. Reich. * Koledarja Družbe sv. Cirila in Metoda za leto 1929. še niso poravnali vsi, ki so ga prejeli. Prosimo, da čimprej nakažejo naročnino. * Lep uspeh. V časopisu »El Sal« od 30. junija čitamo, da je na nočni zanesljivostni vožnji v Španiji na skrajno nevarni cesti Guadarrama — Villalba — Navacerrada — La Granja — St. Rafael — Alto de Leon — Guadarrama vseh sedem avtomobilov znamke Citroen, ki so tekmovali, dospelo na cilj. Pet od njih je brez kazenskih točk dospelo na cilj med prvimi vozovi svoje kategorije in prejelo zlato medaj-lo. Zares lep uspeh znamke Citroen, preizkušnja popolnoma nedvomne izjeme kvalitete njihove konstrukcije._1099 V Mostah pri Ljubljani bo v nedeljo velika sokolska slavnost pod pokroviteljstvom Nj. Vis. prestolonaslednika Petra. - Ob 2. uri odkorakajo sokolske čete izpred Mestnega doma na te-lovadišče na Kodeljevo. Za povratek bodo od 22. ure dalje vozili avtobusi od veselič-nega prostora na Kodeljevem do Kongresnega in Kralja Petra trga. — Cena 2.- Din za osebo, otroci 1.- Din. Iz LrabHane u— Ljubljanska opera. Prva predstava za časa jesenske razstave bo v soboto 31. t. m., in sicer se bo pela melodijozna Straussova opereta »Cigan baron« z našimi najboljšimi operetnimi močmi v glavnih vlogah. Predstava bo ljudska z znižanimi cenami. — V nedeljo zvečer 1. septembra pa se vprizori v ljubljanski drami Nestroyeva veseloigra »Utopljenca« pri običajnih dramskih cenah. u— Proslava 15-letnice Sokola v Mostah. Spored proslave 15-letnice Sokola v Mostah in istočasnega razvitja prapora je naslednji: Na predvečer 31. t. m. bo slavnostni občni zbor, na katerega je poleg diuštvenih članov in članic pozvano tudi članstvo sosednjih društev. Kroi po možnosti slavnostni. Po občnem zboru se bo vršila bakljada. V nedeljo bo sprejem So-kolskih deputacij pri jutranji.! vlakih. Do« poldne bodo skušnje, ob 2. popoldne pa se zbere sokolstvo z naraščajem pred Mestnim domom, odkoder odkoraka na slavnostni prostor v gradu barona Codellia. Sledil bo pozdravni nagovor in razvitje piapora, nato koncert ter iavna telovadba, po kateri se bo vršila velika narodna za-bava. Za to pomembno slavnost se kaže povsodi največje zanimanje. Po dosedanjih informacijah ni izključeno, da si io ogleda tudi sam visoki pokrovitelj in kurn Nj. Vis. prestolonaslednik Peter. u— Sokol I vabi svoje netelovadeče članstvo (telovadeče je že porazdelilo žup-no načelstvo), da v večjem številu poseti v nedeljo 1. sept. prireditve bratskih društev v Mostah, Litiji in Vel. Laščah. Obe« nem opozarja na slavnostno akademijo br. društva na Viču, ki bo v soboto 31. t. m. ob 20. — Od 1. septembra dalje bo redna telovadba po naslednjem redu: moški oddelki ob ponedeljkih, sredah in petkih (de-ca in naraščaj samo 1. in 3. dan), vsi ženski oddelki ob torkih in četrtkih, vsi pa ob do sedaj določenih urah. Bratie in sestre, pohitite zopet v telovadnico, da pričnete z novim delom svojemu zdravju v prid, a društvu v čast. Starši, obrtniki in trgovci pošljite svojo mladino, svoje vaience v telovadnico, da si tu s telovadbo krepi svoje telo, svoje zdravje. u— Sokolsko društvo na Viču priredi drevi ob 20. v dvorani Sokolskega doma slavnostno akademijo na čast bratom ustanoviteljem in dobrotnikom društva z zelo pestrim sporedom. Po akademiji bo komerz s plesom itd. Vabimo vsa bratska društva iz Ljubljane in okolice ter napredno javnost k mnogobrojnemu posetu. — Vstop prost. — Jutri, v nedelio 1. septembra se društvo korporativno v krojih in s praporom udeleži slavnosti bratskega društva v Mostah. Zbor Sokoistva ob 14. pred Mestnim domom. Udeležba za vse te« lovadne oddelke obvezna. u— Ljubljanski Sokol naznanja, da je zbirališče članstva, ki se udeleži proslave 20-letnice Sokolskega društva v Litiji, v nedeljo ob 12. na glavnem kolodvoru in ne, kakor pomotoma objavljeno, ob 7.20. Zbirališče članstva k proslavi 15-letnice Sokolskega društva v Mostah bo ob 14. pred Mestnim domom. u— Izredni občni zbor društva »Kazino«, ki je bil sklican za danes zvečer, je preložen na nedoločen čas. Ravnatelj. u— Pevski zbor Krakovo-Trnovo bo danes zapel pred župniščem svoiemu rojaku novomašniku p. Rudolfu Pateti D. J., gestu pisatelja Finžgarja, ob 8.30 podok« nico. u— »Soča« — pevski zbor. Danes točno ob 19. skupna pevska vaja v areni Nar. doma. Nove pevke in pevci dobrodošli. — Pevovodja. u— Prvi zavod za kozmetiko bo otvor« jen od ponedeljka naprej. Speciialna nega lica po najnovejši ameriški metodi. u— Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani bo dne 8. sepK-mbra proslavil desetletnico obstoja zavoda in 20-letnico zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev, in sicer na slavnostnem izrednem občnem zboru v magistratni dvorani ob 11.30 dopoldne. u— Čolnarji Ljubljanice se zberejo jutri ob 8. zjutraj na Špici za izlet v Podpeč, odkoder se vrnejo ob 8. zvečer. Tudi gostje zanimivega izleta so dobrodošli. u— S kovčegom io ie potegnil. Predvčerajšnjim je prišel v Ljubljano po opravkih natakar Martin Mlakar in se ie nameraval popoldne odpeljati. Spotoma je srečal nekega, okrog 20-Ietnega mladeniča, ki se mu je ponudil, da bi nesel kovčeg na kolodvot. Mlakar mu je res izročil kovčeg, nakar jo je mladenič mahnil s tovorom proti kolodvoru. Nenadoma pa je nosilec izginil izpred Mlakarjevih oči. Ko je prišel Mlakar na kolodvor, tudi tam ni več našel nosa-ča, ki je izročeni mu kovčeg gotovo »zaplenil«. Mlakar je oškodovan za okrog 2500 Din. u— Ukradeno žensko kolo. Iz veže Ljudske posojilnice je odpeljal neznan dclgoprstnik žensko kolo, ki ga je za hip pustila tam uradnica Pavla Ramovševa. u— Karambol dveh kolesarjev. Na križišču Dalmatinove ulice in Dunajske ceste sta zadela skupaj s kolesi ključavničarski vajenec Herman Girandon in zidarski vajenec Ivan Seliškar. Oba sta padla po tleh, vendar pa se je samo Seliškar nekoliko potolkel. Nesrečo je zakrivil Girandon, ki je vozil po levi strani. Iz Celja e— Nocojšnji večer v Celjskem domu. Nocoj bo v mali dvorani Celjskega doma ob 20. prvi koncert pevskega odseka delavskega kulturnega društva »Svobode« lz Celja, ki je tudi prvi koncertni dogodek v nastopajoči celjski koncertni sezoni. Moški pevski zbor bo zapel pod vodstvon* pevovodje g. Cirila Preglja naslednje pesmi: Z. Prelovec: »Slava delu«. Emil A-damič: »Franica« in »Lucipeter ban«, Pr. Gerbič: »Slanca«, V. Novak: »Noč na mo-ru« in H. Volarič: »Colničku«. Nato odmor. Po odmoru: Zorko Prelovec: »Zapoj mi pesem, dekle« in »Hiš'ca pri cest' stoji«, O. Dev: »Da bi sjava svitva una« in končno Ciril Pregelj: »Delavska pesem«. e— K nedeljski svečanosti v Celju. Za svojega zastopnika pri svečanem polaganju temeljnega kamna za novo pravoslavno cerkev sv. Save v Celju, ki bo v nedeljo 1. septembra ob 10.30 dopoldne na Vrazovem trgu, je določil minister pravde ljubljanskega vojaškega svečenika prota g. Dimitrija Jankoviča. e— Iz celjske mestne plinarne. Na podlagi sklepa celjskega mestnega občinskega sveta veljajo že od 1. L m. dalie za plin naslednje cene ne glede na okolnost, v kakšne svrhe se plin uporablja: Do porabe 20 kub. metrov mesečno stane 1 kub. meter plina 4 Din, od 20 do 100 kub. metrov mesečno 3.50 Din in preko 100 kub. metrov mesečno 3 Din. e— Smrtna kosa. V četrtek ie nepričakovano umrla v tukajšnji javni bolnici v nežni starosti 17 let Dušanka Alagičeva, dijakinja in hčerka člana duhovnega sudi-šča v Sremskin Karlovcih g. Nikole Ala-giča. Deklica je bila v Celiu že kakih 20 dni in»je čakala, da bi mogla oditi v zdravilišče Topolščico. Med tem pa se je pre« hladila in po kratkem bolehaniu podlegla zahrbtni bolezni. Pogreb bo danes popoldne ob 16. iz mrtvašnice celiske javne bolnice. — Včeraj dopoldne ie umrla v celjski javni bolnici 70-letna prevžitkarica Terezija Rakunova iz Moziria. e— Prezvest čuvaj. Na dvorišče hiše dr. Rakuna ob Ljubljanski cesti je prišla 55-Ietna prevžitkarica Antonija Brežniko-va iz Šmartna v Rožni dolini s košem sliv na hrbtu. Hoteč ponuditi slive v nakup tudi v omenjeni niši, ni \rstopila Pri pravih vratih in v naslednjem trenutku ji je planil nasproti velik pes-čuvaj ter jo malo opras nil na roki. Pri zdravniškem pregledu je bilo ugotovljeno, da ranica ni nevarna. Zenica je nezgode sama kriva, ker je prezrla na vratih opozorilno tablico, na kateri je zapisano: »Pozor! Hud pes!« Iz Maribora a— Ga. Štefanija Dragutinovičeva zopet v Mariboru. Uprava mariborskega Narodnega gledališča je angažirala za tekočo sezono go. Štefanijo Dragutinovičevo, ki se je z velikim uspehom udeistvovala že skoro po vseh slovenskih odrih in je tudi Krasni tlakovi za veže, cerkve... Cementarna GOSTINČAR — Dol pri LJubljani. — — Velesejetn: Paviljon H. — — Naznanilo. V gostiln! »Pod lipo« na Rimski cesti bo v soboto 31. avgusta 1929. o priliki otvoritve na novo opremljenih lokalov odprto do 2. ure zjutraj. K obilni udeležbi vabi Albin Vrhovec, gostilničar. 3TRO&E nogavice tilGOM I Kino Ljubljanski dvor! I ' Telefon 2730__| Zanimiva bo< ba za ženo in Ijubezeu ARIZONA ^(Dvojni program) DOUGLAS FA1RBANKS Ob 4., Vrt., 9. Najboljše, najtrajnejše, zato 13 mariborskemu občinstvu iz prvih let po prevratu še v najlepšem spominu. Njen angažma je vsekakor najlepša pridobitev za mariborsko gledališče. a— Koncert v mestnem parku bo v nedeljo dopoldne. Svirala bo godba »Drave« pod vodstvom g. Koudelke. a— Poroka. V Petrovčah pri Celiu se je poročil te dni g. dr. Viktor Lorger iz Šmarja pri Jelšah z gdč. Vido Mulej, hčerko mariborskega posestnika dr. Antona Mu-leja. Bilo srečno! a— Promenadna pot ob Dravi. Olepše« valno društvo za magdalensko predmestje poroča: V zadnjem času se je pojavilo v časopisju ponovno vprašanje, kaj je z obljubljeno pešpotjo ob Dravi. Da bo stvar jasna, poročamo o poteku te akcije naslednje: Ko se je jeseni vrši! komisijski ogled, so prizadete stranke ugovarjale. Ena se je celo povzpela do izraza: »Tut's lieber deutsche Schulen bauen als solehe Sachen machen.c Nikakor ni hotela pristati na to, da ji olepševalno društvo odkupi svet, češ, da ne rabi denarja. Jasno je torej, da se bo skušalo grajenje te poti preprečiti, zaradi česar je olepševalno društvo stavilo občinskemu svetu predlog, naj občina prevzame gradnjo, izvedbo samo pa olepševalno društvo. Pričakovali smo namreč, da v tem slučaju morda ne bo več ugovorov, ako pa bi kljub temu bili, da bi mestna občina lahko dotični svet razlastila. Toda tudi proti temu sklepu so se prizadete stranke pritožile na oblastnega komisarja. Mariborski občinski svet ie na to sklenil, naj s^. oblastnemu komisarju priporoča, da te prizive zavrne. Prizivi so bili poslani oblastnemu komisariu 11. julija. Izgledalo je, da se bo prizivnikom posrečilo, grajenje preprečiti. Ker pa je prišel medtem novi cestni zakon, po katc-rem se lahko grade take poti tudi preko tujega sveta, pričakujemo, da bo oblastni komisar stvar v kratkem rešil, nakar se lahko takoi prične z gradnjo, za katero ie že vse pripravljeno. Krivda torej ne zadene ne olepševalnega društva, ne mestne občine mariborske. Iz Krania r— Sokolsko društ\'o v Stražišču bo ime* lo 1. septembra ob 15. javni telovadni nastop na Pantah. Skušnje za nastop ob 13. Po telovadbi velika ljudska veselica pred Sokolskim domom in v njem. Pri nastopu in pri veselici bo igrala godba dravske divizije iz Ljubljane. Vabimo vse člane in prijatelje Sokoistva, da se te prireditve v obilnem številu udeleže. i Iz Zagona t-- Anketa o novem rudarskem zakona. V nedeljo 1. septembra ob 9. dopoldne bd v Sokolskem domu anketa o novem rudarskem zakonu. Anketo je sklicala Narodna strokovna organizacija in je povabila člane iz Trbovelj, Hrastnika in Rajhenburga. Sklepalo se bo tudi o kongresu, ki se bo vršil prihodnji mesec v Kranju. z— Zaključek kegljanja na dobitke. V nedeljo popoldne se je zaključilo kegljanje, na kar so bila razdeljena kegljalcem darila. Kegljaškemu klubu je odstopil gospod Ku-šar dva dobitka, ki sta bila na to izliciti-rana na korist blagajne Kegljaškega kluba. z— Polna izolirnica. V izolirnici je večje število za nalezljivimi boleznimi obolelih oseb, tako da primanjkuje postelj. Bolniki leže kar na tleh, ker ima izolirnica Ie tri postelje na razpolago. Ker je okrožni zdravnik g. dr. Zarnik na dopustu, je novi zdravnik g. dr. Grum, ki je v kratkem času dobil zaupanje občinstva, zelo zaposlen. Iz Hrastnika h— Tombola. Veliko število dobitkov za tombolo, ki se vrši jutri v nedeljo 1. sep« tembra t. L, si lahko ogledate danes in jutri v Narodnem domu. Srečke po 3 Din se dobe vsepovsod. Tudi na Zid. mostu v trafiki gospe Strniše. — Pri veiiki ljudski veselici po tomboli svira rudniška godba. h— Plot na postaji. Deputacija, ki se je mudila pri direkciji drž. želez, v Ljubljani, je dosegla, da se je plot na naši postaji samo deloma podrl. Želeti bi bilo, da bi se deputacija podala še enkrat v Ljubljano in izposlovala to, da bi se odstranil še stoječi plot, ki je velika ovira cestnemu pro- metu. Iz Murske Sobote mr— Zaključek šolske razstave v Mur-ski Soboti. V nedeljo je bila zaključena razstava ročnih del, za katero je dal inici-jativo agilni predsednik Učiteljskega društva za srez Murska Sobota g. Ciril Koče-var. šol. upravitelj v Krogu. Razstave se je udeležilo okrog dvajset šol. Najbolj sta se seveda odrezali šola v Murski Soboti in pa šola v Krogu, ki predstavlja za Prekmurje prvo znanilko Sole-delavnice. Učenci te šole si sami napravljajo po najmodernejših načelih delovne šole vse modele, učila — osobito iz področja mehanike. Želimo gospodu upravitelju mnogo uspeha na tej povsem novi poti. Murska Sobota sama je napolnila vse razstavne prostore z risbami, od katerih so nekatere presnetljivo posrečene. Pri ročnih delih bi pa bilo morda želeti malo več narodnih vzorcev. Zeio lepo vezenine so poslale tudi šole v Martijan-cih, Gerlincih, Tišini, Mačkovcih in druge. Evangeličanska šola * Šalovcih pa se je po stavila z izdelki učencev v glini. Posetniki so občudovali precizno delo otrok in nikakor niso štedili s priznanjem rčiteljstvu, ki je doseglo tako častna rezultate. Razstavo je obiskalo gotovo dva tisoč ljudi, med drugimi tudi oba oblastna komisarja. mr— Tombola Sokola. Krasni dobitki s(J razstavljeni v štirih trgovinah v Murski Soboti za tombolo, ki se bo vršila v nedeljo 7. septembra t. 1. Posebno lepi novi stotaki, dvajset po številu, so predmet pogledov vseh miomidočih. Karte za tombolo se dobe po soboških trafikah. Smrtna nesreča progovnega delavca Dolenii Logatec, 30. avgusta Na postaji Logatec se je pripetila snoči zopet težka nesreča, ki je zahtevala mlado človeško življenje. Zdi se, kakor bi smrt na tej postaji posebno budno prežala na svoje žrtve, saj ne mine leto, da se ne bi pripetila kakšna nezgoda. To pot se je ponesrečil progovni delavec Josip Blazinic, 26 let star, rodom iz Dolnjega Pustakov-ca, srez Prelog v Medjimurju. Nesreča se je pripetila na ta način, da Je imenovani padel iz vagona, ko se je vračal nekoliko po 17. uri v družbi drugih delavcev z dela pri popravljanju proge. Sedel je na tleh, držeč noge navzgor. Pri nenadnem sunku vlaka pred uvozno kretnico pa je zgubil ravnotežje ter padel pod kolesje, ki mu je v trenutku odrezalo obe nogi nad kolenom. Tako pohabljenega so prenesli v postajno čakalnico, kjer je ubožec kljub takojšnji skrbni zdravniški pomoči po pol ure trajajočih mukah lzdih-nil. Tam v tMedjimurju, rodnem kraju, bo kanila morda vroča solza iz očesa, bo vztre-petalo kakšno srce ob trpki vesti nad izgubljenim svojcem, ki ga ni mogla preživeti rodna zemlja, — komurkoli: sočustvujoče sožalje! _ Brezuspešen lov za žepar jem Celje, 30. avgusta Pred dnevi Je bila železniška policija v Zidanem mostu neposredno po prihodu zagrebškega osebnega vlaka obveščena, da je skušal med vožnjo preko postaje Zidani most okrasti neki elegantni žepar nekega upokojenega železničarja. Policija je žeparja sledila skozi množico do kolodvof-ske restavracije, kjer pa je nevarni prijatelj tuje lastnine brez sledu izginil. Upokojenec je podrobno opisal, kako ga Je hotel pretkani lopov okrasti. Med pogovorom mu je neopaženo izmaknil iz notranjega suknjičevega žepa listnico s srednjo vsoto denarja. Železničar pa je tatvino k sreči! tako opazil in lopova zgrabil, Žepar, videč, da bi utegnila zadeva postati prenevarna, je hitro izvlekel iz žepa 100-dinarski bankovec in ga potisnil upokojencu v roke, sam pa je izginil. Šele čez par trenutkov se je upokojenec^ zavedel, omamljen od veselja, da je prišel zopet do svoje denarnice. Snoči je bila policija iz Radeč obveščena, da je lopov, čigar opis je dobro znan, v tamkajšnji kolodvorski čakalnici. Takoj se je odpeljalo več policijskih tunkcijonarjev z avtomobilom, ki jim ga je rade volje odstopil kolodvorski restavrater g. Majcen, v Radeče, kjer pa so morali doživeti razočaranje. Osumljeni možakar, ki je sedel r radeški čakalnici, je bil sicer podoben iskanemu žeparju, toda s pravilnimi dokumenti je dokazal, da je salezijanski pripravnik, ki je ravno na potu v svoj zavod. Žepar je zaenkrat odnesel pete. Policija je ugotovila, da gre v tem primera za že dolgo zasledovanega, okrog 40-letnega bivšega natakarja Antona Viharja, ki si je zaradi svojih predrznih vlomov in tatvin stekel skoro že mednarodni sloves. Sobota, 31. avgusta. iJUBfLJAiNA 10: Prenos slovesne otvoritve relesetjina. — lil. OCbiak eaidnnžne razstave »a irekisejnui. — 12-30: R-eiprodoukatia glasba. — 13: Napoved časa, borza, reprodiucirama glasba. - 13 JO: Poročila ia dnevnikov. - 17.30 Propagand, koncert tvrdlke Šinkovec in Soss. - 19: Delavska ®ra. — 19j30: Iz svetovne razstave v Barcedoni. — 20: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22: Napo-ired časa in poročila. Nedelja, 1. septembra. LJUBLJANA 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — M: Pr enos koncerta z velesejma. — 12: Obisk soofoškega vrta ina ivelesejmm. — IS: Predavanje o viinogradinisitivni. — 15.30: Schoniherrjeva drama »Zemlja*. — 17.30: Plhiilipsoiv propagandni koncert. — 19.50: Prenos ^ajcove opere »Nikolaj Štibic ZratfjStvU. — 32-30: Napoved časa in poročila. ZAGREB 11.30: Dopoldanski koncert. — 17: Koncert tria. — 20: Prenos iz gledališča: »Nikolaj Snfljic ZrHoSski«. — BEOGRAD 12: Koncert kra.tjeve garde. — 17-30: Ciganska godba. — 20.05: Pevski konoert. — 21.30: Poročila- — 22: . Koncert radio-orkestra. — PRAGA 16.30: Koncert orkestra. — 18.05: Pevski koncert. — 19: Godba na pihala. — 20: Lahka glasba. — 21.20: Igra- — 22.20: Plesna glasba. — BRNO 16.30: Koncert iz Prage. — IS: Lahka glasba. —19.05: Večerni koncert. — 20.25: Klasična glasba. — 2130: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17: Popol* danski koncert. — 20.30: Orkestralen k pevjslki koncert. — Plesna godba. — DUNAJ 11: Koncert sirraf. orkestra. — 16: Popoldanski koncert. — l«. 45: VioKmsM m klavirski koncert. — 20: Veseloigra. — Godba za ples. — BERLIN 17: Godba na pihala. — 20: Spevoigra. — 22.30: Koncert Društva narodov iz Curiha. — FRANKFURT 1)7: PervisOci koncert. — 20: Programi iz Stuittgarta. — 22.30: Koncert Društva narodov. — LANGEN-BERG 20: Orkestralen m pevski konoert. — 2230: Koincert Društva narodov. — Ples. — STUTTGART 17: Koncert m Framkifmrta. — 19.45: Opereta »Grof Luksemburški«. — 22.30: Program iz Franfurta. — BUDIMPEŠTA 12.10: OrirestiraSen koncert. — 17.20: Petje in ciganska ®odba. — 19.40: Opereta. — 32-20: La;hka glasba. — 23.15: Ciganska godba. — LONOOtN 20: Prerao« večernšc. — 31: Orkestralen ln pevski koncert. — RI,M 17: Popoldanski koncert. — 31: Pnocinijeva opera »Madame Biut.terf-ly«. — STOCKHOLM 20.55: Pevski koncert — 21.40: Orkestralen konoert. Razprodaja RADIO 2 leti na odplačevanje brez obresti Trocevni aparat »Moaart-fJetttro«. Sprejema evropske ipostaije na slušalke in zvočnik. Zajedno z inštalacijskim mateirijalom srta.ne samo 2.745 Din. Naplaeik) Din 150, pribiteik Din 195, ostanek 2400 Din, mesečno po Din 120 (20 obrokov). Štiricevni aparat »Schube rt-Neutrodfcte«. Sprejema evropske postaje na sliusatke in zvočnik, a se raizHkiuje od trocevnega aparata po veliki ja- f iiventar ja traja samo do 15. septembra 1929 Prvo in največje podjetje za radio INŽ. G J. BLAŽEK, BEOGRAD, Jakšičeva ul. 11, tele!. 41-85. kositi šn čistoči. Cena celokupni srtanici z inštalacijskim materiijalom Din 3.53S. Naplačilo 250 Din, pribtek 298 Dim; ostanek 3000 Din, mesečno po 150 Dim (20 obrokov). Naročba vefia samo tedaj t. J. da je sprejeta, ako pošlje naročnik z naročbo tudi omenjeno neplačilo preko poštno čekovnega računa Beograd br. 54062 po nakaznici ali v denarnem pismu. Brzojavne naročbe imajo prednost. Za aparate se izda dolgoletna garancija. NB. Ne pozabite, da se oeJa Jugoslavija poslužuje prvovrstnih aparatov kupljenih pri »RA-DIO-BLAŽEKU« zato ne kupujte ničesar dragega ! . Za Slovence korespondenca in postrežba slovenska. 10342 ŠOLSTVO Na dešld osnovni šoli IV. v Mariboru v Samostanski ulici bo vpisovanje v ponedeljek 2. in v torek 3. septembra, vsakikrat od 8. do 12. in od 14. do 16. v šolskih prostorih. Šo&ka maša v ponedeljek 16. septembra ob pol 9. v stolnici. Otroci se »bero četrt uire prej pred šolskim poslopjem. V torek 17. septembra ob 8. redni šolski pouk. Starši se opozarjalo, da se marajo tudi oni otroci, ki nameravajo obiskovati vadnico držav, moškega učiteljišča ali pa razrede nemške manjšinske šole, predhodno vpisati na svoji matični šoli. Brez potrdila o tom vipisu je vstop v omenjene razrede nedopusten. Šolski okoliš je nespremenjen. Določila o sprejemu izivemmaribor-skiih otrok je že objavil krajevni šolski odbor. Državna dvorazredna trgovska šola v Celju. Vpisovanje za šolsko leto 1929.-30. bo 1. io 2. septembra, vsakikrat od 9. do 12. Začetek pismenega končnega izpita bo v torek 3. septembra. Prošnje za pripustitev k temni izpita! Je vložiti pri ravnateljstvu do 2. septembra do 12. Otvoritvena služba botžja 6. septembra ob 9., pouk 7. septembra. Šport Zagreb : Ljubljana nedeljo se bo vršil ob 9. dopoldne in ob IS. popoldne že četrtič laihkoatletski dvomateh Zagreb : Ljubljana- Lami so zmagali v Zagrebu tMbliansiki amleiti. Letos bo Zagreb nastopil kompleten ter se pričakuje najostrejša konkurenca ki teimru primeren tiuidi oster boj. Na startu bomo videli najboljše jugoslovenske atlete kakor Helebramda Preda niča, Kumarja, Buratoviča, Kaillaya, Šreiberja, Boramiča, Madijareviča, Ga-šparja, dr. Manojloviča, dr. Narančiča in Schle-simgerja. Žarišče prireditve bo dr. Naramčič, ki 'se pripravlja, da zruši juigoreikord v disku im krogli. Nabalja se v prav dobri formi, kolikor lahko sodimo po zadnjih rezultatih v Celovcu, kjer je zalučal disk preko 40.50 m in kroglo preko 13.75 m. To so najboljši rezultati v zadnjih petih letih. Preglednejšo vzporedbo tnoči borno še objavil. II. kolo pokalnih tekem Jutri v nedeljo se nadaljuje tekmovanje aa prehodni pokal LNP. Srečajo se zmagovalci PT-vega kola: ob 15.30: Hermes : Slovan, ob 17.15: Ilirija : Svoboda. Tekmi, ki se vršita na igrišču Primorja, bosta vsekakor zelo zanimivi. V prvi tekimd se srečata dva enako močna nasprotnika. Po utiisiih iz prvega kola sodeč, je moštvo Slovana v boljši formi ter je gladko zmagalo, dočim je imel Hermes dosti več opravka s svojim nasprotnikom. Borba obeh moštev bo ostra in napeta. Ilirija nastopi proti Svobodi, ki je z vel iko razliko odpravila Jadran, kar je nemalo izmemadilo. Tudi Ilirija je dosegla visoko zmago, vendar proti lažjemu moštvu. Izid driugega kola je negotov, fcajtd Ilirija bo oddate več igračev v jumiorsk; teaim in bo morala nastopiti z rezervami, kar pa bo le dvignilo zanimivost tekme, ker si bosta moštvi radi tega prilično enaki. Službene objave LNP (lz seje posl. odbora dne 28. avg. 1929.) Poslovni odbor je verificiral dne 25. t. m. odigrane tekime za preh. pokal LNP: Hermes : Krakovo 4 : 2 Slovan : Natakar b : 0, Ilirija : Reka 12 : 0, Svoboda : Jadran 5:0. — Upravnem« odiboriu v disciplinarno postopanje sta predložena SK Krakovo zaradi prepoznega nastopa, in SK Reka, ker ni oddala predpisanega seznama moštva. SK Reka se obenem poziva, da 21. t. m. dicstavi seznam moštva na nastirv tajnika II. LNP, kavarna Evropa. — Istotako se naproša službujoči odbornik g. Matjašič, da tekom 48 ur odda na isti naslov predpisano poročilo o tekmah 25. t. m. — Zaradi nesportnega vedenja pri tekmi Svoboda. : Jadran je pozvan igr. Ozebeik Karel (SK Svoboda) pred kazenski odbor. V nedeljo, dne 1. septembra se odigra II. kolo pokalnih tekem na igrišču SK Primerja in sicer: ob 15.30 Hermes : Slovan in oib 17.15 Ilirija : Svoboda. Službo opravljajo: blagajna g. Setiina in SK Svoboda, rediteljstvo g. Enman in po 3 reditelji vsakega kluba za čas tekme svojega kluba. Nastop službe pol cre pred določenim pričetkom t«kme. Poslovni odbor ponovno poziva kWbe Primorje. Henmes, Svoboda, Slovan, Jadran, da javijo do 3. septembra, ali sodeiluiejo z juniorskimi moštvi v prvenstvenih tekmah. Poslovni odbor prosi gg. odbornike, ki imajo podsavezne reditellgske znake (odbomrške kokar-de), da jih nemudoma vrnejo podisavezn. Za 1 septembra sta od-ebreni prjateliski tekmi Železničar : Villacher SV v Mar:boru ter Ilirija rez. : Grafika. Naknadno je odobril poslovna odbor prijateljsko tekmo Svoboda jun. : Svoboda, Jesenice, odigramo 25. t. m. na Jesenicah. Verificirani so igralci": s pravico nastopanja dne 7. septembra za SK*Amater: Dolanc Martin, Ocepek Ivan. Skubic Slavko; za SK Natakar: Henman Karel; za SK Slovan: La^irk Viljem. Prvenstvene tekime v celjskem okro®« se pr?5no 219. septembra z izločilno tekmo Atletik SK : {Šoštanj: dogovor glede kraja odigram j a in glede odškodnine se ipreipmsča khjlboma ki pa morala VREMENSKO POROČILO Meteorološki tavod ▼ LJubljani, 29. avgusta 1929. Višina barometra 308.8 m Kraj čas Barom. Tempe r. M S* Smer vetra in brzina 1 O Opazovanja "0 e* 80 70 80 80 v m. in sek. LJubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik 8. 765 8 764-8 764-8 7F4-4 764-8 16 20 20 21 20 mirno WSfW 1 S 2 mirno ENE 2 • SkoplJe 7. 762-8 21 50 S 4 Split 761-4 24 40 NW 1 Padanrrne Vrsta r mm do 7. ure Najvišja temperatura danes ▼ Ljubljani 27.3, najnižja 13 3. Solnce vzhaja ob 5.19, zahaja ob 18.41, luna vzhaja ob 0.35, zahaja ob 17.40. javiti dogovor 14 dni pred terminom podsave0<. -f Chicago (30. t. m.) Pri stalni tendenci so cene pšenici ostale na včerajšnji višini, odnosno so se še za malenkost dvignile. Sep-temberska pšenica notira 13234 (včeraj 132 in tri osminke) in decemberska 142 in ena osminka (včeraj 141 in sedem osminkl. -f Ljubljanska borza (30. t. m.). Tendenca za žito mirna. Zaključkov ni bilo. Nudi se pšenica (slovenska post., mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška stara, 80 kg, p5« 260 — 265; 235 — 240. Otrobi: baški in banaški 112.5 — 117.5. Fižol: baški beli 365 _ 370. + Dunajska borza ca kmetijske proirrode (29. t. m.) V zvezi z mirnim držanjem ino-zemskih borz je vladala na dunajskem tržišču gotova stagnacija. Kupčija je "bila slaba in tudi avstrijski konsum se je držal r*eser-virano. Jugoslovenska potijska pšenica se nudi za avgust po 142 Kč eks šlep Dunaj. Koruza pa za marc — april po 1.17 in aa maj po 1.16 Kč. Uradni tečaji so ostali f glavnem neizpremenjeni. Iz življenja in sveta Po šahovskem turnirju v Karlovih Varih Posebne nagrade šahovskim mojstrom — Spominki na Češkoslovaško — Capablanca in Samisch in Samisch in Capablanca mudo pet četrt ure. Kibici in Samisch sam so izjavili, da so v skrbeh za nje* govo usodo. Toda Capablanca se je Četrti mednarodni šahovski turnir v Karlovih Varih je zaključen. Vodja prireditve mestni svetnik Tietz se je v imenu mesta zahvalil šahovskim moj* strom za udeležbo, v imenu udeležen« cev turnirja pa mu je odgovoril zmago« valeč Niemcovič. Poleg nagrad, ki jih je prejelo osem najboljših igralcev, so bile razdeljene še nekatere posebne nagrade. Vodstvo hotela »Imperial«, kjer se je turnir vr* šil, je n. pr. izročilo Spielmannu 1000 Kč za 11 dobljenih iger ter po 500 Kč Niemcoviču in Capablanci za 10 dob* ljenih točk. Julij Finn iz Newyorka je poklonil 1000 Kč za najboljšo partijo. Denar sta si razdelila Niemcovič za zmago nad Bogoljubovom in dr. Euwe za zmago nad Thomasom. Osem na* grad za najlepše partije pa so prejeli: Samisch za igro z Griinfeldom (1000 Kč), dr. Vidmar za igro z dr. Euwejem (700 Kč), Maroczy za igro s Canalom (700 Kč), Johner za igro s Collejem (450 Kč), Marshall za partijo s Thoma* som (450 Kč), Rubinstein za igro z Menšikovo (450 Kč) in Canal za igro z Johnerjem (200 Kč). Sedem igralcev je prejelo nagrade po 100 Kč. Menšikova je prejela za igro, ki jo je dobila proti Beckru, lep servis za kavo. Maroczyju je bil za nepretrgano vrsto štirih zmag poklonjen pokal iz brušenega kristal* nega stekla, Canal pa je za najboljši uspeh nasproti prvim trem (2) prejel krasno porcelansko skupino, predstav* Ijajočo dva šahista in kibica. Johnerju so za poslednjo na turnirju odigrano partijo, (ki jo je sicer izgubil), poklo* nili šahovske figure iz slonovine. Vse* ga skupaj je bilo v Karlovih Varih od* igranih 231 partij. 130 so jih igralci do* bili oziroma izgubili, 101 je bila remis. Niemcovič je in bi bil prvi, najsi vza« memo za podlago katerokoli merilo. Zanimivo gloso priobčujejo ob tej priliki »Lidove Noviny«. Pred nekaj leti sta imela igrati na turnirju v Mo* skvi Capablanca in Samisch. Začetek je bil določen za 9. uro predpoldne. Kaj pomeni zamuda pri takšni tekmi, vedo tudi tisti, ki se ne bavijo s kra* Ijevsko igro. Zakaj predpisi se glase, da mora napraviti vsak igralec v prvih dveh urah 35 potez. Če tega ne stori, izgubi igro. Capablanca je prišel z za* Čudoviti ozdravljenji V Londonu je te dni povozil avto* mobil mutca Jamesa Richardsona. Ko so ga potegnli izpod koles, se je tresel kakor listič v viharju, toda bil je k sreči samo opraskan. Kdo bi pa popi* sal začudenje njegove okolice, ko je mož spregovoril! Mož je namreč med svetovno vojno onemel. Tik njega je treščila nemška granata, ki mu je vze* la govor. Kakor je tedaj od strahu po* stal mutast, tako mu je zdaj strah vr* nil besedo. Zanimiv primer za živčne specijaliste! Nekoliko drugače se je razvezal je* zik 22 letnemu dekletu iz Corzana, ki je pred leti po dolgi bolezni vstala iz postelje zdrava, toda nema. Zdaj je dekle romalo na božjo pot San Maria in Bagno. Tja grede ni mogla govoriti nič, na povratku pa ji je postalo ne* nadoma slabo. Ko se je osvestila, je rekla: »Moj Bog, saj zopet govorim!« Ko se je raznesla vest o čudežnem ozdravljenju, so obkolile dekleta Ijud* ske množice, ki so se jele zgrinjati od vseh strani. V Milanu in okolici se go* vori samo o tem, za božjo pot v San Mano in Bagno pa ni boljšega pripo* ročila kakor ta tako imenovani čudež. Pasie meso - pasja steklina Iz Olomouca poročajo: Pred kratkim je povozil avtomobil nekega psa, ki je bil last tvorničarja Schneiderja. Tvor* ničar, videč, da žival ne bo okrevala, je izročil psa pazniku Trčki in mu na* ročil, naj ga ustreli in zakoplje. Trček pa je živel v revščini in je tako težko prehranjeval svojo družino z devetimi otroci, da je sklenil žival odreti. Žena je spekla pasje meso in vsi so ga jedli. Posledice niso izostale: kmalu so vsi Člani Trčkove družine zboleli na stek* lini. Morali so jih odpeljati v Pasteur* jev zavod v Prago, kjer jih zdaj zdra* vijo. V 21 dn*h okoli sveta Živimo v dobi rekordov, ki skoro ne štejejo več za rekorde. »Zeppelin« je v 21 dneh obletel svet Za njim je Atlantik in Pacifik, za njim so ne* skončne stepe in gore treh kontinen* tov. Vse je navdušeno in vse piše o nemškem zavoj evanju zraka. V resnici stojijo stvari drugače. Ka* kor je treba priznati, da je »L. Z. 127« dosegel rekord v obkroženju ze* meljske oble, tako ni mogoče priteg* niti vsemu hvalisanju, ki ima .namen utajiti nepraktične strani zrakoplova. Zato je treba izraziti Jobu Heinrichu v. Dewallu iz Halleja vse priznanje, če ugotavlja na podlagi tehničnih podat* kov, ki so mu na razpolago, da ima »Zeppelin« malo realnih izgledov. Za meclkontinentalni promet pride leveč* jemu v poštev za transport pasažirjev. Tovore bodo morale tudi poslej pre* važati ,čez morje še vedno velike ladje. »Zeppelin« je absolviral svoj polet okolu sveta v štirih etapah. V 54 urah je priletel iz Lakehursta v Friedrichs* hafen, 100 ur je rabil od Bodenskega pomilovalno nasmehnil, češ da bo nje* mu za Samischa tudi ta čas dovolj. Za* čela sta igrati in Capablanca je naro* čil med igro tečen zajtrk ter ga povžil z veliko slastjo. V zadnji četrt uri je nasprotnika stri. Na turnirju v Karlovih Varih pa se je sreča obrnila. Samisch je bil med zadnjimi igralci in ni imel upanja na katero izmed prvih mest. Capablanca in Spielmann sta vodila. Tedaj je po* segel v igro nevidni duh usode. Capa* blanca je napravil proti Samischu ve* liko napako, ki je oprostljiva kvečje* mu v kavarni. Izgubil je figuro, ki je povzročila, da se je moral vdati. Baš ta napaka ga je potisnila s prvega me* sta, ki ga je zavzel Niemcovič. Goto* vo sta se ob tej priliki oba igralca spomnila obilnega zajtrka v Moskvi, samo z razliko, da je to pot šinil smeh* Ijaj preko lica Samischu. Niemcovič, zmagovalec v Karlovih Varih, je prekosil za pol točke Capablanco in Spielin anita. jezera do Tokia, 75 ur čez Tihi ocean iz Japonske v Los Angeles in 51 ur iz Los Aegelesa čez ameriško celino v Lakehurst. Absolviral je 33.000 km proge v 280 urah vozil je torej s po* vprečno brzino 118 km na uro. Ta uspeh je tako osrčil dr. Eckener* ja, da je sklenil zgraditi novega veli* kana »L. Z. 128«, ki naj po obsegu še prekosi sedanji zrakoplov. Medtem ko ima sedanji »Zeppelin« 105.000 kub. metrov plina, ga bo imel novi orjak 150.000 kubičnih metrov. Dolg bo 245 metrov (sedanji meri v dolžino 236 m) in bo imel 7 motorjev, ki bodo razvi* jali 4240 konjskih sil (Z. L. 127 razpo* laga z 2750 k. s.) Načrti za gradnjo novega »Zeppelina« so že odobreni :n notranja oprema prostorov je poverja* na izkušenemu strokovnjaku profesor* ju Breuhausu. Nagota v umetnosti V Monakovem imajo lepo dermato* loško kliniko. Uprava zavoda je skle* nila, da se ima vestibul poslikati s pri* mernimi figurami. Poklicali so slikarja in mu naročili, naj naslika družino, že* no moža in otroka. Mož naj stoji za ženo, dete pa naj gladi konja po grivi. Umetnik je izvršil naročilo. Toda na Bavarskem so si vedno v sporu, kje so meje nravnosti in kje se začenja ob« scenost. Tako se je našel mož, ki je proglasil družinsko idilo za nemoral* no delo in zahteval, naj dobi žena in mati primerno pokrivalo čez razgalje* ne grudi. Da ne bi se ljudje pohujše* vali, si je slikar provizorično pomagal s tem, da je izrezal bluzo iz papirja in z njo pokril ženske prsi. Nad tako po* pačeno sliko se zdaj nihče ne zgraža, dočim so poprej pljuvali in gledali v tla, da ne bi si umazali duše. ZADOVOLJIV V SLEHERNEM POGLEDU »Oldsmobile« tU žrtvoval nobene značilne posebnosti na korist kake nove. Vsak avtomobilski in-ženjer, pa tudi vsak dober mehanik vam potrdi, da avtomobil prekomerne brzine ne more biti posebno trpežen, če je bil njegov motor zgrajen zgolj v to svrho, da se poveča vozu hitrost, kajti v tem slučaju je pač bilo treba žrtvovati kako drugo dobro lastnost voza. Zaradi modernih zahtev, ki jih stavljamo na avtomobile, je povpraševanje po vozovih, ki so vporab- ni za vse vrste voženj, čim dalje večje. Pri nakupu novega vozila gojimo različne želje. Vsakdo hoče imeti voz, ki ustreza vožnjam tako v mestu kot na deželi voz, ki teče prav tako rahlo kakor brzo ter je obenem opremljen z zavorami, ki jamčijo za absolutno varno vožnjo. Z novim Oldsmobilom se je družbi General Motors posrečilo ustvarit! avtomobil, ki je res »izravnan v vseh ozirih«. Nobena značilna lastnost ni pri njem vpeljana na škodo druge. Oldsmobile je odličen voz, preizkušen za brezhibno funkci-kmiranfie v vsem svojem dolgem življenju. • elegantne vnanjosti mehanično soliden Da bi dal Oldsmobilu odlično črto, ki naj bi bila povsem nova posebnost, mu je Fisher zamislil novo vnanjost, ki si je pridobila veliko priznanje pri posetnikih vsakoletnega »Salon d' Automobile«, kjer je bil Oldsmobile razstavljen. V vrsti z drugimi vozovi spoznate Oldsmobile na prvi pogled po njegovih vitkih, harmoničnih linijah. OLDSMOBrLET CHEVROLET - PONTIAC - OLDSMOBILE - OAKLAND - BUTcČ - VAUXHALE ^TT1ALL5 CADILLAC — CHEVROLET TOVORNI VOZOVI. — G. M. C. TOVORNI VOZOVI KAROSERIJE FISHERA PROIZVODI GENERAL MOTORSA S s N S fc Cenj. damam naznanjam, 10375 da s 1. septembrom zopet otvorim modni atelje ter se priporočam JOŽEFA MOLAN, modni atelje, Ljubljana, Krekov trg 11. Autokaroserije vseh vrst in modelov najboljše, najso-lidneje in najhitreje izdeluje Matija Perko, Ljubljana 7, telefon 2372 Tvornica za mizarstvo in autokaroserije. Plačilne olajšave. 10347 Vtimdno se vaibi p. n. občinstvo na £ VRTNO VESELICO katera se bo vršila Jutri 1. septembra na vrta gostilne pri »Koso« 0. v Dragomeru pri Brezovici. ^ Za dobro pijačo tn jedila jamči ter se priporoma ■4 10414 Alojz Košir. I\ JE1£]I€ ori dež. sodišču v Ljubljani zaprisežen SODNI TOLMAČ sa nemški, francoski, angleški, italijanski in ogrski jezik, Beethovnova ul. 2 LJUBLJANA TeL 25—86 PREVODI in PODUK; trgovska, tehnična in vsa gospodarska korespondenca __________V JEZIKIH. '■"'Hfflfti^Naloge od drugod izvršujem z obratno pošto. Kdor oglašuje, ta napreduje! Iščem povsod inteligentne dame in gospode vešče nem8ke«a Jezika, za pismena dela, H U }ib izvrševali Izven poklica. Zaslužek primeren izvršenemu delu do 150 Din na dan v par urah. Ponudbe na E. HUNDERTMARK, ABT. N. — BERLIN VVeissensee, Lebderstr. 65. Ljubljanska gradbena družba z o. z. Ljubljana Slomškova ul. 19 Telefon 25—27 Brzoiavka Gradbena Ljubljana Gradbeno podjetje za vee vrste visokih zgradb, industrijske zgradbe, gospodarske zgradbe, cestne in mostne zgradbe ter vsa v gradbeno stroko spadajoča dela. Najnižje cene in najsolidnejša izvršitev. 10358 za čevljarje Starovpeliana tovarna za neki spedjeln' predmet išče pri trgovcih z u-n em in čevljarskimi potrebščinami dotiro vpeljanega zastopnika Ponudbe z navedbo posameznosti o delovanju in referenc pod „N. 0.4747" na Rudolf Mosse, Niirnberg. NESTLE-ova otiol&a molka i$vanredno fitaniino sredstvo, 164 a $eCo dogato na vitaminih* tire« posebnega oainanila. + Neizprosna smrt nama je včeraj, dwe 29. avgusta 1929. ob tO. uri zvečer ugrabila nepozabno ženo, oziroma nepogrešljivo mamico, gospo Antonijo Kocmur m. Me Pogreb nepozabne pokojniee se viši v soboto, dne 31. avgusta 1929. ob 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. Sv. maša zadušniea se bo darovala dne 2. septembra 1929. ob 7. uri v stolni in mestni župni cerkvi v Mariboru. Maribor, dne 30. avgusta 1929. CIRIL KOCMUR, odvefcn. kam!, m sinček. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 hoče da se mu pomije po p o iti naslov aH GaGo drugo informacijo ticoco me malih og/tssov naj priloii v »namGah a sicer ne bo prejel odgovora f » Z-^SMm CENE MALIM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. mM Učenca ■prevrnem v Špecerijsko trgovino ▼ Ljubljani Naslov t aelaenem oddelku Jutra. 2S909 Kemičarja praktika sprejme takoi staro rudarsko podjetje v Dalmacija za analizo rude v Splita. Za informacije se ie obrniti pismeno na družbo Jadransko-Primor- »ki Bausit d. d. Split, Spinutska 9. 285TO Žagar dohro izurjen »» veneei-janki, dobi stalno mesto. Takojšen nastop. A. Teran, les. industrija p. Podbrezje, Podnart, Gorenjsko. 2821,8 ■-- —————— Prodajalko »ešane stroke, dobro veščo manufakture, takoj sprejmem. Ponudbe pod značko »Metana stroka« na oglas, oddelek »Jutra«. 239G8 Potovalni zastopnik Jrwsten prodajalec, reprezentativen, perfekten v slovenščini in nemščini,, se sprejme s staln0 plačo in ■provizijo. Gospodje finega rastooa, ki se žele specija-lizirati, naj pošljejo svoje ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in event. "kavcije na ogl. oddelek Jutra pod »Potovalni za - r o rv »ik«. 28837 Stalna eksistenca Absolvent trg. akademije aH srednješole, vešč per-fektnega strojepisja in stenografije kakor turli korespondence v slovenskem in nemškem jeziku, dobi pri velikem podjetju takoj službo. Oferte pod »Stalna eksistenca« na ogl. odd. Jutra. 2SS30 Vezilje irvežbane za belo Teženje >n filet. sprejmem proti dobri plači in tudi hrani in stanovanju takoj. Ponudbo s navedbo zahtevk na ogl. ♦dd. »Jutra« pod »Vezilja« 28803 Tapet, vajenca sprejme tako^ Osredkar in Bolničar, tapetništvo, Ljubljana, Igriška ulica 10 — 28794 Lesni strugar dobi stalno mesto. Prednost imajo tisti, ki s0 vajeni izdelovanja ročajev in palic za dežnike. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod ^Strugar«. 25757 Graverja - rezbarja ki zna tudi vulkanizirati, sprejmem takoj ali kasneje. Ludvik Kan, Beograd, Kn. Spomenik 3. 28747 Kuharico samostojno, prvovrstno, z dobrimi spričevali, sprejmem k dvema zakoncema brez otrok, v sredini Ljubljane. Plača dobra. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Prvovrstna kuharica*. 29048 Blagajničarko veščo slovenskega in nemškega jezika sprejmem v večjo trgovino v Ljubljani Vstop takoj. Pismene ponudbe na oglasni o^lelek »Jutra« pod šifro »blasaj-ničarka 25«. 29050 Dobre šivilje za pletene jopice sprejmem takoj. Naslov v oglasnem •ddelkn »Jutra«. 29013 Učenke aa »trojno pletenje sprejme Bonač, Streliška ulica 24. 29017 Dečka 14—16 let starega, revnih a poštenih staršev vzamem v trgovino za raznašalc-a paketov in druga hišna dela Vsa oskrba v Iriši, tudi obleka, če se izkaže uporabnega. Služba stalna. — Ponudbe na naslov: Ferdinand lilebš, trgovina v Kranju. 28975 Likarico za četrtke popoldne . iščem. CMasiti se je na Erjavčevi cesti 31/11, desno. 29044 Vajenca it Ljubljane ali bližje okolice, za krojaško obrt sprejme Ludvik Wohinz — Vegova ulica 8. Trgovski pomočnik špecerijske st/oke, ki ima veselje izučiti se v izdelavi brezalkoholnih pijač, zmožen slovenščine in nemščine, dobi takoj službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Brezalkoholne pijače« 29033 Kurjača k parni lokomobili fSSe lesna industrija. — Oferte na ogiasni oddelek »Jutra« pod šifro »KuTjač 90«. 29058 Izurjeno strojepisko (pisarniško moč) s takojšnjim nastopom sprejme veletrgovina v Ljubljani. Začetnica ni izključena. Ponudbe na poštni predal 41. 29075 Posredovalnica Ogrinc Miklošičeva cesta št. 28 — interurban 3109 — potrebuje 12 natakaric za velesejem. 29073 Delovodjo ki bi bil zmožen samostojno voditi čevljarsko obrt, sprejmem takoj. — Ponudbe pod »Delovodja 63« na ogl. oddelek »Jutra«. 29003 Kuharico perfektno, snažno in pošteno sprejmem v trgovsko hišo (2 osebi). Plača dobra. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 29085 Služkinjo ea kuhinjo, veščo nemščine eprejmem. — Mesečna ' plača 300 Din, vsakega pol leta eno obleko ia par čevljev. Nastop takoj. Pcnudbe na M Zwilling, Zdenčina pri Zagrebu. 29093 Brivskega pomočnika ki ma perfektno ondulirati in striči bubi glavice — sprejme Stane Straus, frizer za dame in gospode, Šoštanj. 29091 Kontoristinjo zmožno in zanesljivo pri pisavi sprejmem. Ljubljana, Knezova ulica 28. Oglasiti se je med 8. in 10. ali "12. in % 2. uro. '29054 Krepkega dečka za krtačenje žime sprejme Rudolf Radovan, Krekov trn-gt- 7- 29100 Potnika za prodajo brezkonkurenč-nega uglednega predmeta po Sloveniji, z lahko dosegljivim dnevnim zaslužkom po 500 Din, ozir. mesečno 10—12.000 Din sprejmemo. Prednost imajo inteligentni mlajši trgovski pomočniki mešane stroke. — Ponudbe s popolnim opisom dosedanjega poslovanja in sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »M.-st-ljiv 500« 29028 G. Th. Rotman: Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil Sanjalo se mu je, da sedi p avtomobilu, ki bna kolesa oa štiri vogale. Kadar je stalo eno kolo na konici, je stalo drugo na robu. Namestu svetiljk je imel na blatnikih ženino in Minkino glavo, za seboj pa . . . velikansko hruško, iz katere je preteče gledal lastnik sadovnjaka. Stalno zastopstvo v davčnih zadevah prevzema finančni uradnik v pokoju. — Vprašanja na o^las. oddelek »Jutra* pod »Davki«. 28923 Veliki dobitek! Moške in. žedske v vseh mestih za razprodajo novega patenta sprejmem Ponudbe pod »Rapid« na ogl. oddel. »Jutra«. 28572 Trgovec na deželi vzame v komisijo maaufakturno blago proti garanciji Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »komisijska prodaja«. * 28200 - I Množinski predmet potreben za vsako gospodinjstvo, patentiran v 17 državah. — Prospekt pošlje brezplačno Samuel Leopold — Senta (Bačka). 171 Šivilje za dežnike dobe delo na dom. Tovarna Vidmar, Tred škofijo št. 19 25756 Dobra šivilja sprejme delo na dom. Naslov pove oglasni očhlSek »Jutra«. 29068 Kdor hoče postati samostojen ali izboljšati svojo eksistenco — naj se takoj javi ustmeno ali, pismeno. Neverjetno visok in lahek zaslužek. Vpo-štev pridejo vsi odrasli. — »P o 1 a r Bear«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 14/1. 29077 Velik zaslužek z novodošlimi prodajnimi šlagerji, vsaki hiši potrebnih predmetov in podeželskim prodajalcem in kroš-njarjem. Pojasnila: V. Kovač, Ključavničarska ul 2. 29097 Bivši drž. uradnik !Kotel za žganjekuho II. kateg., 35 let star, išče kakršnokoli pisarniško službo. Sprejme tudi vsak drug podoben posel z mesečno plačo ali sigurnim zaslužkom. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Visokošolska izobrazba«. 27957 Poslovodja 32 let star, izobražen in z lepim nastopom, želi takoj, šnjega nameščenja kot vodja trgovine, potnik ali kaj stičnega. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Poslovodja«. 28983 Kot vajenec v boljšo trgovino mešanega blaga želi deček s 4 razredi meščanske šole. Ponudbe na naslov: J Rus, Ljutomer. 29070 Šoferska šola oblastveno koncesionirana. I. GABERŠCIK, bivši" komisar za šoferske 'izpite, — Ljubljana, Bleiweisova cesta št. 52. Praktični in teoretični pouk na podlagi •najmodernejših pripomočkov. Prihodnji redni tečaj prične 1. septembra.f Poučujem tudi privatno. 28650 Prva oblast, koncesijonirana šoferska šola Čamernik, Ljubljana fjugo-avto), Dunajska cesta 36. Telefon 2236. Strokovnjaški teoretični pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, s pričet-kotn vsakega prvega ....."254 Klavirska učiteljica Berta Emich, Vidovdanska cesta 1. 28945 Pensionat Auer Villa Imperiale, Merano, Italija. Sijajna lega Park in tenis. Nadaljevalni tečaji. Moderni jeziki. Glasba. Umetnost. Ples. Šport Študijska potovanja- Prvovrstne reference. Prospekte pošlje ravnateljica M. Chr. Auer, do 1. sept. Rogaška Slatina, Vi!la Dragica II. 28294 Klavir poučujem! Pouk temeljit in zmerne cene. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Klavirski po.uk«. .29039 -i:______ Strojepisni pouk med počitnicami ee vrši vsak dan od 18. ure dalje. Vr>i-•sovanje v torek, 3. septembra od 18.—20. ure. Učna ura 4 Din. Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta štev. 7/1. 29081 Weltreich der Technik 4 velike popolnoma nove knjige prodam ali zamenjam samo za boljši foto-aparat. Naslcv pove ogl. odd. Jutra. 28828 Nemške knjige prvovrstne romane od Sa-marova, krasno vezane — zvezek po 60 Din proda A. Turk, knjigovez, Dunaiska cesta 3. 29015 Trg. pomočnik mlad. priden, z enoletno pomočniško prakso, želi službe v trgovini z mešanim blagom. Naslov pove cgl. odd »Jutra«. Krojaški pomočnik išče dela. Franc Vnlkar. Vranja peč, p. Kamnik 28967 Gospodična simpatična in dobra gospodinja, želi mesta gospodinje takoj pri samskemu go-po-du vdovcu ali ločencu. Dopise pod značko »Pridna in poštena gospodinja« na osi. oddelek »Jutra«. 29090 Vajenka išče za takoj zaposlitve v kakršnikoli trgovini v mestu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutira«. 29117 Brivski pomočnik 24 let. star. zmožen v postrežbi za dame in gospode, želi službo. Nastopi po dogovoru. Kožuh. Rimske Toplice. 29092 Radio-aparat štirieevni, kompleten in popolnoma nov, ki sprejema vse evropske postaje na zvočnik močno in čisto, poceni proda J. Polutnik, Švabičeva ulica 15/1 (Trnovo). Ogleda se ga v obratu med 12. in 2. ter od 6. ure dalje £9067 Pozor, jahači! Lepa, skoro nova jahalna oprema se prorla. Poizve se pri natakarju Eduardu. Kavarna Zvezda. 2887C —.- Premog, drva prodaja Jezeršek, Vodmat. 28247 Portal za trgovino ugodno na prodaj, 4 m ši rok, 3.50 visok Ln 100 cm globok, z dvema izložbama in ori 6trani še 2 mali, vhod v sredi, mecesnov les, fkoraj* nov. v najboljšem stanju, zraven tudi senčnik, je vsled prezidave p0 zelo nizki ceni takoj na prodaj. Vprašati v ogi. odd »Jutra«. 28688 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po oovzetju najmanj 5 kg. ootem čisti beli ouh po Din 300 kg. L Brozovid. ke-mička cistična perja. Zagreb. llica 82. 183 Okrog 50 praznih zabojev dobrih, različne velikosti (od sladkorja in mila ne), zelo ugodno prodam, ker rabim prostor A. Roječ, Stična. 28691 in sadni drobilnik proda vsled nabave novih, večjega obsega, po najugodnejši ceni Alko, Koli-zej, Ljubljana. 29030 tipa Ariel, 500 kub. cm, s priklopnim vozom (m. Bei-wagen), kompleten, z električno lučjo in sireno, Salo rabljen, takoj na prodaj. Vprašati je pri vratarju, Poljanski nasip, tovarna 40 »Alfa-Romeo« avto tipa špeft, šestcilinderski, 3 lit., štirisedežen, z alu-minium karoserijo, z zajamčeno potrošnjo manj kot 151 na 100 km ter prevožen samo 20.000 km prodam. Istotam se kupi Fiat avto, tipe 509, 2—4sedežen (lahko tudi v pokvarjenem stanju), ozir. proda avto iste tipe, dvosedežen, v pokvarjenem stanju. Anton Petrič, Novo mesto 28307 Motorno kolo 3 % k. s., v dobrem stanju radi pomanjkanja prostora ugodno prodam. Poizve se v Rožni dolini, cesta II — št. 39/1 29020 »Fiat« avto štirisedežen, v najboljšem stanju proda po zelo ugodni ceni Novakovič, Kolizej — Ljubljana 29031 Avbo ali zavijačko v dobrem stanju kupim. — Naslov pove oglas oddelek »Jutra«. 2S032 Fotograf, kamero (Rollfilm) 6X9, optika f. 4.5, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 28818 Registrir. blagajno dobro ohranjeno kupim. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 29022 Njivo obsegajočo 1 ha, pripravno za stavbišče tovarne, večje obrtne delavnice, skladišča, vile z vrtom ali za večjo stanovanjsko kolonijo z vrtički, prodam pod ugodnimi plačilnimi pogoji po ze!o nizki ceni. Istotako prodam Nov mlin na 4 tečaje, s čistilnikom, na stalni vodi, tik farsf cerkve, zraven tudi nekaj polja in srenske pravice radi družinskih razmer zelo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jiva<. 28952 Pekarno na deželi prodam za 80.000 Din. — Naslcv v oglasnem oddelku »Jutra«. 29076 20odstotne kronske bone Sttji' » hifk. "[»dinitc.a zaiožni zavod d. d., Osijek, Desatičina ul 27. 28770 k K Moško obleko in površnik, temne barve, za crednjo postavo, vredno prodam Naslcv v oglasnem oddelku »Jutra«. 2l».99 Datnska črna obleka iz najfinejšega blaga, skoro popolnoma nova ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29102 Na dobro domačo hrano sprejmem več oseb. Cena 12.50 Din dnevno. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 28840 Bodeče žice kupim nekaj sto kilogramov. — .Cenj. ponudbe na poštni predal št. 66. 28988 Tehtnico (10—25 kg) dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vaga«. 29086 Družabnika Za dobro vpeljano trgovino mešanega blaga na prometnem kraju, s 15.000 do 20.000 Din kapitala, z ali brez sodelovanja, sprejmem Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Družabnik 500«. 28702 Družabnika za inozemsko zastopstvo, e 5—15.000 Din kapitala sprejmem. Ponudbe na oglasni ' oddelek »Jutra« pod šifro Družabnik 501«. 29088 Nov štedilnik za vzidati, naprodaj v Ve-rovškovi ulici, nova baraka ob gorenjski progi. 29025 Železen štedilnik močan, poceni proda Miil-ler. Janševa 15, Ljubljana VII. 29034 Nože za zelje rezati proda Franc Marinko, Opekarska cesta 34, Ljubljana. 29049 hišni žitni mlin za hribovske kmetije, katerega se lahko preuredi za konjski pogon, kakor mla-tilnico. Pojasnila daje P. Honian, škofja Loka, Stu-denec 11. 28016 Več železnih sodov po 300—400 litr. zelo ugodno proda Jane, Židovska ulica 1. 29029 Tračna žaga (BandsSge) dohro ohranjena naprodaj na Sv. Jerneja c. št. 38, Ljubljana VII 29122 Hrastove kadi za namakanje sarlja. v najboljšem stanju prodaja /o-vakovič, Kolizej. Ljubljana- 29032 Otroški voziček poceni prodam. Nas'o v v oglasnem oddelku »Jutra«. 29062 Otroški voziček dohro ohranjen — po zelo ugodni ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 29066 Mlekarstvo že vpeljano, išče družabnika (mlekarja) z nekaj ka pitala. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29098 Posteljo iz trdega lesa, politirano poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28928 Pozor, trgovci,!. Naprodaj jo lepa, skoraj popolnoma, nova trgov.-ka. oprema, obstoječa iz mann-fakturnih ter ' špecerijskih stelaž in prodajalnih miz po nizki "eni. Ponudbe na naslov; Josip Prekopec — Šmarje pri Jelšah. 290em inventarjem — ali sprejmem zmožno, šiviljo v krojenju. Naslov v oglas, oddelku »Jutra« 29069 Pekarijo in gostilno v najprometnejšem kraju industrijskega mesta oddam radi bolezni v najem z vsem inventarjem. Potreben je večji kapital za prevzem. Dopise z navedbo kapitala na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prevzem takoj«. 28993 PrtiMM Staro, belo vino proda vlastelinstvo Josipa pl. Kiepacha v Križevcih proti povzetju za cenc od Din 9 liter, počenši v sodih od 50 litrov na*prej — na postajo kupca. Slive za žganjekuho, vagonske pošiljke, kupim. Najnižje ponudbe franko nakladalna postaja A. Roječ, Stična 2S690 Trgovci, pozor! Prodam 500 m3 bukovih hlodov od 30 cm nanr. I in II — večjo množino hrastovih hlodov in pragov ter bukovega oglja, franko vagen. ali na žago poleg kolodvora Cenjene ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Št. 230/B«. 29006 Dijaka (injo) sprejmem v popolno oskrbo vis-a-vis II realne gimnazije. Poljanska cefta 17. pritličje. 28839 Dva dijaka iz boljše hiše sprejmem v vso oskrbo Klavir, pomoč pri učenju. Naslov v oglas oddelku Jutra. 28206 Dva dijaka sprejmem v vso oskrbo, -r-Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28929 Dijaka (injo) nižješ-olca iz boljše hiše, v bližini obrtne šole sprejmem v vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 28989 Dve dijakinji srednjih šol sprejme na stanovanje in hrano boljša družina v Rožni dolini. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29023 Dijaka (injo) boljšega sprejmem v centru inesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29021 - Dijakinjo eospodično ali šiviljo sprejmem na dobro in tečno hrano — vsa oskrba 500 Din mesečno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 29035 3 dijake (inje) sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 29037 Dva dijaka sprejmem na stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 29038 Dijaka v Celju sprejmem na dobro hrano in strogo nadzorstvo. Solnčna soba. klavir na razpolago in pomoč pri učenju. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celju. 28093 UIL mm Stanovanje iščem za sedmošolca z dobro domačo hrano, priključitvijo k rodbini in strogim nadzorstvom pri zdravi in solidni rodbini v Ljub Ijani po možnosti z uporabo vrta in kopalnice. Pismene ponudbe na docenta dr. Matko. Maribor, Gregorčičeva 12 28893 Stanovanje obstoječe iz 2—3 sob s kopalnico išče mirna stranka od 3 oseb za november. Ponudbe na Miroslav Zabka, Miklošičeva 14 ali pa telef. št. 2534. 188 Stanovanje 2—3 seb, z vsemi pritiklinami, solatno ia čisto, V srednjem delu Ljubljane iščem T* manjšo, boljšo družino. Ponudbe pod šifro »Zanesljiv plačnik« na ogl. oddelek »Jutra«. 28986 Majhno sobico separirano oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 29055 Dosmrtno stanovanje oddam 2—3 o&ebam. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod šifro »Mir« 28677 Stanovalcem v mestni hiši na Poljanah! Dvosobno stanovanje v Delavski zbornici zamenjam — če komu bolj konvenira ta del mesta. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zamenjava«. 29042 Stanovanje 3 ali 4 sob in pritiklin iščem s 1. novembrom ali 1. oktobrom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Mirna stranka 74«. 29074 Stanovanje 2 sob in kuhinje takoj oddam v bližini Mestnega doma starejšemu samskemu gospodu za 500 Din mesečno — Ponulbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mestni dom 64«. 29064 Sobo in kuhinjo preprosto iščem za takoj — tudi v okolici. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Točen plačnik«. 20063 40letnik marljiv, simpatiče«. dobro ohranjen, želi znanstva za takojšnjo ienitev « pošteno, premožno, simpatične dam0 trgovsko izobraženo, ki bi imela veselje za vodstvo in nadzorstvo pisarne. Odgovarja se samo na neanonisi-ne ponudbe 6 sliko. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra* pod »Nepričakovano, toda srečno«. 28808 Avtokaroserije izdeluje solidno po zmerni ceni Ferdo Laznik, strojno kolarstvo, Radeče. 160 Čedno sobico z 2 posteljama oddam dvema gospodoma, event. dijakoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28976 Za časa velesejma oddam majhen kabinet z vso 06krbo. Naslov pove ogl. odd. Jutra. 38831 Lepo sobo separirano. oddam boljšemu gospodu, event. dvema. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 28792 Gospoda sprejmem kot sostanovalca na dobro hrano v čisto, zračno sobo z elektriko. — Naslov v ogl odd. »Jutra« 28753 Prazno sobo zelo lepo, v centru oddam boljši 06ebi. Naslor t ogl oddelku »Jutra«. Mizar star 45 let, trezen. M»fi posestnik, želj znanja z gospodično aH vdovo brez otrok, v svrho ženitve, « večjim premoženjem ali pa majhnim posestvom, da bi s tem pripomogla do lastne obrti. Ponudbe »a oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sreča 1000«. 38876 Amerikanec 45 let star fant, se ieli poročiti s poštenim in krotkim dekletom ali vdovo — na domačijo; ozir. s šiviljo Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Srečen in zadovoljen zakon« 88046 Znanja iščem z gospodično do 28 let, ii poseduje večji ka-pital — v svrho razširjenja plodonos-re industrije. Ženitev predpogoj. Ponudbe s sliko pod »Industrija 36« na oglasni oddelek »Jutra«. 28949 Vdovo ali starejšo gospodično g primerno večjo doto iščem sa nekega industrijalca — vdovca brez otrok, v najboljših letih, z lwtnim večjim imetjem. Posredovalce nagradim. — Ponudbe na Jugomosse, Zagreb, Zrinje-vac 20. 28S87 Blagi prijateljici neznanki »Zimski večeri« Srčna hvala promptnemu odzivu! Visoko spoštujoč jazloge neizprosnosti, prosim omogočiti vsaj pismeno izmenjavo misli. — Poklun 29024 Kabinet z elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28697 Majhno sobico oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29010 Kot sostanovalca sprejmem gospoda. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 29014 Opremljeno sobico majhno, z električno razsvetljavo in zajtrkom, v sredini mesta oddam s 1 septembrom gospodu, ki je čez dan zaposlen. Naslov v oglasnem oddelku »Ju%ra«. 29016 Prazno sobo s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29027 Stanovanje 2 lepih, praznih solnčnih sob. s souporabo kuhinje, predsobe in z elektr. razsvetljavo oddam takoj Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 28927 2 sobi in kuhinjo 6 pritiklinami oddam s 1. septembrom Naslov v osi. oddelku »Jutra«. 29082 Stanovanje 2 parketiranih sob. kuhinje in pritiklin oddam takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 29046 Sobico snažno in svetlo išče gospodična za 1. ali 15. september v bližini gl. kolodvora Ima svoj0 posteljnino. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod značko — »Snažna sobica«. 28662 Podstrešno sobo z 2 posteljama in električno razsvetljavo takoj oddam v Jenkovi ulici št 18 29067 Opremljeni sobi skupno ali posamezno, krasni. v I. nadstropju, z elektriko, oddam solidnim podnajemnikom. Event. klavir in zajtrk. Več v ogl. oddelku »Jutra*. 28858 Opremljeno sobo oddam stalnemu solidnemu gospodu. Naslov pove ocl. oddelek »Jutra«. 29079 Lepo sobo z vso os"kri>o, tik H. drl. gimnazije oddam 1—2 gospodičnama Naslov t ogl. oddelku »Jutra«. 20119 2 mlada inteligenta iščeta dve simpatični gospodični za posečanje gledališča. Pisma s slikami in naslovi poslati pod značko »Abonement« na oglas, oddelek »Jutra«. 28091 Zadovoljen sem Dvignite pismo danes dopoldne do 10. 29084 V oglasnem oddelku •Jutra* je dvigniti sledeča pisma: A. F., Avtomatično delo, Brandaparat, Brec rizika, Brez konkurence 39, Brinet-ka 27246, Brezposelni urad. nik, Boljše dekle 27541, Cisto 64. Čedna sobica 72, Čedno 633, Četrti letnik, Cilj idealnosti, Cerknica 77. Center, Cvetoča jesen, Duševna simpatija. Družabnik 500, Dobra služba 58, Državni monopol, Dnevnice provizija. Din 1300, Dobra hrana. Dobra moč 36. Dobra plača 37, Dober napredek, Dobro delo 27249, Dober plačnik, Distingvirana dama. Dobra gospodinja 27 Dobrodelo, Doga, Dobra postrežba. Diskretion 250, Enodružinska hiša, Elegantna 74, Flotte Ausfuhr. Freie Stunden. Fernando, Gostil na 1, Gostilna na račun, Hvaležna 65, Izven Ljubljane, Industrijalec, Inteligentna plemenita, Janko, Idealist, Idealnost. Inženjer 85, Izum. Industrija 56, Izvrstna moč. Iskrenost 100, Iskrenost, Klavir, Knjigovodja, Ključavničar 05, Kuharica 94. Knez 32, Krasna vila. Lepa bodočnost 48, Lojzka & Limited, Lepa soba, M.irje, Marljiv 530, Mala najemnina. Malo solnca 59, Marljiv 2930, Miček 3, Marinšek, Moderno, Mali-nov sukus, Neomejen zaslužek 23, ^itakarica 53. Nesebično prijateljstvo, N. T., 1. november, Osebno sodelovanje, Opazovalec 71, Odvetniški kandidat, Okolica Ljubljane, Oskrba, Postrežba dobra, Patent 50, Primorec 801. Perfektna šivilja. Pošten in priden, Pla-vo oko. Poštena in snažna, Prijateljstvo, Podpritličje, Perfektna 30, Pridna in po- štena B, PaMma M, merno, Potovalni zastopnik Podružnica 83, Po naklučju Pridna in ve«l»a. Razglednice, Eedeo ptačnik 42, Resnost 75, Strojna široka, Skupna aajredek, Srečen dan 100. Sadje. Samski dom, Stalao. Skromen, Spoštujem te, SoUdna študenta Spreman fotograf. S.*fc<'na 88. Stalen in soliden 66, Stalna clsiba 9t. Snovanje 44. Stalno metfe 97. Sinpatičira. Služkinja. ga. Štedilnik, Se skoraj »v Trgovina. Trezen in zanesljiv 77. Temperameatna. T. K.. Takoj 74. Točno plačilo 80, ligodu« i*ač.ik> S7- Cg«4-na prilika 10. Ugodna dočnoet. Ugodnost 54. Veletrgovina. Visok pestra n. zaslužek. West. Veletvnika Vanda. 3898R. Vr-V na gospodinja. Vselitev takoj 300. Vestni 27361. Vi-jolica 22. Varila! ar»rat. Vzgojiteljica 3000. Zmožnost. Zaneulnv is f«odjeten. Zemljišče, Zmožno"*. Začetek. Zmožna. Zanesljiv* Zvert Sveeta pri jateliica 24. Zagreb I. Zanesljiva 386. Zuosnost. Zvestoba 250. 183. 28. m. 2S. 200.9(». 32 H, 990/73. 777J® KLAVIRJI! Svarm prei nakupom navi-deznega blata, cemih klavirjev' Kupujte na obroke od Din m.— prve svetovne fabriV&te« Bosendorfer. St,eiff#»*, F5t-ster. 051 zl. Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika). Prodaja jih izključno le sod. izvedenec in biv. učit. Glasbene Matice Alfonz Breznik Mestni trg 3. — Velikanska izbira vseh glasbil ■ stran. »3 Pianino rabljen, dobro ohranjen, pe možnosti črn, prvovrsten izdelek, kupim. Ponudbe na oslasni oddelek »Jutra« pod »Št. 500«. 29015 Harmonikar?, pozor Kdor namerava kupiti harmoniko na velesejmu, naj si ogleda iste v paviljonu H (od zunaj), tam bo dobil najlepše, najboljše in kar je največ vredno najcenejše harmonike. — Izdelovalca VoJišek-Lajovic. 28917 Lepo papigo s kletko in Zeissov daljnogled (6 X) prodam. Lan-gusova ulica 17. Mirje. — 28709 Dobermana z rodovnikom, mladega kupim. — Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobetman«. 200 Din sem izgubila v bližini pošte. Najditelja prosim, da odda v oglasnem oddelku »Jutra«. 29009 Mornariški bodež (oficirski) se je zgubil dne 29. t. m. Najditelja prosim, da ga proti nagradi odda pri g. Klimaneku, Šelenbur. gova ulica 6. 29065 Pletilni stroj »Ideal«, 8,150, skoro nov — ugodno na prodaj zaradi opustitve. Naslov v ogl. odd »Jutra«. 28877 Navijalni stroj na S vretenc poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 29012 Motor 18 HP, aa upaj ni pBn te žago venecijanko prodam aH zamenjam za les. Cena 45.000 Din. — Hinko Skala, Brežice. 28879 MOtor na električni pogon. 8 H k. s., kupim takoj. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. »Patent Kotirat* aparat za pasiranje paradižnikov. Dobite ga v vsaki boljši trgovini z že» leznino in pohištvom.. — Proizvaja ga: Brača Lenard, industrija metalne i dr> vene robe, Subotica. Originalno Jugobanar-palenl^moko proizvajajo jedino ZJEDINJENI PAR0MLIN1 D.D- BJELOVAR VARUJTE SE 1MENUSL1ČNHH POTVORB f Metat Zgvacot 213 V krempljih inkvizicije Zgodovinski roman T Čudno: Juana, ki je bala pravkar brez zadrege nastavila svoj sladki obrazek, je zdajci zardela do ušes. Obstala je kakor kip, pobesila oči ter jela zmedeno zvijati vogal svojega predpasnika. Ko je Chico videl to nenadno zadrego, je tudi on zaporedoma zardel in prebledel. Noge so mu klecnile in sesedel bi se bil, da se m ujel za mizo. S solznimi očmi je plašno stnmel v devojko. Pardaillan, ki ni; odtrgal pogleda od njiju, si je mehanično zavihal brke in zamrmral sam pri sebi: >AU sta ljubka videti!... In neumna sta, talko milo neumna!« Toda položaj mu je kmalu presedel: »(Boga naj zahvalita, da imata mene!... Stavim, da se ne bi zmenili a, če bi bila sama.« Tako misleč je napravil kar moči jezen obraz in zarentačil: »Nu, kaj vama je, tako mi smrti božje? Ali menita, da vaju bo konec, če se poljubita?« Osorno je zgrabil Chica za ramena in ga porinil k njej: »Tak stopi1 že, bedak, ki ves gin e vaš od koprnenja... Mar BKsliš, da je njej drugače (kakor tebi?« Toda pritlikavec se še vedno ni upal. »Juana!« je zamrmral. To je pomenilo: ali dovoliš? Juana je vzdignila svoje temne oŠ, Jd so vse sijale od solz, in difonila z neskončno nežnostjo: ■*Luis!« To je pomenilo: česa pa še čakaš? Ali me ne vidiš, kako sem nesrečna? Še vedno, oh, še vedno se nista ganila z mesta. Ko je Pardaillan to videl, je zarohnel: »Da bi vaju! Toliko ceremonij zaradi enega poljuba!« In zdajci ju je s prikritim muzanjem pahnil drugega drugemu v objem. Tako nedolžnega poljuba svet še ni bil videl! Chico ve ustnice so se komaj dotaknile Juaninega zardelega čela. In ko se je nato spoštljivo umaknil, je deklica mahoma skrila obrazek med dlanmi in tiho zaplakala. »Juana!« je ves prepad en vzkliknil pritlikavec. Tedaj je Pardaillan posegel vmes in ga potisnil pred deklico na kolena. Chico se je naposled vendar toliko opogumil, da jo je prijel za roke in s tesnobnim, solznim glasom vprašal: »Zakaj plakaš?« To ni bilo tisto, česar je Pardaillan pričakoval. V prezirljivem pomilovanju je skomignil z rameni in zagodrnjal: »Budalo!... Niti ne sanja se mu, kaj .mu je storita! Naj bodo zaljubljenci veliki ali majhni, neumni so vsi enako!« Juana se je bila spustila v hrastov naslanjač, kjer je najrajša sedela. Chico je pokleknil pred njo na pručko. Stiska je se k njenim kolenom jo ie držal za roke in jo gledal z vsem tistim gorečim občudovanjem, ki je bilo od nekdaj radost njenega srca. »Grdež!« je zamrmrala Juana z glaskom, ki je nalikoval ptičjemu žvrgolenju. »Hudobnež! Ze štirinajst dni te nisem videla!« »Zdaj vemo, kaj je peklo našo malo Juano!« je pomislil Pan-daillan, muzaj e se sam sebi »Odtod bledica in potrtost, odtod omedlevice in solze!« Ohico pa ni mogel premišljevati. Strašno nesporazumljenje se je nadaljevalo; bilo je, kakor da sega bes med njiju in ju skuša razdruižiti. V svoji plahosti si je domišljal, da ti smehljaji, te solze, ta omedlevica, te mrle besede in ti prikriti očitki — da vse to ni namenjeno njemu, ampak prijatelju, ki je stal zraven njiju in ja bratovsko objemal z očmi. Juanine besede so imele zanj skrit pomen: »Hudobnež, štirinajst dni si me pustil brez novic o njem! Dogovorila sva se bila, da hoeeva skupaj skrbeti za njegovo rešitev, a ti si delal na svojo pest in mi nisi privoščil radosti, da bi bila deležna tega zadoščenja. Skupaj sva hotela umreti zanj, a ti se me nisi spomnil, ko je prišla ura nevarnosti!« Tako ie menil nesrečnež sam pri sebi. In to je bilo vzrok, da je pobesil glavo ikakor obtoženec in zajecljal: »Saj ni moja krivda... Nisem mogel...« »Peci rajši, da nisi hotel!... Ali ni bilo sklenjeno, da bo« delala sporazumno... in ga bova skupaj rešila ali pa skupaj poginila z njim?« »Oho!« je pomislil Pardaillan in njegov obraz je postal nepro-diren kakor vselej v trenutkih velike ganjenosti. Kar pretreslo ga je: »Kaj! Taka strahota je bila mogoča? Moja smrt M bila pomenila obsodbo teh milih otrok? Tako mi Pilata! Niti slutil nisem, da s tem, ko rešujem samega sebe, obenem rešujem dve nedolžni bitji... Kdo ve, ali ni bilo prav to tisti blagoslov, ki mi je pripomogel do uspeha?« 3945-60905 iz črnega boksa. 1645-60919 iz črnega ali rumenega boksa z usnjeno peto 3635-60920 iz črnega boksa za vsakdanjo uporabo. MODA Vsak mesec nova stvorltev - -nova kombinacija, to ]e pr ncip naše tovarne v nameri, da postrežemo svoie dame-odje-malke najbolj zadovoljivo. Sprememba v modi je neomejena, mi ji sledimo in smo svojo fabrikacijo tako organizirali, da prinašamo vsak mesec zadnje novosti za tako ceno, ki jo zamore vsakdo plačati. Kot prve jesenske modele priporočamo te tri nove izdelke. * -«■ .. •a Skorai deset let že izdelu-jemo te tri vrste čevljev. So to preprosti, a solidni čevlji. Njihova oblika in cena sta taksni, da ne žulita ne nos ne denarnice. S temi čevlji sta zadovoljni i mati i h Si. Pridite v našo trgovino in prepričajte se! 9 r 1645 - Moda iz boksa. Temeljna barva drap, komb. temnorjavo. i... • v 3645 - Moda športni model, temeljna barva drap, komlb. kroko. •V- r*. •»• i •v .• *•• . •v- ... - ' 1645 - Temeljna barva drap, kombinirano svetlorjavo. Od danes naprej zelo znižane cene! »Tehnik" J. Banjai9 Ljnbljana Pražakova iilica 19 V palači ».Ljubljanski dvor" wmmimim Nabava ročnih gasilnih aparatov Direkcija dnž. rudnika Velenje razpisuje nabavo 4 kom. ročnih gasilnih aparatov in 4 rezervne polnitve I0400 Natančnejši pogoji se dobijo pri podpisani. Ponudbe ie kolkovati s 5 Dim Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje, broj 8418. II. Nabava električnega materijala. Direkcija državnega rudnika Velenje nabavi na dan 16. septembra 1929; 460 m kabljev za slabi tok, 900 kmd. pritrdilnih spojk, 50 kmd. uvodnih izolatorjev, 20 kmd. uvodnih zaščitnih telefonskih naprav, 300 kmd. izolatorjev z oporami, 5000 m silicium bronove žice. Natančnejši pogoji se dobe pri' podpisani Direkciji. Ponudbo je kolkovati s 5.— Din in io predložiti najkasneje do 16. septembra 1929 dopoldne. Iz pisarne Direkcije državnega rudnika Velenje, št. 8419, II. 10398 Radioaktivno termalno kopališče Rimske toplice SHS Odlične, proti ^ revmatizmu, protinu, išijasu. nervoziteti in ženskim boleznim. Sezona: maj — oktober. Penzjon: Predsezona Din 60._, glavna sezona Din 80.— po osebi. Prospekte pošlje kopališka uprava brezplačno. Potreben nam je perfekten SOBAR ki razpolaga s prvovrstnimi referencami in priporočili, izurjen v seirvicanju, z doJigoIetmo prakso. Pismene ponudbe z vsemi podatki, prepisi spričeval, navedbe plače, na katero reflektira, in jezikov, ki jih govori, je poslati na Beograd, poslanski pretinac 180. 10365 Učenca za trgovino mešanega blaga v Ljubljani, ob lastni oskrbi takoj sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra< pod »Poštenost 112«. 10X3a